St. 21. V Goritti, v sohoto dm* 14. marea 1903. Letnik V. l/ll.'lj.'t V-il I'fli 111 WollOto oil II mj |n'i>il|iii|il if /.a iin'slii li-r mi. .'{. iin .,,,!) la ili'Ai'lo Ako padc na ta iliiivii i>rJi/n ik i/.ide dan pri'j olj (i #/.vi-if>iT. Slam* ,l() po.sti prt'jt'tnaii ali v (ionci na dnin UUSllj.'l" I'flolt'tllO H '\ , [JullflllO J K Hi ^ctrtlVtMo i K. l'rod:i);i -,•• v (.corici v In- Ijiikanian S c ii \v a r /. v .Snlslših ulxali | ,¦ I I c rs i t l v \unsl:ili ulicali in L <¦ ¦ ban nu \ cnlijcvciii !<-kališču \>n H vin (ZJutrauj«* iz;, dasi nista ätudirala v Kopru in pedagogike in metodike. Potem boste vsaj uvideli in se prepričali, da tudi tain, kjer duhovniki poučujejo kakor pomožni učitelji, se otroci nauče čitati, pisati in 5e marsikaj drogega. Sicer pa, gospoda! nižje kakor „Pr. list*4 je vaše delovanje v soli cenila ^Soča"*, ko je dob^sedno pisala: „Ako bi kleri- kalci dobili šolo v roko, ne bi otroci znali nitizasilo več pisati in b r a t r. Ali vara „Soča^ ni s tern* be- sedami dovolj jasno, dasi indirektno, po- vedala, da otroci, katere poučuj^te vi, ki ste Studirali pedagogiko in metodiko, znajo sedaj komaj za silo brati in pisati!? Sklenem torej z vaäimi besedami! Gospodje učitelji! bodite prepričani, da duhovščina ne želi boja i vami, marveö mira in složnega delovanja. Tega želi z versko-nravnega in narodnega stališča. Saj dahovžčina ve, da ti boji ne koristijo nikoraur, marveč marsikomu škodujejo. — Mi se borimo za pravico in resnico, zato je Bog z nami. Iz Sempaske žnpaulje. — (Neka j o na3ej pošti.) Kakor po več krajih, ni tudi pri nas na požti vse tako, kakor bi moralo biti. Zato se pa čutimo tudi mi prisiljeni k pritožbam S prvim marcera so dobili namreč vsi poStni ekspoditorji LISTEK. Sokratov god. I Veseloigra. — Spisal So ški. lÜaljfO Dru^l prizor. l'ludur. KltMin \u pr^jsiuji, riuun liuljiikn. Pindar: (ima dolge lase kot pes- nik; seže Sokratu v roko in mu vošči.) Vže prišel spet godoven dan Je k nam z olimpijskih višav, Ko vošci, komur si le znan, Ti vsak. da srecen bil bi, zdrav. I nas prignal je sem tako Pnjateljskega čustva k ic, Da te pozdravirno srenö ^jubljenca prvega rnudric. Se mnoga leta visnji Zen Ohrani ti življenja cvet, Ne zinHJaj te vihar noben, Da vodil öe bi grški svet! K 1 e o n : (da Sokratu roko.) Voseirn ti v obilnosti vsega, Cesar si želiš sam. Da bi se nadalje trudil raje za napre- dek naše države, nego za tilozoliöno dla- kocepstvo. S o k r a t; (se klanja obema.) Lepa [ hvala, lepa hvala ! — Filozoliji pa vsa čaj-t. — No, sedaj pa le sedita k mizi, da se malo okrepčamo. (Vsi sedejo.) Kleon: Vr imenu napredka in prosvete! (Prične jesti.) So k rat: V imenu svete likuolije ! (Prične jesti.) Pindar: 0 muza petja, ti boginja mila, Zabeli sok mi tega le kosila! (Prične jesti.) Kleon: (Sokratu.) Si-li kaj čul o volitvi novega župana? Stari Tetraeder gotovo propade. Stari občinski možje so vsi odstopili. Zarotili so se, da mti z mezincem ne ganejo, naj voiuno mlajši kogarkoli hočemo. — Smo le na krmilu. Stara sara v kot, ni več za rabo. — Sokrat: Ni lepo o vas, da odvr- žete brez stvarnih vzrokov moža, ki je osivel v svoji službi in je mnogo do- brega naredil našeinu mestu. Kleon: (se smeje na vse grlo.) Ha ... ha ... Spadaä-li tudi ti k nazad- njaäki bandir Šment, inislil sem, da imaä vendar več politifne soli v glavi. Kaj ho- češ neki pričakovati od one sive zime, od onih peterih brk? Olovek mora z napredkom naprej, Omika, napredek, <5a- sovne razmere inorajo biti pravemu po- litiku vodilne zvezde — Pindar: (Globoko zamišljen. Z eno roko podpira glavo, v drugi ima pa vilice, drsa po mizi, kakor bi pisal.) Sokrat: Ha, — prave zvezde ! — Kakor da bi se dal kdo veščam za nos voditi. — Da so časovne razmere Često zavožene in neumne, priznaä tudi ti, ne-li? Kleon: (Nerad.) Seveda. Sokrat: Neumen je pa tudi, kdor se da neumnemu voditi. Ka-li ne? Kleon: Hm, — sk'»raj. — Sokrat: (smeje.) Torej glej, da ne narede tudi tebe öasovne razmere neumnega. Ne letaj za veščami, da ne zagaziš v močvirje . . . Ksantipa: (prinese vina na mizo in napolni Kleonov in Sokratov kozarec; potem hoče iti okoli mize, da bi napolnila äe Pindarjev kozarec.) Pindar: (meneč, da je njegov kozarec v2e polo, vstane, da bi napil.) Kar je kapljic v čaši tej, (Dvigne kazarec.) Toliko Zen let pristej K našim, da živeli bi. Pili. jeli, peli bi Mnogo let in mnogo dnij. Kakor ureh v mlaki zna: Kvika-kvaka kva-kva-kva — Kleon: Šmentrano malo nam pri- vožčiš, boter. Ali ne vidiä, da nimaš niti kapljice vina v kozarcu ? Sokrat: (se krohota.) Ha... ha.. ha ... kvika-kvaka-kva-kva-kva . . . (Ir- prazni kozarec do dna.) Pindar: (Mirno in re«mo.) Človek, človek, šibka stvar, Le smejati se nikar . . . (Nastavi kozarec, da mu Ksantipa nalije, potem napije.) Ker sem poprej se zmotil bil, Da 8meh se vas je lotil bil; Napijam zdaj iz nova spet Na mnogo, mnogo sreönih let! — In ko priäepa bleda smrt oziroma ekspeditorice odlok. vsled kate- rega imajo nedelje in praznike proste, [ kar pa ni umestno posebno pa na kmetil» . ne Za kraeta je, namreč najprimerneje, i akn zamore opravljati nekatera opravila, ! jned temi tadi ona pri poäti, ob nedeljah. ko se sploh na polju nic ne dela. Sicer se seveda ne more nobenega postarja , siliti, da bi tudi v izven uradnih ur j stranke posluževal. čeravno to rad po- sebno na deieli vsakdo š»tori, ako iraa le , količkaj sočutja Jo nasega kmetskeg.t . ljudstva Pri na* se pa prav pogostomu j dogaja, da ljudje niti ob uradnih urah i ne najdejo v uradu ekspeditorice. Zgodi , se celo. da moraio stranke semtertje za- i radi tega iti domov. ne da bi kaj opr«- , vile, kajti na$a ekspeditoriea ima spl^h | kaj čudne pojine o uradnih urah. Ce torej drugaee ne. mislimo 1111, morala bi j biti ona pa vsaj ob aradnih urah doma. j Prigodi se pa večkrat. da osta.jajo razne : po^tne poäiljatveceli» poosem dni na pošti. , Tako je dobil tuii pisec teh vrst neko | posiljatev osem dni pozneje. kakor je j priSIa v šempas In kje je bila V Nikjer J drugje nego na pošti. Zakaj pa. ne j vom. Nasej g ekspeditorici ae tudi ne j Ijubi hoditi h požtnemu vozu ^odkar jh pri^ia v Sempas, morda še ni bila pri poštnem vozui in tako se večkrat pri- godi, da pelje poštni voz razne poäiljatve naprej, do Postojne, radi tega dobijo naslovljenci pošiljatve gotovo pozneje. j Sveta iolžnost vsakega poštnega opravi- telja oziroma opraviteljiee pa je, da vidi kaj pripelje in kaj odpelje posti voz. kajti ako se dogodi kakšna krivica, je leuradnik od^'ovoren Sicer pa zahtevamo od naso postnr ekspeditorice, da setukaj navedeni nedoslatki odpravijo, drugače se obrnemo do poštne direkcije. Razun tega. pa ji se svetujemo. da se preveč ne spodtika nad „klenkalno stranko" in tudi nad teini ..tarji". kakor jih ona iraenuje. To pri- občujern ie na äploäno ieljo ljudstva. Politiöni pregled. Oržavni zbcr. Ta teden se je bavila poslanska zbornica s prvim branjem drzavnega pro- računa in je to razpravo včeraj končala. Natanjčneje o nji spregovorimo kaj pri- bodnjič. Državni proračun odkazal se je odseku. V torek pride na vrsto prvo branje nagodbe z ogrsko. Državni zbor zboroval bode pred Velikonočjo do 3. aprila, potem imel bode pa počitnice, ki bode irajale do 21 aprila. \r tern časn zbo- rovali hodo baje nekateri deželni zbori. Manlfestacija slovanske vzajemnosti. Smrt velikega Čeha Frana Ladislava dr. Riegra, je zbrala v Pragi zastopnike v=eh avptrijskih slovanskih narodnosti. Praško mesto je ob ti priliki povabilo na zajutrek parlamentarce, ki so zasto- pali pri pogrebu razna slovanska ple- mena. Pri tcm zajutreku pa so povabljenci v svojih govorih izražali vsi željo, po slovanski vzajemnosti, željo namreč, ka- tero je vedno tuko vroče gojil pokojni dr. Rieger in za katero je tadi vedno deloval. Med drugimi rekel je poslanec Spincic to-le: Povod, ki nas je privel v Prngo je bil sicer žalosten ali tu smo gledali orja^ko 5elo, ki je je izvršil veliki mož. ki je bil isk^eno češčem tudi od drnzih Slovanov. Mi smo bili price ve- le«poštovanja, ki je hrani češki narod svojim velikim možern, mi smo videli, kako nasi Ijubi ceäki bratje znajo ohranjati naše skvanske odnošaje. In tu se v nßs giblje žHja. da bi češki narod tudi v bo- doče delal v duhu Riegrovem., da bi na- predoval v svojem razvoja in uspešno sto|al na čelu drogim slovanskira ple- menom. Maloniä Piliuljak pa je rekel: Prevzetod slovanske vzajemnosti, postavlja se če^ki narod na čelo v boju za 9vo- bodo. za oavobojenje iz verijj V'se delo vRiegrovof se je prenašalo na druga slu- vanska plemena. Rieger in samo vai. Kieger jt1 od vseli slovanskih piemen. In tako in jednako govonii st^ vsi drugi slovanski gostje zbram pri zajutreku, na kateri jih je povabilo praäko mesto. Mi pa dostavljamo: Bog daj, da bi te ielje po vzajemnosti avstrijskih Slovanov I** skoro jedenkrut postale kri in rneso. Posebni carinski jdsek. Poltfg nagodbenega odseka se i/.voli tudi poseben tarinski odsek. ki bo štel I-S Olanov. lila ni oarinskegii odseka pa ne smejo biti ob jednem tudi člani na- godbena odseka, tako da bod eta na ta način lahko v istem času ilelovala oba odseka. Trierski škof Korum in vlada. Minute dni je v Nemčiji, posebno pa v berolinskih vladnib krogih, vzbujala mnogo krika at'era mej trierskim skolom in berolinsko vladn, ki je pa sedaj po- voljno rešena z zmago katoličan^v. Za- deva jo bila taka : V Trie.rju je namreč državna nekontesionalna vi^ja dekliska sola, na kateri pa vladajo v verskem oziru take razmere, da žalijo verski cut vsukega katolika. Višja duhovska oblast je zadevo preiskala in končni vspeh je bil ta, da je škoi Korum v posebnorn pastirskem listu pozval katoliške stari^e, naj svojih otrok več ne pošiljajo v to Solo, ako hočejo o^tati zvesti svoji cerkvi. Nato je pa zavržalo v vseh pro'estant^kih in liberalnih krogih in v obliki inter- pelacije je prižla zadeva pred parlament. Vlada je pričela daljže preiskave, nemški poslanik v Vatikanu je moral posegati vines Konec atere pa ni tak, kokoršnega si so želeli nasprotniki katoliAke cerkve. marveč 3kol je preklical svoje besede he-le tedaj, ko je dobil zagotovilo, da bo vlada v polni meri ustregla zahtevam katolieanov v tem žolskem vprašanju. Dogodkl v Macedoniji. Angležki listi porocajo, da je 50 000 Macedoncev žepripravljenih naboj,Tur§ka armada se mobilizira ter pripravlja na veliko vojsko. Te dni je turško vojno ministerstvo odločilo, da se tretji voj v Monastiru pomnoži za 25.000 turških vo- jakov iz Male Azije. Ob enem je zopet prišel na vodstvo orientske železnice ukaz, naj ima vse pripravljeno za vožnjo vojaštva iz Carigrada v Solun in Mona- «tir. Tudi za vojaško službo sposobni Ar- nauti so bili poklicani v službo k svojim vojaškim poveljstvom. Poroča se tudi, da je Rusija obljubila Bolgariji, da pošlje v Bolgarijo koj 1OO.0O0 mož, ako bi se hotela kaka tuja država umešavati v balkanske zadeve. Ruslja in turški sultan. Ruski potranji minister prepoveduje. s posebnim odlokom ruskemu časopisju napade na turško vlado in sultana. Volitve v spanjskl generalni 8vet. Te dni so se vräile na Španjskem volitve v generalni svet, pri katerih so zmagali z veliko večino vladni kandidatje. Angleška grozodejstva v driavl Kongo. V Londonu sta v minulih dneh izšli dve občo pozornost vzbujajoči brošur'. Avtorja sta pisatelja Morel in Fox Burne. Če je le trohica resnice na tem, kar je objavljenega v teh brošurah, se kaže, da bodo napravili iz Kongo pravo razboj- niäko jamo. Ondi se nahaja le 2346 be- lokožcev, toda ti brezobzirno nadvladujejo domačine. Sila, ki jo rabijo pri tem svo- jem delovanju, je bič in. — zdi se skoro neverjetno — armada ljudozrcev, ki jiL navaiajo iniravnosl h kunibalizomu. An- glrAi s> org.'tnizirali armado 15000 črncev mej katerimi so tisoči ljudoircev, ki se žive od trupel padlih „sovraAnikov", t j. onih, ki pohlepniin kramarjem ne od- ra^unajo dovoli kavcuka. Od vsake žrtve morajo poslati svojim vrhovnim povelj- nikom desno roko. Na la natin so an- gleški kulluronosci uvedli knnibalizein celo tarn, kjer ga tii bilo doslej. l)i se na ta način rapidn<> msnjštt število yre- bivalstva. je umevno. Burnt' pnzivlja v(>lesil<\ na| store svojo dolžnost. Mogočc je, da bodo angleSka sodii^ča pnzvala oba Hvtorja na odgovor in tekoin raz- prave se mogoOe spravijn na sve" na dr. Hojiea. ¦— Ker tie more „Soein" lalot ovn»či niti pičice onega. kar je dr. Rojic: v svojo obran povedul pri porotni ob- ravnuvi, katero i.»'i je natve/.el dr. Turna, zaganja se v zadnji številki v osebo dr. Rojca tako nesramno. tako podlo, tako tulovajsko, da ne bi se bilo čuditi, ako bi kdo mislil, da dela to sam svojega tasta vredni zet. Ker jc dr. Rojic, pri- siljen po dr. Tnmovi tožbi, dokazal, da je dr. Tuma pisal neresnico, ko je trdil da je bil odpu.^ötMi iz uöiteljske službe zaradi agitacije za narodnega kandidata Obrezo proti nemskutarskemu kandidalu dr. Deu-u ter da je bil dr. Tuma v res niei zaradi tega odpuslVn, ker se je vnemal za republikanska načela, imenuje omenjeni falot dr. Hojiea denuncijanta. Zuto torej, ker hočejo Ijudje svet slepiti z neresničnostimi, da bi pobili svoje po- litic'ne nasprotnike, a jim ti, prisiljeni po takem izzivanju, dokažejo neresničnost niih trditev, zato so ti politični nas- protniki denuncijfinti. Tako narivanje morejo imeti le taki ljudjo, kotje omon- jeni falot, Ijudje, ki so se že v sto in sto slu<}ajih brez vsakega povoda izka/.a'i kol podle ovaduhe in obrekovalce iz zgolj dobičkoželjnosti in skodoželjnosti. Ako misli nadalje oznflčeni falot, da je v stanu dr. Hojiea zadeti le naimanjSa kap- ljica njegove smradljive i^nojnice, se močno vara, kajti ona vsa odleti le nanj in na njegovega zaščitonca. Ako falot pravi. da ne marajo za dr. Rojica ne ..kavei"' ne ..liberalci'. bodi mu povedano, da so dr. Rojica kot zdravnika in kot politika visoko čislali in t'islajo „kavci" in ,.liberalci", in da sta ga posebno kot zdravnika visoko čislala dr. Tuma in lastnik ,.Soče"', posebno pa slednji, ko je dr. Rojic njegovega brata dolgo zastonj zdravil, kakor je zastonj zdravil sto in sto drugih dijakov in ubogih ljudi, ko je z vso skrbjo zdravil rajno gospo Rozino in njegovo sedanjo gospo soprogo. Če sta zdaj drugega mnenja o dr. Rojicu zato, ker ni hotel trobiti v njiju rog in ker jim je hrbet obrnil koj, ko je spoznal niiju pogubonosno počenjanje za naäe slovensko Ijudstvo. je to Ie dokaz, kako znata preminjati svoje nazore o možeh, ki se ne vjemajo več ž njunimi „ple- m^nitimi" napori. Prepričani smo, da se „Sočina" pisava studi vsakemu poätenemu človeku, ter da vzbuja pri njem le še vpcje spoštovanje do dr. Rojica, posebno ko ve, da izhaja taka pisava iz peresa moraine pokveke, ki ni vredna, da bi dr. Rojicu polizala s čevljov prah, kamo-li da bi mu odvezala jermene. Kdor zna pazim. Vse za „libe- rilna"' uarela, namrer* za svltllc kro- nlee. — „Soča" je priobčila v svoji 19. št.dopis iz Kobarida, ki se tako-le glasi: „Že ^ez 'teden driij se nahaja v naäem trgu, in sicer v prostorih gosp. A. Juretič-a, po domače Fedrig, zaloga Singer-jevih äivalnih strojev, s ka- terimi se zamore ne samo šivati temveč tudi krpati. Zastopstvo dotične tvrdke je ustanovilo tukaj br^zplačen poduk za krpanje, tako da je dotičnim retlektan- tinjam, katere se hočejo z omenjenirn strojem naučiti krpati, dana lepa prilika se tega prisvojiti". Tt hramček vinski bo zaprt, Naj Karon z nami povesla V jpz^ro, polno n^ktarja. (Vsi trčijo in izpraznijo kozarce v daäku ) K 1 e o n : Živel cvet našega Par- nasa! — (Proti obcinstva.) Kako ga vleče! — V svojih pesmih pa na vse pretege hvali in obožava vodo. — Sokrat: Hej, boter, ali ne vež? — Vojsko hvali, mir pa išči! Kl eon: (Sokratu.) Ne zameri, vi filozoti in pesniki ste eami čudakoviči. Govorile eno, mislite drugo, delate tretje ali pa nič. Vže rajni Diogen je bil tak posebnež in original. Hvalil je zmernost, opoldne je z lučjo ljudi iskal; skrivaje pa je kure kradel gospodinjam in jih pekel v svojem sodu. Sokrat: (Odločno.) To je ohre- kovanje, to so kvante. Očanec Diogen je bil pameten mcž. to stoji kakor pribito. Da bi bil on kedaj kure kradel, to je proti glavnim načelom njegove lilozofije, zato ni resnično. Kleon: Star« prototipka aai jt sama pripovedovala, kako ga je nekega jutra z Joparjem zalovila od kurnika, ko je ravno pitanega kapana za rep vlekel. To je žalosten laktum! Sokrat: No, lep politik, ki ae naslanja na fakte, ki mu jih stare coper- nice natvezijo ! Kleon: Ali naj se naslanjam pa na take fantaste, kakoräni ste pesniki in lilozoli ? Sokrat: Ali naj se pa morda mi opiramo na vas, politične kameleone, ki z mavrico svojih Iraz ljudstvu mir obe- tate, a mu mej tem kri puščate? — Pindar: (Zopet zamiäljen. Ne pije, ne je. Neprenehoma drsa z vilicami po mizi. Od časa do časa vzame ščipek duhana iz tobačnice, ki je pred njim na mizi. Poln kozarec vina preobrne, a niti ne opazi, da mu teče vino po obleki.) Kleon: Reci, kar hočeš: tüozoii sto največji čudaki. Sokrat: No, pa bodimo. Nam se vaaj kdo cadi, vaaj pa oikdo ne, ker ste le kakor enodnevne muhe. -¦-- Nekaj pa je, kar nas druži, in to je vinska kap- ljica. Ne-li? Kleon; Prav irnas. To si zinil, kakor Solon. Ksaatipa: ipriiiese pečenih ja- bolk. da bi je devali v vino.) Kleon: Medoza nHJ me pogleda, Tipka, ako nisi te pogodila! (Dene ja- belko v kozarec. Istotako Sokrat) Pindar: (dene v svoji razmiälje nosti mesto jabelka v kozarec odprto tobačnico. Duhan se zmeša z vinom v rujav močnik.) Kleon: (Sokratu.) Tiho, da ne zapazi Opomnimo ga vže pozneje. Sokrat: (PrPcojgla4no.)Tu bo smeha! Kleon: CHkritosrčno ti povnn: raje bi bil osel, nego pesnik. Sokrat: (Zbadljivo.) Saj je tudi osei pesnik; a njegova lira ima samo dve struni. — ~- Kleon: To je zopet nekaj iz os- iozofije. — Sokrat: Ker si se vže tako trdo na osla vsedel, povem ti tudi jaz odkri- tosrčno povem, da bi bil raje največji osel, nego poiitik. Kleo n : Kako to?! Sokrat: Osel gre le enkrat na led ; politik si pa stokrat na političneni drsaliaču nos pobije, a vendar se ne umakne. ... Kleon: (gleda skozi okno, kakor da ni posluäal Sokmta.j Veš kaj, boter! Solnce je vže nizko. Čas je, da se po- slovimo za danes. Nocoj imamo še se- stanek radi volitev. - Oprosti torej! Po- litične stvari zahlevajo točnost in hitrost. Sokrat: (Irohično.) Kh, seveda, seveda ! — Kleon: (prime Pindarja za raine.) No, ali greš tudi ti sedaj V Pindar: (pogleda kakor v polsnü okrog sebe.) Kaj? — KamV Kleon: Ali greva skupaj domov? Pindar: 0, zakaj ne ! — Seveda. (Daljo pride.) V svoji 20. Stovilki pa jezopet pri- ob<5ila dopis iz goriško okolice, v kate- rem pravi, da je krožil po g o r i š k i h ^asopisih (sic!i dopis iz Kobarida, Ifi priporoča Singe-rjeve Sivalne s.troje ter dola reklamo za nje V tern dopisn, namreč iz gori.ške okolice, pa obrača urbet „Soča" Singerjevirn äivalnim stro- spm, opozarjajoč svojo čilatelje na one, katere prodaja v Gorici Ivrdku Saunig & Dekleva. Ali ni to imenitno, posebno pa opazka, „da je krozila vest po gori- Skih siasopisih". Kaj, morebiti po larov- Skih in ne v „Soči" in „Primorcu" ? Sicer kaj jo pa „Soči" mari za to. kar ji kdo piSeV „Soealt je „liberalen1 list in se dm trdno svojih nai-ol, da rnorajo biti predali list» vsem odprti, naj pripo- roöajo kar jim drago. „Soca'1 je javen inlin, ki vzprejema vsakn mHjo. Nji ni na d'rugem ležeče nego le na tern, da <z goriske okolice. — „Soča" vzprejmo proti plačilu vse, kajti nji ni na osebah nie leJ>'('i\ umpak nji je le- žeče Iß na načelih, posebno pa na onem načelu, zaradi katerega je bihi Ao toli- krat zaplenjena, namreč na načelu : Svo- jj k svojim. Kdor ni tega do zdu] verjel, in mu niso zadnstovale Lebherzove uži galice, preprical so je o tern lahko zopet zdaj, ko je čital v nji zgonij omerrena dva dopha. Sicer pa je postal t „Soča" zadrri čas velika Jiheralna'1 lilozoimja. Zakaj bi pač zarudela, nko v sredo — no zaatonj — tograja, kar je v soboto proti plačilu priporočala. Una si misli namrec: „mundus valt decipi, ergo de- L'ipiatur", to je po domače : ko že hoče iti svet pod zlo, pa naj gre. Vsakdo, ki skuša svet ovirati, da bi ne šel pod zlo, dela proti prosti volji sveta, zato je tak človek nazadnjak. Ker se pa drži „Soča" le nacel in so njena načela Jiboralnau, ne sine ona ovirati ljudi, ki hočejo iti pod zlo, ker bi bilo to ,,neliberalno'1 in bi ,.Soča" na ta način grešila proti svo- jim naeeiom. Pa ne samo ovirati ne sme „Soča" ljudi, ki hočejo iti pod zlo, mar- več äe podpirati jih niora v ti njihovi nakani, ker podpira s tern prostovljnost in dela torej za „liberalizer1, katerega vedno tako visoko vihti. Če pa „Sočatl pri teni kaj zasluži, kdo ji bode zameril, saj je vsak delavec vreden svoje place. Goriški mentm svet. — Ker ni goriški mestni svet v petek refiil vseh točk dnevnega reda, nadaljcval je svojp seje v soboto in pondeljek. Kwkor sirio zad- njič poročali. jeslavil staraäina dr. Kaidutti v petkovi seji predlog, naj bi meslni svet čestital sv. Očetu papežu o priliki njego- vega jubileja. Ker pa ni bil predlog do- volj podprt, se ni o njem niti ra/pravljalo. V soboto pa je priše! k seji tudi mestni starašina Zoratti, ki je stavi! isti predlog, kakoršnega je stavil v poprcjšnji seji dr. Faidutti. Župan dr. Vcnuti se je nekoliko otresal, češ, da v smislu mpstnega statuta ne more postaviti tegH predloga na dnevni red te seje. Dr Faidutti predlagal je isto, kar je predlagal starcšina Zoratti. Konečno je lzjavil župan, naj vloži dr. Faidutti pri županu formalin predlog, ka- terega poslavi župan na dnevni red jed- ne prihodnjih sej. V ti seji je mestni svet pooblastil župana, da sklene z upravo uršulinskega samosf.ana pogodbo, vsled katere bi uršulinski samostan mestni upravi odstopil del svoega vrta, nahaja- joči se tik prehoda Edling, za določeno ceno in proti temu, da dovoli mestna uprava uršulinskemu saraostanu, da sme zag aditi oni prostor, ki se nahaja pred samostansko cerkvijo. Mestna uprava po- rabiti ho* e, namrec oni del vrta, katerega ji odstopi ursuiinski samostan, za razsir- jenje deške Ijudske sole, nahajajoče se v prehodu lL-lling V ti seji se je dov<>lil tudi znesek 1300 K za napravo mostiča <5ez potok Ko enj na Grčini, to je, namreč tarn, kjer je pod Kornjem izpeljan mestni vodovod in kjer je bila poprej neka vrv, katero je povodenj odnesla že pred par leti. Dolgo so sludirali mestni očetje predno so se odločili zato tako rnalo, a tako nujno potrebno delo. So pač slo- venski kronberski kmetje, katerim bode prihajalo to delo v največjo korist. Mestni svet je tudi sklenil, da se izkoplje in odstrani osem ilreves' nahajajočih se pred pnlačo grofa Strassoldo na trgu starega sv. Antona. V pondeljkovi seji pa je prišlo do hudih rekriminacij v zadevi naprave olektrične razsvetljave in pa zaradi tega, ker ni mestna UDrava vzela v lastno re- žijo plinove razsvitljave. Navzoöi stare- Sine so priznavali, da je mestno stare- žinstvo vstrehlo velikega kozla s pogodbo, katero je pred par leti sklemlo z dunajsko plinarno družbo. „Gas-lndustne-Gesell- schaft". Onih starešin pa, ki so pogodbo pred par leti predlagali in zagovarjnli, ni bilo pri seji, a glavni zagovorniki te po- godbe, med njimi dr. Ivan Luz^atto, so pa pravočasno položili avoje mandate. Način, kako ho so prisotni mestni ofletjo izgovarjali drug na drugega, bil je tako ganljiv, da se je moralo obeinstvo na galerije smijati Izpred Hodisva. - - Te dni je bil obsojen na sedem meaecev ječe 21 letni Josip [lumar iz Bat, ker je s kamnom nevarno ranil Andreja Madona. Na dva meseca težke jei'e z, dvema pontoma in s trdirn leži.šcem je bil pa obsojen 42 letni Ivan /ižmond zaradi zločina proti nravnosti. Zaradi tatvine pa sla bila obsoj^na l> letna Lapanja Just in Medved Just iz Šebrelj in sicer prvi na «j tednov in drugi pa na \ tedne jeOe. /godaj sta zacela. Poriražanjc kuhlnje v tovarni v Stračirali. -— Nek delavec natn po- roČH, da je vodstvc» tovarne podražilo kosilo v kuhin|i, ki je last tovarne. Za- radi tega vlada tned delavstom nevolja, katcra jt^ popolnorna opravičena, ako se oziramo na to, kako se protivi vodstvo tovarne za zviäanje delavskih plač. OdncHcl je pete neki Deles Anton iz Fostojne, ko je osleparil krčmarico Terezijo Petreučič pri Sod-i za 11 kron. Modreäa Ivana iz Kožbane za 3 K in ko je odnesel svojemu tovarišu Justu Za- Ictelu par eevljev. Pofitna nablraluica se je nstano- vila v Hranici pri Hokcu Ta poStna hra- nilnica je v zvezi s poStnim aradom v Štanjelu. lJisma se odnaAajo in dona.šajo ätirikrat na teden : v pondeljek, sredo, če- trtek in soboto Oznanilo. —- Kavnokar je izžlo novo delo:,.Ave Hegina coelorum*'. Šmar- nične pesmi za rnoäke (ti tbi zavfdne kmetovalce kanal- skega okraja, da se v velikem žtevilu udelež»'* podučnega kmetijskega shoda. Xesrera. — 3.» letni Ivan Pahor je delal v nekem kainnolomu v Nabrežini. Te dni mu je padel na dr-sno nogo velik kamen, ter mu jo je zmastil. Prepeljali so ga v tukajžnjo bolnišnico. Dru^aželeznična zveza s Trstoin. Na Dunaju izhajajoči list „Zeit" po- roča, da je železniškemu ministerstvu le- žeee na teni, da se druga železnična zveza s Trstom prej ko prej izvede. Pri- pravljavna dela za črto med Podbrdom in Gorico so baje že dovräenain se bode delo oddalo v najkrajšem času. Tudi glede proge med Gorico in Trstom vkrenilo se je vse potrebno, da se izdela tudi ta proga do konca leta 1905. Ob jednem se dela tudi na to, da se izvräe o pravem času tndi vsa dela v tržaSki luti, ki ko v neposredni zvezi s to železnico Kako ho cigAni po Krasu liu- diča Izganjali. — Lani se je klatila po Krasu cganska družba; nje člani so bili: Ivan Held, Marija Held in nje mož. Osle- parili in okradli so tri kmete in dve kmetici. 29. decembra so se priklatili tudi v Opatjeselo. Ravno mračilo se je. Potrkali so na vrata male kmečke Ivše ter pro^ili hi§nega gospodarja Franceta Boäkina prenočisča. Ta jih ni hotel spre- jeti pod streho. Zato spregovori glavar ciganov navidezno ves obupan tako-le : „U lepi, dobri očka ! Vi hočete zdaj enak greh storiti kakor Judež Iškarjot, ki je izdal Kristusa. Mi smo romarji in potu- jemo na Sv. Goro ; vsako toliko pa gremo v Rim, da povemo papežu, kako se ob- našajo vaäi Opajci. Mi smo odrešeniki sveta, brez nas bi se svet podrh. — Te besede so Boskina omeöile. Hitro je letel po drva ter zakuril močen ogenj, da bi si cigani ogreli svoje od mraza otrple ude. In res, cigani so so najprej pri ognju dobro ogreli. Ciganka je potein začela kuhati kokož, katere gotovo ni sama izredila, cigana pa sta začela na citre igrati K«r zaškrepečejo citre! Za- čuden vpraša Boškin, kaj da pomenja ta čuden glas. „Lubi očka'1, odgovori mu Held, „ta glas naznanja, da ste vi obse- den. Zahvalite Boga, da smo prižli v Opatjeselo; mi znamo hudiča izganjati in rešimo vam tudi vaše vole, ki bi bili 1 drugače v treh dneh pocrkali". — Boškin so je troBel strahu i " cigana milo pro- si!, naj ga re$i hudoonega duha Cigan usliši in začne svoje opravilo. Najprej poäkropi Božkinu glavo z vodo, o kateri pravi, da je blagoslovljena in da jo je natočil iz studenca. ki teče v papeževi ppalnici Potem rnu obsuje glavo z ruoko. S to zmooeno moko rnu narr že obraz in tudi oči, tako da ni I. jškin nič videl. To priliko sta porabila Held in njegova sestra ter ukradla Moäkinu celo gnjat, nekaj sira, sladkorja in kave. Ko je cigan na U nacin panal hudiča. uka- zal je Uoskinu. naj rnu izroči 3e to, kar irna v z>pu. Boskiri da radovnljno Ae 2 kroni in fi8 vinarjev ciganu. ki ma ob- Ijubi, da ponese ta denar papežu, da bo zanj bral eno mašo. 30. decembra so jo cigani p.^pihali v Brestovico. Vzeli so s seboj. kar so bili prejSnji dan nakradli; pred odhodorn so Bo.^kinu ukrsdli iie eno koko^ — v nadornestilo za ono, katero so prejanji večer sknhali in použili — V BreMtovici stopijo v hiso KrančiSke Stanič. Nje moža ni bilo dorna, delal je v kamnoloma v Sesljunu. Gospodinjo prosijo, da bi smeli skuhati kavo. Kavo Boškinovo! Zvečer je prišel domov tudi gospodar. Cigani so se znali tern dobrirn ljudem tako priku- piti, da so jih pogostili in prenoč-ili Po večerji so cigani lepo molili z dražino rožni venec, potem so šli spat v hlev. Drugo jutro je Sel gospodar Že ob peti uri v kamnolorn. — Held stopi zdaj pred gospodinjo ter jo tako nagovori: ,.Lepa gospodarica ! Včeraj nismo hoteli vašega rnoža ostraäiti -¦• ali vi ste obaedena ! Ako bote imela sinove, rodill se bodo l rogovi ; va3 mož pa se ponesreči v kaia- nolomu. Kešitev je le ena: iz vas se mora izgnati hudobni duh, ki je prav za prav pogub'jena duäa nekega va^ega ao- rodnika1' ..Kaj mi je storiti, da ae rešim?'' vpraša uboga žena, ki se je vsa tresla Cigan ji odgovori: ^Prinesite rai avojo ženitvansko oblačilo. porouni pr- stan uhane in vso svojo zlatenino V'rh tejj't prinegite mi Se eno srajco, par hlač in uro važega gospodarja. in videln bo- dtjte. da vas rezimo*. /^nica prines«-1 zahtevane reči in jih položi na mizo pred cigana. Zdaj je začel cigar. ,.pana- nje"*. Napolnil je majhen kozarec z znano blagoslovljeno vodo ter vrgel v njo ko- kosje jajce. Jajce je vzel počasi iz ko- zarca ter je razbil Iz razoitega jajca je potem pote^nil navid^zno koščico, o ka- teri je t'dil. da je koščica pogubljenega sorodnika Ni to je pričel Held in nje- gova žena pliuvati v zrak trde, da tako zapodita pogubljeno duso. Toda kmalu reče cigan : ,.Du*a nt)če oditi ; ona zah- teva š^ deset kron1' Frančiška Stanič je iskala zahtevanih 10 kron na pcsodo po celi vasi in jih je srečno ciganu tudi prinesla. Pa reče zopet: „Storili smo, kar je bilo mogoče. ali to še ne zado- stuje. Vi. d aga mamka, raorate vso to robo z denarjem vred povezati v culo, ter jo nesti o polunoči na glavno cesto. Ustr i'e se « a k i .potju in čakajte, dokler ne pride pc^rbljera duža vašega sorod- nika. Ona vrm ho hotela veti oulo, a vi ji pljrnite v obraz in bežati bo aio- rala1'. Revica je bila vsa preplaäena in je izjavila, da ne gre o polnoči na križpotje za ves denar sveta; ob enem p* je prosila cigane, naj nesö oni culo na križpotje. Zviti ptiči so se navidezno folgo branili, a naposled so vendar odšli a culo, obljubiväi, da se po treh dneh vrnejo. — Sevedn niso äli čakat pcguh- Ijene i aäe, marveč popihali so jo s culo vied prcti Mirnu Med tern se je vrnil mož Frančiške Stanič z dela. Ko je iz- vedel od žene, kaj se je zgodilo, je o tern hitro obvestil žandarmerijo, ki je že drugo jutro v Mirnu ulovila Ivana in Marijo Held. Glavni ptič in izganjalec hudičev je praviei ušel. V petek 6. t. m. jeobsodilo tržažko deželno sodižče Ivana Heida vječo na 2 meseca in Marijo Held pa na 6 mesecev. Tudi ta kazenska obravnava nain dokazuje. da je nevednost in neumnost najdražja reč v deželi. Soska podružaica „SLoveuske^a plauiuskega društva4' v Tolmlnu vabi vse avoje člane k rednemu občnemu zboru, ki se bode vršil na dan sv. Jožela ob 11. uri predpoldne v prostorih „Tol- milske Čitalnice'1 se sledečim dnevnim redom: 1. letno porocilo; 2. proračun za leto 1903; 3. volitev novega odbora; 4 razni predlogi in nasveti. Ob nesklepč- nosti ae bode vršil 1. uro pozneje drugi občni zbor, ki bode zboroval ob vsakem številu udeleženeev. Pri tej priliki se po- družni^ki odbor znova obrača do onih članov, ki so zastali s članarino z nujno proänjo, naj jo blagovole čiin prej upla- čati, da obvarijo društvo neljubih sod- nijskih sitnosti. Računajočim članom se takoj dopošlje drustvena izkaznica. Odbor. Zadiiji pozdravl zime. — Z Du- naja poročajo, da je nastalo tarn zadnje dni prav mrzlo. Termometer kaže ne le po noft, marveč tudi po dn^vi jedno stopinjo mraza. V sredo na priliko pa je na Dunaju jako sneiilo Tudi iz dunajske okolice prihajajo veati o hudem mraiu in velikem snegu >Volt In njegova žena. — Kakor je znano je zaprosila Woltova soproga za ločitev od moža. ker je ta brez pravpga povoda vedno grdo po9topal ž njn in je imel poala z drugimi ženskami. Wolf pa je vse poskusil. da bi zvrnil krivdo na svojo aoprogo in je celo trdil, da je imela njegova /ena intirrine zveze z Schunererjein, kar dokazuje neko pisrno katero je Sahonerer Wolfovi soprogi pisal, a je po naklucju pri.^1.» v Wo!love rokö. Zdaj pa je pri.ila resnica na dan. Schönerer je namrec res pisal Wolf>vi soprogi in je pri.šlo to pismo v Wollove roke, a to pismo ni bilo nič drng^ga nego Schönererjev negativen odgovor na pismo Wollove .soproge, katera ga je prosila, naj bi več ne prriganjai Wolta. Woll se je prejšnje case, dokler niso priäli na dan njegovi Akandali v javnosti vedno kazal kot vzgleden soprog, dočim je v resnici doma s svojo soprogo vedno grdo in surovo ravnal Da. mi se apo- minjamo na case, ko js» Woll tako oi- ločno nastopal v državnem zboru za nem3ko stvar in ko niso bili äe znani njegovi škandali javnosti, da ae je rekalo pri nas, da bi bilo dobro. ako bi tudi rni Slovenci imeli v državnem zboru kak^ga Wolta. In namigavalo se je celo na tako oaebo ki bi bila skoro v vsakera pogledu podobna Wolfu. In kakor vse kaže v resnici v vaakem pogledu Girou je Sei v ».amoHtau. — ,.Fremdenblattu" se poroča iz Drazianj, da se je podal Giron po nasvetu svojega strica v neki samostan trapiatov \ pistti-ui Seitzove tiskarue uaüproti sem^uiščašt. 12. v Gori- ei, prodaja >»e pu zuižaiii ceni - 2 kroni 60 via. Veliki teden all Velika noč, spisal prof. A. Marušič. Kujua se j-'usilja pu jjošti pü puv- /.-•tju. Kdor pa denar 2e / n.irnOilum po>ljo. naj pridone ie2u vin.za poito. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi avojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko žt. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrat riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V» kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valencič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovačini. Vae blago prve vr9te. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 6 Kg. na vse kraje. V idlibmuiei fotoarasskem atelije-u Antona Jerkic. v Gorici, Gosposka ulica št. 7 drugo uadstropje izdelujejo se vsa v fotogral- sko stroko spadajoča dela v najmodernejšem štilu in ne- prekosljivo natančnostjo po jako zmernih cenah ; pripo- roca se tudi v izdelovnnje krajcvnih in drugih rats- glednic, ki so prianane kot najlcpše. Z odlic'iiim spoštovanjem se priporoča Ant. Jerkič, futograf. Ravno došle so zadnje novosti raznega krojneya blaya za spomladansko in letno sezono. kakor: Vnlno. perkal. Oksfort. Batist, satin. Zefir. svilo za prati. Tennis. Pique bele in barvane. — Moška sukna po vsaki ceni in veliki izberi. — Nada- lie ima bogato zalogo uiitna, Chif- f"»na in p tenin»1, hlačevine. volnene odeje. kovtrov. bombaževine. žepnih rut. robcev. uvratnikov. naprsnikov in raznih drobnin. Pivimmr, /aminjahi in po- urinj;ihi i/ >olnt' in boinbit- /rvilH'. Tilth sc ^i1 n;i/ii|;inj;i slaviit'iiiii i>l>rinsl\ ii. ¦ ž i po 200 Kin z o p r a v i 1 n i m i (J e 1 *' 1 i po 2 K. CHvarja Članom t e k o Č e račune, katerr obrestujp po dogovoru. Za nala- ganje in vračanjp so na razpolago po- loinice c. kr. po^tne hranilnice, tako da je mogotl-- poslati denar broz poštnih stroškov Uradne ure so vsak delavnik od8—12. ure zjutraj in ob pondeljkih In četrtkih tudl pcpoludne ou 2- 4 v ulicl Vetturinl 9. Anton Pečenko Vrtna uüt-ii S (.OKHA Via Giardino S [iriponiča pristna bela in črna winu iz vipavakih, furlanskih, briskih, dsii- f matinskilt it , ¦Btei-skih « i ! nugradow. j IhiSUlVlJ.l i:;i h)||| ill rilipitSllja pi) it^Vi- .iici na vit' kiajt- avstro-fgiTski- :n<>:i:i. lnj«» t soiliii oil ;')ii i:lrnv naprt'j, \:i /.;iiUrvo |>nšiljn ilhll u/'Mii'1. Cene zmernp. Poslreiba pnftlena. Saiuo 71, kroii "•¦ ^ Orig. Solinger ..Comfort' ^F stroj za striženje !as. ki je svetovno znan [to dobi'i in Ik'ni ( izpcljavi. Z-iraili u- ( inctalne^a Jela in : dobre «novi zH^jotavlja fa slroj Lwe/po- - jjojno in trajajoče poroätvo za dobro in ncžno striženje las. — Z 2 pod|P7nJmi , üpsüli, 3, 7 in 10 wm dolga roz. «s poni- keljnim ročem ^l nadomestna /:ivita : zu et). Cena K 7.50. Za 1 rndo K 6 — 500 dvojnih ¦ poljskih kukäl (^Doppel-Feldstecher i " 144 »hu, Mod. „Zeus", či- sto akromatična kukäla, ki so neprekosljiva glede povečanja in obsega, z natančno reprodukcijo I najmanjših predmetov ; brez pačenja, ponujam v eleg. usnjatem I etuj1; i naramnico ali pssom po K 12 ; mpsto po K 35. Pošilja s post, povzetjem, ; dokler je kaj zaloge H. Rundbakin, ! Dunaj, IX./l, Ber^assn st. 3/32« IVfaznaiiilo. Mok(A Khenfurtliskeu'a inlina g#g. Schoeller c\: C, r. i. kr. dvornih zala^ateljov, dobivajo st» na drobno in debelo po konkureiičnih (Miiiah v zalog'i I. Švara & Comp. - Komen. Opravljena soba se oddci v riajeru pri sv. Hoku \x\\vm (.'.anonica -t. k IJ. nudsfropjo ^mt^ -^bh^ -^i^^ w '^¦hv -^mmr ^m^m^ Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrntnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa tor pohištva, rakev (trug), vinskih po- sod, stiskalnico za vino in sadje vsake velikosti v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoca p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. ^¦^ «*h ^aa^. jm. ^mm*. ^ma*. .^hb. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Solskega doma". Edina tovarna plina Acetylen I v Gorici, I ttci'ofjcmr'/w c. kr. ni/ -v '/'rstfi z itnr /J. f't'br. lyoj, št.jiOJ. I Podpisana sprejemata vsako delo za razsvetljavo stano- I vanj zasebnikov. delavnic. javnih prustorov itd. po jako zmer I nih cenah. Vsa naročena dola se izvrše točno ! I I'rovzoinata tudi zu izdelovuiije vseh klepnrrikiJi m ino- I iionih (mosingastih) izdelkov, kakor modernesesalkc j.urii|>*- f I škropilnicc, žveplalnike n -ph.i, ^>;i ,)(,P.'.-i hiilr:iv!u'-!i;i .(t>i.t j PriponnatH >-o z odlic. spostnvanjoni | I! ( inli A Ii. Huffiu;is< hi. Gorica, Riva Castello St. 4. C^_ Pri svetem Antonu Padovanskem \ f PRVA ZALOGA I cerkvenih oblek in nabožnih. stvari. t Trst, Via Mud a vecchia St. 2 (za mestno hišo) ' Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov : kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in ' neštevilno nabožnili različno fino vezanili knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kclihov, ciborjev se srebrno kupo. \ Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstui velikosti : in kvaliteti, umetniško delo v romanskcm kartonu, priporočljivih posebno ' za vlažnc cerkve. Zaloga sveč iz öistega öebelnega voska kakor tudi niešaue ; svece I. in II. vrste, podub, veiucv, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz unietnih cvetlic in vsakovrstnilj ' drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. ' Popravlja se vsakovrstue stvari za ceno, — • — — pri Kojej je izkljuöena vsaka koukurenoa. { NaroČitve se izvršijo tučno in hitro. k iWF" ()t) ufdeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "Tpfl: :% Z odliCllil" "poälovanjem Anton j_ Vogri(5_ - ^** --- *- *- ¦ ^ ¦--«">¦¦ -- --- »¦ -- -- art ft, .«I rfi.....* **- --- ¦•¦¦ -" " ¦ — - -*-- - " *' Volika /»loan šivalnih strojev v^akc \ rsti* /it siviljc, ^ knijnn' in ('•(»vljarjc. Edino zastopstvo Pffafovih šivalnih strojev, kateri so svetovno znani na trpežnosti in dobi'oti, ter so najsposobnejši za vsake vrste del, kakor tudi za vezanje, rekamiranje, so edini, ki se jamčijo za 10 let. Kouknreiica |e pri m izlljnčena in nemogoca!! V zalogi imamo tudi burska dvokolesa ter angležke ,Helikal Premier, in ,Regent'. i eiia je ori I^O K naprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese vsake vrste. Kumat šivank za šiviije stane v Gorici le 70 vin. Edina melianična delavnica za popravc šivalnih strojev in dvokoles. Za obilriu iiarodlm si.' priporofiata si. občinstvu uduna Saunig* & Dekleva, ulica Municipio St. 1. J Št. 21. V Goriei, v soboto dnr 14. marcn 1903. Letnik V. l/li;i|;i v - ' r«'k hi solioto <>l< II in i |>ii-(>(¦ * .!• /;i iim'sIo I'-c oi, !i mi pip. /a (Ic/.i'lu \l(ii p;ulf n;i !;i iln<\;i pra/.tiik i/iilr Jan prcj ul» li /.\'t't''<",\ SI nut' po posti pn'jt'iirin :ili v (iorici n;i iloni posilj.'in cHolHnoH '\, pullclno i- K in Corn<-«. O(/I,i- v r.icutiijO po petit- vrstah in siCT ahi s>- tiskajo 1-krat po 12 vifj . 2-kra' \ ¦> 1U viii.. 3-krat po 8 vin Ako «•• ..-.Hr,! t^kajo. rH»iu- IiIJO SI' pO pO^O'ltji. Izd:ijatel,j in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSic). Arnaiiti in imuMMlofisko • vpnisanje. j Iz suilanove okolice prihajajo gla- ' sovi, da hoče sultan reforme, katero ho mu predložene za solunski, kosovski in bitoljski vilajet izvesti v vseh evropsko- turških vilajetih. Po tern taken» bi hotel sultan pokazati, da niu je res ležeče na tern, da bi prenehale jedenkrat za vselej , pritožbe o turskem vladanju v evropskih j pokrajinah. Francozki listi porot'ajo, da j ä6 je suitan v resnici obrnil do žvicarsko, j svedske, liolandske in belgijske vladf\ da bi rnu poslale častnikov, ki bi prevzeli | jjoveljnišlvo pri novem relormiranem orožnistvu v Macedoniji. Vrhovni nad- zornik je pred nekoJikimi dnevi prigo- varjai arnautskirn voditeJjem tor jih skušal pridübiti za to, da bi Arnauti vzprejeli ! nove reforme dobrovoljno, ne da bi se jih moralo k ternu prisiliti z močjo. Po \ dolgem prigovarjanju in žuganju, posre- cilo se mu je baje, pridobiti za to ar- naulske prvake in je o tem uspehu tudi j koj obvestil porto. Ali istodobno zbralo ' se je v Peči okolo 6000 najuglednojših Arnautov iz Prizrena, Gjakovice, pečke okolice, Gagova, Gusinja, Plava, Malezije | in Skadra, kateri so se zavezali pod pri- sego, da se hočejo na življenje in smrt borili proti vsakemu poskusu izvrsitve omenjenih reform. 0 tern svojem sklepu so oni obve- stiJi sultana in porto. Iz tega ss da skle- pati, da računajo Arnauti na pomoč svo- jega rojaka velikega vezirja Ferid paše, kateri ne bo kot Arnaut nikdar pripustil, da bi Bolgari, Srbi, Grki, židje in Rumuni postali jednakopravni z dosedanjimi por- tinimi ljubljenčki, namreč s Turki in Ar- nauli. Neküliko se je pa res čuditi, da se s kojekoii stntni tudi Arbanasom ne namigne, da bi se tudi oni na večjih shodih ne izjavili proti uvedbi reform. Na vsak način pa je ocividno iz vsega tega, da je porti mnogo na tem ležeče, da bi svojih dosedanjih varvancev v turäko-evropejskib pokrajinah ne spre- obrnila v svoje sovražnike. Ona je namreč že danes preprieana, da jih bode potre- bovala nasproti Rusiji in Avstriji, ko bo- deti zahtevali, da se izročene ji reforme v priJog kristjanom tudi v resnici izve- dejo, ter da ne ostane samo le pri turških obljübah. Ali v noti, s katero ata skupno naša rnonarhija in Kusija izročili porti znarie reformske načrte, opozarja se ista četudi na prav diplomatičen način, na Arnaute, kot prvi in glavni uzrok vsega zla v Ma- cedoniji in v Stari Srbiji ter se jo opo rninja. da jih inora ukrotiti, ako hot:e dokazati, da v resnici odkritosrčno rnisli na izvršitev retorm. Z ozirorn na to, da ni hotela do danes nobena država dati : določnega odgovora na vpra?5anje, kaj I nameravati storiti Avstrija in Husija v j slučaju, ako bi ne hotela Turčija izvesli | predloženih ji reform, sodi se lahko, da I so med državami dogovorjene namere ; take, da je bolje sedaj o njih rn/)lčati, ter da se jih drži prikrite do onega časa, kadar se hodo morale izvesti. Uo danes ni se na priliko dementirana v^st, da je pripravl.en jeden oddelek naže mornaric? v Pulju na odhod v Sredozemsko morje in sicer v sredi meseca rnarca. da se tarn snide z rusko eskadro, s katero bode skupno demonstrirala pred Solunom. Ta demonstracija pa ima narn^n dokazai: porti, da so hoče pokaznti Arnautom ; zobe, ako bi se siloma hoteli pmtiviti | izvršitvi reform. In tako bi se lahko spre- i menilo mucedonsko v arnausko vprašanjo, saj je prav za prav arnauti/.em pravi pravcati uzrok vseh macedonskih homatn. Arnauti postali so namrec zudnji cas preobjestni in ob jednera jako nasilni, to pa zaradi tega, ker se je njih število j zdatno pomnožilo in ker seje zaradi tega j potisnil v Stari Srbiji v kot srbski živelj. ; Iz spisov, katere je objavil Vatroslav ' Jagic v „Neue Fr. Presse" o etnograliSfeih ; razmerah Stare Srbije. je razvidno. da proti Srbom od strani Arnautov v Stari ¦ Srbiji vecja nevarnost, nego pa od Bul- ! garov, čeravno je teh po atevilu več od Srbov in jih poleg tega tudi jako podpira | eksarhat. Zaradi tega pa se tudi srbski I kralj Alcksander in njegova vlada toliko ! ne ogrevata za avtonomijo v Maeedoniji ; in Stari Srbiji, kjer sta prepriöana, da bi j od avtonomije najvee koristi imeli Bol- | gari, Arnauti in Grki. I Dan za dnevom prihajajo zdaj po- ¦ ročila o spopadih med macedonskimi i ustaškimi četami in med turäkimi vojaki. i Ali Turčija bo lahko brzdala te rete, | dokler bodeti držali Bolgarija in Srbija Rusiji obljubljeno besedo, da hočeti mirno j čakati izvedenje reform. Prava nevarnost za mir nastane torej še le tedaj, ako se Arnauti, kakor so se zaprisegli, vzdignejo, ter bodo hoteli z orožiem v roki zapre- čiti izvedbo reform. Zdaj je torej obr~ njena vsa pozornost na Arnaute. Ali malo je up^nja. da bi to divje ljadstvo !-jtelo mirovati, dokler ne pride do pre- livanja krvi, pc katerern oni takorekoč hropene. Balkanske državice se oboro- Aujftjo, da bodo pripravljene na vse slu- čaje in Rusija jirn tega tudi ne brani, ker je prepričana, da bi bilo prenearnno zahtevati pri takih razmerah, ko so njih interesi v največji nevarnosti. da bi dr- , žale rok' križem in takale, da bi jirn pečeni ^olobi sami leteli v usta. Rusija kliče balkanskim državam samo, da rnirno čakajo na uspeh njenih nosku^enj, na ta način pomagati ^atiranim bratom v turäko- evropeJRkih pokrajinah. Koj ko se pokaže, da ni nič- pomagala poskušnja z iefor- marni, da ni nič pomagala potrpežljivost, ter da so bili brezuspešni tudi vsi diplo- mstični napori, koj torej, ko bode na tak način dokazano. da se ne da več odlašati i likvidacija turskc^a vladovanja v F>ropi. pu.slila bode Kusiju balkanskim državam proste rokp. da so potem z orožjern do- seže to, kar se ni moglo drugaOe doseči. Vse pa kaže, da 'bode ravno divjanje Arnautov po^požilo to neizogibne do- godke na Balkanu. D o p i s i. Z dež«»le. — .Konec.» Ko nadaljo pravito, da mi dob'*o vomo, da je slo- vonsko učiteljstvo eerno, vam moramo odkrito povedati, da srao to zvedeli äele iz va.šega ,.Odgovora II." Učiteljstvo ! verno — hm ! -•- no — tranaeat — so , pa tudi učitelji verni ?'? Ali je pri vas j vže kdo voren. ako ne zabavlja jarno črez cerkev, ker vo, ,.da bi ga zadela huda kazen, ako bi le zimil proti veri?u Ali sta bila verna ona dva junaka uči- tolja, ki sta pred leti, menda v „Slov. Narodir1 pozivljala uredništvo istega liata, naj imenoma navede one gg. učitelje, ki so se udeležili duhovnih vaj, da bi jih postavila na sramotni oder, češ, „poznati treba take — može!?'1 Ali je vam veren učitelj, ki prepove äolskim otrokom po- zdrav: ^Hvaljen bodi J. K. ?•' AH imate vi za vernega učitelja, ki gre mogoče kedaj v cerkev zadnje dni meseca, ko vže dru- gam ne more radi pajčevine v žepu ?! Padovolj! Saj sami priznavate, Hda niste jednako pobožni'1; da, celo v nasprotju svoji prejšnji sploäni trditvi o vernosti slov. ueiteljstva koncedirate ceio možnost, da bi bil kje kaki'D učitelj ateist, kar pa po vašem rnneniu ni ni^ „famoznega". Sevcda bi se dalo o tem predmetu Se marsikaj pisati; a za sedaj tega nočerno, dokler nam ne daste definicije svoje „vere" ker nečomo. da bi mogoče kri- vico delali kakernu ^vernemu"* učitelju ! Toda — in ciuda venenum — naj- hujSe äele pride! Zdaj smo pa po tleh, ker Hto regimentno dokazali. da smo „kavci"* nasprotni vsaki oraiki in izo- brazb'. In s čem ? In no! z ^nekirn dragim, kar nam menda najmanje ugaja, namreč, odkod dež, sneg, toča, grom, blisk; kakSoe so naravne bile in postage itd - Prizna- vamo, tukaj si ne uparno več naproj ! Kajti ako naäe napredno učiteljstvo blekne tako prismodarijo, ali je se mo- goöa resna polemika!v Poznaate li zgo- dovino ? Povejte nam torej. iz katerega tabora so bili oni mož;e, ki so nam ta- korckoč razlcrili naravne skrivnosti V Kje imate vi družbo. ki bi toliko lUorila za ljudsko izobrazbo kakor ..klerikalna4 družba sv. Mohora y ,.Kaj no. prijatelji, da vas prav dobro poznamo1'. bulj kakor se po/nate sami sebe. Tudi s svojo pedagogiko in meto- diko nam prav nič ne impomirate; saj 1 se z drugim ne morate ponaš.-tti. Poka- žite nam častna priznanja za va^e u^pehe v soli, in potern — re^pekt pred vami. Ako želite, vam objavimo mi t r i častna priznanja katere A* dobila od šolske oblasti v pol leta dva duhov- nika-učitelja ..za neumorno in uspe^no delovanje na šoli za silo", dasi nista žtudirala v Kopru in pedagogike in metodike. Potem boste vsaj uvideli in se preprica'i, da tudi tarn, kjer duhovniki poučujejo kakor pomožni učitelji, se otroci nauče čitati, pisati in še marsikaj drugega. Šicer pa, gospoda! nižje kakor „Pr. list'1 je vaäe delovanje v šoli cenila „Soča", ko je dob^sedno pisala: „Ako bi kleri- ! kalci dobili šolo v roko, ne bi otroci ; znali nitiza silo več pisati in brati11. Ali vara rSoča~ ni s tem; be- sedami dovolj jasno, dasi indirektno, po- vedala, da otroci, katere poučuj^te vi, ki ste žtudirali pedagogiko in metodiko, znajo sedaj komaj za silo brati in pisati!? Sklenem torej z vašimi besedarai! Gospodje učitelji! bodite prepričani, da duhovščina ne želi boja z vami, marveč miru in složnega delovanja. Tega želi z versko-nravnega in narodnega staližča. Saj dahovščina ve, da ti boji ne koristijo nikomur, marveč marsikomu žkodujejo. — Mi se borimo za pravico in resnioo, zato je Bog z nami. Iz Sempaske žnpanlje. — (Neka j o naäej pošti.) Kakor po ve<5 krajih, ni tudi pri nas na pošti vse tako, kakor bi moralo biti. Zato se pa čutimo tudi mi prisiljeni k pritožbam S prvim marcem so dobili namreč vsi poštni ekspoditcu L1STEK. Sokratov" god. Veseloigra. Spisal Soški. | (Ualji?.) Driifti prizor. I'iiidar. lileou iu prejinji, I'uzuu Uuljčka. \ Pindar: (ima dolge lase kot pe3- ! nik; seže Sokratu v roko in mu vošči.) Vže prižel spet godoven dan Je k nam z olimpijskih viäav, Ko vošči, komur si le znan, Ti vsak, da ^rečen bil bi, zdrav. ' I nas prignal je som tako Prijateljskega čustva k'ic, Da te puzdravimo srcnö Ljubljenca prvega modnc. Se mnoga leta višnji Zen Ohrani ti življeuja cvet, j Ne zinHjaj te vihar noben, \ Da vodil še bi grski svet! | K I e o n : (da Sokratu roko.) VošOim j ti v obilnosti vsoga, česar si želiš sam. Da bi se nadalje trudil raje za napre- dek naše države, nego za tilozotično dla- kocepstvo. S o k r a t: (se klanja obema.) LeDa ^ hvala, lopa hvala ! — Filozoliji pa vsa j ča*4. — No, sedaj pa le sedita k mizi, | da se malo okrepčarno. (Vsi sedejo.) i Kleon V imenu napredka in prosvete! (Priöne jesti.) So k rat: V imenu svete lilozoJije ! (Pricne jesti.) ! Pindar: 0 muza petja, ti boginja mila, Zubeli sok mi tega le kosila! ^Prične jesti.) Kleon: (Sokratu.) Si-li kaj čul o volitvi novega župana? Slari Tetraeder gotovo propade. Stari občinski možje so vsi odstopili. Zarotili so se, da niti z mezincern ne ganejo, naj volimo mlajši kogarkoli hočemo. — Smo že na krmilu. St^ra sara v kot, ni več za rabo. — i i Sokrat: Ni lopo o vas, da odvr- žete brez stvarnih vzrokov moža, ki je osivel v svoji službi in je mnogo do- brega naredil našemu mestu. Kleon: (se smeje na vse grlo.) Ha ... ha ... Spada5-li tudi ti k nazad- niaäki bandi? Smpnt miulil ««m Aa imaj vendar več politične soli v glavi Kaj ho- čes" neki pričakovati od one sive sime, od onih poterih brk? Človek mora z napredkom naprej, Omika, napredek, ča- sovne razmere rnorajo biti pravemu po- litiku vodilne zvezde. — Pindar: (Globoko zamišljen. Z eno roko podpira glavo, v drugi ima pa vilice, drsa po mizi, kakor bi pisal.) Sokrat: Ha, — prave zvezde! — Kakor da bi se dal kdo veščam za nos voditi. — Da so časovne razmere često zavožene in neumne, priznaš tudi ti, ne -li ? Kleon: (Norad.) Seveda. Sokrat: Neumen je pa tudi, kdor so da neumneniu voditi. Ka-li ne? Kleon: Hm, — skoraj. — Sokrat: (smeje.) Torei gloj, da ne narede tudi tebe časovne razmere neumnega. Ne letaj za veščami, da ne zagaziš v močvirje . . . Ksantipa: (prinese vina na mizo in napolni Kleonov in Sokratov bi napolnila äe Pindarjev kozarec.) Pindar: (menec, da je njegov kozarec vže poln, vstane, da bi napil.) Kar je kapljic v čaži tej, (Dvigne kazarec.) Toliko Zen let prižtej K našim, da živeli bi, Pili, jeli, peli bi Mnogo let in mnogo dnij, Kakor ureh v mlaki zna: Kvika-kvaka kva-kva-kva — Kleon: Smentrano malo nam pri- vožčiš, boter. Ali ne vidiž, da nimaä niti kapljice vina v kozarcu? Sokrat: (se krohota.) Ha... ha., ha ... kvika-kvaka-kva-kva-kva . .. (Iz- prazni kozarec do dna.) Pindar: (Mirno in resno.) Človek, človek, šibka stvar, Le smejati se nikar . . . (Nastavi kozarec, da mu Ksantipa nalije, potem napije.) Ker sem poprej se zmoi.il bil, Da smeh se vas je lotil bil; Napijam zdaj iz nova spot Na mnogo, mnogo sreönih letJ — oziroma ekspeditorice odlok, vsled kate- , rega imajo npdelje in praznike proste, kar pa ni umestno posebno pa na kmetih ne Za kniPta je. namreč nujpriinerneje. akn zamore opravljati nekatera opravila, med tomi tudi ona pri posti, oh nodeljah. ko se sploh na polju nic ne dela Sicer se seveda ne more nobonega po>tarja siliti. da bi tudi v izven uradnih up stranke posluAeval. čeravno to rad po- | sebno na deželi vsakdo stori. ako ima It» količkaj soeutja do nasega kmetskegi Jjadstva. Pri nn< se pa prav pogostoma j dogaja, da ljudje niti ob uradnih urali ne najdejo v uradu ekspeditorice. Zgodi , se t-elo. da morajo -tränke somtertje za- i radi tega iti dotnov. ne da bi kaj opra- | vile, krtjti n:t3a ekspeditorua ima spl^h J kaj Oudne pojme o uradnih urali. tie ' torej drugaee ne. mislimo mi, morala bi | biti ona pa vsaj ob uradnih urah doma. I Prigodi se pa veekrat. da oslajajo razne , po krika a sera mej trierskim skolom in berolinsko vlado, ki je pa sedaj po- voljno rešena z zmago kutoličanov. Za- deva je bila taka: V Trierju je namreO državna nekonfesionalna vi5ja dekliška sola, na kateri pa vladajo v verskem oziru take razmere, da žalijo verski cut j vsnkega katolika. Visja duhovska oblast ; je zadevo preiskala in končni vspeh je j bil ta, da je škof Koruin v posebnem j pastirskem listu pozval katoli^ke stari^e. ! naj svojih otrok več ne požiljajo v to i :5olo, ako hočejo o^tati zvesti svoji cerkvi. ' Nato je pa završalo v vseh protestant^kih j in liberalnih krogih in v obliki inter- | pelacije je pri^la zadeva pred parhment. j Vlada je pričela daljše preiskave, nernški i poslanik v Vatikanu je moral posegati ! vmps. Konec ale re pa ni tak, kokoränega • si so želeli nasprotniki katoliške cerkve, ( marveč škot je preklical svoje besede j še-le tedaj, ko je dobil zsgotovilo, da bo vlada v polni meri ustregla zahtevam katoličanov v tern šolskem vprašanju. ! Dogodkl v Macedonlji. ; Angležki listi poročajo, da je 50 000 ; Macedoncevžepripravljenih naboj,Turžka armada se mobilizira ter pripravlja na veliko vojsko. Te dni je turško vojno . ministerstvo odločilo. da se tretji voj v Monastiru pomnoži za 25.000 turskih vo- i .jakov iz iMale Azije. Ob enem je zopet ; prise! na vodstvo orientske železnice \ ukaz, naj ima vse pripravljeno za vožnjo j vojaštva iz Carigrada v Solun in Mona- l stir. Tudi za vojaško službo sposobni Ar- : nauti so bili poklicani v službo k svojim ' vojaškim poveljstvom. Poroča se tudi, da je Rusija obljubila Bolgariji, da po^lje v Bolgarijo koj 100.000 mož, ako bi se hotel a kaka tuja dr/.ava umešavati v : balkanske zadeve. j Rusija in turški sultan. ¦ Ruski notranji minister prepoveduje s posebnim odlokoin ruskemu časopisju napade na turžko v'ado in sultana. Volltve v španjski generalni svet. Te dni so se visile na Španjskem volitve v generalni svet, pri kat^rih so zmagali z veliko večino vladni kandidatje. Angleška grozodejstva v državl Kongo. V Londonu sta v minulih dneh izšli \ dve občo pozornost V7hujajod#i brošur». ! Avtorja sta pisatelja Morel in Fox Burne. ; Ce je le trohica resnice na tern, kar je j objavljenega v teh brosarah, se kaže, da ; bodo napravili iz Kongo pravo razboj- i niško jamo Ondi se nahaja le 2346 be- I lokožcev, toda ti brezobzirno nadvladujejo domačine. Sila, ki jo rabijo pri tern svo- jem delovanju, je bič in. — zdi se skoro j neverjetno — armada ljudožrcev, ki jih navaiajo naravno^t h kanibali/.emu. An- glo?.i s > organizirali armado 1;")()DO crnitw mei katerinn so tisori ljudozrcev, ki se žive od triipel padlih „«lovra^.nikov', t j. onih, ki pohlcpniiti kramarjem ne od- ra^unajo dovol.j kavcuka. Od vsake Jrtve morajo poslati svojim vrhovnim povelj- nikorrt desno roko. Na ta nat'in so an- gU.^ki kulluronosri uvedli kanibalizfrn ct'lo tarn, kjer ga ni bilo iJoslej. l>i se na ta naein rapidno nianjša šfevil> prc- bivilstva. je unievno. Rurne p>zivIja velesilc. naj store svojo dol/nost. M igot'i' je. da l)odo angloška sodišča pozvala ol)a avtorja na odsjovor in t(»koin ra/- pravt* se mogoče spravijo na svctlo ŠV kake ilruge zanimivosti. Domače in razne novice. IiiU'iiovanj.'i. — Za avskultante na Primorskcm so bili invnovani pravni vtižbenc;i Lg Ivan (1 msovin, Hermann V a t r e k. Peter C i n k in Anton P e- t r o n i o. \' davčni službi pa je bil ime- novan davuni kontrolor Alojzij Sellak 7.:. davkarjH. Za davčnega kontrolorja pa sla bila imenovana da vena olicijala gg. Anton Furl a n i in .losip S u s a n j. Davčni kontrolor g. Rihard Dalla Zonkit in davčni pristav g. Attilij D i m :n i č sta bi'a imenovana za da vena olicijala. Z* davi}nega pristava je bil irnenovan. davčni pmktikant g. Josip yianzatto. Uinrl jc pri sv. Ivanu pri Trstu tar7iožnji knpelan o. g. Ivan Znpančie rojen 15 julija 1867 na Jami na Kranj- skem. Bil je zvest sin svojega narod«. Naj v miru počiva ! Xevnnio obolel jt» v Ljubljani ravnRtelj državne gimnazije gospod Se- nekoviö. NaŠli 80 v sredo zjntraj v tivol- skeni gozdu pri Ljubljani upokojenega kurata Ivana Mavri^a. Nesrečnež se je ustrelil v sence. Vsled srčne bolezni je bolebal že leta in leta. iskal je po raznih krajih olajšave.^Zadnjefmesece ni skoro nič več spal. Ta slabost mu je omraeila duh, da si je tako žalostno prestrigel nit življenja Pokojnik je služ- boval do I. 1874 v tržaški sknfiji. potern pa v Ijubfjanski, kjer ie bil slednjic" ime- novan za kurat^ na [Jstji. L. 189f> pa je bil na lastno prošnjo upokojen. Za ,.SoIski Dour' so plafali 'ru>- sečnino za lebruvar gnspodje: prof. V. Bežek 2 K. vdež. posl. Leopold Bolko 10 K. prof. J Čebular 2 K, okrajni š. nad- zornik Fr. Finžger 4 K. sodni tajnik J. Fon 2 K. sodni svetnik M. Gabrijelčič 2 K, J-k A. 2 K, notar J. Kavčič 2 K, katelvt Al. Kovaeič 2 K, odvetn. konci- pijent Srečko Kovačič 2 K, knezonad- škoiijski kaplan J. Ličan 3 K, vadnični učiteli I. Mercina 2 K, prof. G. Novak 2 K. asistcnt dr. A. N. Papež 2 K, stolni vikar dr. And. Pavlica 5 K, kavarnar Fi- lip Pečenko 3 K, računski vižji svetnik 1 Pirjevc 2 K. vodja Svitoslav Premrov 2 K, prr.f. 1. Gvaiz 2 K, prof. A. Santl 5 K, vodja Fr. Setničar 2 K, vadnični uöitelj Fr. Sivec 2 K. katehet A. Tabaj 2 K notarski koncipijont Ferd. Terkuč 2 K. trgovec J. Zornik 2 K, prof. F. Žni- der^ič t'/.x 3 mesece) G K. krojaški moj- ster Fr. Cuter 2 K. [Jpravništvo je prejelo: Pre^. g. Andrei Znidarčič H K namesto ustopnine k konorrtu Siavijanske. Srčna hvala ! ŽpiiRkn podružniea sv. Cirila in ill(ktodn pripravlja spet jako lepo besedo za letoänjo postno dobo. Od nje napro- Sone, združile so se raznovrslne deiavue moči, da vprizorijo v nedoljo 22. t. m. spovoigro „Pepelku", sestavljeno iz žeti- skega petja v zboru in v Hamnspevih, ter živih po«!ob, opromljenih s deklamacijo S tern so natn oheta krasen vnčer, in zanasali se smemo na njega izvrstno uspevane tern holj, ker so vse uloge v onih rokal., kojih npretnost ye je že po- pr«k|šnj^krati tako i/vrsmo ponesla. liarabski napjid „Sore" n.-i dr. Hojicn. — Ker nc more „Socin" I'alot ovreči niti pioice nnega. kar j<» dr. Hojie v svojo obran povcdal pri porotni ob »avn:;vi, katero mu je nalvezcl dr. Tuma, /jiganja se v zadnji slevilki v osebo dr Kojca tako nevramno. tako podlo. tako tolovajsko, da no bi se bilo čuditi, ako bi kdo mislil, da dela to sain svoje^a ta-^ta vredni zet. Ker je dr. Rojic, pri- .siljen po dr. tumovi tožbi, dokazal, da je dr. Tuma pisal neresniiro. ko je trdil da je bil odpušče.n iz ueiteljske službe zaradi agitacijo za narodnega kandidata Obrezo proti nemškutarskeiDu kandidalu dr. Den u ter da ;> bil dr. Tuma v n»s nici zaradi tega odpusčen, ker se je vnemal za republikanska naeela, irnenuje ornenjeni I'alot dr. Rojicn denuncijanta. Zato torej, ker hočejo ljudje svet slepiti z neresnienostimi, da bi pobili svoje po- litične nasprotnike, a jim ti, prisiljeni po takem izzivanju, dokažejo np.resničnost njih trditev, zato so ti politieni nas- protniki denuncijanti. Tako naziranje morejo itneti le taki ljudje, kotje ornen- jeni i'alot, ljudje, ki so se 7.e, v sto in sto slueajih brez vsakega povoda izkaza'i kot podle ovaduhe in obrekovalce iz zgolj dobičkoželinosti in ^kodoželjnosti. Ako misli nadalje ozna^ni falot, da je v stanu dr. Rojiea zadeti le najmanjša kap- Ijica njegove smradljive gnojniee, h<» moeno vara, kajti ona vsa odleti le nurij in na njegovega zaSeitonca. Ako falot pravi, da ne marajo za dr. Hojica ne ..kavei" ne ..liberales', bodi mu povedano, da so dr. Rojiea kot zdravnika in kot polit.ika visoko čislali in eislajo „kavei" in ,.liberalci", in da sta ga posebno kot zdravnika visoko čislala dr. Tuma in lastnik ,,Snee". posebno pa slednji, ko je dr. Rojic njegovega brata dolgo zastonj zdravil, kakor je zastonj zdravil sto in sto drugih dijakov in ubogih ljudi, ko je z vso skrbjo zdravil rajno gospo Rozinu in njegovo sedanjo gospo soprogo. Če sta zdaj drugoga innenja o dr. Rojicu zato, ker ni hotel trobiti v njiju rog in ker j'm je hrbet obrnil koj, ko je spoznal njiju pogubonosno poeenjanje za naše slovensko Ijud^tvo, je to Ie dokaz, kako znata preminjati svoje nazore o možeh, ki se ne vjemajo več ž njunimi „ple- m^nitimi" napori. Preprieani smo, da se „Soeina" pisava studi vsakemu poštenemu človeku, ter da vzbuja pri njem le še večje spoštovanje do dr. Rujica, posebno ko ve, da izhaja taka pisava iz peresa moraine pokveke, ki ni vredna, da bi dr. Rojieu polizala s čevljev prah, kamo-li da bi mu odvezala jennene. Kdor zua pazua. Vse za ,,libe- r«lna4t narela, iiamrcf za svitlie kro- nice. — „Soöa" je priobeila v svoji 19. št.dopis iz K*obarida, ki se tako-le glasi: „Že, Fez ieden dnij se nahaja v našem trgn, in sicer v prostorih gosp. A. Jureti(^-a, po domaöe Fedrig, zaloga Singer-jevih äivalnih strojev, s ka- terimi se zamore ne samo šivati temveč tudi krpaj. Zastopstvo dotične tvrdke je ustanovilo tukaj bnzplaeen poduk za krpanje, tako da je dotienim rellektan- tinjam, katore se hočejo z omenjenim strojem iiaučiti krpati, dana lepa prilika se tega prisvojiti". T'T hramček vinski bo zaprt, Naj Karon z narni povesla V jpzpro, polno nektarja. (Vsi trOijo in izpraznijo kozarce v du.^ku ) K 1 e o n : Živel cvet našega Par- nasa ! — (Proti obcinstvu) Kako ga vleče! — V svojih pesmih pa na vse pret^ge hvali in obs iava vodo. — Snkrat: Hej. hott r, aH ne veä ? — Vojsko hvali, rnir p« išči! j Kleon: (Sokratuj Ne zp.meri, vi filnzofi in pesniki stf sami ('udakovici. Govorite eno, mislite drugo, delate tretje ali pa nič. Vže rajni Diogen je bil tak posebnež in original. Hvalil je »mernost, opoldne je z lucjo ljudi iskal; skrivaje pa je kure kradel gospodinjam in jih pekel v Kvojem sodu. S o k r a t: (Odločno.) To je obre- kovanje, to so kvante. Očanec Diogen je bil pameten m< ž. to stoji kakor pribito. Da bi bil on kedaj kure kradel, to je proti glavnim načelom njegove iilozolije, zato ni resnidno. Kleon: Stara prototipka mi je sama pripovedovala, kako ga je, nekega j jutra z loparjem zalovila od kurnika, ko j je ravno pitaneica kapuna za rep vlekel. : To je žalosten faktum! Sokrat: No, lep politik, ki se ; naslanja na iakte, ki mu jib stare coper- \ nice natvezijo ! j Kleon: Ali naj se naslanjam pa na take lantaste, kakoräni ste pesniki in I tilozoii? i ! j S o k r at: Ali naj se pa morda mi I opiramo na vas, politične kameieone, ki z mavrico svojih fraz ljudstvu mir ooe- ' tate, a mu mej tern kri puščate? — j Pindar: (Zopet zamiäljen. Ne pije, ne jö. Neprenehoma drsa z vilicarni po mizi. Od časa do čana vzame ščipek duhana iz tobačnice, ki je pred njim na mizi. Poln kozarec vina preobrne, a niti ne opazi, da ma teče vino po obleki.) Kleon: Heei, kar hočeš: tilozoii ste največji čudaki. Sokrat: No, pa bodimo. Nam se viaj kdo čadi, vam pa aikdo ne, ker ste Je kakor enodnevne muhe. — Nekaj pa je, kar nas druži, in to je vinska kap ljica. Ne-li? Kleon: Prav imaž. --- To si zinil, kakor Solon. K s a n I ip a : iprinese pečenih ja- bolk, da bi je devali v vino.) Kleon: Mednza n»j me pogleda, Tipka, ako nisi te pogodila! (Dene ja- belko v kozarec. Istotako Sokrat) Pindar: (dene v svoji razrnišlje noflti meRto jabelka v kozarec odprto tobačnieo. Duhan se zrneša z vinom v rujav močnik.) Kleon: (Sokratu.j Tiho, da ne zapazi. Opomnirno ga vže pozneje. Sokrat: (Precej glasno.jTu bosmeha! Kleon: Odkritosrčno ti povrm: raje bi bil osel, nego peanik. — Sokrat: (Zbadljivo.) Saj je tudi osel peanik; a njegova lira ima samo dve struni.------- Kleon: To je zopet nekaj iz os- lozoflje. — Sokrat: Ker si se vže tako trdo na osla vsedel, povem ti tudi jaz odkri- tosrčno, da bi bil raje največji osel, nego politik. -- Kleo n: Kako to?! So k r a t: Osel gre le enkrat na led ; politik si pa stokrat na političnem drsališču nos pobije, a vendar se ne umakne. . . . Kleon: (gleda skozi okno, kakor da ni poslušal Sokr«ta.) Veš kaj, boter! Solnce je vže nizko. Oas je, da se po- slovimo za danes. Nocoj imamo še se- stanek radi volitev. — Oprosti torej! Po- litiene stvari zahtevajo točnost in hitrost. Sokrat: (Ironično.) Eh, seveda, seveda ! — Kleon: (prime Pin Jarja za rarne.j No, ali »res ludi ti aedaj V Pindar: (pogleda kakor v polnnd okrog sebe.) Kaj V — Kam V Kleon: Ali greva skupaj doinov? Pindar: 0, zakaj ne! — Sevoda. V svoji 20. Slevilki pH jezopet pri- oj)(5ila dopis iz goriäke okoliee, v kate- rpfn pravi, da je krofcil pa g o r i š k i h ^asopiflih (sic!) dopit? iz K<>barida, jfj priporoča Sinu^rji^vc šivalne ftroje ter flola reklarno za nje V tern dopisu, namreč iz goriške okolice, pa obrača hrbet „Soca" Singer-jevim Sivalnim stro- sprn, opozarjajoč svojo čitatelje na one, kalere prodaja v Gorici Ivrdka Saunig & Dekleva. AM ni to imonitno, posebno pa opazka, „da je krožila vest po gori- Skih časopimh" Kaj, morebiti po i'arov- Skih in m> v „Soim*' in ..Primnrcu" V Sicer kaj je pa „Soei'1 niari za to. kar ji kdo pise? „Soča" je „liberalenil list in se drži trdno svojih nacel, da morajo biti predali list» vsem odprti, naj pripo- ročajo kar jim drago. „Soča" je javen iiilin. ki vzprejema vsnko meljo. N.ji ni na drugern ležeee nego le na torn, da «i pridrži pri melji obilno merico. V tern slučajn jo „Sock" «lobila najprej dnbro piačilo za dopis iz Kobarida, potem pa za onega iz goriske okoliee. -- „Soča" vzprejmo proti plaoilu vse, kajti nji ni ntt osebah nič lefc'Mje. ampak nji jo le- z(»ce. lo na nacplih, posebno pa na onom načelu, zaradi katercga je bila že toli- krat znplenjena, namree na naeelu : Svo- ji k svojim. Kdor ni t<'ga do ziJaj verjel, in niu niso zadostovale Lebherzove uži galice, prepričal se je o lorn lahko zopet zdaj. ko je cital v nji zgoraj omen ena dva dopha. Sicer pa je postal i „Sočau zadnii čas velika „liberalna" lilozolinja. Zakaj bi pač zarudela, nko v sredo — ne zastonj — to graja, kar je v soboto proti plačilu priporočala. Ona si misli namreč: „nriundus vult decipi, ergo de- cipiatur", to je po domače : ko že hoče iti svet pod zlo, pa naj gre. Vsakdo, ki skuša svet ovirati, da bi ne s"el pod zlö, dela proti prosti volji sveta, zato je tak človek nazadnjak Ker se pa drži „SočV le načel in so njena načela „lib'>ralna\ ne sme ona ovirati ljudi. ki h'iöejo iti pod zlo, ker bi biio to ,.neliberalno'' in bi ,.Soca" na ta naein gr<-šila proti svo- jim naeelom. Pa ne same ovirati ne sme ,.Soča" ljudi, ki hočejo iti pod zlo, mar- več äe podpirati jih mora v ti njibovi nakani. ker podpira s tern prostovljnost in dela torej za „liberalizer1, katerega vedno tako visoko vihti. Če pa „Soča" pri tein kaj za^luči, kdo ji bode zarneril. saj je vsak delavec vreden svoje place. Goriški mostni svet. — Ker ni goriški mestni svet v petek rešil vseh točk dnevnega reda, nadaljeval je svojp seje v soboto in pondeljek. Kakor smo zad- njič poročali, jestavil starašina dr. Faidutti v petkovi seji predlog, naj bi mestni svet cestitai sv. Očetu papežu o priliki njego- vega jubileja. Ker pa ni bil predlog do- volj podprt, se ni o njem nili ra^pravljalo. V soboto pa je prišel k seji tudi mestni starnšina Zoratti, ki je stavil isti predlog, kakoršnegjt je stavil v poprejžnji seji dr. Faidutti. Župan dr. Venuti «e je nekoliko otresal, češ, da v smislu mestnega statata ne more postaviti te«a predloga na dnevni red te seje. Dr Faidutti predlagal je isto, kar je predlagal starešina Zoratti. Konečno je izjavil župan, naj vloži dr. Faidutti pri županu formalni predlog, ka- terega postavi župan na dnevni red jed- ne prihodnjih sej. V ti seji je mestni svet pooblastil župana, da sklene z upravo ur>iilinskega samostana pogodbo, vsled katere bi ursulinski samostan me^tni upravi odstopil del avoega vrta, nahaja- joči ae tik prehoda Edling, za dolocieno ceno in proti temu, da dovoli mestna uprava uršulin^keniu samostanu, da sme zagraditi oni prostor, ki se nahnja pred samostansko cerkvijo. Mestna uprava po r»biti ho< e, namreč oni del vrta, katerega ji odstopi urwulinski .samostan, za r^zsir- jenje d^ske Ijud^kr solo, nahajajoce se v prehodu E liing V ti seji se je dov lil tudi znrseK i3oo K za napravo mostii-a 6ez potok Korenj na Grčini, to je, namreč tarn, k|(-r j«» pod Kornjem izpeljnn mestni vodovod in kjer je bila poprej neka vrv, kateio je povodenj ndnesln že pred par Jeti. Dolgo so äiuilimli mestni ooetje predno so se odl-cili zato tako malo, a tako r Ujno potrrbno d» lo. So pm« slti- venski kronborški kmrtje, katrrim bodn pnhajalo to ddo v najvčjo korist. Mestni svet je tudi skleml, da se izkoplje in odstiani osfm .«reves nahajajotnh se pred pnlaco grofa Stmssol.Jo na trgu starega sv. Antona. V pondcljkovi ~eji pa je priälo do nudih rekriminacij v zadt-vi naprave elektnčne razsvetljave in pa zaradi tega, Rep ni mestna oprava vstela v lastno re- žijo plinovs razsvitljave. Navzoči stare- Sine so pnznavali, da je mestno stare- äinaivo vstrelilo vcilikega kozla s pogodbo, katero je pred par leti sklenilo z dunajako plinarno družbo. „Gas-lndustrie-Gesell- schalt*. Qnih starešin pa, ki so pogodbo pred par leti predlagali in zagovarjali, ni duo pri seji, a glavni zagovorniki te po- godbc, med nj,,ni dr. Ivan Luzzatto. Način, kako so so prisotni meatni oČPtje izgovarjali drug na drug^ga, bil je tako ganljiv, da Me je moralo obeinstvo na galerij« smijati Izpred Hodisra. -- Te dni je bil obsojen na .sedern mesecev ječe 21 letni Josip Humnr i/. Mat, ker jp s kamnorn nevarno ranil Andreja JVUdona. Nh dva meneea težke jetje z dvema postorna in s trdim ležiščem je bil pi obsojon 42 letni Ivan Žržrnond zaradi zloeina proti nravnosti Znradi tatvine pa sta biln obsoj"na 1:> letna Lapanju Just in Medved Just i/, Si'bi'(!l| in nicer prvi n» b teunov in drugi pa na i tedne ječc. Zgodaj sta začela. Podražanje kiiliinjr v tovarni v Str.'icieah. Nek delavee nain po- roČM, da je vodstvo tovarne podražilo kosilo v kubinji, ki je last tovarne. Za- radi tega vlada med delavstom nevolja, katera je popolnoma opravičena, ako se oziramo na to, kako se protivi vodstvo tovarne za zvišanje delavskih plaO. Odnescl jo pete neki Deles Anton iz Postojne, ko je osleparil krčmarico Terezijo Petreu6ič pri Soči za 11 kron. Mtidreša Ivana iz Kožbane za 3 K in ko je odnosel svojemu tovarišu Ju.stu Za- letelu par ^evljev. Poütna uabiralnica se je ustano- vila v Hranici pri Hokcu. Ta po^tna hra- nilnica je v zvezi s poStnim uradorn v Stanjelu. F'isma se odna.sajo in dona.^ajo Ätirikrat na teden : v pondeljek, sredo, če- trtek in soboto. Oznnnilo. — Ravnokar je izšlo novo delo:,.Ave Kegina coelorum''. Šmar- nične pesmi za moške (tudi ženske) g!a- sove. Uglasbil Danilo Fajgelj, op. 258 Z dovoljenjem in toplim priporočilom preč. kn. nads. ordinnriiatn v Gonci, dne 2'6 jan. 1908 br. 138. C^na 1 K. V Ljub- Ijani. Založil sHadatelj. Tisk I. Blasnika naslednikov. 1903. Zvezki se naročujfjo pri skladaHju v Garici, Goiposka u'ica st. 14. \>. parti- tur zamore se pevati najbolj konštaktno zato, ker pevci lahko sledijo harmoniöni masi : ob enem pa se s tern prihrani trudapolno odpisovanje glasov. Znto pa naj .se naroOuje toliko zvezkov. kolikor je p^vcev. PrtMlsodništvo „Sahk>> pa gremo v Rim, da poverno papt'zu, kako se ob- na^ajo vaši Opajci. Mi smo odrešemki ^vela. brez nas bi se svet podrl'. — Te hes'-de so Boskina omečile. Hitro je letel po drva ter zakuril inočen ogenj, da bi si ciguni ogreli svoje od mraza otrple ude. In res, oigani so so najprej pri ognju dobro ogreli. Ciganka je potem začela kuhati kokoS, katere gotovo ni sama izredila, cignna pa sta začela na citre igrati Kar zaškrepečejo citre ! Za- čuden vpraža BoSkin, kaj da pomenju ta čuden glas. „L ubi očka", odgovori mu Hold, „ta glas naznanja, da ste vi obae- den. Zahvalite Boga, da smo prišli v Opatjeselo; mi znamo hudiča izganjati in rnäimo vnm ludi vhS« vnl« ki hi hili ae je treael strahu ter cigana milo pro- sil. nRJ ga re3i hudobnega duha (ügan uslisi in zaene svoje opravilo. Najprej poškropi Hoškinu glavo z vodo, o kateri pravi, da je blagoslovljcna in da jo je natocil iz studenca, ki teče v papeževi "palnici. Potem mu obsuje plavo z moko. S to zmoreno nioko /nu namaže obraz in tudi o^i, tako da ni M">^kin ni<5 videl. To priliko sta porabila Held in njegova sestra ter u^radla Ho.^kinu celo gnjat. nekaj sira, hIk .Korja in kave. Ko je cigan na ti naTin panal hudiča. uka- zai je Mosirinu, naj mu izroči že to, kar ima v ?j'i>u. Boskin dk radovoljno še 2 kroni in jH vinarjev ciganu. ki rnu ob- Ijubi, da ponese ta denar papežu. da bo zanj bra! eno rna.šo. 80. deeembra so jo cigar : popihali v Brestovico. Vzeli so s seboj. kar so bili prejsnji dan nakradli; pred odhodom so Boškinu ukrndli ie eno koko$ — v nadoinentilo za ono, katero so prejsnji večer skuhali in použili — V Brestovici stopijo v hišo Kranciške Stanič. Nje moža ni bilo dorna, delal je v karnnolorna y Sesljanu. Gospodinjo prosijo, da bi srneli skuhati kavo. Kavo BoSkinovo! Zvečer je prižel domov tudi gospodar. Cigani so se znali tern dobrim ljudern tako priku- piti, da so jib pogostili in prenočili. Po večerji so cigani Iepo molili z družino rožni venee, potem so Sli spat v hlev. Drugo jutro je äel gospodar 2e ob peti uri v kamnolom. — Held stopi zdaj pred gospodinjo ter jo tako nagovori: ,.Lepa gospodarica ! Včeraj nismo hoteli vašega moža ostražiti — ali vi ste obsedena! Ako bote imela sinove, rodili se bodo z rogovi ; vaš mož pa se ponesreči v kam- nolomu. Rešitev je le ena: iz vas se mora izgnati hudobni duh, ki je prav za prav pogub'jena duSa nekega vašega so- rodnika''. ,.Kaj mi je storiti, da se režim?"' vpra^a uboga žena, ki se je vsa tresla Cigan ji odgovori : rPrinesite mi svoje ženitvansko oblačilo. porocni pr- stan uhane in vso svojo zlatenino \'rh te^a prinesite mi še eno srajco, par hlaü in uro va.4ega gospodarja, in videlu bo- dete. da vas resimo"'. -— Ženica prinese zahtevane reči in jih položi na mizo pred cigana. Zdaj je začel cigan ..pana- nje". Napolnil je majhen kozarec z znano blagoslovljeno vodo ter vrgel v njo ko- kosje ja.jc-o. Jaji-e je vzel počasi iz ko- zarca ter je rnzbil \i razbitega jajca je potem potegnil navid'zno kosčico, o ka- teri je t'dil. da je koščica pogubljenega sorodnika N.i to je pričel Held in nje- gova žena pljuvati v zrak trde, da tako zapodita pogubljeno du^o. Toda kmalu reče eigan : „Du^Sa noče oditi ; ona zah- teva Š*1 deset kron-1. Frančiska Stanič je iskala zahtevanih 10 kron na posodo po celi vasi in jih je srečno ciganu tudi prinesla. Pa reče zopet: „Storili smo, kar je bilo mogoče, ali to se ne zado- stuje. Vi. draga mamka, morate vso to robo z denarjem vred povezati v culo, ter jo nesti o polunoči na glavno cesto. Ustavite se na križpotju in čakajte, dokler ne pride pogublje..* duša vašega sorod- nika. Ona vam bo hotela vzeti culo, a vi ji pljunite v obraz in bežati bo mo- rala". — Revica je bila vsa preplašena in je izjavila, da ne gre o polnoči na križpotje za ves denar sveta ; ob enem pa je prosila cigane, naj nesö oni culo na križpotje. Zviti ptiči so se navidezno dolgo branili, a naposled so vendar odšli s culo, obljubivši, da se po treh dneh vrnejo. — Seveda niso šli čakat poguh- Ijene duše, marveČ popihali so jo s culo vred proti Mirnu. Med tern se ie vrnil mož Frančiške Stanič z dela. Ko je iz- vedel od žene, kai se je zgodilo, je o tern hitro obvestil žandarmerijo, ki je že drugo jutro v Mirnu ulovila Ivana in Marijo Held. Glavni ptič in izganjalec hudičev je pravici užel. \r petek 6. t. in. je obsodilo tržažko deželno sodižče Ivana Heida v ječo na 2 meseca in Marijo Held pa na ü m^secev. Tudi ta kazenska obravnava nam dokazuje. da je nevednost in neumnost najdražja reč v deželi. Soška podružnioa „Slovenske^a planinskt'ga društva" v T<»lmiuu vabi vse svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki so bode vrSil na dan sv. Jožrfa ob 11. uri predpoldne v prostorih ,.Tol- milskei Č postopal ž njo in je imel posia z drugimi ženskami. Woll" pa je vse posku-il. da bi zvrnil krivdo na svojo soprogo in je celo trdil, da je imela njegova žena intimne zveze z Schonererjern. kar dokaznje neko pisrno katero je r^ahonerer Wolfovi soprogi pisal, a je po ndklučju prislo v Wollove roks*. Zdaj pa je pri^.la resnica na dan. Schönerer je namr^c res pisal Wolfwi soprogi in je prišlo to pismo v Wulfove roke, a to pismo ni bilo nič drngega nego Schönererjev negativen odgovor na piämo Wollove so proge, kater* un je prosila. naj bi več ne preganjttl Woita. Wolt se je prejšnje case, dokler niso prišli na dan niegivi Randall v javno-ti vedno kazai kot vzgleden soprOK. dočim je v resnici doma s svojo aoprogo vedno grdo in surovo ravnal. Da, mi se spo- minjamo na case, ko y> Wolf tako o 1- ločno nastopal v državnem zboru za nerrnko stvar in ko niso bili še znani njegovi škandali javno-- U'l'injiihi iz \ohit1 in boiiinn- ŽCVilh'. Tmli si1 -i' li;i/iijaiijii *>l;i \ niiiiu «11M in--! \ u il.i -e rn/> |>ro'o |MmI latino reno. JWr Na zahtevo stranke pošiljajo seuzorci poštnine prosti hitro in točno. ~9tt L A Itoiirriio sc iia/:iiaiija slat iinnii ohrinst vu . aii nikake konkureuce! Cene so stalne! /,'il;ij M1 midi roj;ikoi!i v inotn ill i:;i di'/i'li |)i'ilik;i /;i po^li'lin III MtliljlH) (lOSll't'/lll) ' J EC Gorica, (>os|M»skii ulim Š1. 7. Sadjarsfco in vinarsko drastvo I za J3rda v (Jork'i l Prod a j,-t !i;ira\ii(' in prstnr briskr pridi-lkc po /nit>rniti | rcnah. ' Zaloga pristnih vm: | buryundeca, rizlinga. modre frankinje in drugih. J HKSKRTNA VINA. . Gorica. ulica Barzelilni Št. 20. | „fpoipalna pojilnica" v Gorici, registrovana zadruga 2 omejeno zavezo. sprejeina hranilne vloge, katen' 0- brestujt1 po 4' [ 0 i .1 :n i«s e č no; nfvzdigi.riit' obrt'sli pripisiijc koncc lota h srla\'!i;ci. Rentni d.tvck plaOuje poso- jiiiiica sania. Daje posojila udom i,h osobni 1 <->dit po Bu u in na vknjižbo po 51/,' Spreji'ma člane z g 1 a v n i ni i d e- 1 f ž i po 200 Kin z 0 p r a v i 1 n i m i ilo lPži po 2 K. Otvarja Članoni t e k 0 č e raÖ u no, katere obrestuje po dogovoru. Za nala- ganjf 11. vraČaiije so na razpolago po- ložnice c. kr. poštno hrauilnice, tako da jp mogočt- poslati dt-nar brez poštnih stroškov Uraüne ureso vsak delavnlk od 8—12. ure zjütraj in ob pondetjkih in četrtkih tudl popoludne od 2 4 v ulici Vetturlnl 9. Anton Pečenko Vrtnu ii!u-a S o i¦•. kr. nauivntHišhni v '/'/stii :z tint- li.febr. itjoj, šf.jjoj. I Podpisana sprejemata vsako d«lo za razsvetljavu stano 1 vanj zasebnikov. delavnic. javniii prostorov itd. jjojako zmer 1 nih cenah. Vsa naročena dcla se izvrše točno ! n I Prevzomata tudi za izdelovanjo vseh kleparskih m me- I denih (mesin^astih) izdelkov, kakor modernesesalke 1 j• t¦ t¦ 11.-1 - , j škropilnice, xveplalnike in ^ploh \ >a ,ii¦ 11 -;i hiiir;i\ ln-n;i Ji'l.i. 1 Priporoutln <-e z odlic. spoitnvanjem li. (ioli A L. KiiUiiniM-lii. I Gorica, Riva Castello St. 4. [ PRVA ZALOGA r cerkvenih oblek in nabožnih stvari. i Trst, Via Mud a vecchia St. 2 (za mestno hišo) r Dobi se bogata izbira piauet, dalmatik, pluvial, humeral, roketo\ r kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov it r nestevilno nabožnih različno fino vezanili knjig, svečnikov, križev, svetilnic } kelihov, ciborjev se srebnio kupo. r Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikost r in kvaliteti, uinetniško dclo v romanskem kartonu, priporočljivih posebnc f za vlažne cerkve. | Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešaiic / svece 1. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. r Lastna izdelovalnica palm iz umctnih cvetlic in vsakovrstnil f drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejšž [ za zastave, pregriiijala i. c r. j Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, __ ..... = r — — = pri KOjej je izključena vsaka konkurenca l Naročitve se izvrsijo točno in hitro. I P^~ 01) uedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "^H I z odlienil" »P«»tovanjen. Anton J. Vogrič. Velika /hIo«;i šivalnih strojev vs.-tkc vrste /a »ivil.j<\ krojiiri* in rex Ijai'jc. Edino zastopstvo Pffafovih šivalnih strojev, kateri so svetovno znani na trpežnosti in dobroti, ter so najsposobnejši za vsake vrste del, kakor tudi za vezanje, rekamiranje, so edini, ki se jainčijo za 10 let. Konkiiraca je pri nas izkljnnena in oeiopča!! V zalogi imamo tudi l)iirska dvokolesa ter angležke ,Helikal Premier, in ,Regenf. €ena je od IHO IC naprej. Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in sarnokrese vsake vrste. Komat sivank za šivilje staue v Gorici le 70 vm. Edina mehanična ilelavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles. /a obilno narodSln» s<- pnporo«5ala h\. ub«Jinstvu udana Saunig & Dekleva, ulica Municipio St. 1. J