DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo ie v Mariboru,
Ruška cesta, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava:	Maribor,	Ruška	cesta 5, poštni predal 22.
Ljubljana VII, Zadružni dom.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Naročnina za državo SHS zmaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega
značaja, stane beseda 1 Din. V oglasnem delu stane pe-
titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 77.
Sreda 18. septembra 1929.
Leto IV.
Gospodarska preosnova.
Skoro po vsem časopisju, ne le pri nas, nego tudi drugod, ki je pripadalo meščanskim političnim strankam (v inozemstvu jie pripada) imamo dve glavni struji in sicer pravi ena, da je gospodarski parlamentarizem potreben, ker bo skrbel za to, da se bo gospodarstvo z dobičkom razvijalo in. zbiral kapital, ena pa pravi, da je gospodarski parlamentarizem sicer potreben, vendar pa je gospodarstvo toliko uvidevno in socijalno čuteče, da bo upoštevalo udi potrebe tistih, ki v gospodarskem parlamentarizmu nimajo vpliva. Gospodarski parlamentarizem »omeni neomejeno oblast posestnih slojev, bodisi v državi ali v družbi, izključno zastopanje njihovih inte-. esov. Zato se v bistvu gospodarski parlamentarizem ne bi razločeval t.d dobe, ko je vladalo plemstvo ali absolutizem posameznikov, resov.
Družabni razvoj je pa šel svojo lot. Fevdalni gospod je bil dolžan skrbeti za svojega sužnja in ga prvotno smel tudi umoriti. Z razvojem družbe se je lastninska pravica do uižnja izpremenila v najemno lastnino. To je, delavec lahko sklene pogodbo z delodajalcem in ko pogod-oa mine, je delavec svoboden ter mu ne ostane nič drugega kakor golo življenje, golo telo in njegove sposobnosti. In dokler ne sklene nove pogodbe, nima potrebnih življenskih pomočkov, to je, nihče se ne briga zanj, če tudi pogine gladu.
Gospodarski parlamentarizem bi to stanje samo bolj utrdil, ker nima
ne zmisla ne volje za vprašanja o socijalnem položaju človeštva sploh.
Praktično že dokazujejo to gospodarski krogi. Dasi je delavska zakonodaja pri nas nezadostna, skušajo gospodarski krogi še to poslabšati. Usiljujejo se v institucije, ki so delavske, da se jim tam omogoči ob izključitvi interesentov, delati svojo egoistično politiko, Ri nima absolutno nikakršnega drugega namena, kakor odpraviti socijalne malenkosti in pravice, da bo na račun teh gospodarstvo bolj cvetelo.
Prav nič se pa ne vprašajo, kaj bo z vsem ostalim človeštvom, z njih rojaki, sploh z vsemi tistimi, ki žive od dela — siromašno žive, če imajo delo, kaj pa, če nimajo dela, če ostarajo, onemorejo.
Ne bomo povdarjali zopet in dokazovali, da je dobro situirano in svobodno delavstvo najjačja garancija za prospeh narodnega gospodarstva, ker trdijo to tudi najboljši gospodarski veščaki in filozofi.
Že iz tega, kar smo povedali, sledi, da je med gospodarskimi krogi mnogo premalo socijalne in ekonomske kulture, da bi mogli videti v splošnem blagostanju lepo bodočnost človeške družbe. Kulturni predpogoji za take eksperimente niso podani. Naravna posledica gospodarskega parlamentarizma more ustvarjati le večjo razredno razliko, večjo in večjo množico pehati v socijalno negotovost, otopiti inicijativ-nost in odtujiti plasti človeške družbe med seboj.
Sobotna številka „De-lavske politike41 zaplenjena.
Odločba.
Državno tožilstvo v Mariboru za-branjuje v zmislu čl. 19 t. 7 zak. o tisku v zvezi z zakonom o izpre-membah in dopolnitvah zakona o tisku, razširjanje in prodajanje novin »Delavska Politika« štev. 76 z dne 14. septembra 1929, ki izhajajo v Mariboru, ker obsega članek z napisom: »Dvojna katoliška morala« na 3. strani v, 1. in 2. stolpcu od spodaj in v 3. in 4. stolpcu od zgoraj pregrešek po čl. 5 in 7 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929 Služb. Novine št. 6 in z dne 1. marca 1929 Služb. Nov. št. 54-XXIII.
Zabrana sestoji iz tega, da se zaplenijo tiskani izvodi (čl. 24 zakona
o	tisku).
Obenem se odrejuje po čl. 24 zakona o tisku, da se zapečati tiskarski stavek, plošče in kamenorezi.
Zabrano izvrši kr. policijski ko-■nisarijat v Mariboru.
Razlogi :
Po čl. 19 t. 7 zak. o tisku je za-braniti razširjanje in prodajanje novin, če je storjeno s tiskanim spisom kaznivo dejanje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Članek »Dvojna katoliška morala« v 76. številki »Delavske Politike« z dne 14. sept. 1929 na 3. strani v 1. in 2. stolpcu od spodaj in v 3. in 4. stolpcu od zgoraj ščuje s celotnim besedilom na razdor med družabnimi sloji in po svoji vsebini meri na organiziranje in podpiranje razpuščene socijalistične stranke Jugoslavije. Ta članek tvori tako dejanski stan pregreškov po čl. 5 in 7 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne .5. jan. 1929 Služb. Nov. št. 6 in z dne 1. marca 1929 Služb. Nov. št. 54-XXlII.
Zabrana razširjanja in prodajanja uvodoma navedenih novin je zato v zmislu točke 7 čl. 19 zakona o tisku utemeljena.
V	Mariboru, 14. sept. 1929.
Dr. Jančič.
Bombni atentati in „Heimwehr44.
»Prager Presse« piše:
Zveze med avstrijskimi »Heim-Wehri« in nemškimi »Volkischen« (nacijonalna ljudska stranka) so že stare, piše »Arbeiter Zeitung«. Obstoji že od leta 1920. Takrat je potem, ko je nemški delavski razred Kappov puč, ki je hotel vreči nemško republiko, s svojo ogromno stavko zmagal, takrat, ko so se organizatorji Kappovega puča, kot Preganjani veleizdajalci poskrili po graščinah bavarskih plemičev, je g. ^teidle, eden organizatorjev ponesrečene monarhistične nacijonalisti-
čne revolucije, povabil pruskega stotnika Voldemarja Pabsta v. Ohain, da pride na Tirolsko. Gospod Pabst je prišel, prisleparil si je pod krivim imenom avstrijsko državljanstvo, vstopil na Steidlejevo vabilo v vodstvo tirolskega »Heimwehra« ter postal v Avstriji kmalu mogočen mož. Danes je generalni štabni šef »Heim-wehrov«. Če Steidle, Pfrimer, Stah*» remberg na zborovanjih čvekajo, Pabst ne čveka, on organizira, hoče še enkrat poizkusiti, kar je leta 1920
v	Nemčiji sramotno ponesrečilo. Toda, če dela sedaj v Avstriji, vendar
ni zvez z nemškimi nacijonalci, iz katerih kroga je prišel, nikdar prekinil, tudi ne z njih »aktivistično« organizacijo, z organizacijo »Con-sul«, ki se ji je sedaj dokazalo trinajst bombnih atentatov. Ko sta leta 1921 Schulz in Tillessen, dva člana organizacije »Consul«, katoliškega centrumaša Erzberga umorila, sta tudi bežala v Innsbruck ter se tam zglasila pri Pabstu, svojem tovarišu iz Kappovega puča. Tam sta dobila po posredovanju Pabsta od prezi-dalnega šefa tirolske vlade, dvornega svetnika Bundsmanna, ponarejene listine, da sta mogla potovati da-
lje. Ko je leta 1922 organizacija »Consul« zopet umorila Valterja Rathenaua, je bežala cela vrsta zarotnikov v Innsbruck, kjer jim je Pabst s pomočjo Bundsmanna in Steidleja izposloval dovoljenje za bivanje, ponarejene potne liste in nekaterim tudi službe pri raznih firmah. Kako je škoda, da je sedaj pruska policija tako hitro delala! Če bi bili bombni atentatorji zbežali pravočasno v Innsbruck, bi jim njih tovariš Pabst ravnotako lahko pomagal, kakor je pomagal tovarišem njih organizacije, ki so umorili Erzberga in Rathenaua!
Za omiljenje carin.
Društvo narodov za ustavitev carinskih vojn.
Carine ovirajo gospodarski^ razvoj. To je dokazano dejstvo. Carine pa tudi draže blago konsumentom in so posebna vrsta gospodarske vojne, ki ima politične ali gospodarske vzroke, to je, posamezne gospodarske celote, države, varujejo svojo industrijo ali kmetijstvo pred inozemsko konkurenco ali pa hočejo s carinsko vojno izsiliti politične ali gospodarske koncesije svojim sosedom. Zaščitna carina se utegne torej zlorabljati, čeprav je morda kdaj potrebna tudi v namenu, ki vodijo do najostrejših konfliktov — vojn.
Industrijska kriza v Angliji je dala povod, da je vprašanje carin prišlo v razgovor v Društvu narodov na inicijativo angleške vlade.
Dne 12. t. m. je v Ženevi razpravljala o tem predmetu druga komisija za gospodarska vprašanja. Komisiji sta bila predložena skupno dva predloga; enega je predložila angleška delegacija, enega francoska, ki predlagata, da naj se zaenkrat reši vprašanje premogovne industrije tako, da se odstopi v svrho študija o mezdah in delovnem času mednarodnemu uradu dela, da na svoji konferenci maja meseca 1930 napra-
vi	končne sklepe na podlagi programa, ki ga pripravi odbor vladnih zastopnikov glavno interesiranih držav ter zastopnikov delojemalcev in delodajalcev.
Dalje se naroča svetu Društva narodov, da po konferenci zastopni-
kov premogovne industrije in delavstva, ki je sklicana 30. sept. t. 1., skliče konferenco pooblaščenih zastopnikov državnih vlad, ki ima nalogo, ugotoviti gibanje premogovnih cen in razmerje med produkcijo in kon-zumom (porabo). Ta konferenca se najbrže ne bo mogla vršiti pred bodočo konferenco urada dela.
Drugi predlog na komisiji vabi države, ki žele sodelovati, da spo-roče do 30. septembra t. 1., če bi bi-' le voljne, skleniti dveletno carinsko i politično premirje ter se zavezati, j da ne bodo uvajale v trgovini v tej i dobi nikakršnih omejitev. Med tem ! naj se čimprej po 1. januarju 1930 | skliče konferenca vladnih zastopni-j kov, ki se bo na podlagi po gospo-! darskem odboru Društva narodov izdelanega načrta konvencije o omi-
■ ljenju carine posvetovala o avto-! nomnih ukrepih kakor tudi o toza-1 devnih pogodbah med dvemi ali
l	večimi državami.
Oba predloga sta utemeljevala ; francoski delegat Loucheur in an-j gleški državni podtajnik Dalton. Za ! predloga je govorilo tudi več drugih
■ govornikov. Loucheur je v svojem govoru rekel, da bi bil že enkrat čas, da se ljubo živino v obliki kužno-policijskih ukrepov izloči iz mednarodne politike. Vsi govorniki so tudi obžalovali, da taka konferenca leta 1927 ni imela večjega praktičnega uspeha.
Pregled delovnega trga »javnih borz dela44
v Sloveniji,
glede na število brezposelnih, ponujeno delo, posredovanj, o podelitvi podpor in nakazanih kart za polovično vožnjo za čas od 1. januarja do
30. junija 1929.
Delo je iskalo:
Pri Javni borzi dela v Ljubljani:
3508 m., 922 ž., vsega 4430 brezposelnih ;
pri Javni borzi dela v Mariboru: 3067 m., 1537 ž., vsega 4604 brezposelnih;
pri Javni borzi dela v Celju: 2891 m., 927 ž., vsega 3818 brezposelnih;
pri Javni borzi dela v Murski Soboti: 3540 m., 2179 ž., vsega 5719 brezposelnih.
Skupaj 3006 m., 5565 ž., vsega 18.571 brezpoelnih.
Ponujeno delo:
Pri Javni borzi dela v Ljubljani: 3335 m., 473 ž., vsega 3808 prostih mest;
pri Javni borzi dela v Mariboru: 1124 m., 1288 ž.. vsega 2412 prostih mest *
pri Javni borzi dela v Celju: 1252 m„ 512 ž., vsega 1764 prostih mest;
pri Javni borzi dela v Murski Soboti: 2927 m„ 2121 ž.. vsega 5048 prostih mest.
Skupaj 8638 m., 4394 ž., vsega 13.032 prostih mest.
Izvršena posredovanja:
Pri Javni borzi dela v Ljubljani:
1988 m„ 366 ž., vsega 2354 posre-dovanj;
pri Javni borzi dela v Mariboru: 928 m., 971 ž„ vsega 1899 posredovanj ;
pri Javni borzi dela v Celju: 812 m., 316 ž., vsega 1128 posredovanj;
pri Javni borzi dela v Murski Soboti: 1085 m., 789 ž., vsega 1874 posredovanj.
Skupaj 4813 m„ 2442 ž„ vsega 7255 posredovanj.
Odpadlo:
Pri Javni borzi dela v Ljubljani: 628 m., 286 ž., vsega 914;
pri Javni borzi dela v Mariboru: 978 m„ 270 ž., vsega 1248;
pri Javni borzi dela v Celju: 1146 m„ 304 ž., vsega 1450;
pri Javni borzi dela v Murski Soboti: 81 m„ 7 ž., vsega 88.
Skupaj 2833 m.. 867 ž., vsega 3700 brezposelnih.
Odpotovalo:
Pri Javni borzi dela v Ljubljani:
448 m., 28 ž., vega 476 brezposelnih;
pri Javni borzi dela v Mariboru: 511 m., 138 ž., vsega 649 brezposeln.;
pri Javni borzi dela v Celju: 612 m., 141 ž., vsega 753 brezposelnih;
pri Javni borzi dela v Murski Soboti: 558 m., 55 ž., vsega 613 brezposelnih.
Skupaj 2129 m., 362 ž., vsega 2491 brezposelnih.
Ostalo v evidenci s 30. jun. 1929: Pri Javni borzi dela v Ljubljani: 444 m., 242 ž., vsega 686 brezposeln.;
pri Javni borzi dela v Mariboru: 650 m., 158 ž., vsega 808 brezposeln.;
pri Javni borzi dela v Celju: 321 m., 166 ž., vsega 487 brezposelnih;
pri Javni borzi dela v Murski Soboti: 1816 m., 1328 ž., vsega 3144 brezposelnih.
Skupaj 3231 m., 1894 ž., vsega 5125 brezposelnih.
Podpor je bilo izplačanih:
Pri Javni borzi dela v Ljubljani: 570 rednih, 195 izrednih, 47 potnih,
Angleški rudarji pred
Konec tega leta poteče mezdna pogodba med rudniškimi posestniki in rudarji, kar je za angleško industrijo, zlasti premogovno, velike važnosti. Rudarji zahtevajo, da se uvede sedemurni delavnik iri pogodbo za vso deželo, namesto revirnih pogodb. To so namreč rudarji izgubili v stavki leta 1926. Zveza podjetnikov odklanja obe zahtevi, priporoča pa iz diveh razlogov racionalizacijo prodajne organizacije, ker vlada grozi z intervencijo v tem smislu ter ker želi, da bi se tudi produkcija u-redila mednarodno, to je, dodelila deželam z ozirom na porabo.
Macdonal dje povedal svoje mnenje že ob volilni agitaciji, meseca julija pa je trgovski minister Graham v sipodnji zbornici povedal, da predloži jeseni zbornici zakon o delovnem času in drugih stvareh, ter apeliral na podjetnike, da naj prodajno organizacijo pripravijo po okrožjih, ki se potem združijo. Vlada 'bo zahtevala zakonita pooblastila, da bo smel te organizacije izvesti obvezno.
Premogovni podjetniki so tak odbor tudi sestavili ter študirajo, kako
Novi roman.
Znamenitega ruskega pisatelja Aleksandra Neverova: Taškent, kruha bogato mesto.
»Delavska Politika« ga začne v kratkem prinašati v svojem podlistku.
Roman je iz časov velike lakote na Ruskem 1920./21. leta. Citatelja povede v kraje, kjer so umirali otroci, žene in možje od lakote, se borili za vsak košček kruha.
V	romanu nastopajo otroci in je neke vrste otroški roman, ter zato
PRAVILA delavskega druStva „De-toljub" v Mariboru.
Društvo »Detoljub« je zelo važna in koristna naša organizacija, katere naloge in sestava je najbolje razvidna iz društvenih pravil, ki jih <u objavljamo.
§ 1. Ime la sedež tfraštva.
Društvo se imenuje »Delavsko društvo Detoljub« v Mariboru.
Sedež društva je bivališče vsakokratnega predsednika. Društven delokrog more obsegati mesto Maribor, pa tudi druge kraje mariborske oblasti.
g 2. Naam društva.
Namen društva ie družiti proletarijat, da z združenimi močmi podpira duševno in telesno dobro otrok, kakor to posameznim roditeljem »I mogoče.
g 3. Sredstva v dosego namena so:
1. Društvo prireja za roditelje in odgovorne yzgoJiteJje roditeljske večere s predavanji' in diskusijami. Izdaja za vporabo roditeljev časopise, broiure, letake, ustanavlja strokovne knjižice in podaja roditeljem in vzgojiteljem v vseh vzgojnih vprašanjih brezplačna navodila in nasvete.
2. Deci nudi društvo:
a)	V napredek njih telesnih moči: možnost vseh telesnih vaj (igre, telovadba, šport, izleti, plavanje, veslanje, sankanje, drsanje itd.). V ta namen si oslgura dru-
skupaj 129.746.25 Din;
pri Javni borzi dela v Mariboru: 366 rednih, 51 izrednih, 21 potnih, skupaj 76.453.— Din;
pri Javni borzi dela v Celju: 243 rednih, 20 izrednih, 37 potnih, skupaj 39.878.— Din;
pri Javni borzi dela v Murski Soboti: 1 redna, 8 izrednih, 0 potnih, skupaj 17'"'.— Din.
Skupaj 1180 rednih, 274 izrednih, 105 potnih, skupaj 247.847.25 Din. Izdanih objav za polov, vožnjo: Pri Javni borzi dela v Ljubljani: 833 m., 102 ž., vsega 935 v vrednosti 58.631.29 Din;
Pri Javni borzi dela v Mariboru: 868 m., 280 ž., vsega 1148 v vrednosti 68.288 Din;
pri Javni borzi dela v Celju: 764 m., 188 ž., vsega 952 v vrednosti 46.231.05 Din;
pri Javni borzi dela v Murski Soboti: 1777 m., 768 ž., vsega 2545 v vrednosti 304.754.90 Din.
Skupaj 4242 m., 1338 ž., vsega 5580 v vrednosti 477.905.24 Din.
Tokan Jaroslav.
revizijo mezdnih tarif
bi uredili produkcijo in prodajo. Podjetniki, ki bi se ne ravnali po dogovorih, bodo kaznovani.
Rudarska organizacija je zahtevala od podjetnikov, da ji sporoče svoje sklepe in nadaljujejo pogajanja, toda podjetniška organizacija je izjavila, da v to ni kompetentna. Obljubili pa so podjetniki, da sporoče organizaciji do 15. oktobra svoje stališče.
Zveza rudarjev je na to sklenila na svoji seji, da ponovi svojo zahtevo in sicer želi predvsem, Ikakor poroča tajnik Cook, skupno sejo podjetniških in delavskih zastopnikov, da se na njej razgovore o splošnem položaju industrije ter preidejo čim-prej do obravnave deželne mezdne tarife.
Ako bo delodajalska zveza to zahtevo ponovno odklonila, bo nedvomno morala vlada intervenirati, da se pridobi čas za pogajanja in da ne pride ponovno do ogromnega rudarskega mezdnega boja, ki bi še u-sodneje vplival na angleške gospodarske razmere, kakor oni leta 1926.
zanimivejši. Pisatelj slika otroka, 10-letnega Miška, kako ga vodi skrb, da dobi kruh za mater, in seme, da poseje njive, v Taškent, kruha bogato mesto in kako nastopa kot odrasel. Poleg tega je v njem čut solidarnosti in dela vse s svojim spremljevalcem. 9 letnim Serjožkom.
Cenjene čitatelje našega lista opozarjamo na ta velezanimiv roman in jim toplo priporočamo, da se takoj naročijo na naš list vsi oni, ki še niso naročniki, da jim bo s tem omogočeno redno zasledovanje romana.
štvo telovadnice, igrišča, kopališča, okrevališča za slabotno deco, sankališča, drsališča itd. potom nakupa, najema ali pa z podporo občin.
b) Za duševno in istočasno mnogokrat telesno naipredovanje imajo služiti počitniška potovanja, otroški izleti, skupni obiski muzejev, javnih naprav, zavodov, tovaren in delavnic pod strokovnim vodstvom, izleti in obiski mest v svrho spoznavanja zgodovinskih in prirodopisnih vednosti, za razvoj in napredovanje umetnostnega razumevanja otrok, za izostritev čustev, v kar se tudi uvedejo smotrene vežbe čutov na prostem in v zaprtih prostorih.
c) Za dviganje duševnega napredovanja otroki prireja društvo poučne tečaje, ski-optična predavanja in čitanja dobrih literarnih del, obiske gledaliških predstav, ki so razinnevanju otrok pristopne, prireja pevske in godbene vaje, vzdržuje otroške knjižnice in izdaja mladinske knjige, liste itd., slednje zlasti za odstranitev slabe literature, podvzema tudi vse drugo, kar služi duševnemu in telesnemu dvigu otrok. V ta namen služijo zavetišča. V zavetiščih se lahko vpelje tudi skupna prehrana otrok.
3. Društvo nudi članom v otroškovar-stvenih zadevah brezplačno varstvo.
4. Društvo se bori proti nevarnostim, ki prete deci vsled zanemarjanja vzgoje ali zlorabe moči staršev, rednikov in varuhov s strahovanjem ali telesnimi kaznimi, vsled zaposlitev otrok pri delu, ki gre preko otroških moči, vsled uživanja opojnih pijač in slednjič, čel so otroci oskrbovani pri tujih ljudeh, katerih ime, stanovanje in življen-
Dnevne
Anglija in Amerika sta se zedinili v vprašanju pomorske razorožitve. Državni tajnik Stimson v Wa-shingtonu je izjavil časnikarjem, da sta se Anglija in Amerika zedinili glede pomorske razorožitve. Program določa mejo, do katere se sme ena država oboroževati. Ta dogovor bodo ob obisku Macdonalda v Ameriki posebno slavnostno razglasili. Stimson pravi, da je tak dogovor velikega pomena, ker se omeje ogromni izdatki za vojsko in pa, če tak dogovor sankcijonirajo vse države obvezno, ne bodo v parlamentih hujskaški poslanci mogli tirati oboroževanj v neskončnost. Medsebojno zaupanje, ki bo podprto s pravno veljavnim dogovorom, bo silnega pomena za človeško družbo.
Mussolini je imel dne 14. t. m. v Rimu pred zastopniki fašistične stranke govor, v katerem je povedal nekaj zgodovine fašizma, pojasnil izpremembe v vladi ter reforme v fašistični stranki. Fašistične tajnike bodo odslej imenovali prefekti. S temi bo dograjena nadaljna koncentracija poveljstva v stranki in stranka bo popolnoma podrejena državi. To je tretja doba fašizma. Mussolini bo tudi zmanjšal najvišji svet stranke, ki je štel doslej 52 članov, češ, da tako veliko število le težko varuje tajnosti stranke. — Mussolini pravi, da se s temi ukrepi poveča solidnost in moč fašizma; praksa pa bi kazala, da so v stranki nesoglasja, medsebojno nezaupanje, zato je treba priviti vijak zgoraj, spodaj pa odstraniti, kar je preveč.
Napram nacij omlističnim atentatorjem topot v Nemčiji ne poznajo pardona. Ponovni bombni atentati na favna iposlopja v različnih nemških mestih so povzročili silna razburjenja in oblasti so energično šle na delo, da izsledijo 'krivce, kar se jim je večinoma že posrečilo. Aretirane so vodilne osebnosti nacijonalne teroristične organizacije »Konzul«, organizacije »Landvolk« in narodno socialistične stranke, ki so imele namen omajati zaupanje v republikanski režim in pripravljati razpoloženje za puč. Zveze teh ljudi vodijo tudi potom znanega majorja Pabsta k avstrijskemu Heimvvehru. Financirali so pa gibanje nemški kapitalisti. Pri hišnih preiskavah se je našlo dovolj obremenilnega materijala za te kroge.
Kitajci proti mirovnim pogodbam.
Česar so vsi pričakovali a si nihče ni upal iprvi začeti, to je storil dr. Wu, kitajski delegat pri Društvu narodov, ki je predlagal, naj se izpremeni člen 19. pravilnika Društva narodov. Ta člen predvideva možnost revizije mirovnih pogodb. Dasiravno je bil predlog zaenkrat še odklonjen, je gotovo, da bodo države, ki se čutijo po mirovnih pogodbah prikrajšane, večkrat nanj apelirale .
ske razmere ne odgovarjajo za dobro vzgojo in za razvoj otrok.
5. Društvo se lahko druži z zvezami in društvi z enakimi cilji in skuša s svojim delovanjem uplivati na javno mnenje v korist pravilne vzgoje in nege otrok, oziroma ravnanja ž njimi.
6. Društvo Je upravičeno imeti svoje zastave in znake, ako ti ne nasprotujejo veljavnim zakonom.
g 4. Denarna sredstva.
Denarna sredstva dobiva društvo iz članskih prispevkov, prispevkov drugih dm-štev in zvez in s slučajnimi dohodki kot so zapuščine, darila, subvencije iz javnih sredstev, prebitki 1 veselic in prireditev ter zbirke.
g. S. Članstvo.
Društvo obstoja iz rednih in podpornih članov. Podporni člani — tudi juridične osebe — so tisti, ki plačujejo najtnani dvojni prispevek rednih članov.
Redni člani lahko postanejo:
1. Vsak odrasli, ne oziraje se na spol, ki je pripravljen služiti namenu in plačati na občnem zboru določene pristopnine in članarine.
2. Juridične osebe — te pa le na podlagi sklepa odbora.
g 6. Članarina.
Višino članarine in pristopnine določi občni zbor.
g 7. Pravice članov.
Vsi člani imajo pravico do vseh v § 3 navedenih prireditev zase ali za svoje otroke. Redni člani imajo aktivno in pasivno
novice.
Angleži zapuščajo Porenje. V
pondeljek, dne 16. t. m. je zapustil prvi oddelek angleških zasedbenih čet nemški teritorij ob Reni. Angleži so izpraznili mesto Konigstein.
Deset let po italijanski zasedbi Reke. Dne 12. septembra 1919 je italijanski pesnik Gabriel D’ Annun-zio zasedel Reko po navodilih italijanske vlade. V Italiji so deseto obletnico fašisti slavili, D’ Annunzio pa zanima samo njegov ožji krog, ki ga tampatam obiščejo ob Gardskem jezeru. Reka, kakor vsa pristaniška mesta, zlasti Pulj in Trst, je s predvojnim zaledjem dobro uspela in se razvijala. Danes so ti kraji odrezani od sveta in hirajo. Ako bo Italija hotela dvigniti ta pristanišča, bo morala dobiti dobre gospodarske vire z Jugoslavijo in podunavskimi državami, za katere se doslej ni brigala Vsako gospodarstvo namreč potrebuje razmaha.
Za Panevropo se izjavljajo angleški politiki. Amery, kolonijalni minister v Baldvinovi, bi se protivil samo takrat, če bi se hoteli združiti Kanada (angleška kolonija) in Zedinjene države.
Rusija je sprejela ponudbo Anglije, da se pogajanja za diplomatske odnošaje med obema državama zopet pričtio. Pogajanja, ki se bodo zaenkrat tikala samo formalnosti, prično dne 24. septembra.
General Primo de Rivera je ob šestletnici neustavnega stanja izdal manifest, v katerem pripoveduje, kako so se razmere v tem času izboljšale ter obljublja, da uvede v kratkem novo ustavo. Španija bo imela po novi ustavi samo eno zbornico. Le kralj in parlament, ki bo pod kraljevim vplivom in vodstvom, bosta eventualno smela odločati o odstavitvi vlade.
V ljeningrajskih ladjedelnicah so zopet zaprli nekaj inženerjev, češ, da so sistematično desorganizirali rusko ladjedelstvo, ki je dobavljalo slabe izdelke.
Nemški nacijonalisti in »Natur-ireunde«. Avstrijski nacijonalisti so se doslej smatrali za čistokrvne »arijce« in so iz vse duše izaničevali židovski živelj in se ga ogibali kakor čistokrvni Amerikanci Zamorcev. Ker so pa prišli do spoznanja, da bi jim tudi Židje lahko dobro služili kot orodje v borbi proti avstrijskemu delavstvu, so jih zadnje mesece začeli izredno sladko vabiti v svoje vrste in se jim prilizovati. Avstrijski Heimat-bund se je še do nedavna držal strogo arijskih načel in vse kar se je smatralo delavskega, psoval z židov-ko sodrgo. Še lansko leto, ob priliki šudentovskih kravalov na univerzi, so nacionalistični študenti krvavo pretepli židovske akademike. Kar čez noč so pa svoje protižidovske parole zatajili in meščanski listi prinašajo dolge slavospeve židovskim rabincem, <ki imajo svoj kongres na
volilno in glasovalno pravico na vseh občnih zborih. Podporni člani imajo samo ■posvetovalni glas.
Izstop iz društva se izvrši z odjavo pri odboru.
Izključi se lahko član:
a) ako je nad dva meseca v plačilnem zaostanku;
b) s sklepom načelstva, ako se član pregreši proti društvu na način, ki lahko škoduje društvu, njegovemu ugledu ali delovanju.
Izključeni ima pravico pritožbe na raz-sodiščei
Vplačana članarina se vrača.
g 8. Poslovanje društva.
Svoje posle razteza društvo na vse v § 1. odst. 2. določeno ozemlje. Društvo občuje z državnimi in samoupravnimi oblast-vi, z vsemi ustanovami ali posamezniki, ki služijo na kateremkoli polju vzgoji in negi mladine, održava stalen stik z roditelji, sklepa pogodbe z upravami železnic, paro-brodnih in drugih prometnih družb, izdaja društveno glasilo, imenuje urednike, naroča knjige, skrbi za izobrazbo voditeljev igrišč prireja zborovanla s predavanji in tolmačenje, vrši propagandno delo v časopisju in skuša izboljšati vzgojno delo. da bo odgovarjalo duhu in času ter potrebam otrok.
V krajih društvenega ozemlja, kjer je nad deset članov, se ustanove društvene plačiinice. Plačilnice so samo del društva, ki mu olajšujejo poslovanje. V slučaju, da se na njih sedežih oglasi dovoljno članov, se pretvore plačilnice v samostojno društvo.
(Konec prihodnjič.)
Dunaju in se zavzemajo za preganjane Žide v Palestini. Heinrvvehr, ‘ki je še nedavno patetično izjavljal, da v njegovih vrstah ni mesta za židovski element in se ponašal s svojim arijskim poslanstvom, je začel gostobesedno zatrjevati, da so tudi Židje enakovredni državljani in da je v Heimvvehru prostora za vse dobre protimarksiste ne glede na pokole-nje in vero. Kombinirajo tako-le: V Avstriji je približno 300.000 čistih Židov in ravno toliko ljudi, pri katerih je kri deloma pomešana z židovsko. Ta del prebivalstva predstavlja tudi 'veliko gospodarsko moč. Zato je nespametno, da to silo tiramo od seibe in jo s tem silimo, da množi vrste maritistov. Vzemimo samo en primer: v Avstriji imajo vsa meščanska planinska in turistovska društva v svojih pravilih določbo, da zamore 'biti njih član le arijec, Židi so izključeni. V delavskih »Naturfreunde« pa te določbe ne poznajo, tam je lahko vsak pošten človek član. Meščanska planinska društva kakor tudi »Naturfreunde« pa uživajo v Avstriji gotove prometne ugodnosti: na železnicah imajo 30% popusta, ravno-tako na drugih prometnih sredstvih, potem pa posedujejo ta društva tudi veliko število planinskih koč po vseh avstrijskih Alpah, v katerih uživajo njih člani razne ugodnosti, kakoršnih nečlan ne more biti deležen. Ker so pa tudi Židje veliki prijatelji prirode in bi radi bili teh ugodnosti tudi oni deležni, a jim je pristop v meščanska društvta zaprt, zato je naravno, da ti krogi pristopajo k »Naiturfreun-de«, kjer se jih smatra enako vredne. In zato so se delavski »aNturferun-de« tako silno razvili: vse štiri velike meščanske planinske in turistov-ske organizacije v Avstriji štejejo skupaj 113.000 članov, medtem ko štejejo delavski »Naturfreunde« 185 tisoč članov in posedujejo nad 300 planinskih koč. Zato predlagajo meščanski listi, naj se iz pravil meščanskih planinskih društev črta zloglasni »Arierparagraf«, ki zaibranjuje Židom pristop, da ne bodo vsi leteli k Naturfreundom«. Delavski tisk pravi, da so se ti-le gospodje prepozno spomnili, da so pred bogom vsi ljudje enaki.
Atentat na tovarno municiji v Vilni. Vojak, ki je stal na straži pred poslopjem, je opazil pred ivhodom na tleh tlečo bombo, ki jo je nekdo položil tja, ko se je on nahajal na drugi strani poslopja. 'Hitro jo je pograbil in zagnal proč, ali tako nerodno, da je priletela na neko otroško igrišče, kjer je ubila dva dečka in petorico ranila.
Poljska tovarna vojaških letal v
Poznanju je pogorela isti dan kakor ladjedelnica v Kielu. Pogorela je tudi v bližini se nahajajoča velika lopa 2 22 letali. Škoda znaša več milijonov zlotov. V plamenih je našlo smrt tudi 20 delavcev.
»Germania«-Werft, ogromna nemška ladjedelnica v Kielu, je v četrtek pogorela. Iz oddelka iza motorje je padla iskra v sosednji oddelek m bencin. Prizadevanja, požar pogasiti so bila brezupešna. V ogromnem požaru je 50 delavcev izgubilo življenje.
Požar v Runuiniji. V Rumuniji je Pogorelo v sredo mesto Targovište. Ggenj so povzročili otroci. Zgorelo ie 130 hiš in nekaj oseb. Škoda je zlasti velika, ker so zgoreli \tsi pridelki.
•
Velika rudniška eksplozija v Rtanju pri Zaječaru — 20 rudarjev mrtvih.
V rudniku Rtanj pri Zaječaru, «ier je zaposlenih 1500 rudarjev, se J® 'te dni pripetila velika plinskia eksplozija. Dosedaj so izvlekli iz porušenih rovov 20 mrtvih, 9 težko ramenih in (veliko lažje ranjenih.
Delavska in socijalna zakonodaja Se ne sme poslabšati, ampak ta naj
izvaja. Tako je izzvenela zagreb* ®ka anketa delavskih izbornic, ki je »la sklicana po prvotni inicijativi r^Sfajske obrtne zbornice. Anketa le sklenila, poslati ministrstvu spo-p enioo, v kateri obrazloži stališče, redlog za revizijo te zakonodaje iz-a)a pač iz takih krogov, iki nedvom-n° stoje na stališču poslabšanja. To
i potrjujejo tudi resolucije in razni govori.
Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je bil izvoljen v svet Društva narodov na nestalno mesto kot zastopnik male antante.
Ena umobolnica za celo Slovenijo. Načelnik ministrstva narodnega zdravja dr. Štampar se je mudil v Sloveniji na reviziji zavodov svojega področja. Ob tej priliki je izrazil mnenje, da bi bilo primerno, če bi se za obe oblasti izpopolnila umobolnica v Radečah pri Zidanem mostu.
Ljubljana v jeseni. Letošnja jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma je bila v pondeljek, dne 9. t. m. zaključena. Nad 100.000 obiskovalcev je letos jeseni posetilo velesejem. Prišli so največ iz Slovenije, zastopani pa so bili tudi ostali kraji države in inozemstvo. Splošno moramo ugotoviti, da je letošnja jesenska razstava v vseh svojih delih popolnoma uspela; zlasti pa v moralnem oziru. Upamo, da je zlasti zadružna razstava pokazala popolno zmago zadružne misli. Danes je zadružništvo brezdvomno največji gospodarski pokret sveta, ki ima v svojih vrstah nekolikokrat deset milijonov ljudi. Naj uspeh te razstave še bolj poživi zadružno misel med nami, a v prvi vrsti propagira čednost varčevanja kot prvi temelj svakega zdravega zadružništva.
Alkohol zahteval zopet svojo žrtev. Pijani dimnikarski mojster brez povoda zabodel mirnega kolesarja.
Zadnjo nedeljo zvečer se je vozil kmečki sin Alojz Oven proti svojemu domu v Stransko vas pri Nišnji gori. Med potjo mu je prišel nasproti pijan dimnikarski mojster Perc, kateri je Ovnu zastavil pot, da je moral isti stopiti s kolesa. Na njegovo vprašanje, od kdaj vrši Perc službo stražnika, da ga zaradi tega ustavlja, ker se vozi brez luči, je slednji takoj navalil z nožem nanj ter nepripravljenega kolesarja zabodel v prša, kar pa podivjanemu pijancu še ni zadostovalo, temveč je še na tleh svojo žrtev obdelaval z nožem. Ko je med tem prišel slučajno mimo tudi neki hlapec, se je Perc lotil tudi tega, vendar pa se je hlapcu posrečilo še pravočasno zbežati in ga je alkoholik le lažje ranil. Dimnikarski mojster Perc se je nato podal proti domu, se umil in očistil, nakar je šel zopet pit v gostilno, kjer so ga tudi kasneje orožniki aretirali. Oven je dobil smrtnonevarne rane in je le malo upanja da bi okreval.
Eksistenco dobi na veleposestvu v Sremu ne nad 50 let star kravar s sinom, star 20—30 let. Opravljal bo samostojno 40 glav govedi in vozil mleko v mesto. Biti mora dobro vešč molže. Hlev je betoniran in obrat velemoderen. Oče ima te-le prejemke: Letno 600 Din plače, 1600 žita, 1200 kg koruze in poldnig liter mleka dnevno; sin pa 400 Din letne plače, 1400 kg žita, 120 kg koruze in dnevno poldrag liter mleka. Ako kravar vztraja, dobi potne stroške povrnjene. Pogodba se sklene za najmanj dve leti. Ponudbe na Javno borzo dela v Ljubljani, Mariboru, Ce* lju in Murski Soboti.
Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v
času od 1. januarja do 14. septembra 1929 iskalo dela 5048 moških in 1104 ženske, skupaj 6152 brezposelnih. Prostih mest je bilo 4833 moških, 624 žensk, skupaj 5457. Posredovanj se je izvršilo 2727 moških, 452 žensk, skupaj 3179. Odpotovalo je 1190 moških, 53 žensk, skupaj 1243. Odpadlo je 665 moških, 353 žensk, skupaj 1018. Dne 14. septembra 1929 se nahaja v evidenci 466 moških, 246 žensk, skupaj 712 brezposelnih.
Delo Išče: moški: 8 hlapcev, 1 drvar,
1	rudarski poslovodja, I pečar, 1 žebljar,
6 kovačev, 12 železostrugarjev-livarjev, 4 kleparji, 1 brusač orodja, 1 graver, l stroj-
ni tehnik, 30 str. ključavničarjev, 9 elektro-
monterjev, 10 elektromehanikov, I lesostru-
gar, l rezbar, 5 urarjev, 10 mizarjev, 5 kolarjev, 6 žagarjev, 1 pletar, 2 sedlarja, 3 usnjarji, 2 tapetnika, 28 krojačev, 20 čevljarjev, 1 čevljarski prirezovalec, 10 brivcev. 6 knjigovezov, 1 karton, delovodja, 6 mlinarjev, 15 pekov, 10 mesarjev, 4 natakarji, 2 slikarja, 2 gradbena teiinika, 1 črko-stavec, 21 pisarn, slug, 40 pomožn. tovarn, delavcev, 12 kurjačev, 6 automehanikov, 43 trgov, pomočnikov, 77 navadnih delavcev,
17 knjigovodij, 35 zasebnih uradnikov. 2 lesna manipulanta. 1 ekonom, 19 stavb, ključavničarjev, 6 vajencev. — Ženske: 12 pisarniških moči, 2 kontoristinji, 8 prodajalk,
7 natakaric, 5 šivilj, 2 šivilji perila, l mo-
distinja, 32 tovarn, delavk, 7 kuharic, 4 so-i barice, 57 služkinj, 6 postrežnic, 2 vajenki.
Delo je na razpolago: moškim: 12 hlapcem, 8 mizarjem, 4 čevljarjem, 12 zidarjem, 14 tesarjem, 10 pleskarjem-soboslikarjem, 2 sodarskim pomočnikom, 1 kamnoseku, 3 pe-čarskim pomočnikom, 2 kleparjem, 15 navadnim delavcem, 1 slaščičarskemu pomočniku, 1 mlinarskemu pomočniku, 1 pokla-dalcu parketov, 50 tesačem, 1 stavb, ključavničarju, 1 steklarskemu pomočniku, 1 sedlarskemu pomočniku, 40 rudarjem, 1 pilarju, 1 kov. pomočniku, 1 elektromonterju,
2	krojaškima pomočnikoma, 3 krznarjem, 1 brivskemu pomočniku, l klobučarskemu pomočniku, 16 vajencem. — Ženskam: 1 natakarici, 1 pletilki, 2 šteparicama, 4 služkinjam, 3 kmečkim deklam, 1 postrežnici.
Kultura.
»Snaga« (Uustrovani radnički list za kulturu i šport). Poleg Slovenije in Vojvodine je delavski pokret zlasti močan v Bos-
ni, kjer se koncentrira zlasti na kulturnem polju in pa v športu. Bosanski delavci izdajajo že drugo leto ilustrirani -mesečnik »Snago«, .katere septembarsko številko (9.) smo pravkar prejeli. Lz vsebine naj opozorimo predvsem na uvodnik »Škola života«, ki povdarja potrebo samo izobrazbe delavskega razreda. Članek »Bosna« (odlomek iz dela geografa Jovana Cvijiča) seznanja z besedo in »klikami bosanske 'delavce o domači deželi. Številka prinaša tudi nekaij pesmi, največ iprostora pa zavzemajo poročila o športnem udejstvovanju. Zdi se, da so bosanski delavci-športniki bolj prepojeni s proletarsko zavestjo kot pa slovenska. Številko krajši več slik; najlepša je .gotovo naslovna slika, ki predstavlja reprodukcijo »Očeta je zasul rudnik« od Katha Kolhvitz. — Želeli bi samo eno: da se »Svoboda« čim .preje seznani s kult urnim gibanjem na jugu in d'a se čimpreje ustanovi enotna delavska kulturna organizacija za vso državo. — »Snaga« se naroča v Sarajevu, Poštni ipretinac 181 in stane letno 30 Diin.	Talpa.
Osnutek naredbe o odpiralnem in zapiral* nem iasu trgovinskih in obrtnih obratoval* nic v mariborski oblasti.
Veliki župan mariborske oblasti je predložil ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje osnutek nove izvršilne naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih iti obrtnih obratovalnic. Naredba, s katero se znanto preminja dosedanji obratovalni čas v trgovini in rokodelstvu, bo objavljena v Uradnem listu, ko jo ministrstvo potrdi, kar je pričakovati najkasneje v enem mesecu. Med tem imajo delodajalske in delavske zbornice še priliko, k osnutku podati svoje izjave.
V	naslednjem prinašamo besedilo osnutka.
Na podstavi uredbe gospoda ministra za socijalno politiko in narodno zdravje in gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 16. aprila 1929, Z. R. br. 4201/IV., razglašene v »Službenih Novinah« z dne 19. junija 1929, štev. 141/LIX, predpisujem po zaslišanju prizadetih zbornic in občin za mariborsko oblast to-le naredbo
o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic.
I. Ob delavnikih:
Cl. 1.
Kolikor ne vsebuje ta naredba glede poedinih strok, prilik, krajev, odnosno občin in okolišev drugačnih določil, velja ob delavnikih naslednji obratovalni čas:
A.	za trgovinske obratovalnice:
1. v mestu Celju in občini Celjski okolici celoletno od pol 8. do 12. in od 14. do 19. ure; v ostalem delu celjskega sreza poleti od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do pol 20. ure, pozimi od 7. do pol 13. in pol 14. do
18. ure.
2. V čakovačkem in preloškem srezu poleti od 6. do 20. ure, pozimi od pol 7. do pol 20. ure, izvzemši občino Čakovec, kjer se računa obratovalni čas poleti od pol 7. do 12. in od 14. do pol 20. ure, pozimi od pol
8.	do 12. in od 14. do pol 19. ure.
3. V dolnje-lendavskem in mur-sko-soboškem srezu celoletno od 6. do 12. in od 14. do 19. ure, izvzemši občini Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto, kjer, se določa obratovalni čas celoetno od 7. do 12. in od 13. do
19. ure.
4. V gornjegrajskem srezu poleti od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do pol 20. ure, pozimi od 7. do pol 13. in od pol 14. do 19. ure.
5. V konjiškem in ljutomerskem srezu celoletno od 6. do 20. ure, izvzemši občine Konjice trg, Loče, Oplotnico, Vitanje, Žiče, kjer odreja obratovalni čas celoletno od pol 7. do pol 13. in od 14. do 19. ure, in občine Gornja Radgona, Ljutomer in Veržej, kjer se določa poleti od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do 19. ure, pozimi od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do 18. ure.	^	,
6. V mestu Mariboru celoletno oa pol 8. do pol 13. in od 14. do pol .. v ostalem delu mariborskih srezov poleti od 6. do pol 13. in od pol • do 20. ure, pozimi od 7. do pol lo. m od pol 14. do 19. ure.
7. V prevaljskem srezu poleti od pol 7. do 20., pozimi od 7. do 19. ure, izvzemši občine črno. Dravograd, GuŠtanj, Marenberg, Mežico, Muto,
Prevalje, Ribnico na Poh., Vuhred in Vuzenico, kjer se odreja obratovalni čas poleti od 7. do pol 13., pozimi od pol 8. do pol 13., celoletno od 14. do
19.	ure.
8. VI mestu Ptuju celoletno od 7. do pol 13. in od pol 14. do 18. ure, v ostalem delu ptujskega sreza poleti od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do 20., pozimi od pol 8. do 19. ure, izvzemši mesto Ormož, kjer je dovoljeno obratovanje poleti od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do 19. ure, pozimi od pol 8. do 18. ure.
9. V slovenjgraškem srezu poleti od pol 8. do 12. in od pol 14. do 19., pozimi od 8. do 12. in od 13. do 19.
10. V šmarskem srezu poleti od pol 7. do 12. in od 13. do pol 20. ure, pozimi od 7. do 12. in od 13. do 19., z izjemo, da velja za zdravilišče Rogaško Slatino poleti obratovalni čas od 6. do pol 13. in od 14. do pol 21.
B.	Za obrtne obratovalnice:
V	vseh mestnih in trških občinah oblasti, vštevši Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto ter predmestne občine Krčevino, Lajteršperk, Pobrežje, Studenci, Tezno iz mariborskih srezov, kraje Breg, Gaberje, Lavo, Zavodno iz celjskega in občino Breg iz ptujskega sreza celoletno od 7. do
12. in od 13. do 18. ure.
Čl. 2.
Trgovine s knjigami, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami smejo biti odprte celoletno od pol 8. do 12. in od pol 14. do pol 19. ure, trgovine z mešanim, špecerijskim ali kolonijal-nim blagom in branjarije pa celoletno od 7. do 12. in od 14. do 19. ure, ako ta čas ni že obsežen v okviru obratovalnega časa, predpisanega v paragrafu 1/A te naredbe.
Čl. 3.
Obratovalni čas za bančne zavode, posojilnice, zavarovalnice, pisarne industrijskih podjetij, veletrgovine brez nadrobne prodaje, poslovalnice in skladišča agenturnih in komisijskih trgovin in blagovne razpoši-ljalnice se določa celoletno od 8. do
13. in od 15. do 18. ure, če je za po-edine teh strok ali posamezna podjetja uvedeno neprestano poslovanje, pa celoletno od pol 8. do 14. ure.
Čl. 4.
Javne kuhinje ter prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov smejo biti odprte poleti od 5. do 22., pozimi od
6.	do 21. ure, trgovine s presnim ali posušenim' sadjem in zelenjavo celoletno od 6. do 20. ure. kolikor ni že po določilih čl. 1. te naredbe dopusten poznejši večerni zapiralni čas.
Čl. 5.
Točilnice brezalkoholnih pijač smejo obratovati celoletno od 7. do 22. ure.
Točenje alkoholnih pijač v drugih kakor rednih kavarniških, gostilniških, restavracijskih in hotelskih obratovalnicah je dovoljeno celoletno od 7. do 21. ure.
če se pa točenje izvršuje v obratovalnicah, v katerih se prodaja tudi blago za uporabo izven lokala, velja za te obratovalnice v čl. L določeni obratovalni čas.
Čl. 6.
Podjetja za prenašanje, natovarjanje in raztovarjanje blaga na že-
Del. kult. in telov. zveza ,Svoboda' za Slovenijo, podr. v Bistrici pri Mariboru
ki se vrši dne 22. septembra 1929 v gostilni gosp. Rottnerja v Bistrici. Spored: Godba, ples, petje, šaljiva pošta, trganje grozdja itd. - Začetek ob 15. uri (3. uri pop.) Vstopnina 5 Din.
Dobilo na vinsko trsntev
Ker se mlada podruinica bori z velikimi materijelnimi teikočami, vabi k obilni udeteibi odbor.
lezniških postajah in v rečnih pristaniščih in za prevažanje blaga smejo obratovati neprestano poleti od 6. do 20.. pozimi od 7. do 19. ure.
(Dalje prihodnjič.)
Maribor.
Žrtev dela. 24 letni kovač Sopuh Vinsko, uslužbenec pri »Splošni kov. industriji« na Teznu pri Mariboru je prišel pri delu po nesreči pod veliko dvigalo tako, da ga je škripčevje težko ranilo na hrbtenici. Poškodba je zelo teške narave in so morali ponesrečenca odpeljati v bolnico.
Pod državnim mostom se nahaja zopet deložirana družina. Delavec Miha Januš je stanoval v Vetrinjski ulici v hiši K. JScherbauma, ki ga je pa dal deložirati. Zavetišče je našel, kakor že poprej marsikateri njemu enak revež, pod državnim mostom,
kjer se sedaj nahaja z dvema otrokoma in ženo.
Advokat iz Orienta, ki je po vseh mestih Jugoslavije obiskoval svoje advokatske tovariše in razne druge dostojanstvenike, katerim je pod pretvezo, da bo izdal leta 1935, ko se povrne s svojega svetovnega študijskega potovanja, epohalen potopis, izvabljal denar, je v Mariboru slabšo naletel. Dr. R. pri katerem se je tudi zglasil, je iprišel do prepričanja, da advokat iz Orienta najbrž ni noben advokat; to je potem tudi sporočil policiji in državnemu toži-teljstvu, ki je naposled, ko je V. Gon-de odšel iz Maribora v Zagreb, odredilo njegovo aretacijo. Sodna preiskava bo vsekakor dognala zanimive stvari o advokatu iz Orienta.
Sprejem dece v mestno dnevno zavetišče. Deca za mestno dnevno zavetišče se sprejme od 8. do 12. ure v mestnem socijalno-političnem ura-
du, Rotovški trg 9 in pri upravitelj-stvu zavoda v ljudskem vrtu. Sprejemala se bo predvsem deca revnih staršev, ki za časa svoje zaposlenosti ne morejo v zadostni meri nadzirati svojih otrok.
Delo dobijo pri Borzi dela v Mariboru: 5 zidarjev, 30 gozdnih delavcev, 5 težakov, 1 železostrugar, 4 čevljarji za šivano delo, 1 litograf, 5 pleskarjev, 2 kleparja. Vsi reflektan-ti naj se osebno ali pismeno zglasijo pri gornjem uradu.
Lalteriperk.
Psovanje opekarniških delavcev se nadaljuje. Mnogo se je že poročalo o neznosnih delovnih razmerah v opekarni Derwuschek v Lajterš-perku, in kakšne borbe je vodilo za odpravo teh nevzdržnih razmer. Celo oblasti so posegle v to borbo, ker so se prepričale, da se delavstvo bori
Ehsportna hiša ..LUNA"
Maribor, Aleksandrova cesta 19
Najboljša in najcenejša nakupovalnica vseh potrebščin. Otroške nogavice od Din 6-— naprej, moške nogavice od Din 5'— naprej, ženske nogavice od Din 7-— naprej, ženske nogavice s svilenim robom od Din 12-— naprej, prima flor nogavice od Din 17'— naprej. Čipke in kleklani predmeti meter od Din 1'— naprej,
k začetku Šolskega leta
šolarski nahrbtniki od Din 18-— naprej, šolarske torbice iz najboljšega povoščenega platna po Din 35'—, šolske mape iz dobrega usnja po Din 65'—, peresniki od Din 3'50 naprej, jopiči za šolarje iz čiste volne od Din 48'— naprej, pletene oblekce lastnega izdelka od Din lOCh— naprej.
Telovadni čevlji v vseh velikostih,
kakor tudi sandale, otroški čevlji in vseh vrst sobnih čevljev.
TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN PLETENIN
VOLNENI TELOVNIKI, PULOVERJI ITD. NAJVEČJA IZBIRA IZREDNO NIZKE CENE. - SAMOVEZN1CE, OBLEKE, ČEVLJI IN KLOBUKI.
J. K ARNIČ NIK, GLAVNI TRG 11
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako še ne, stori svojo dolžnost takoj!
i le za njegove najosnovnejše človeške ' pravice. Mnogo napornih bojev čaka j še delavstvo, preden bo doseglo , svoje zakonite pravice. Kako obravnava delavstvo tovarnar sam, o tem smo čuli ob priliki sodnih razprav, nič boljši pa niso nadziratelji delavcev, kar nam kaže slučaj, ki pa je le eden izmed mnogih, ki se dogajajo v tej opekarni. Kot obratni mojster je nastavljen delavcem dobro znani Toplak, ki pita delavstvo z najbolj izbranimi psovkami. Ta gospod svoje podrejene delavce ne priznava kot enakopravne ljudi, pač pa jih najbrž smatra za kakšno živino, s katero danes niti razumen kmet več slabo ne ravna, ker se zaveda, da mu je živina zelo potrebna pomoč pri obdelovanju polja ter da mora isto čuvati, da jo obdrži zdravo. Vse drugače si predstavlja delavce gospod »Werkmeister« Toplak. On smatra, da sme delavce, ki morajo opravljati najtežja in njihovemu zdravju škodljiva dela v neznosni vročini pri pečeh za skromno mezdo, žaliti in psovati, kakor je to storil dne 30. avgusta zjutraj, ko jih je pozdravil s sledečimi priimki: Ar-beiterbagage, Gesindel, Hundijaner, Schweinein na to je še zagrozil, da bo vsakemu naložil kazen petdeset dinarjev. — Svetujemo g. Toplaku, da naj take manire opusti in se naj zaveda, da so delavci ljudje, ki imajo pravico zahtevati, da se z njimi dostojno postopa in občuje, in če bi isti tudi res kaj zakrivili, nima gospod »Werkmeister« pravice, jih žaliti. Ali se ta gospod zaveda, kakšne posledice za njega lahko nastanejo, Ako ga niso izučili procesi njegovega gospodarja, bo moral pač dobiti še poseben pouk. Delavstvo se ne pusti od nikogar več žaliti in bo nastopilo proti vsakomur, ki si bo drznil to storiti.
MALA NAZNANILA.
Albert Eccarius
popravlja poceni ure, zlatnino, srebrnino in gramofone. Prodaja tudi nove ure po nizkih cenah.
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov
r# z. z o« z.
Maribor, Vetrinjska ulica 18.
Lastna Izdelava vseh vrst pohištva l,SwOlliJUS» od navadne do najfinejše izdelave, iz mehkega, trdega, kakor tudi iz eksotičnega lesa, po znatno znižanih cenah, zelo solidno in dobro delo. Eno leto garancije. Samo prt Prodnktlvnl z«, drugi raizar.ltlb mojstrov, Maribor, Vetrinjska ulica 18.
Tvornica štampiljk
In prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Gttnther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnnlscties t,exnion, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Kovieki za potovanje,
torbice iz usnja, Listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji cenii pri Ivan Kravos, Maribor. Aleksandrova cesta 13.
1. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MAUBOB,	TBŠA&KA	CBSTA	ŠTBV. 36-3*	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 3 In na Glavnemu trgu štev, 16
Modeme la ktgt|ensko urejena pekama.-* Priporočamo vsem organiziranim delavcem In <telaukam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva Iz Delavske pijtarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko B. 9.
Ali ste že krili 7
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niž jih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
11
Ali že uporabljate
Inliio kitno n i
uncirarararannraranranncirancinnraranrannnci
B
rn
r*
a
H
Sk
a
3
m
a
B
La
a
a
B
3
a
5
a
r*
a
r*
/■e
La
i
k
i
I
&
Dobiva se ]o povsod.
Dobiva se ]o povsod.
B
B
S?
S
a
a
a
a
a
a
a
3e
a
a
a
a
a
a
Tiska: Ljudska tiskat la d. d. v Marboru, predstarttelj Josip Ošlalt v Mariboru. — Za konzorcij Izdala b urejuje Viktor Eržen v Mariboru,