250. številka. Ljubljana, v torek 29. oktobra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan ive£«r, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejcraan za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., |za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvn naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove1, da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za VBe leto........13 gld. — kr. u pol leta........6 ,, 50 ,, „ četrt leta........3 ,, 30 ,, „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ , četrt leta........4 — „ , jeden mesec.......I „ 40 „ W&~~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo. Upravniktvo ,,8tov. Naroda", Iz deželnega zbora češkega. (Konec.) Kako se dela s Cehom v njegovi lastne; deželi, vidimo najbolje, če pogledamo v nemške okraje. S Čehom najsuroveje ondu delajo, ne da bi ga državna oblastva varovala. Da, državna oblastva podpirajo celo tako postopanje proti Čehom. To so čudne razmere ! Za vzgled, kako Nemci postopajo p roti Čehom, naj navedem le, kako so se vedli okrajni zastopi takoimenovane „nove Prusije", ko je nek češki okrajni odbor je vprašal za mnenje glede zakona o nalezljivih živinskih boleznih. Vrnili so poziv z motivacijo, da je pisan v češčini, v Schluckenau-u pa še kuverta odprli ueso. Na popolnim podobo, naj,* omenim le še pogojev, katere stavijo Nemci, da zopet ustopijo v deželni zbor. Najprej zahtevajo, da se odpravi jezikovna naredba, katera nikakor ue krati njih pravic. Nemci hočejo, da bi se narodu našemu vzela pravica, katera se mu je dala. Drugi pogoj, katerega stavijo Nemci, je nemški državni jezik. Mari de fakto že nemarno državnega jezika, in se mari narod ne mora vedno pritoževati, da se daje nemščini prednost? Nadalje zahtevajo Nemci, da bi se v nemških okrajih samo Nemci nastavljali za uradnike, Čehi bi pa bili izključeni, če bi tudi imeli potrebno kvalifikacijo. Nadalje zahtevajo Nemci, da se razdele oblastva in kraljevina sama ter upirajo se kronanju. Do vsega tega bi ne bilo prišlo, da bi se bilo na okto-berskej diplomi dalje zidalo, da je deželna uprava v trdih rokah. Kako bi pa bilo mogoče te Žalostne razmere spraviti v normalni tek? Pred vsem je treba odpraviti sedanjo ustavo ali jo pa popraviti v zmislu avstrijske misli, da se da samostojnost temu kraljestvu in deželnemu zboru avtonomija. To bi bil oni normalni red, ki je trajal v našej deželi tudi po katastrofi na Belej gori. Avtonomija ostala je deželnemu zboru tudi po prenovljenem redu, katerega je izdal zmagoviti Ferdinand II. po Staro-mestuih usmrtenjih in katera avtonomija se je ohranila do 1848. leta. Znano je, da leta 1842. in 1846. deželni zbor ni bil dovolil davkov, ki so se zahtevali za vzdrževanje pravosodja na Češkem, odrekel je bil dovoljenje z motivacijo, da naj vlada poprej skrbi za boljšo pravičnost v deželi. Kraljestvo Češko ni bilo podčinjeno nobenemu tujemu parlamentu, temveč bilo je kakor Ogersko v persoualnej uniji z vladarjem svojim. Mi pa ne zahtevamo personalne unije, temveč hočemo mogočno državo močno osrednjo vlado, ki bi ne bila pol oprta na delegacijo, pol na parlament podoba žalostne onemoglosti. Zahtevamo, da se ku Iturne zadeve izvijejo iz rok osobam a la Dumreicher, ki sicer sede v ministerskih pisarnah, zunaj pisarne pa po brošurah v slogu „Brandartiklov" pišejo proti našemu narodu. Narod naš je v nevarnem položaji, ki je vedno kritičneji; kajti nevarnost od strani nemštva je vedno večja tembolj ker nemamo patrijo-tičnega plemstva, ki bi šlo v boj za samostojnost te kraljevine; na mesto tega plemstva urivajo se na latifundije naše tujci, največ nemški tovarnarji, ki gotovo ne morejo nadomestiti naših gospodov Hradeških in Smifiških itd. V deželi sami nahajamo močen nemški element, na katerega strani dela vsa državna uprava proti nam, da celo vojskina uprava je nemška, če tudi nenemški narodi dajo znatno število vojaških novincev; nemške šole se bogato podpirajo, dočira nam le kot koncesijo dovolijo semtertja kako borno šolo. Vsem tem naštetim slabim razmeram se pa more le odpomoči z obnovljenjem avtonomije in da se to zgodi, zato imamo pravico in zaščitniki tega kraljestva dolžnost, o tem odločiti, ali še veljajo pogodbe, ki so se sklenile mej krono in deželnim zborom. V predlogu, o katerem je govor, ni nič novega, vse kar je v njem podpirale so že vse stranke, in ni dolgo tega, ko se je odličen član veleposestva potegnil za češko državno pravo. Gospoda »noja, obravnavajte o mojem predlogu, kakor vam drago, le to prosim vas, na preidite o njem na dnevni red. (odobravanje in ploskanje na levici.) Formalni predlog moj se glasi: Visoki deželni zbor naj blagovoljno izroči adreso odseku 15 članov." Vodja Staročehov je na to izjavil, da ima proti obliki adrese in proti temu, če je sedanji Čas umesten za sklepanje take adrese, tehtne pomislike, toda stvar je vender take važnosti za ves narod, da je on mora podpirati, in je zatorej tudi on za to, da se izroči adresa odseku, da jo temeljito pre-tresuje, in na to je odbor jednoglasno sklenil, da se adresa odseku izroči. Za MladoČehe je Že to tak uspeh, da smejo ž njim zadovoljni biti. Odsek je že začel svoja posvetovanja, o njih bomo le malo zvedeli, ker so se njegovi člani zavezali, da jih hočejo tajna ohraniti. Naj bode osoda adrese kakeršna koli, toliko je gotovo, da bode predlog jako pouzdignil narodno zavest na Češkem. Kolikega pomena je ta korak Mladočebov, vidimo iz tega, da že nekateri ogerski listi v njem vidijo nevarnost za dualizem zlasti, ker je dr. Gregr naglašal jedinBtvo države. Kdo ve, če še češko državno pravo ne bode točka, na katero se bode oprl vod, s katerim bodo vrgli dualizem iz njegovih tečajev. Deželni zbor kranjski. (VII. seja, dne 29. oktobra 1 889. 1.) Poslancu Luckmanu, ki se udeležuje sej državnega železniškega sveta, dovoli se še dalje dopust, poslancu Gor up u pa za jedno sejo. Poslanec Klun izroči prešnjo g. kanonika Je-rana za podporo dijaške kuhinje, katera se izroči finančnemu odseku. LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Benel - Tfebizsky, preložil I. Gornik. IDr-a-grl del. IV. (Dalje.) »Povzdigni torej svojo desnico, jaz ti pomorem, izvlečem ti oster žrebslj iz nje. — In povem ti koga imaš bičati s svojim maščevanjem. — Ti še molčiš? Ti si še, kakor bi ne videl niti ne slišal ? — Jezus Kristus! Ali sem zaman molil v tej samoti? Ali sem tudi zaman posedal v dolgih nočeh tukaj ?" Po črnem borovji zavladala je tihota, kakor bi tukajšnji gozdi ne jedne besede čudnih govorov starčevih ne hoteli preslišati, kakor bi si jih hoteli ucepiti globoko v spomin, da bi jih pripovedovali ljudem v Podlesji, kadar izmr6 vse sedanje pokoljenje. „Ali veš, Jezus Kristus, čemu in za katerega hoden tvojih maščevalnih rok ? — Tako! — Prebudil sem te, a zdaj poslušaj 1" Oče Jarolim je zopet utihnil, le obraz svoj pritisnil je še tesneje na lice Križančevo in niti čutil ni, da ga bode trnje s krone do krvi, da mu v gubah na čelu orje nove brazde. — Mesec je zopet gledal z jasnim okom na Pod-lesje, oblaki razplivali bo se polagoma in sem ter tija zabliŠČala je visoko nad tihimi vasicami zvezda. A v tukajšnji dolini stiskale so se vender , rsi nekako tesno in z obraza ni in ni hotela žalost odle-teti. — Ali veste zakaj ? — Kedar ne vidite človeške bede, kedar je ljudsko gorje vašim očem vsaj za trenotek zakrito, kedar odidete le za hip iz sobe, kjer vam drago bitje umira, kjer vam dobre oči gasnejo na veke, kjer zvesto srce nagloma pre-nehuje biti, pod širo nebo, da bi so tam oddahnili, da bi si vsaj solze otrli z oči, — laglje vam je, zavedate se, dobivate nove moči, da bi kelih napolnjen z Žolčem in octom mogli trdno pritisniti k ustom! — V vaseh pa, ki so belele in sivele v svitu mesečevem v dolini, katero prerezuje kalen potok v nedogled, bila je v tistih časih pod vsako streho človeška beda, ljudsko gorje, in kdo je ondu umiral?. .. Nihče! — Tam branili so se smrti, kadar je prihajala po nje z vso silo z vso močjo! — Za hip zdelo se je, da zopet na češkem drevesu sveža vejica vene, osiha in zato tesnile so se prsi težko in z obraza ni in hotela odleteti žalost. — Otec Jarolim klečal je še poleg križa s sklenjenima rokama — molil je večerno molitev. Poglede pa je upiral še vedno tako nedovratno v obraz Odrešenikov, kakor bi skrbno motril vsako potezo njegovo in hotel iz njega soditi, ali ga sliši in usliši. Stoprav za dolgo časa je ustal in nakako medlim, rekel bi skoro opotekajoćim se korakom stopil v kočo, kjer je sedel na klop, na kateri je sicer zelenela v sveži, svetli plast najkrasnejšega mahu. A zaspal ni. Težko je tudi zaspati, kadar je glava polna najraznejš h podob iz minolega življenja in ko s silo prodira v ospredje sosebno jeden, čegar konec so si izbrale Rojenice za poslednje dni. Dragonci prijezdili so mej tem tudi v mesto, a ne da bi bili kaj opravili. Danes ušla sta tudi iz ječe dva tukajšnja hudodelca, v mestu veselili so se že njunega obešanja. Ritmajster dal je okrajnemu glavarju najboljše jezdece iz svoje eskadrone, in glavar je obljubil vsakemu, ako ju privedejo živa, pet trdih Poročilo deželnega odbora o prošnji občine Črnivrh glede podpore za cestne namene izroči se finančnemu odseku. Poslanec Gor up poroča t imenu finančnega odseka o računskem sklepu zemljiško-odveznega zaklada z 1. 1838 Svota vseh dolgov izoaša 2 niilij. 868.532 gld. 87Va kr. t primeri s svoto tirjatev 109 631 gld. 22 kr. se kaže čisti dolg zemljiščno-odvezuega zaklada 2,758 901 gld. G5V3 kr. — Računski sklep se odobri. Poslanec G oru p nadalje poroča v imena finančnega odseka o dovršitvi konvertovanjazemljiščno-odveznega dolga v novo deželno posojilo Bledeče: Zemljiško-odvezni dolg znašal je koncem decembra 1. 1887. na glavnici. . 3809914 gld. 50 kr. leta 1888. se je plačalo . 1158601 „50 ostalo torej koncem dec. I. 1888. še na dolgu . 2651313 gld, — kr. Leta 1889. in sicer do konca avgusta 1.J18S9. se je plačalo glavnice . . . 2622259 „ 50 „ zastari.-k ne še povrnenih glavnic znaša torej . . 29053 gld. 60 kr. Na 5% premijah od neogla- šenih zemljiško-odveznib obligacij se je 1. 1888. poravnalo .... 57640 „ 57 ya „ V 1. 1889. i. s. do konca avgusta 1889. pa . . 130034 „ 46ya , skupaj torej .... 188539 gld. 04 kr. Na 5°/0 obligacijskih obrestih se je plačalo 1.1888. 190844 , 63 „ dokonča avg. 1. 1889. pa. 42812 „ — yg , skupaj torej .... 233656 gld. 63 «/„ „ Za8tanek do konca avgusta 1. 1889. znaša torej: na 5% premijah . . . 1411 gld. 2iy2 „ na 5% obligacijskih ob- restij..... 36416 „ 24Vi kr. na glavnici..... 29053 „ 50 „ torej skupaj .... 66880 gld. (J6 kr. Od 1. januvarja I. 1888. do konca avgusta leta 1889. se je plačalo: glavnice..... 3780861 gld. — kr. 5°/0 premije .... 188539 „04 „ 5<>/0 obrestij .... 233656 „ 63ya „ torej skupaj .... 4203056 gld. 07 y9 kr. Deželni zbor vzame to poročilo na znanje. Poslanec baron Žvegelj poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada. Rnzka/. skupne imovine kaže vrednost Viktor Smoletove zapuščine 100.858 gl. 38 kr., čista imovina iznaša 400.889 gld. 72ya kr. in se je proti oni koncem leta 1887. pomnožila za 2042 gld. 67 kr. Proračun za leta 1890 kaže redne potrebščine 4450 gld., izredne potrebščine pa 500 gld. skupaj tedaj 5050 gld. Potem poroča o poročilu deželnega odbora o muzeji „Rudolfiuum" in izreka priznanje profesorjema Wallnerju in Kaspretu, da sta uredila arhiv in nasvetuje, da deželni zbor izreče vsem da-riteljem, ki so kaj poklonili muzeju, zahvalo. Zbor pritrdi. Konečuo nasvetuje resolucijo, da se deželnemu odboru naroča, naj poroča v prihodnjem zasedanji, terezijanBkih tolarjev, če pa ju privedejo mrtva, po dva rajnša. Vojaki pa našli neso uiti sledu. Ječar Gregora sedel je v svoji sobici z izbuljenimi očmi, s poluodprtimi usti in v obrazu .s tako nenavadnim izrazom, da je bilo videti, kakor bi se ga hotela lastiti tiba blaznost, in kakor bi se iz vseh kotov izbe po starem načinu obokane, plazili k njemu strahovi, katerim se pravi obup. Ko so ga preiskavah in mučili z naj raz ličnejšimi vprašanji, ni niti zinil; ne jedne besede neso čuli od njega, kakor bi bil zgubil glas. Res, da ga je že zgubil! — Ječar Gregora je od strahu onemel. Danes po-poludne omahoval je skozi mesto h kapelici. Ljudje, ki so ga srečavali, neso mogli ganiti oči z njegovega obraza, ki je tako na jedenkrat dobil barvo mrtva ško in v katerem so biie oči zastrte, kakor s pajče vinami. Pri kapelici se nič ni ganilo. Le meščan, na čegar posestvu je bila kapelica postavljena, začel je visoke meje na okrog razoravati, da sta] sveta apOBtolja gledala že na lepo zorano polje. Gospodje morali so za njim poslati dva straž nika in na noč so dali tudi človeka k njemu. Po znali so njegovo vestnost, njegovo natančno izpolnjevanje ječarskega posla, in zato bali so se, da bi si česa ne stoiil. (Dalje prih.) kako je mesto muzealnega kustosa definitivno po-polniti, mesto preparatorja opustiti in ustanoviti mesto asistenta, kakor tudi izdelati za oba službeno iU8trukcijo. (Dalje prih.) Deželni zbor istrski. Iz Poreča 27. oktobra. Včerajšnja soja našega deželnega zbora bila je burna, kajti sedanji deželni glavar zavrnil je še z večjo odločnostjo in brezozirnoatjo, kakor njegov prednik, hrvatski interpelaciji dr. Volarič* in Mandića. _____„ Proti takemu nasilstvu so odločno ugovarjali dr. Volarič, dr. Laginja in Mandić Galerija je ropotala pri govoru dr. Volariča tako, da bi se ga ne bilo razumelo, ako ne bi imel močnega glasu. Predsednik je to dopuščal. Ko je pa dr. Volarič končal, odobravali so njegov govor kmetje iz Poreske okolice, ki z velikim zanimanjem prihajajo poslušat. Na to je predsednik precej posvaril galerij o. Od naših poslancev so do zdaj overovljeni: prof. Spinčič, Flego, kanonik dr. Volarič in Geršič. Ker se namerava jednega naših na vsak način in brez najmanjega uzroka ne verificirati, iz mislila je večina neobičajni način glasovanja, nam reč ne glasovati za dva poslanca jednega okraja (ki sta tudi po jednoliko glasov imela) vkup, nego za vsacega posebej. Temu se manjina odločno protivi in iz tega uzroka niti za overovljenje svojih pristašev ne glasuje. Prihodnja seja bode menda 5. nov. Politični razgled. Notranje dežele V Ljubljani, 29. oktobra. Že lani se je bilo posrečilo finančnemu ministru, da je bil državnemu zboru predložil budget brez primanjkljaja. Proračun za bodoče leto, katerega predloži državnemu zboru Dunajevski v jednej prvih sej, bode pa še ugodnejši, kajti govori se, da bode izkazal 5ya milijona preostanka. Slabo finančno in gospodarsko stanje se utegne torej zares polagoma zboljšati, ako se bode obranil evropski mir. Levica je bila v finančnih zadevah državo daleč zavozila in trebalo je skoro deset let, da je bilo mogoče v državnem gospodarstvu napraviti red. Vedno bolj spoznava opozicija hrvatsku, da jo glavna krivda njenih neusj)ehov to, da ni jedina in pa, da ni znala Srbov pridobiti na svojo stran, Te nepovoljne razmere je pa mnogo zakrivil Ante Starčević s svojo trmoglavostjo. Sedaj pa hrvatski rodoljubi drug za drugim ostavijajo zastavo Starčevicevo. Kakor se govori, bodo se polagoma Starčevičevi odpadniki sporazumeli z zmerno opozicijo, da se osnuje nov jugoslovanski klub, kateri se bode tudi dovolj oziral na srbske težnje. Novi klub bode tudi pobijal nagodbo z Ogersko, ker se kaže, da za Hrvate ni uresničila nad, katere so stavili v njo. Opozicija bode zahtevala, da se Dalmacija zje-dini s Hrvatsko in dn se Hrvatski zagotovi popolno nezavisnost od Ogerske. Opozicijonalci vse vedo, da se hitro njihove težnje ne bodo uresničile, a s časoma le utegnejo doseči namen svoj, če bodo s Srbi vzajemno postopali. Minuli teden se je v Budimpešti ban hrvatski posvetoval z zastopniki „Uni-onbitnke" in ogerske lnpotekarne banke zstran osnove hrvatske hipotekama banke. Kontrolna komisija za državni dolg; je izdelala poročilo svoje ter ga izdala dne 22 t. m. Po tem poročilu je občnega državnega dolga 2 819,102.317 gld. 79 l/j kr , dolgov v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel 1.057,354.334 gld. G4l/9 kr, torej vktipe 3.876,456 652 gl. 44 kr., in Be potrebuje na leto za obresti 101,990 122 gld. 55 kr. Te ogromne številke nikakor neso vesele za davkoplačevalce. Vuanje države. Sebranjo bolgarsko se včeraj ni otvorilo, temveč se je otvorenje odložilo do jutri. Knez so vrne baje v četrtek v Sofijo in bode zatorej že prisoten pri otvoijenji narodnega sebranja. Francosko ministerstvo ne misli dolgo več ostati na krmilu, kakor zatrjujejo novejša poročila iz Pariza. Predstavilo se bode zbornici ter poročalo o UBpešnej rešitvi svoje misije, potem pa bode odstopilo. Posebno Tirani se je jako naveličal vladanja. Nov ministerski predsednik bode Ribot ali pa Melline. Parnellov od^ek je zopet začel delo svoje. Občinstvo angleško se pa dosti ne briga za njegove obravnave. „Times" so baje nabrale nekaj novih podatkov o porabljenji denarjev deželne lige ter hoče Eodcem o tem predložiti obširno poročilo, ki pa najbrž zastopnikom irskim ne bode dosti škodovalo. Po poročilih, katere je dobila vlada anglešna od svojih konzulov, so vesti o turških grozovitostih na Kreti pretiraue. Posebno je zlagano, da bi vojaki posiljevali ženske. Generalni guverner si tudi prizadeva, da prepreči vsake izgrede. Dopisi. Iz Kamniškega okraja 26. oktobra. [Izv. dop.] Učiteljsko društvo tega okraja, katero se je ustanovilo v proslavo 401etnice presvetlega cesarja, zborovalo je 24. t. m. v Kamniški šoli. Navzočih bilo je 20 udov, mej temi tudi 5 učiteljic. Ker je bilo baš ta dan vreme jako ugodno, pričakovali smo obilneje udeležbe. Predsednik g. Janežič otvori zborovanje z običajnim pozdravom, spodbuja k ustrajnemu delu v prospeh društva; ravnajoč se po gaslu: „Jeden za vse, vsi za jednega!" Spominja se tudi bridke nesreče, ki je zadela presvetlo cesarsko rodbino o prerani smrti cesarjevičevej, ter pozivlje navzoče, da v znak sožalja ustanejo. Tajnik g. Kecel poroča prav obširno o ustanovitvi in delovanju društva. Odobravalo se je njegove nazore o učiteljskem stališči napram raznim napadom na sedanjo neodvisnost učiteljev. Izvestje blagajnikovo (g. Tramte) pokazalo je, da je društvo v denarnih zadevah na dobrem. Na to je sledilo predavanje g. Burnika o risanji brez stigem. On pravi, da se z risanjem samo po stigmah ne doseže pravega uspeha; vsaj v zadnjem šolskem letu uaj bi se povsod risalo tudi brez stigem po E chlerjevi jako lehki metodi. Ker šolska novela ne prepoveduje pri risanji ravnila in drugih pripomočkov, ne dela učencem prosto risanje na brezpikčasih risaukah prav nobene težave. Ko se učenec z metodo seznani, in to prav v kratkem času, jim je risanje prav lehko, bavijo se ž njim s prav velikim veseljem. Učitelju pa je pouk tudi jako olajšan, bajti učenci riBajo po predlogah; letu in tam treba je učiteljevega pojasnila. Kak6 zanimivo in lehko umevno je to prosto risanje, po kazal je predavatelj tudi praktično na šolski tabli. Svoje poročilo sklene z željo, naj bi slušatelji poskusili v svojih šolah z risanjem po navedeni metodi; uverjen je, da bodo poskusi iz vestno jako povoljni. Za prvo zborovanje meseca aprila v prihodnjem letu določi ae Mengeš. Gosp. šolski nadzornik L. Letnar predaval bode pri tem zborovanji o „podrobnih učnih črtežih". Sklene se tudi, da društvo nemudoma uloži na deželni zbor prošnjo za zvikšanje učiteljskih plač. Predsednik se navzočim zahvali za udeležitev, prosi navzočega okrajnega šolskega nadzornika naj bi blagovolil tudi on podpirati to koristno društvo in sklene zborovanje s trikratnim „Slava" na presvetlega cesarja. Gosp. Letuar obljubi, da bode radovoljno po svoji moči vsekdar rad pomogel v prospeh društva. Iz Itorovniee 28. oktobra. [Izvirni dopis.] Poročalo se je že v Vašem cenjenem listu, da je gosp. Lovro Ver bič kupil in uredil hišo ter jo podaril občini v porabo kot hiralnico in bolnico, občina pa da je z ozirom na krasno stavbo z ne baš velikimi stroški zidala „Učiteljski dom". Včeraj popoludne blagoslovil je naš čast. gospod Župnik z asistenco najprej hiralnico in bolnico, potem pa „Učiteljski dom". Te dvojne redke slavnosti udeležil se je občinski zastop, udje krajnega šolskega sveta, učiteljstvo, mnogo odlične gospode z Vrhnike, zlasti nas je pa veselilo videti v svoji sredini blagorodnoga gosp. c. kr. okrajnega glavarja Mah kota, kateri se nikdar takim in jednakim slavnostim ne odtegne; dalje gosp. Kaplerja, g. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Tomšiča in mnogo drugih. Po tem oficijalnem opravilu podali so se povabljenci v jako prijazno, na novo opravljeno restavracijo gosp. Majarona k skupnemu banketu, kateri je bil v vsakem oziru, bodi si glede kuhinje ali kleti, poBtrežbe ali cene prav mojstersko pripravljen in katerega se je udeležilo blizu 40 povabljencev tako, da so bili vsi prostori zasedeni. Pri banketu oglasil se je prvi k besedi gosp. župan Jos. Ver bič ter končal svoj govor s trikratnim „Slava!" na presvetlega cesarja. Gospod Mahkot je v daljšej, jedrnatej in čistej slovenščini govorjeni napituici slavil zasluge goBp. Lovra Ver biča, ki si je kot največji dobrotnik občine postavil trajen spomenik še poznim unukom; gosp. Tomšič poudarjal je požrtovaluost občinskega odbora, hvalil njegovo naklonjenost do učiteljstva in kazal, koliko se z vzajemnim delovanjem lahko do-seže — če so namreč — duhovščina, učiteljstvo in občani složni. Vsem tem in drugim napitnicam sledili so od jedne ali druge strani primerni odgovori in reči se mora, da je bila zabava prav interesantna in živahna. Zabela vsemu bilo je pa izborno petje, katero je oskrboval zbor slučajno sešlih se pevcev, kateri so jako ustrajno peli in želi obilo pohvale, zlasti pa izvrstni tenorist gosp. Lenarčič z Vrhnike, kateri je s svojim krasnim, milodonečim glasom na-vzočne kar očaral. Le prehitro je prišla 11. ura, ura ločitve, kajti Ljubljanski in Vrhniški gg. gostje so se morali posloviti. Vsi navzočni so se jako pohvalno izrekli o tej slavnosti, zlasti pa nam domačincem ostane ta dan v nezbrisnem spominu Presrčna hvala vsem vnanjim gostom, kateri so največ pripomogli k tako zabavnemu večeru, v prvej vrsti pa našemu Tubljenemu gospodu okrajnemu glavarju. Ufa Savi 21. oktobra. [lav. dopis.] V Litiji umrla je danes zjutraj na porodu soproga tamošnjega načelnika železniške postaje gospa Franja Jenkova, porojena Adamičeva, v dobi stoprav 35 let. — Bila je vzgledna Boproga, najbolja mati, visoko naobražena, a vender ljudomila, tiha, nenavadno skromna gospa. Poleg domačih klasikov bilo jej je dobro poznato tudi nemško slovstvo, — a nekdaj bavila se je tudi z ruščino. Osobito milila se jej je muza Kaliope, kajti bila je izvrstna altistinja, a še mnogo bolja pianistinja. — Ćestokrat imel sem priliko opazovati jo pri klavirji, ali čuti njeno uzorno petje, ki je prihajalo iz osrčja ter segalo v srce, da so se ti talili čuti! — Ondaj, ko se nam je malo po malo probujal narod, ko so jele kliti čitalnice ter Talija oživljati se mej nami. nahajal Bi vrlo, sedaj prominulo domorodko često na deskah, ki pomenijo svet. — In ko je soprog jej za svojega bivanja v Mariboru predsedoval tamošnjej čitalnici, pripomogla je baš ona s sestrama svojima čuda v probujo tedaj precej mlahavega društva, nastopala v dramatičnih ulogah, pri veselicah in jour-fixih svirala na klavir ter s petjem zabavala člaue. A ko si jo do dobra poznati hotel, ondaj si moral v obitelj njeno. Nepozabno bode meni in somišljenikom mojim, kako idilo smo si stvarili na domu blage, dobrotne pokojnice, osobito na vrtu! Kako Brno vspomladi plezali po črešnjah ter zobali o dovtipih sočni sad! A jeseni! Kako smo obirali hruške, brali grozdje, pekli krompir, ali v travi ležeč močili si suha grla z Gambrinovim sokom! In poleg smo rešetali naše pesnike od prvega do zadnjega, tu bo se ocenjevali najuoveji plodovi slo venske modrice, tu se je prepevalo, deklamovalo in politikovalo! Da, to je bila prava idila! Oj, kolikokrat bil je tu na vrsti vzlasti Presiren in Gregorčič! In duša vsemu društvu, naša „matuškau, bila je baŠ ona, katero je nemila, tragična osoda danes položila na oder mrtvaški! Bodi s tem ple-menitej ženi in vrloj rodoljubki stavljeu neznaten spomenik v listu, za kateri se je bila zanimalo vedno ! Pokoj nje duši! Domače stvari. — (Današnja VIL seja deželnega zbora) trajala je do V*5. ure popoludnc. O peticiji Kranjskega mesta za zopetno ustanovitev Kranjske gimnazije poročal je poslanec dr. Tavčar, ki je nasvetoval, da se deželni zbor izreče za nujno potrebo cele g'mnazije \ Kranji in dečeln. odboru naroči, da za reaktiviranje gimnazije uloži prošnjo na vlado in peticijo o tej zadevi izroči na državni zbor. O teh predlogih razunela se je velika politična debata, v kateri so govorili z vso odločnostjo poslanci S ve te c, Hribar i;i dr. T a v Č a r in kazali, kako malo se ozira vlada na izvršitev narodne ravnopravnosti na Kranjskem, prav nič pa na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Od nemške strani sta govorila baron Žvegelj in dr. Schatier, ki sta hotela dokazovati, da gimnazije v Kranji ni treba, da jo Gorenjci tam sploh ne marajo in bi za Kranj prijal kak zavod za gluhoneme ali kaka bolnica, kot vladni zastopnik govoril je deželni šolski nadzornik Jakob Smolej, ki je rekel, da je gimnazija v Kranji bila zmirom slabo obiskana in trdil, da vlada ne germanizuje, kar kaže najbolj, da so slovenski razredi v Ljubljani zmirom bolje obiskani ko nemški. Pri glasovanji so bili vsprejeti vsi trije predlogi. Nemški poslanci so proti glasovali. Prihodnja seja je v četrtek. — (Mestni in okrajni zastop Celjski.) »Siidst. Post" piše: Znana prošnja Celjskega mesta za izločbo svojo iz okrajnega zastopa v Celji nas je napotila, da smo poiskali mesta, ki neso v zavezi okrajnih zastopov. Okrajne zastope imajo v Avstriji samo Češka, Štajerska, Gališka, Šleska in Tirolska dežela. V Bukovini so okrajne zastope napravili leta 1869., pa so jih leta 1873. zopet odpravili. Tako ima torej od 17 ^kraljestev in dežel" samo njih pet okrajne zastope. V deželah, v katerih so okrajni zastopi, sledeča mesta ne stoje v zavezi okrajev: Na Češkem Praga z 200.000 in Liberec z 22.500 prebivalcev. Na Štajerskem samo Gradec z 82.000 prebivalcev. V Galiciji Lvov s 87.000 in Krakovo s 50.000 prebivalcev. V Sleziji Opava z 20.000 prebivalcev. Na Tirolskem Innsbruck s 16.000, Trident s 17.000 in Bozen z 10.000 prebivalcev. Torej najmanjše izroej vseh mest, stoječih v zavezi okrajev, ima v primeri s Celjem, ki ima okroglo 5000 prebivalcev, dvojno število ljudstva. Mesta, kakor Plzen s 24.000, Budjejovice z 18.000, Heb s 14 000, Przemval s 17.000, Pfibram z 10.000 prebivalcev ostajajo v zavezi okrajev in — skromni Celjani bi radi šopirili se kot veliko mesto. Pri teh razmerah nam ni mogoče verjeti, da bi mogla vlada priporočati spremembo postave o okrajnih zastopih, kakor jo žele* Abderiti ob Savinji in kakor bi jo sklenil deželni zbor štajerski, v Najvišje potrjen je. S tako novo postavo odpirala bi «e duri in vrata zatajevanju vzajemnostne zavesti, — zatajevanju čuta državljanskega. — Tako „SUdst. Post". — K temu mi še dostavljamo, da je prošnja Celjanov, da bi njih mesto bilo izobčeno iz okrajnega zastopa, kakor električno razsvetljena s samomorom bivšega Stiger-jevega tajnika pri okrajnem zastopu, Ivana Briiu-a, ki se je obstrelil in bode baje teško okreval, kakor hitro je izvedel, da kazensko sodišče presojuje njegovo tajništvo. — To je nekako čudno „vzgledno gospodarstvo", katerega „Deutsche Wacht" ni mogla dosti v zvezde kovati. No, prišel je Bodni dan za naše prenapuhnene, v zasledovanji svojih namenov vso dostojnost in po vsem svetu navadno olikanost zametujoče nasprotnike v Celji, kateri bode ostro ločil črne in bele! — (Iz Poddrage) se nam piše: Ker vem, da bi bilo prazno delo, omivati mura, ne bodem odgovarjal na vso šušmarijo, ki jo je v „Slovenci" z dne 25. oktobra nakupičil nek g. dopisnik. Kon-statovati pa moram, da je trpka neresnica, da bi stavili Poddražani svetnike in še celo Boga na sramotilen oder v posmeh in to v domen Baalovih. Kaj tacega se ne sliši v naši vzgledni (v tem pomenu) vaški krčmi, kakor tudi ne v družili prostorih. In vse to, pravi g. dopisnik, da je videl in slišal njegov znanec, ki je bil 13. t. m. v Poddra-ški cerkvi in v krčmi. Da, v resnici je bil v krčmi g. A. Žgurja tuj človek in nas hot 1 poučevati, pri čemer pa je resnično odkrival plitvosti plitve svoje duše. Padala je njegova beseda mej nas, a ni nam kalila miru in potrpljenja. Videč majhen upliv svojega govora, razburil se je dopisnikov znanec, in pravično jeze poln, zmerjati pričel prisotne pivce ter jih brez usmiljenja do bližnjega prišteval pasjemu plemenu. — In ko je vrgel te besedo mej nas, tedaj so se prikazale opravičene sledi svete jeze na naših obrazih. In bil je znane : g. dopisnika v resnici v nevarnem položaji. Ker naša so bila srca, katera je zbadal, ne pasja; ker naša so bila ušesa, katera so poslušala nemilostno obsodbo, in naš je bil kraj, kjer je govoril, in ne pasji hlev. Svetujemo g. dopisniku, da si poišče druzega znanca, ki bode lepših besed, ter sploh krotkega človeka, ako hoče kaj pri „izgubljenih ovcah" opraviti, s kratka: pravega apostola — mini in spasa. — In prosi se, da bi dotičnik imel kaj več v glavi, drugače utegne dobiti neprijeten pouk. Kajti piše se: „Vrzi kamen še v tako čisto vodo, vsplujo na površje umazane stvari". In konečno rečemo z gosp. Stritarjem: Pinč, pojdi tja k njemu, privzdigni . . . . — Toliko v pojasnilo na „Slovenčev" dopis. — (Naš r o j a k g o s p. Pogačnik,) liričen tenor (Naval) na mestnem gledališči v Frankobrodu nastopil je s slavno pevkinjo gospo Marcelo Sem brich v operi „Die Nachtvvandlerin", O tem nastopu piše „Frankfurter Zeitung" tako: „Die Uberaus an-strengende und schvvierige Partie des „Ehvin", eine der bochstliegenden'. Tenorrollen, Bang Herr Naval mit schbner klangvoller Stimme und sehr geschmack-vollem Vortrage. Herr Naval gehbrt erst seit einem Jahre der Bilbue an und bat sich in der kurzen Zeit seines biesigen Engageraents ausserordentlich entvvickelt. Seine Stimme, von jenem echten Te-nortimbre, den \vir so selteu bei den deutschen Sangern finden, ist in der Hohe von bestrickendem Glauze und weuu sich die Mittellago mehr geknif- tigt haben wird, darf man den jungen KunBtler zu den besten Ivrischen Ten oren zahleu." — (Državni železnic ni svet) jez veliko večino sklenil, da se imajo na državnih železnicah zuižali osobni tarifi ter upeljati pojasni tarifi (Zonentarife.) — (Književne novosti.) Gosp. dr Vladimir Milkowics, ki je dlje časa bival v Ljubljani, izdal je obširno knjigo: BDie Klbster in Krain", ki je za zgodovino kranjskih samostanov znamenito delo. — Druga novost je mala brošura: „Die Slovenen und die Marzbewegung von 1848. Von Joseph Apich" (ne Apitz, kakor je po pomoti tiskano) To delce, ki se bode v „Oesterr. JahrbuchB za 1891 nadaljevalo, je posnetek znanega izvrstnega dela, ki ga je izdala „Slovenska Matica" pod naslovom „Slovenci in 184 8. leto". — (Vabilo) k zborovanju Celjskega učiteljskega društva, dne 2. novembra ob 11. uri pred-poludne v okoliški šoli v Celji. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene reči. 3. .Nekaj mislij o nadaljevalnem izobraževanju ljudskih učiteljev", govori gosp. Anton Gnus iz Zg. Rečice. 4. Nasveti. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Iz Spleta) izvozilo se je od 1. oktobra l. 1. do 1. t. m. na Rako, v Trst, na Francosko in v Nemčijo 29 673 .sodov vina = 208.000 hehto-litrov. Od te množine spada 72.000 hektolitrov na Splet in bližnje vasi, ostalo \'mo pa na otoke in okraje okolu Spleta. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Praga 28. oktobra. Dr. Rieger izvoljen poročevalcem adresne komisije. Kakor „ Politik" piše, skušajo se češki poslanci sporazumeti tako, da vse zahteve deželnega zbora združijo v jedno resolucijo, katero bi potem soglasno vsprejel ves deželni zbor. Dunaj 29. oktobra. „Wiener Zeitung" : Ljubljanski zasobnik Karol Lcskovic dobil v priznanje svojega človekoljubnega delovanja zlati zaslužni križ s krono. — Novemberski avancement: Podpolkovnikoma imenovani; majorja nadvojvodi Fran Ferdinand Este in Evgen; majorjem imenovan stotnik nadvojvoda Leopold Salvator; ritmaj-strorn nadvojvoda Fran Salvator, nadporoeni-kom nadvojvoda Ferdinand. Fe 1 d z e u g m ei str i: Reinliinder, Wald-statten, grof Griinne. P o d m ar šali: Gradi, Sponner, Kollarz, SJiroft, Milde, Pfeifler, Hra-nilović, Wattek, Thominel poslanik v Belem-gradu, Albori, Patny, Fux, Galgoczy, Razven teh imenovanih gene ral ni ni i majorji 16 polkovnikov, polkovniki 44 podpolkovnikov, podpolkovniki 66 majorjev, majorji 93 stotnikov in ritmajstrov, stotniki prve vrste 127 stotnikov druge vrste, stotniki druge vrste 106 nadporočnikov, nad poročniki 297 poročnikov. — Podadmiralom imenovan kontreadmiral Pintner, kontreadmi-raloma redovno-ladijska kapitana Primatesi in Hinke, redovno-ladijsknna kapitanoma fregat-ska kapitana Rosenz\veig in Morin, fregatskima kapitanoma korvetska kapitana Ileuvers in Heinz, korvetskima kapitanoma redovno-ladijska poročnika Kneiszler in Ripper. Razne vesti. * (Di!Ion,) znani pristaš generala Boulan-gerja, je te dni iz Bruslja pripeljal se v Strasshurg pohodit svaka svojega. Ko je nemška policija zvedela za prihod njegov, ga je takoj iztirala. * (W i Is on,) zaradi raznih škandalov dobro znani zet bivšega predsednika francoske republike, Grevy-ja, misli sedaj pisati „memoire" svoje. Pričakuje se, da bode v njih razkril razne pikantnosti o znamenitih osobaii poitičnega življenja današnje Francije. Ker je pa nekatere stvari že malo pozabil, hotel se je poučiti iz aktov miui.sterstva notranjih zadev. Poprosil je zatorej ministra Constansa, da bi mu dovolil pogledati v ministerske arhive, ker piše neko „zgodovinsko delo". Constaus mu pa ni dovolil. * (Zaradi darežljivosti pod varu-št v o m.) Baron Loti, milijonar in obče poznata osoba v Beroliou, daroval je dozdaj Že 1V4 milijona iVaukov za dobrodelne namene v Genfu. Vsled tega dala je milosrdnoga barona njegova svakinja v blažil eo, ko ga je zdravnik prej proglasil duhobolnim. Ker je pa baron francoski podanik, izposloval je generalni konzul, da so nesrečnega gospoda izpustili iz blaznico v Genfu. Razpis nagrad. Upravni odbor „Zaveže slovenskih učiteljskih društev", katera si je pri letošnjem glavnem zborovanji o Veliki noči izvolila „Popotnik"-a svojim glasilom, dovolil je vsled sklepa z dne 3. t. m. „Popotnik'-ovemu uredništvu v namen obdarenja pisateljev določeno denarno svoto. Odzivljajoč se dotičnemu odborovemu sklepu, razpisuje podpisano uredništvo s tem za dohajajoče mu tri najboljše izvirne razprave ali peda-gogične-Šolsko-politične ali didaktično-metodične vsebine — ne da bi določilo kakšno posebno nalogo — tri darila po -£„ 3 in. 2 ces. zlata pod temi-Ie pogoji: 1. Razprave, ki se poganjajo za darila, morajo biti pri dopošiljatvi kot take označene in imeti na Čelu svoje geslo; baš isto geslo se ima nahajati na priloženem zapečatenem ovitku, v kojem je adresa pisateljeva. 2. Vposlana dela „za nagrado" si bode uredništvo poljubno izbralo in v „Popotnik" u 1890. leta priobčevalo. Dela čez Va tisk. pole obsežna, ki se ne dado lahko razdeliti v 2 številki, se navadno ne sprejemajo. Da je delo kratko, Še ni nobeden uzrok, da bi se odklonilo. 3 Ko so se dela priobčila, sodijo o njih posebni ocenitelji in naznanijo uredništvu one 3 spise, katere so spoznali, (tako po nalogi, katero si je pisatelj izbral, kakor po vsebini in obliki itd ) za najboljše. Uredništvo potem takoj objavi to razsodbo in razpošlje darila. Imena pisateljev obznanijo se le tedaj, ako dotični v to privolijo. Dela, ki se niso ponatisnila, kakor ovitki z geslom neobdarjenih spisov bodo se, ako kdo to zahteva, do 30. dne maja 1891. leta vračali, nereklamovani pa po tem obroku vničili. 4. Izvolitev oceniteljev prepušča se prihodnji delegaciji „Zaveže", in le ko bi ta odklonila, bode uredništvo skrbelo za to, da pridobi za oceno del in prisodbo daril odlične osebe. Maribor, dne 25. oktobra 1889. Uredništvo „Popotiiik"-a. Trajni zdravilni vnpeli. Vsakeršuo trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje % Moll-ovim n Francoskim žganjem in soljo". (Jena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55—13) ..LJUBLJANSKI ZVON" «t<>JI za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Družba sv. Cirila in Metoda. Letno doneske so poslale podružnice; Škof j a Loka......... Ženska v Ilirski Bistrici Apače na Koroškem. Idrija...... Darovali so: Vesela družba v Pulji Česko-sloviriBki spolek Rodoljubi v Prvačini . 14 gld. — — — . 16 „ — . 80 „ — . 34 „ 50 i 38 , 61 . 22 „ _ • 42 „ 40 • 47 „ — • 18 ■ 19 • 7o ; — . 15 „ — • 21 , 69 - 14 „ 20 • 17 , 65 • 5 „ _ • 20 , — . 16 „ — • io * — kr. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1889. Dr. Jos. Vošnjak, blagajnik. LtoterlJne Mrečke 26. oktobra. Na Dunaj i: 68, 39, 10, 65, 74. V Gradci: 79, 68, 56, 11, 14. rJ0 n j o i : 27. oktobra. Pri Slonu: Barger, Fngelberg, Stnin, Krauman z Dunaja. — Staugl, Hirschman iz Siska. — Deutsh iz Gradca. — Trantwetter iz Trbiža. — Wieltschnig od bv. Križa. Pri Muliei: Atlas z Dunaja. — Steiuberg, Ekstein, Ilostnik, Ilolzer, Ehrcnfeld z Dnnaja. Pri Južnem kolodvora: Spetzler iz Dolenjega Hoštnjna. — Jerše iz Dobevca. — Tratnik iz Brga. — Krnim iz Novega Yorka. £ mrli so t IJublJaiil: 26. oktobra: Henrik Feldstein, železuiškega donaše-valca sin, 11 let, Kravja dolina št. 21, za plućuico. — Alojz Perčun, delavcev sin, 5 mes., Cesta v mestni log št. 17, za kal arom v črevesu in želodci. 27. oktobra t Klara Seibel, krojneeva vdova, 70 let, Dunajska cesta št. 8, za rakom Jera Jeret na, gostija, 57 I, Poljanska cesta st. 37, za protinom. — Jovana Drobtina, pclrivka, 24 let, Cesta na loko št. 7, za jetiko. 28. oktobra t Antonija Polašek, delavke bftr, 10 m., Žitni trg št. 3, za alibim prebavljen jem. — Ferd. /mi tek', delavke sin, 2 dni, Rimska cesta še. 3, za božja stjo. — Antonija Trontel, delavka 29 let, Opekarska cesta Št, 15, j a jetiko. — Karolina Slovoik, krojačeva hči, Reber št. 6, za božjastjo, Meteorologično poročilo. 1 Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratara Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ! j* 7. zjutraj 740 8 mm. 7-8° C si. svz. obl. o 2. popol. 740-0 mm. 9 6° C si. zah. obl. 0 00 mm. od 1* '}. zvečer 740 3 mm. 8 6" C si. zah. obl. Srednja temperatura 8-7°, za 03° nad normalom. 2D-o.33.aJsls^ borza dne 29 oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta ..... gld. 85*55 Srebrna renta.....„ 85 85 Zlata renta......, 109 40 5°'0 marčna renta .... , 10050 Akcije narodne banke\ . . „ 919*— Kreditne akcije ..... , 315*25 London........„ 119 05 Srebro........ „ —'— Napol.........„ 9-47 C. kr. cekini....... 5-67 Nemfiko marke...... 58*35 4°/o državne srečke ir 1. 1864 260 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 , Ogerska zlata renta 4°/0...... ■^gerska papirna renta 5°/0..... 5v/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4V,°/0 zlati zast. listi . 118 Kreditne srečke ..... 100 gld. 183 Radolibve Brucke..... io 19 Akcije anglo-avstr. baike . . 120 „ 149 l'rammway-društ, velj 170 gld. a v. 224 — danes — gld. 8550 — „ 85 65 — , 109*50 — , 100 50 — , 919 — — „ 31425 — , 119*05 »•47«/. 5 66 58*32 V. 75 kr. 132 gld. 178 „ 101 „ 97 .. 60 40 75 50 75 75 20 25 Hiša s v na Štajerskem, v rudokopnem kraji, se prosti o* olj no proda. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (900—3) 22 let star, izučen v trgov:ni mešanega blaga, posebno izurjen prodajalec in manufakturist, želi svoje mesto «lo 1. decembru iss{> ali do 1. Januvarja 18DO preiuenltl. — Ponudbe se prosi pošiljati pod S.** upravuištvu nSlovenskega Naroda". (898—3 ILUSTROVAN za leto 1890. Uredil, izdal in založil 3Dra.erotI-ri IKCriTo&r. Dobiva se v ,,7Vii rodni TiHkurni" in v liukvarnah J. O'ontlnl« jeii in Ji. lierber-Jevi v LJubljani. Naroča se pa labko v vseh bukvarnah. - Cena 45 kr., po pošti 50 kr. - Vsebiua: Popolen knlendarij, koledar, kateremu so pridejutia tudi slo-vanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji e\ropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbo c. kr. poŠte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni uuožje. Božja pota Slovencev. V noči Kus:ilk. Ogled po svetu : Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Boulanger. Orijentalska železnica itd. Smešnice. — Naznanila. XXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXX 5 liKOIMMil) II«"e>\I4^KIEI:IC<^. H X ~ X X X 'P ESJ o a Svojim častitim p. n. kupovaleem in trgovskim prijateljem usojam se naznanjati, dn sem si pravočasno preskrbel veliko zalogo starega dobrega vina in sem torej v prijetnem položaji, da lahko, kakor poprej, ysem častitirn naročbam na vina prejšnjih let ustrezam. Z velespostovanjem LEOPOLD HONIGSBERG, (770—11) vinska veletrgovina v Zagrebu. X X X i X X X X.__,_____________________________________ S I.E4>1M>I,I> II&SIUSUKIIC'. || xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx C. kr l>«iv. kneza Aiiers^ersa železniška tovarna na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—64) koinerčnega litega Itlapi, peći v velikej izberi, ognjišč in ogujideulh delov* kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega blaga za stavbe : stebrov, oprijemačev, svetilničnih stebrov* priprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držališč. polževih stopnic, streSnih oken itd., eevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd , nuliiiskili priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužinskih naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv," klešč, fikrpcev, itd, strojnih degov surovo litih in zlikanih, parnih strojev do 60 konjskih sil, rastlinjakov in pavllljonov iz litega in kovanega železa, lullnttkib priprav, papirnicntb priprav, ovnov za vodne tavbe, reservurov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turbin po Oirardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, (t-uii*misijsltiti priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in Btožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., stro)ev vutloatolpule, odvafajoeib vododržnih strojev, voiluib bolet* iz litega in kovanega železa, žttKuili