11 1 97991 TnLELSTUVI Glasilo Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije Izhaja po potrebi s sofinanciranjem Kulturne skupnosti Slovenije April 1981 št. 14 Predgovor uredništva : V zadnji številki Mostov, ki smo jo poslali prav za 2o.oblet¬ nico našega društva, je nastalo nekaj neljubih napak in še zamešani sta bili strani 5-6, to zaradi izredno kratkega časa, ki smo ga imeli po sprejemu vseh obširnih materialov. Zanje se Vam opravičujemo. Mislimo pa, da je celotni vtis bil vendar dober in članki dovolj tehtni. Ker sem napovedal naslednjo številko - pričujočo 15. - že za spomlad in pred majskim kongresom PIT v Varšavi, imate pred seboj to novo številko. Za to številko je spet največ pri¬ speval zanimivosti dr. J.Golias, ki neumorno razvija teorijo prevajanja in se ubada s prakso, ki ni vedno takšna, kot bi jo radi imeli in se društvo bori, da bi bila. Tudi v tej šte¬ vilki smo žigosali to in ono, kar nas je zbodlo. 0 tem in onem boste tudi brali v novi številki Informatorja, ki bo izšel približno istočasno kot Mostovi, še pred drugo polovico maja, ko bomo spet imeli letni občni zbor. V to številko pa spet nismo mogli vključiti članka s finančno terminologijo, ki jo predlaga tov. Knez. Pri strokovni analizi članka je namreč bilo ugotovljeno, da bi terminologija,^ki jo avtor predlaga, vnašala toliko zmede, da bi tekstov s termini iz prejšnjih časov naš poslovni svet ne razumel več pravilno in jih zavračal. Nekatere izraze bi bil kljub temu rad pred¬ stavil ločeno v tej številki, pa mi tega avtor ni dovolil. To am vsem v vednost: zakaj tako! jja. naslednjo številko, ki jo bomo pripravili za drugo polovico Jet&, pa apeliram na vse, ki bi imeli zanimive prispevke, da ■■ povežejo z menoj ali jih pošljejo društvu na Resljevo 16. še glasilo bo živo in aktualno le, če se bomo vsi za to po- n 0 trudili - saj nas je v Sloveniji^že lepo število - preko 200 prevajalcev znanstvenih in tehničnih smeri. Odgovorni urednik: Viktor Jesenik 2 Dr. Janko Golias DRUŽBENA SLOVENŠČINA IN ZNANSTVENI PREVAJALCI /21.V.79 in 24.IV.80/ Že od prvih let Nove Slovenije traja tarnanje zaradi slabe slovenščine v javni rabi. Premnogi so se na to slovenščino že navadili kot na kronično bolezen - eni s Kasandrinimi klici, drugi v evforičnem ' M ma že nared’l". Lahko pa rečemo, da nam je bila materinščina do druge vojne ogrožena kvanti- tetno, zdaj pa je ogrožena kvalitetno. Kaj je vendar narobe z našo govorico? V jeseni 1980 je Jugo¬ slovanski novinarski zavod priredil široko anketo o stanju tekoče obveščenosti množic o sklepih Zveznega parlamenta. Pokazalo se je, da količinski uspeh tega informiranja še ni zadovoljiv; mnogo huje pa je, da je na vprašanje, ali so ta obvestila razumeli , le 40 % anketirancev odgovorilo pritrdil¬ no! Vzroke te povojne "nerazumljivosti" narodnih jezikov razlagajo na zelo razne načine. Vsi pa se strinjajo v tem, da to stanje že "moti" našo notranjo "narodno istost", ter nas postopoma drugega drugemu odtujuje. Znanstveni in tehnični prevajalci Slovenije smo že od prvega leta obstoja našega društva (1961) razpravljali na javnih prireditvah in v publikacijah o teh tegobah v materinščini. - Leta 1965» je SZDL naslovila na našo javnost "Odprto pismo" o skrbi za materinščino. Odziv je bil obilen v leporečju, ubog v dejanjih. Prijemi slavistov in prijemi znanstvenih pravajalcev se med seboj razlikujejo; v "Mostovih" št. 15, str. 14-21, smo sku¬ šali te razlike malce osvetliti. Fakultetna filologija je usmerjena v raziskave in pouk jezikovnih pravil v stavku, be¬ sedi in splošnem slovarju: deskriptivno, historično in kompa¬ rativno, v zadnjem času tudi kontrastivno; znanstveni in tehnični prevajalci pa delajo predvsem kontrastivno. Fakultet¬ na filologija raziskuje in poučuje, poleg lingvistike, še vedo o leposlovju . Človeška govorica, plod in znamenje že doseženega in orodje bodočega kulturnega osveščanja, temelji na treh prvinah, ki so: pomen (miselni substrat kot možganska funkcija "notranje¬ ga jezika"); informacija (premaganje daljave); dokumentacija (premaganje časa). Jezik registrirajo in včasih tudi reguli¬ rajo: pomenoslovje in besednjak; slovnica; pravorečje in pravopisje. Fakultetni filologi raziskujejo in poučujejo govorico, pre¬ vajalci pa jo raziskujejo in uporabljajo, in sicer dvostran¬ sko, se pravi materinščino in drugi jezik skupaj, v obeh smereh, namreč ali v funkciji prevodnega ali izvirnega jezika. Eden od glavnih deležev znanstvenega in tehničnega prevajanja 3 v delu za moč in lepoto družbene slovenščine je sposobnost teh prevajalcev, da ocenijo slovenske tekste kot izvirnike in kot prevode. Po osvoboditvi je slovensko pomenoslovje doživelo nov zamah v obliki obsežnih terminoloških priprav in nekaterih publi¬ kacij na osnovi zbranega gradiva. Kasneje je ta vzpon popustil. Prevajalec, zlasti znanstveni in tehnični, soodnosne tekste in besede v dveh jezikih presoja in vrednoti po kontrastu, se pravi v smislu razmika in oddaljenosti med tema jezikoma; prevajalčeva bistvena dvojezičnost predpostavlja zelo dobro poznavanje ne le slovenščino, temveč vsaj enega neslovenskega jezika, in vsaj ene znanstvene stroke. To terja široko in hkra¬ ti temeljito.kvalifikacijo, širšo od zgolj filološke, predvsem v terminologiji. Vsak termin je od samega nastanka mednarodna poliglotna zadeva, rojena iz nenehnih komparativnih in kon- trastivn^h stikov s tujimi jeziki in aloglotnimi območji. Znan¬ stveni termini se odlikujejo pred občimi izrazi po tem, da že so, ali pa naj bi bili, mednarodni izrazi; in to v slovenščini; izrazi neslovenskega porekla, sprejeti(pod določenimi pogoji) v slovenščino kot tujke ali kot izposojenke; in v tujih jezi¬ kih: izrazi za specifično slovenske pojme, po posebnih pra¬ vilih prevedeni in s tem internacionalizirani. Zato je v vsaki akciji za moč in preciznost slovenščine sode¬ lovanje znanstvenih in tehničnih prevajalcev vseskozi potrebno. "Notranji jezik" (gl. "Mostovi" št. 13, str.16 SHEMA AVDIO¬ VIZUALNEGA OBČEVANJA) kot možganska funkcija in miselna osno¬ va govorice, kot izhodišče pri oddajanju sporočila in hkrati kot učinek sprejemanja, še ni v vseh podrobnostih raziskan; od nevrologov in psihologov pričakujemo še marsikatero po¬ jasnilo o natančnem poteku tega dogajanja, ko se govorčeva mi¬ sel v govornem centru njegovih možgan presnovi v motorične živčne dražljaje mišic govorčevih govoril ter se tako, s po¬ močjo slušnih nihajev, po zračni poti prenese do poslušalče- vih ušes; tam ti nihaji dražijo senzorične živce ter se, po nasprotni poti, v govornem centru poslušalčevih možgan pre¬ snove v nov miselni proces. "Notranji jezik" je lahko "koncept" za artikulirani govor, predstopnja obveščanja; lahko pa samo interna artikulacija miselnih procesov, nem samogovor, izvir razglabljanja, razi¬ skave in odkrivanja., sklepanja in odločanj a. Zato npr. revija "OBve š č anj e-ODlo č anj e" po sre c eno oris e sožitje dveh temeljnih zvrsti govorice v posamezniku in v skupnosti. Govorno sre¬ dišče v možganih je skrivnostno torišče nazorov in tvorišče sklepov. Medtem ko se v komunikacijski funkciji vse dogaja¬ nje "notranjega jezika" naravnava bolj in bolj na vršino so-^ besednika ali sobesednikov, se v miselnem procesu bolj sprošča. Kakovost notranjega jezika lahko trpada bodisi zavoljo govorče- vega slabenja (v bolezni, starosti itn.), bodisi zaradi dolgo¬ trajnih nadmočnih vplivov jezikovno manjvrednih partnerjev. Sleherna inferiorna govorica pa kvari ne le sobesednika, ampak še bolj samega govorca, ker mu otopi okus v materinšči¬ ni; sčasoma se mu celo duševna identiteta zmede, in njegova osebnost pretrpi resne okvare. — h Pojem "slabe slovenščine" je dokaj kompliciran. Tu je poskus inventarja skupin teh šibkosti, s po enim primerom : I. ANTIBESEDNJAK: (a) nevarne tujke : "reprodukcija" v jugo¬ slovanskem pomenu = pravočasno nadomeščanje izrabljenega delovnega sredstva, (b) zbegani pomeni : "oziroma" za na¬ vadni "ali", (c) gostobesednost : "'Celovita opredelitev si¬ stema solidarnosti" = ves sistem solidarnosti, (č) srbizmi , nemčizmi ipd.: " v koliko" v pomenu "ako", (d) neokusni modni izrazi : "posredovati" vselej namesto "dati,poslati" ipd. II. ANTISINTAKSA: "med Francijo in med Anglijo" III. NEPRAVOREČJE: "gabarden" namesto "gabardina" IV. NEPRAVOPISJE: majhne začetnice lastnih imen po šegi na- katerih oblikovalcev, npr. "maribor". Razen tega so tu še "realne napake" (iz nevednosti, ali namer¬ ne), in estetski grehi, npr. "straniščni jezik". Zelo škodljivo je nihanje naših slovarjev SP in SSKJ med re- gulativno in registrativno metodo, torej diametralno različ¬ nima odnosoma do materinščine, ki je vendar hkrati rodnica in hčer slovenske duševnosti. V zadnjem desetletju se je t.i. INDOK-dejavnost (informacija in dokumentacija) močno uveljavila v mednarodnem prometu spo¬ ročil. Dne 51. marca 1977 je sklicala SZDLS prvi sestanek terminologov v okviru akcije za slovenščino v javni rabi. Od povabljenih 53 oseb jih je prišlo le 21; organizacija sestan¬ ka je bila slaba, brez vodstva in sporeda, in pogovor med prisotnimi se je omejil na tiho zdihovanje vi žanru melan¬ holičnih pomenkov v čakalnici zdravstvene službe, Ni bilo niti programa niti sklepov. Naslednji sestanek je bil 16. maja 1977 (prisotnih: 17 ...), in ena od tajnic mi je zaupala, da "bomo tokrat pač morali nekaj skleniti, sicer bo prihodnjič nemara samo 7 ali 8 udeležencev ..."). Zglasil se je, v imenu Termino¬ loške komisije Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije,, eden izmed treh prisotnih članov tega društva in izročil pismen osnutek pravil za režim slovenskih terminov, ki naj bi bili: pomensko , pravorečno in pravopisno neoporečni, in načeloma slovenski, lahko tudi iz starejšega jezika, tujke pa le, če so res zelo težko nadomestljive in če ustrezajo na¬ vedenim trem pogojem neoporečnosti, vselej pa naj bi bile vez z drugoježičnimi kulturami. Po tem osnutku bi bilo termine vseh strok zaščititi s posebnim statusom različnim od statusa obče govorice. V terminologiji so sinonimi in homonimi nezaželeni^ in metafore je v slovar¬ jih grafično označiti. Slovenski termini naj bodo: precizni, kleni, enopomenski, po možnosti kratki in brez fonetske odur¬ nosti. Registriranje novih terminov je pospešiti v skladu z vse hitrejšim dotokom novih pojmov in besed iz znanosti in tehnike. Za vsak nov termin, ne samo tujke, je izdelati defi¬ nicijo in izgovorjavo v slovenščini. (Priporočali smo ob isti priložnosti tudi ustanovitev stalnega strokovnega telesa, ki naj bi spremljalo vsak nastop novega termina ter podajalo prvo mnenje o pogojih za sprejem ali pa predlagalo odsvetova¬ nje sprejema, z obrazložitvijo.) — Skrbeti je tudi za 5 prevajanje terminov specifičnih slovenskih (in jugoslovan¬ skih) posebnosti in pridobitev v tuje jezike. Na sestanku 16. maja 197? je predstavnik naše terminološke komisije tudi opozoril na tisoče zdomcev, ki se bodo vrnili v.Slovenijo z obsežnim znanjem številnih visokorazvitih tu¬ jih terminologij; omenil je nedavno objavljena terminološka priporočila INPOTERM-a (UNESCOvega organa na Dunaju), ki so v predloženem osnutku upoštevana, in zaključil s tem, da na¬ še Društvo ima svojo pismeno pobudo pač za delovno gradivo, v pričakovanju koristnih pripomb in protipredlogov v plodni debati. Zal pa ni bilo sploh nobene diskusije: voditeljica sestanka (ki je bila na sestanek prihitela z močno zamudo in očitno povsem nepripravljena) je samo nekaj zamrmrala , da so "o podobnem načrtu že sami razmišljali", in kmalu zaključila se¬ stanek. - To ravnanje bi težko imenovali demokratsko ali znanstveno, prej cehovsko ali kabinetno zaprto, saj je pre¬ pričljivo kazalo, da takratno vodstvo akcije predlogov ne mara, samo pa kakega svojega predloga še nima, in pač želi delati"za zaslonom", vendar z "razširjeno ploščadjo odgo¬ vornosti" . 2. nov. 1978 je ljubljanska televizija predvajala "Pogovor o slovenščini v javni rabi", ki je žal potekel - ali bolje: "pošel" - v turobnih monologih brez prave diskusije. Vsi gle¬ dalci in poslušalci so morali biti pod močnim vtisom, da vsa¬ kega udeleženca tega "pogovora" tare očitna dolžnost, da ne¬ kaj zine, a ne ve, kaj. Edina dva prebliska v tej moreči pri¬ reditvi sta bili pripombi Josipa Vidmarja (po telefonu), da je današnjemu mrcvarjenju slovenščine krivo predvsem pomanjka¬ nje okusa, in dr. Josipa Vilfan~a, ki je grajal nezadovoljivo prevajanje srbskih zakonskih tekstov v Beogradu v slovenščino. 0 obojem je bilo že večkrat govora na prireditvah Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev. Potem je bilo v papirnatem gozdu več tednov tiho. Dne 2?.jan. 1979 je "DELO" objavilo sestavek "Vsak prevod je uveljavitev slovenščive" , s povzetki iz medtem zbranega gradiva za vse¬ slovensko posvetovanje. Uvod vsebuje (v 3.stolpcu) trditev, da didaktična praksa, po kateri naj učenec tujega jezika zač¬ ne tudi misliti npr. po francosko, lahko postane zelo nevar¬ na, kadar hkrati s tem neha misliti po slovensko, češ "Takšna metoda ima lahko izrazito kolonialističen izvir". Avtor očit¬ no ne pozna osnovnih dejstev uspešnega pouka t.i.drugega je¬ zika. Izjave kot navedena so škodljive v sklopu akcije za boljšo slovenščino, saj ne izražajo ničesar razen gluhe kseno¬ fobije iz kompleksa manjvrednosti, ne iz ponosnega samozaupa¬ nja. V resnici pa se prevajalec ves čas prevajanja napeto drži v kontrastnem položaju; kdor mnogo prevaja, se krepi in spopolnjuje v obeh jezikih, predvsem v materinščini. - Uvod¬ nemu članku v omenjenem gradivu sledijo razne vodilne misli, ki so bile v "Mostovih" že mnogo prej obravnavane in prav ta¬ ko na javnih prireditvah in kongresih znanstvenih prevajalcev v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Dubrovniku, Ohridu, na sve¬ tovnem kongresu FIT-e v Nici, in na Bledu. Avtorica tega dela v "Delu"objavljenega gradiva sicer ni omenila virov raznih formulacij; vendar pa je koristno, da jih je pomagala popula¬ rizirati. 6 Med 76 organizacijami povabljenimi na Portoroški posvet (15-~ 16.V.1979) so bili npr.: oblikovalci, stenografi, strojepisci, člani varstva okolja, leposlovni prevajalci, ne pa znanstveni in tehnični prevajalci, čeprav so nedvomno tudi oni poklicani za spoznavanje, vrednotenje, filtriranje in slovenjenje tujk, ki v pravcatih hudournikih udirajo čez naše jezikovne meje. Prosvetni delavec brez specifične kvalifikacije znanstvenega in tehničnega prevajalca tem nalogam sam ne bo kos. To smemo sklepati že iz nemotenega obstoja zelo številnih parvenijskih abotno-učenih terminov v sodobni slovenščini. Splošna jezikov¬ na odtujenost (ne le sorazmerno nedolžne "slovnične napake") je že odraz sprva rahlih, kmalu pa že resnih miselnih defor¬ macij, meglic v nacionalnem temperamentu, torej psiholoških premikov, motenj in okvar "notranjega jezika". Takim stanjem bi Francoz nemara rekel "derange" (premaknjen iz svojega reda), nemščina pa gre še korak dalje in ima ob glagolu "verriicken" (premakniti) deležnik-pridevnik "verriickt" (trčen, čez les). Lev "'Milčinski je bil v 1. 1968 zapisal (v študiji o samomo¬ ru), da "lahko zaslutimo v svoji čaščeni skromnosti, posluš¬ nosti in gospodarnosti kanec iskanja surogata za prepičlo odmerjeno toplino in občutek varnosti v mladosti, in se nam zdi, da. se ta vzorec prenaša iz ene generacije v drugo." Ma¬ lo prej avtor citira Slodnjaka, ki je o kulturni fiziognomi¬ ji Slovenca napisal tole: "Njegov svetovni nazor je fata¬ lističen, kar bi mogoče pojasnil iz bolečih tisočletnih iz¬ kušenj, morda tudi iz vpliva janzenističnega determinizma." Nekaj dni pred portoroškim posvetom (maj 1979) je "Delo" pri¬ redilo anketo 50 oseb raznih poklicov, z dvema vprašanjema: Kje so vzroki nezadostne skrbi za slovenščino, in katere ukrepe priporočate? Le 18 vprašancev (t.j. 36 %) je odgovori¬ lo, in med odgovori (objavljenimi v "Delu" 12.maja 1979) se mi zdi najboljši odgovor slikarja Marka Pogačnika iz Šempasa: "Jezik bo še naprej tonil v nered, dokler ne bomo učili iz¬ rekanja resnice našega bivanja .... Besedičenje brez osebnega mišljenja .... razjeda slovenski jezik, tudi če je izraženo v popolni slovenščini." Menim, da ta dva kratka in poštena stavka prekašata po vrednosti vse cente papirja natipkanega z "učenimi prispevki", "tehtnimi izvajanji" in govorancami o družbeni slovenščini. -o o o o- Rekel bi, da je vsenavzočnost lektorjev materinščine specifi- kum našega jezikovnega območja. Mar niso s tem zelo številni kadri odtegnjeni in odtujeni svojemu pravemu poklicu - pouku šolske mladine? Kako dolgo bomo Janeze učili, česar se Janez¬ ki niso naučili? Današnje stanje kar preveč spominja na je¬ zikovne razmere kakega plemena komaj osvobojenega iz kolonial¬ ne odvisnosti, plemena, ki šele išče svojo narodno kulturo. Nadzorovanje ali celo tutela odraslih pa ne more in nikdar ne bo mogla nadomeščati solidnega šolskega znanja. Pravimo, da je danes le-tega premalo. Prav, po čigavi krivdi? Sedanji na¬ čin je vsekakor huda potrata moči, časa in sredstev. Zaradi časovne stiske so današnji lektorji po gospodarskih, kulturnih 7 m drugih organizacijah le še korektorji, ne mentorji, saj ne utegnejo več jezikovno vzgajati svojih varovancev, kar bi prav¬ zaprav morali. Akciji "za slovenščino v javni rabi" od vsega začetka manjka plan. Vsa naša preteklost nas uči, da brez načrta ne^more biti uspeha v nobenem smotrnem hotenju. Osnovna planerska vprašanja "KDO? KDAJ? KJE? KAKO?" - absolutni predpogoj na¬ črtnega napredka - niso bila postavljena. Niti preprost se¬ znam najhujših "udomačenih" napak v semantiki, vsakdanji ter¬ minologiji, sintaksi, logiki (zlasti napak "notranjega jezika") ni bil sestavljen, s poskusom razvrstitve - z obrazložitvami - v kak koristen sistem, da bi lahko to gradivo kot zdravilo v rednih dozah vkapali pacientom, da, pacientom, kajti nešteti naši ljudje trpijo za hudo atrofijo materinščine ter so zelo potrebni temeljitega zdravljenja, ne lektorske jezikovne ko¬ zmetike v obliki prakticističnih posegov, ampak informacije, pomoči v samostojni rabi materinščine, dokler ne bodo dorašČa- le bolje šolane generacije. Št. 5 naših "Mostov" je"v avgustu 1965, v letu "Odprtega pisma", prinesla daljši članek "K patologiji prevoda", ki obravnava, kot t.i. prvi izmed treh problemov prevajanja, HIBE V IZVIR¬ NIKU (predvsem v slovenskem): realne hibe (napačno navedena dejstva) in jezikovne hibe vseh vrst s številnimi primeri. Danes, po šestnajstih letih, je stanje naših izvirnikov še slabše. - Lahko se celo držimo dognanega medicinskega izrazja in govorimo (v Časovnem zaporedju) o: anamnezi, etiologiji, diagnozi, prognozi, in terapiji, in še o profilaksi. Važnejši od drobnih slovničnih in besednjaških napak, ki se jih bolniki navadno kmalu odvadijo, so napake "notranjega je¬ zika", npr. napačnih neksusov (kavzalnih, konsekutivnih, fi¬ nalnih, koncesivnih i.dr.), ker v težjih primerih blokirajo logično gradnjo stavkov, brez nje pa ni pravilnega sklepanja zborov ("skupščin"). Kako krasno ima naš jezik za glagol "skle¬ pati", razen tehničnega pomena "združiti, spahniti", še dva prenesena pomena: (l) "logično zaključiti, delati konkluzije", in (2) "se.odločiti"! Revija "OBvešČanje - ODločanje" postavlja "obveščanje" (informiranje in na njem utemeljeno zdravo kon- kludiranje, se pravi postopno pridobivanje točne vednosti o vseh zadevnih elementih) kot pogoj za "odločanje", to je za stvarno in jezikovno pravilno artikulirano odločnost za uvedbo primernih ukrepov. 0 bistveni pomembnosti tega procesa v naši socio-politični in tudi socio-ekonomski stvarnosti ni treba tratiti besed. Akcija ni imela vsa leta nobenega niti letnega niti petletnega, kaj šele perspektivnega programa. Skušala je pač zdraviti ne¬ katere (ne mnoge) simptome. Kaotično je zbirala vtise in mne¬ nja, večinoma obrobna in malopomembna, o vsem in še marsičem, ni se pa dokopala do količkaj jasne diagnoze in terapije.^In uspeh? Javne prireditve so se očitno prizadevale za množičnost in popularnost, ni jim pa uspelo zgrabiti, vznemiriti in pre¬ pričati: ljudje so bili, z majhnimi izjemami, kvečjemu rahlo začudeni ("kaj je res tako hudo?"), ne pa globlje prizadeti. Stotine strani portorožkega gradiva vsebujejo "izvajanja", s komaj lO^tno uporabnim, kaj šele koristnim materialom. Inte¬ gralni vtis je: "forumska akcija", obredno opravljanje bučnih 8 in širokih nastopov, bučnih po vodopadu besedičenja, in ši¬ rokih po masovnem apostrofiranju - koga vendar? Bolnika, ne pa zdravnikov. Kot da bi ob nagli širitvi kake epidemije sklicali "protibolezenski. štab" in postavili celotnemu pre¬ bivalstvu, bolnemu in zdravemu, vprašanje, kako se v tem pri¬ meru kaže zdraviti .... To je vzoren primer metode "Ut aliquid fieri videatur", in hkrati metode korakanja po črti najmanjše¬ ga odpora. Vse dosedanje zdravljenje je bilo samo priložnostno in zgolj simptomatično. Upajmo, da bo odslej bolje. Na portoroškem posvetu so menda sklenili ustanoviti stalno delovno telo, ki bo s sodelovanjem široke javnosti obravnavalo tekoča vprašanja družbene sloven¬ ščine. To bi ustrezalo pismenemu in ustnemu predlogu Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije na zgoraj opi¬ sanem 2. sestanku Delovne skupine za strokovno slovenščino pod okriljem Rep.konference SZDLS dne 16. maja 1977 , na katerem smo priporočali "ustanovitev strokovnega telesa, ki naj bi spremljalo vsak pojav novega termina ter podajalo prvo mnenje o pogojih za sprejem ali pa predlagalo odsvetovanje sprejema, z obrazložitvijo". IX. SVETOVNI KONGRES FIT V VARŠAVI 1981 PROGRAM popoldne: zaključna seja prevajalska nagrada Na kongres bo šlo predvidoma nekaj članov bratskih društev iz Srbije in Hrvatske, nekoliko več iz Makedonije. Iz Slovenije pa zaradi pomanjkanja sredstev bo šel le delegat, izvoljen na zadnji seji Zveze v Ljubljani in morda še kdo, ki ga bo podprla delovna organizacija ali ki se bo odločil, da krije stroške sam. Hrvatsko društvo nam je sporočilo, da bi bili stroški za pot in teden dni v Varšavi v grupnem "aranžmanu" nekaj pod 10.000 dinarjev. 9 Emil Vogrič tfUDI TEHNIČNO PREVAJANJE KLIČE PO ZDRUŽEVANJU DELA IN ORGANIZIRANEM PRISTOPU Trditev, da so vsi naši tehnični prevodi v tuje in nekateri prevodi iz tujih v domač jezik slabi, bi bila napačna. Res pa je, da je veliko "neužitnih" in zelo malo brezhibnih. Vzrokov je več, tudi upravičenih ne manjka, takih recimo, kot so: majhno jezikovno območje, pomanjkanje tehnične literature, slaba terminološka disciplina avtorjev originalnih besedil, pretirana "univerzalnost" prevajalcev, neustrezen program pouka tujih jezikov na univerzi in podobno. Gledano z vidika, kaj se da storiti, lahko vzroke, zlasti, ko gre za prevod iz domačega v tuj jezik, združimo v dve skupini: a) originalna besedila, namenjena prevajanju, so slabo ob¬ delana, neizbrušena, slabo sistemizirana; b) pristop k prevajanju je do skrajnosti zindividualiziran, v prevodu ne znamo združiti razpoložljivih znanj in iz¬ kušenj . 0 težavah prevajalstva sem pisal v DELU 17.02.1979 na strani 22 . Svoje mnenje in možni pristop k izboljšanju stanja sem podal tudi na občnem zboru Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev SRS dne 23.04.1980. Vendar so odzivi na praktične predloge dokaj inertne narave. Tudi za to inertnost je več vzrokov in težnja po ohranitvi lastne lagodnosti še zdaleč ni na zadnjem mestu med njimi. V tem prispevku bi rad razložil, kako si zamišljam možno teh¬ nologijo priprave gradiva k prevajanju in tehnologijo preva¬ janja samega in sicer na primeru projektne dokumentacije. Zakaj govorimo o tehnologiji prevajanja in priprave k pre¬ vajanju? Zato, ker vključuje naša menjava s tujino čedalje več kom¬ pleksnih poslov, ki zahtevajo tudi kompleksni pristop k pri¬ pravi tehnične dokumentacije, torej tudi kompleksni pristop k prevajanju te dokumentacije. Kompleksnega pristopa pa ni, če se ne držimo določene tehnologije, ki nam edina omogoča združeno vlaganje znanja in izkušenj v kvaliteto. Zakaj sem vzel za primer ravno projektno dokumentacijo? Zato, ker so ravno tu najbolj izrazite vse naše hibe: 10 podcenjevanje pomena dokumentacijske obdelave projekta (ta hiba izvira še iz časov primitivne blagovne menjave), ča¬ sovne omejitve, slaba sistemizacije originalnega gradiva, nedovršenost originalnega besedila, pomanjkljivo tehnično znanje pri prevajalcu in pomanjkljiv jezik pri avtorju originalnega besedila, izogibanje lektoriranju in podobno. Projektno dokumentacijo sem vzel za primer tudi zato, ker je v naši ožji domovini tehnično prevajanje najbolj in¬ tenzivno prav na tem področju in so vse naše hibe tu naj¬ bolj boleče za gospodarstvo. Shematski prikaz zamišljene tehnologije vključuje tudi kontro¬ lo. Lahko jo sicer imenujemo bolj nežno: vzajemna pomoč, teamski način, koncentrirano vlaganje izkušenj in znanja večjega števila 'ljudi v kvaliteto dokumentacije in kvaliteto prevajanja itd. Vendar mislim, da nam spričo resnega zaosta¬ janja kvalitete tehnične dokumentacije, vštevši kvaliteto prevajanja, od kvalitete naših tehničnih izdelkov, od na¬ šega nivoja tehničnih rešitev, nivoja naših kompleksnih pro¬ jektov še najbolje ustreza ravno pojem kontrole. Še nekaj o kontroli - važnejšem elementu vsake tehnologije. Ko govorimo o kontroli operacije, ki jo izvrši strojni delavec v proizvodno-tehnološkem postopku, je to za vse nas nekaj logičnega, nujnega in samo po sebi umevnega. Čim pa omenimo, da je potrebno kontrolirati tudi delo strokovnjaka ali delo prevajalca, tedaj začnemo iskati razloge, da bi se takšni kontroli izognili, namigujemo celo na poseg v osebno svobodo intelektualca, cenzuro in kaj še vse. Nesmisel S Pa preidimo k možni tehnološki shemi za postopek priprave tehnične dokumentacije z vidika jezikovne obdelave original¬ nega besedila. Variantna shema postopka za pripravo tehnične dokumentacije (za obseg enega projekta) 11 0) •ra •H O rt P (D Pr o bO rt M rO O I I II rt • i P« P P rtprH-P-Hrt-H Ort — H xX rt M Cfl 4*1 M -rt > xl H Pl M 0 M >W rt O p n d p *- o P P bDp -HrtrtrM >H p] hO TiPi>apOrt-HO oonicd-PtiPltJd P l W rt rt p ,p rt -H PPPrOrH,i 4 ,i 4 PrtPP P ,M -h (P rt rt rt bOP -h « OOP J*) P iH t>rt a x) rt > p< rt p a rt a *o*h rt rt P-hpmopop [>ra •HdP>^>rt r Mrt^-HO > o p -H -ra p rtrtart - i~DrtrtOp 3 p rt rt > xJ P >o >o -h rt rt -ra p -h o rt -H o -o P rt rt rt -d p o p p p rt rt -tj > rt rt rt Pxi o o p ^ rt p P a rt pp •H p >w bO rt P -H >• rtPO.PM -HbD Prt >o rt tJ rt rt rt p rt rt p op n J 4 bO p ,J 4 hD o •ra rt d rt M >W rt •'•ra 0 ,i 4 -H rt - P P O rH 0 P • tSJ fl-PP^lH NP -ra-p rt -o-raprtrt ortklpp !>rt'rtrHrt,MPPPrtrt-H P -ra,i 4 rt a rt -H -rarH op apprtartocn-H rt »-rtkl P PM P rt o oia)potdoa>ioppH •ra rt p Ti hO a P P rt P ,i 4 o rt -H > rt -ra »prtcn-Hp^pp « rt •H $> 'O p « -H -H rt > > p o rt >• rt p rt rt-ra rt >rtPprtat>rt>PrtP o p p>cn p rt o > ’H d ft M » w in^dP o>in o-HrtrtrtOO-H-ortrtp Pd p bD>d rt p,pd tj d P P 'H PrtNrt'OrHp>rtk< ^4 -ra rt rt rt rt p -H X prtP -H Ti rt > rH O P > rt >n p w n p p P rt •<- a o o -hoo W p O rt rH •«• p rt P hO,p rt rt > -h -H rt M O 61 OHIO O p rH P >rt p -H O Pl a-Hrtrt OpPrH (D P P •«- Pi-ra O rt P p p (H -ra p -H p rH 44 -H M £> •••-H klortrtrtaoorao M p -ra^l -ra P X) O P P p rH rt O rt PJ 4 P P P > P P P d) -H P rt P p Pr M H ra M aP-H P O a o P Pprt p -H P -H p P p 5 OM (> rt P Pr O Pr-H -H P P rH P rt Ti P X) ‘ra Pr P P -H •ra W > P p p hO Ort O p P P Ti rt rt P o P X bO t> bD*H p Ta PH PO rt rt > P -H PidPP^rap-H-dO p|>rt P P i> Ti p •ra o ‘ra-H (> rH o p 0 p Ti rH op P ^4 (—I ’H P TiPr>rapxlN>>m o rt rH p •ra p > tšl M OJ P P M rt •ra o p Pr P Ta Ti o > P P M rt •o O P Pr P •ra Tl O > rt •ra •H O P P rt Pr O > •H N P P P •H P r *4 rH •H > rt P >ua p i bD,p I 0 rt -H O J 4 P P Tl O rt - ra rti S> rH rt p rt p rt •H a > P >n rt p p rH P P J 4 O M rt Ti P rt -ra p -H P O M P p P Pr rt rt N ‘ra > -H rt H P P > P O p t> rt P P P, O P 0 ) P •h m h a p Podprt p p n m a \ rH \ I XX !> rH P rt P hD O -ra O rH P i—( p > p > rt p O p rH PXJ rt -H Tl P P N -H rt •H 'O rt rH rt -ra > •ra-H P POP PPP P P O •H P P, a rt p a o 53 ► p o a> M Tl o \ OJ s 12 K~\ ro (1) 05 rt X* O O 05 0) a -p > > o !~3 H O H d X) P O i—I O X) ni •H >o rt d P tO P 0 J*4 tsi d) lil Sl h ^ o •rt >4 • r ^ •r 05 05 d •ra Q5 C5 rt rt -h rt C5 T3 rt rt > 05 rt N •rt a rt 05 o rt rt > O 05 P rt P-H pp rt P. rt rt tO 05 P 05 P O rt-rt P >1S1 X) -rt 05 O p O o a P rrt X 05 P O rt P-H T3 > •rt P d 05 05 rt >t0 O •rt rt rt J*J >t0 p-ra rt o rt P > rt o >4 P p rt 05 w rt rt N rt 05 X a rt 05 ho N -O O 05 -rt P _ rt o x! rt 0 rt p rt p rt o o 05 rt rt ft PP rt Pl •rt rt rt >m -rt rt p rt ,M >4 05 O •ort o rt rt bO 05 > , _ x4 rt o rt Xl -rt >0 P p-h p rt rt p 05 'ra rt rt 05 T3 05 ta 'O > rt 4> T3rrt 8 o oj rH X rt > X 05 rt -rt O P rt xJ 'd o P) rt x) p o > 05 05 •H H cd P O rrt rt rt h0 rt o rt P a bD •rt rrt 0) rt rt >05 xl rt X4 rt -rt P 05 rt -rt rt>C5 rt > rt N to o rt •rt 05 a •rt rt •ra 05 p rt o rt P. P o o X rt p -rt 05 O O rt H “P P 05 p > 2 > a -rt rt rt 05 05 -d o rt a 05 > rt rt P rt bO P 05 rt •rt bo fl “05 •rt t> 05 ho -rt Xl "O ,rt X) -rt -rt •rt -rt rt rt O •ra rt >o xl rt rt 05 rt 05 |> -rt rt P b0-ro N P O rt P 05 rH -rt rrt Xl X X XI X> P rt050505Q5-rtrtrt !z;xiPrtPrtrta O -rt P M •rap 05 P •rt 05 a O -rt Xi rt 05 O Pi—I rt P rt 05 p o; a a -h • w •rt 'Ji rt rt > X o>o O P -rt M X) •rt X to csa o o rt •rt -rt o O rt P X rt = 05 05 Ji 05 > P -rt rt P s O X 05 M 05 X) o 05 i—I rt rt -H O x! rt rH > ^1 ra ct5 rt 05 rt o rt p rt>o >C5 -rt o-rt rt a hoxi rt O 05 rt rrt P 05 | > o o 05 a rt rt *rt i—I rt P>o5 rt rt rt >4 o •*• > -rt rt 05 to to 05 X -rt -rt a rt p o p ••• p rt ■ O -rt •H rt P a -rt *ra 05 C0 -rt w 05 rt rt -rt (O P rt PH Ji rt h “ P4 x5 05 a •ra 05 w O rt T3C/3 • •ra p O > <4 •rt OP EHrMrtPO OP H w rt o P rtto-rttsica - rto rt rt O 05 05 05 rt 05 O >C5 O ,a J*4 P Px5 -rt CQ pcS 05 05 xl rt O a p rt P -rt O rt 05 > o rt XI X O P ,h4 H M rt 05 P-M I tSJ O rt bD rt rt 05 O <0 W rt O 05 05 cQ-ortss;>tjp ap OJ rH > vsakega posameznega stavka 13 p (D *■ P -H G .. _ fl > -p -p a> ho a >0 O W 'H O *H rt 5 a; P P Trt -H p o p > o o P t i P<44 rt rt 0) c« 0 P «• ra o TO O P P >o > -h P O p p Pip -P -H O rt P > a> rt •H OJ > P rt a> >• rt p P to P *P Pi-P *P b0>O hD-P O - O rt •H *o rt rH H >0 > -P rt X o rt rt o •P TO > fl p J> rH -P rH rt -H P W to |>-P 0 O O •H rt W p p rt >o rt rt o -h o o rt -P 44 rt Pi d >ra p o rt e! rt o p P fl p P rP -h >o O -H O rt O p -H 0 > TD rt rt rt rt P rH N P p P 44 p rt rt rt o rt rt rt P >3 -p -PH rt P <«h 44 > rt O -H *rl rt rt rp Pi fl P pp P rt p p -h p« rt P O tjtj PiP rt M 44 P C0 O rt PirP Torti W fjfl rt o P »-p w O rt -p S > Top -P o rP -H rt •p P -P rt ■rt rt rP rt rP rt W x TO o rt w rt X P P rt p P rt P rt -H rP •H p a>w p o p O -P -rt rt rP 44 TD P O rt •H rt P rt bD-P •P E3 fl P P-H O rt -p rt n •H rp • TOP O /-> P rt P -P rt o p p >o P p p fl rt P >fl o P ■ -r-D a > co l rt i ra •p rt P P o l -P rt fl rP rt hD to rH P rt •p p hD u) X o fl rt rP p* rt rt o fl fl P rt o rt o P4P Pi i •p • P P N I O P O *P Prt P rt P o P -o fl P N fl -P rt -H fl •P td«h >G fl fl rt rt -P rt •p p P fl TO a a hop p p X O rt rt «a* rt P P rt I o p o rt to N -P o p •H fl rH rt fl ■p rt P •P fl rH rt fl fl •P *P rt bDP rt i TOrH fl rt fl rt •p p h044 •p rt P TD O O /10/Kompletacija originalnih Oddelek dokumentov projekta kumenta- 14 Nekaj opomb : Vrstni red operacij je lahko tudi drugačen, nekatere lahko združimo, vendar morajo biti te vsebinsko obvezno zajete v postopku izdelave projektne dokumentacije, ki je namenjena tujini. V predlagani shemi so zajete le operacije, ki so vezane na lingvistično in terminološko obdelavo dokumentacije. Projektno dokumentacijo, izdelano v takšnem postopku, se da kvalitetno prevesti v tuj jezik. Kako daleč smo od predlagane sheme v naši praksi? Zelo daleč! Razen seveda nekaterih podjetij, kjer so že spoznali, da je tehnična dokumentacija resna in važna sesta¬ vina vsakega posla. Primerov v potrditev nedopustne ohlapnosti pri izdelavi in prevajanju tehnične dokumentacije ni težko navesti, vendar bi ta prispevek dobil z njimi preveč komičen prizvok, to pa ni namen. Sedaj poglejmo, kako naj bi izgledala shema postopka za pre¬ vajanje tehnične dokumentacije. Variantna shema postopka za prevajanje tehnične dokumentacije (za obseg projekta) 15 P •O •H O P h P p o hO P Ifi O O P H P •ra P > N M 0 ) •ra •H O P d 0 ) p o > •H N P d d •H cd 4*4 i—i •H ► OJ P >03 N -H d cd p •ca>o •H >ui o cd 16 HA k O (D -H d P, l 4 P o d *- d o a> -h d ■H BX d •n> to d d d d > d d « d CD rH d -H Tl P xl d d a> x) S (D to o (D - O d d to (D 0 d ro -h P p a >d o O ‘O •H p P (D O O 0 P P d > P n d CD P •H p X P •O d X) CD •“H d o p p d P 0 d H -H h 0 0 CD a o X •H Ti P P CD p d j*) i-t xi •ned in i—I Ti > d d o t) PP o d P CD X CD d •ra O d •d d Ti d o §3 d d p< Ti o >0 p p O CD O PD CD O >HH O rO (D CD d O iH p T 3 C d P d N •H O PD i —i O o X P P Ti d CD O & M N •H 'D d Ti CD S PD d O CD odPd>H ojd > P os o >0 >o w d o d d hD-o iH o d d PD PD ddMrHPOPOrH bo d o d d pNdCDCDOpp P -H d dD^Pid d d d NJ d P o o > OH S> hO-H d d p p dd o d d bD M Ti faO-H Ti d ** P *H 0 p d X > d CD o p'rar—i d d o Ti d cd d d CD N d f> O''-' d r—l CD •o d d X PD •H EH N O rH \ d •o S X PD •H P d i—i o P p d o M S rH rH \ /12/ Korektura tipkopisa Prevajalec Vse napake, označene na delovni kopiji tipkopisa prevoda, popravimo tudi na vseh tistih izvodih, ki jih bomo izročili naročniku prevoda. 18 Ponekod uporabljajo tudi drugačno shemo, recimo: 1. PREVAJANJE: prevajanje opravi prevajalec, ki tehnično ob¬ vlada gradivo v obeh jezikih (zahteva se strokovna speciali¬ zacija prevajalcev); 2. TEHNIČNO LEKTORIRANJE: tehnično lektoriranje prevoda opravi strokovnjak iz obravnavanega področja, ki mu je jezik pre¬ voda domač in ki vsaj pasivno (pojma pasivno ne gre isto¬ vetiti s pojmom delno ali slabo) obvlada jezik originalne¬ ga besedila; 3. SLOVNIČNO LEKTORIRANJE: slovnično lektoriranje opravi lin¬ gvist, ki je verziran v lektoriranju tehnično podobnih be¬ sedil in vsaj okvirno pozna obravnavano tematiko; 4. Prevajalčeva korektura po lektoriranju: opravi jo prevajalec upoštevaje rezultate tehničnega in slov ničnega lektoriranja; 5. Tipkanje: daktilograf; 6. Kontrola tipkanja: prevajalec in daktilograf. Shema zahteva dokaj visoko stopnjo strokovne specializacije udeležencev in je za pogoje naše ožje domovine, zlasti kar se tiče operativnega tehničnega prevajanja, nesprejemljivo. Pribli žarno se ji lahko le, če organiziramo prevajanje recimo v večjih združenjih ali v merilu republike. Ni namen beležke vsiljevati neko shemo. Sheme so lahko različ¬ ne, odvisno pač od razpoložljivih sredstev. Namen je prikaza¬ ti, da teče ta zadeva pri nas zelo staromodno, da se kopljemo vsak v svojem kovčku in skrbno tičimo glavo v pesek zadovoljni, ker ni nobene organizacijske možnosti za izločanje izmeta pri prevajanju, ker se lahko slabemu prevodu v tuj jezik lahko smejijo edinole za mejo, ker se škode, nastale zaradi slabih prevodov, ne da kvantizirati in ne more ta škoda vplivati na prevajalčev honorar. Vprašanje je, ali se lahko lotimo pripravljanja dokumentacije in prevajanja po neki tehnološki shemi? La hk o in tudi primorani bomo, če bomo hoteli slediti zahtevam, ki jih postavlja nova kvaliteta mednarodne menjave. Ravno glede tega pričakujemo mnenja tako prevajalcev, kot tudi podjetij, tako da bi ; a tej podlagi le zagnali novo kolo. Ali lahko predlagana varianta sheme vpliva na podaljšanje časa, ki je potreben za prevod, ali lahko podraži prevajanje? Če bi bilo prevajanje samo sebi namen, bi takšna vprašanja seveda lahko postavljali, sicer pa so nesmiselna. Sicer bi lahko na takšna in podobna vprašanja odgovorili tako, kot je krsški kmet odgovoril gospodu v kočiji na vprašanje "Ali je še dolga pot do Trsta?". Kočija namreč po kmetovi presoji ni bila več primerna za vožnjo. Takole reče kmet: "Ce bi kočijo vlekli počasi, pridete lahko še danes, če pa boste gnali dobro, bo pa trajalo nekaj dni". 19 B. Popov PATENTNA DOKUMENTACIJA - NEIZČRPEN VIR PREVAJALSKEGA DELA Splošno je znano, posebej med tehničnimi strokovnjaki, da celotna sodobna proizvodnja temelji na nekaj milijonov iz¬ umov, ki se nanašajo na sodobne izdelke, tehnološke postop¬ ke in stroje ter delovne pripomočke. Za vse pomembnejše izume se v državah-članicah Mednarodne unije za zaščito in¬ dustrijske lastnine zahteva pri pristojnih državnih organih zaščito in v primeru, da ti izumi izpolnjujejo z zakonom do¬ ločene pogoje, se jim podeljuje patentna listina, sami izumi pa objavljajo v t.im. patentnih spisih. Sleherni patentirani izum mora biti v patentnem spisu opisan in prikazan tako, da ga lahko vsak povprečen tehnični strokovnjak preizkusi, ne sme ga v času patentne zaščite proizvajati in prodajati brez privoljenja nosilca patenta. Patentni spisi in različne krajše informacije o izdanih paten¬ tih se štejejo v razvitem svetu za najbolj aktualen vir znan- stveno-tehničnih informacij, predvsem zato, ker so večinoma dostopni nekaj let prej kot izdelki, ki so s tem patentom za¬ varovani. V tem je istočasno tudi bistvena razlika med pa¬ tentnimi spisi in drugimi viri informacij, ki se nanašajo le na tiste tehnične rešitve, ki so že na tržišču ali v uporabi. Patentirane tehnične rešitve imajo še vrsto drugih prednosti, predvsem pa zato: - ker predstavljajo neizčrpen vir novih idej za nadaljnjo raziskovalno in razvojno delo, - ker nakazujejo smeri razvoja posameznih panog znanosti . do¬ ma in v svetu - ker preprečujejo reševanje vseh tistih tehpičnih problemov, ki so doma ali v svetu že rešeni, - ker prikazujejo dejavnost domače in tuje konkurence oziroma, ker pravočasno informirajo o tem, kaj pripravlja konkuren¬ ca za tržišče, - ker so z ozirom na dejstvo, da vsebujejo bistvo tehnične rešitve, relativno najcenejše informacije - itd., itd. Spremljanje patentov je izredno pomembno tudi s komercialnega in pravnega vidika (iskanje novih izdelkov za neizkoriščene kapacitete v podjetju, zamenjava zastarelih dragih rešitev z bolj sodobnimi in bolj racionalnimi, možnost odstopa licenc drugim za izkoriščanje patentnih rešitev, preverjanje patent¬ ne zaščite in dr.). Zanimivo je tudi še eno dejstvo, namreč vsako leto poteče ve¬ likemu številu patentov z zakonom določen rok zaščite, ali pa so iz drugih razlogov razveljavljeni že pred potekom tega roka. Rešitev ,ie pa ostala in se lahko izkorišča brez kakršne¬ koli obveznosti do njihovih avtorjev oz. njenega nosilca .Zelo je pomembno tudi to, da se vsaka tehnična rešitev lahko iz ¬ korišča v vseh državah, v katerih ni zaščitena . Kaj to pomeni 20 v praksi? Na primer, če se v svetu izda letno okrog 500*000 patentov (v Jugoslaviji cca 500-1000), potem se v domačem gospodarstvu lahko izkorišča 499*000 - 499*500 tujih paten- tov letno , popolnoma brezplačno in brez obveznosti do no ¬ silcev teh patentnih pravic v tujini , z edinim pridržkom, da ne smemo izvažati v tiste države, v katerih ta tehnična re¬ šitev uživa pravno varstvo oz. ima patent. V zvezi s spremljanjem in izkoriščanjem tega neizčrpnega vira tujih rezultatov raziskovalnega in razvojnega dela pri nas pa imamo zelo težke probleme, med katerimi so predvsem tile: - ta vir znanstveno-tehničnih informacij spremlja le cca 100 domačih organizacij združenega dela, in to celo zelo eno¬ stransko, predvsem s tehničnega, ne pa tudi s pravnega, ekonomskega in komercialnega vidika. Vse druge raziskovalne in proizvodne organizacije tega vira sploh ne poznajo, ali ga zelo malo poznajo in sicer bolj teoretično kot praktično; - jezik je glavna ovira , ker se tuji patentni spisi objavlja¬ jo v angleškem, nemškem, ruskem, češkem, francoskem, itali¬ janskem, španskem, holandskem, švedskem, finskem, japon¬ skem in drugih jezikih, ki jih naši domači strokovnjaki v organizacijah združenega dela ne poznajo ali ne poznajo dovolj, da bi lahko izkoriščali to bogato literaturo; - organizacija INDOK dejavnosti v jugoslovanskem merilu je izredno pomankljiva. Vsaka organizacija izbira različne podatke zase, čeprav imamo, na pr. v Sloveniji, Informa¬ cijski center Raziskovalne skupnosti Slovenije, Centralno tehnično knjižnico, Center za gospodarsko svetovanje, Grad¬ beni center Slovenije, Lek, Krko in še nekaj organizacij, ki spremljajo patentno literaturo. - kadrov oz. strokovnjakov, ki poznajo patentno problematiko nimamo niti v najnujnejšem obsegu. Določeni strokovnjaki s tega področja niso pravzaprav kadri, temveč posamezniki. Problemov je še in še, toda za naše Društvo je tukaj velika možnost* da s svojimi člani - znanstvenimi in tehničnimi pre¬ vajalci - pomaga organizacijam združenega dela, da v znanosti in gospodarstvu premagajo te jezikovne ovire in začnejo iz¬ koriščati patentne^informacije v enakem obsegu, kot to de¬ lajo v razvitih državah, ki so razvite v prvi vrsti zato, ker so izredno informirane o vseh novostih na področju zna¬ nosti, tehnike in gospodarstva, predvsem pa o patentnih no¬ vostih. Iz vsega povedanega je možen le en zaključek: da naše Društvo čimprej organizira razgovor "za okroglo mizo", na katerega bi bili vabljeni vsi zainteresirani člani in gospodarstveniki. Na tem razgovoru bi obravnavali zgoraj navedeno problematikb z informacijsko-dokumenracijskega, organizacijskega in pre¬ vajalskega vidika. To bi istočasno bila pomembna naloga'na¬ šega Društva in njegov prispevek k splošnim stabilizacijskim prizadevanjem v naši družbi. 21 J.G. SHEMA KULTURNIŠTVA: 1. Med umetniki Je samo leposlovcem in leposlovnim prevajalcem . jezik edino izrazilo v vseh zvrsteh leposlovja. 2. Vsem znanstvenim avtorjem in vsem prevajalcem Je . Jezik edino izrazilo v vseh strokah znanosti 22 3. Umetnikom je jezik (in sicer v leposlovju) eno od izrazil . 4. Jezikovno izrazilo združuje leposlovce, leposlovne preva¬ jalce, znanstvene avtorje in znanstvene prevajalce. 5. Edino jezikoslovcem, in znanstvenim prevajalcem v jeziko¬ slovju, je jezik hkrati izrazilo in stroka. 6. KULTURNIŠTVO temelji na umetnosti in znanosti kot enako¬ pravnih osnovah. Ena kot druga pa je ponekod lahko manj ustvarjalna. V prejšnji številki na str. 13 smo priobčili pod naslovom "Zanimiv odgovor" pismo bosanske tovarne mariborskemu podjet¬ ju, ki pa Vam je bilo verjetno dokaj nerazumljivo, zato Vam predlagamo še slovenski prevod pisma: Moj gospod! 1.november Pravkar smo prejeli od vas pismo, o katerem naš človek ni imel pojma, pa ga poleg vsega truda in težav nismo mogli prevesti. Gotovo bomo morali za vsa vaša pisma vznemirjati sosede, da nam jih preberejo in prevedejo - ali če kaj prejmemo od vas, pri sultanu, vas bomo obiskali, da se pri¬ jateljsko pogovorimo. - Zato nam, v imenu božjem (pri vaši veri in naj to ne bo poseben pozdrav), pišite pisma samo tako, da jih bomo lahko preštudirali, a ne kot naivci samo gledali. Pravite, da bo vaš kurir prišel te dni k nam zaradi prijateljskega razgovora in dogovora, ker bi rabili še vaše usnje (ustrojeno govejo kožo) do prvega decembra. To nas je nepričakovano razveselilo in dobrodošlo, to je tudi ugodno. Presneto, ni se bilo treba truditi, ko bi mogli to narediti brez teh težav - potom pisma. To pravimo kar tako, naj on kar pride - pri nas dobrodošel - kadarkoli pride, naj pride, če ni kakšen norček (naivnež). Torej toliko, a kadar pride, se bomo o vsem prijateljsko raz¬ govorili, pa presneto tudi svirka z večernim posedanjem in srkanjem rakij e - pa na samem o vsem. Naj vam bo to pismo za to, da ne boste o vsem neobveščeni. Nikar nam kaj ne zamerite in pridite k nam. Poseben pozdrav vaš (direktor firme) 23 J.G. Nekaj terminov iz naše samoupravnosti, v slovenščini, angleščini in nemščini - (kot dopolnilo petjezičnega "Glosarja ustave in samoupravljanja SFRJ, Ljubljana 1975) Izrazje samoupravnosti v jugoslovanski državni ureditvi se že precej let uporablja, se širi med publicisti, govorci, po¬ slušalci in bralci, in številčno narašča. Žal so ti strokovni izrazi nezadostno definirani, razmejeni in razumevani, tako da jezikovno stanje na tem področju vse bolj zaostaja za stanjem stvari. Množijo se semantične motnjave, nejasnosti in celo ne¬ razumljivosti v diskusijah in člankih, ter neprevedljivost celih odstavkov, kar je posebno škodljivo za pravilno tolma¬ čenje in razlago naših dosežkov v samoupravnosti pripadnikom nejugoslovanskih jezikovnih skupnosti, npr. angleške ali nem¬ ške. Zato v naslednjem predlagam nekaj gradiva s smernicami, ki utegnejo koristiti pri zboljšanju naše zadevne terminologije, še preden bi se nam nekateri nejasni izrazi v sedanji obliki "ustalili". Od 1975 dalje sem iz slovenske govorne prakse in publicistike na polju naše samoupravnosti zbral kakih 90 izrazov, ki so dveh vrst: (1) osnovni termini ("osnove"), za vrste samoupravnosti v za- porednjih stopnjah procesa: sprejetje načel samouprav¬ nosti, uresničevanje teh načel, in nadziranje tega ures¬ ničevanja. S terminološke strani se je izkazalo, da je naibolje združiti prvo in poslednjo stopnjo v eno skupino (Ij, srednjo stopnjo (samo uresničevanje) pa obravnavati kot drugo skupino (II). - Trijezična Shema A vsebuje krat¬ ke definicije, najprej za celostno obravnavo " samouprav¬ nosti " (brez razlike med skupinama I in II), in potem se, Točeno, za " samoupravo " (skupino I) in " samoupravi,jalce " ("samoupravljanje", skupino II); (2) določilni termini ("določila"), se pravi, samostalniki in ustrezni pridevniki, ki se v raznih situacijah samouprav¬ nosti najpogosteje vežejo z osnovnimi termini (gl. oba glosarja določilnih terminov, I in II). Zato trijezična Shema B na treh primerih ponazarja jezikovno rabo osnov¬ nihterminov, spet najprej brez razlikovanja med skupina¬ ma I in II, in nato še posebej za samoupravo in posebej za samoupravijalce (samoupravljanje). Vsak osnovni termin ima, zaradi prevajalskih potreb, dve konstrukciji: prvič osnovo na 1. mestu in določilo na drugem; v drugi kon¬ strukciji pa določilo na prvem in osnovo na drugem mestu (ta konstrukcija je večinoma boljša). Avtor, zlasti pre¬ vajalec, naj se odloča za tisto varianto, ki "se bolje sliši". Glede razlike med B I in B II pa velja tole: skupini I m II sta abecedno razporejeni v glosarjih I in II, in nacelho je vsako določilo iz glosarja I vezati z osnovo iz sheme B I, vsako določilo iz glosarja II pa z osnovo iz sheme B II. Upoštevati je pripombe na dnu glosarjev I in II. SHEMA A: A I + II A ~I (za dolO" čilne ter mine gl. Glosar I) A II (za dolo¬ či Ine ter mine gl. Glosar II SHEMA B : B I + II Osnovni termini Jugoslovanska sa ¬ moupravnost (sa¬ mouprava + samo¬ upravi j alci) The Yugoslav self - - management (self- -managing + self- -managers) Die jugoslawische Selbstverv/altung Tdas Selbstver- walten + die Selbst- verwalter) pomeni m e a n s bede u tet : SAMOUPRAVNO, t. j. sprejetje načel samoupravnosti ir nadziranje nji¬ hovega uresniče¬ vanja SELF-MANAGING,i.e. adopting the prin- ciples of self- management, and controlling their realization i n : SAMOUPRAVLJALCE (samoupravij anj e t.j.uresničevanj načel samouprav¬ nosti Primeri terminov v obeh konstruk¬ cijah: Primer: "delo" delo samouprav¬ nosti = samo- upravnostno delo and: SELF-MANAGERS,i.e. the realization of the selfmanege- ment principles Examples of tech- nical terms in both construc- tions: Example: "worlc" work of self-man- agement = self- management(al) work DAS SELBSTVER- V/ALTEN,d.i.die Einfuhrung der Grundsatze der Selbstvervraltung und die Kontrolle ihrer Verwirk- lichung s o w i e : DIE SELBSTVER- WALTER,d.i.die Verwirk.lichung der Selbstver- waltungs - Grundsatze Beispiele von Fachausdrucken in beiden Kon¬ strukt ionen: Beispiel: "Arbeit" Arbeit det' Selbst- verwaltung = Selbstverwaltungs- Arbeit 25 G L O S A R I (določilni termini I) 26 PRIPOMBA Zgornji določilni termini I se vežejo pretežno z osnovami B I, npr.: samoupraven akt, odbor, organ = akt itd.) samoupravni predpisi = predpisi) samouprave Če pa, v danem primeru, kontekstu kakega določila bolje ustre¬ že osnovni termin Bi +11, bo bolje uporabiti le-to osnovo*, npr.: samoupravnosten akt itd. = akt itd.) samoupravnostni predpisi = predpisi) samoupravnosti Vse to analogno velja za E(D) prevode (Shema) 27 G L O S A R II (DOLOČILNI TERMINI II) Nekaj terminov o ure¬ sničevanju načel sa¬ moupravnosti Some technical tei*ms ob realizing the self-management principles Einige Fachausdriicke iiber die Einfuhrung der Selbstv/altungs- Grundsatze Sn E D dejavnost deio demokracija družba država; državljan funkcija gospodarstvo informacija interes/i/,/na skup¬ nost izgradnja javnost komisija kultura medsebojna pove¬ zanost napor občan obveščanje odloč/anj e ,/itev odnosi organizacija povezan, /ost praksa preobrazba proces razvoj samoupravija/lec,/len situacija skup/ina; /nost služba socializem šola telo upravljanje ac,t.ivity work democracy society state; Citizen function economy Information, tidings interest/s/, com- munity of interests completion publicity commission culture mutual ties, solidarity effort, endeavour Citizen information, communication decision-making, decision relations organization connected; connexion, interlinkage practice transformation process development,upswing progress self-manager/,/ial situation group; community Service socialism school body direction,control Tatigkeit Arbeit Demokratie Gesellschaft Staat; Burger Funktion, Amt Wirtschaft Information, Nachricht/en/ Interesse-n/, Interes sen.f}'emeinschaft Ausbau ČSffentlichkeit Kommission Kultur Zusammengehorigkeit Anst rengung, Bemiihung Burger Verstandigung, Nachrichtenwesen Entscheidung, Beschluss Beziehungen Organisation verbunden; Verbundenbeit Praxis Umgestaltung Vorgang, Prozess Entwicklung, Fortschritt Selbstverwalter ^ Situation Gruppe; Gemeinschaft Dienst ,/leistung Sozialismus Schule Korper,/schaft Verwaltung, Leitung, Aufsicht 28 PRIPOMBA Zgornji določilni termini II se vežejo pretežno z osnovami B II, npr.: samoupravljal/no obveščanje samoupravijal/en razvoj samoupravi j alcev ^ '(samoupravljanja) Ce pa, v danem primeru, kontekstu kakega določila bolje ustre¬ že osnovni termin Bi + II , bo bolje uporabiti le-to osnovo, npr.: samoupravnostno obveščanje = obveščanje} samoupravnosten razvoj = razvoj ) samou P ravnos • Vse to analogno velja za E (D) prevode (Shema B). LES PALINDROMES EN FRANQAIS Notre šminent collšgue, le Dr. Golias nous explique & la p. 29 que chez les Anglaisles palindromes sont assez ršpandus et sont meme devenus un jeu de socidte. Mais ils ne sont pas non plus inconnus en franqais. Les palindromes sont des mots, des groupes de mots ou des vers qu’on peut lire indiff6remment de gauche & droite ou de droite & gauche en conservant le meme sens. En voici deux exemples : L*ame des uns jamais n’use le mal. (Larousse) šlu par cette crapule (Robert) PALINDROMI To so besede ali stavki, ki so isti, če jih bereš nazaj, npr. ded, bob, aha, cic, topot, radar, rotor. V srednjem veku so menda prav uživali v sestavljanju latinskih verzov s to last¬ nostjo. Mnogi Britanci, Američani, Indijci in drugi ljudje, ki govorijo angleščino kot drugi jezik, se še danes zabavajo s palindromi: angleščina je namreč, kljub svojemu zapletenemu pravopisu (ali prav zaradi njega) zelo primerna za presenetlji¬ ve, duhovite, skratka mikavne palindrome, in sestavljanje no¬ vih palindromov v angleščini je postalo novodobna umska pas¬ jansa, pomirjujoča žlahtna zabava in zraven tudi koristna va¬ ja v izrazju in sintaksi angleščine. Kontrast med trudom stak- njenja takih besed, ali konstruiranjem takih stavkov, na eni, in bizarno presenetljivim logičnim in estetskim učinkom na dru¬ gi strani je svojevrstno zadoščenje, podobno tistemu ob reše¬ vanju iger potrpežljivosti, npr. sestavljanju ploščic ali iz¬ rezanih delčkov ("puzzle"-a) ali kovinskih elementov. Slavna je postala srednjeveška latinska žalostinka "trpečih v vicah": "IN GYRUM IMUS NOCTE ET CONSUMIMUR IGNI" (" V kro¬ gih begamo ponoči in ogenj naš niči"). Ta tekst trojno deluje: akustično , s turobnim efektom samoglasnikov u in o., in na koncu s kontrastom v dvakratnem i; vsebi nsko: ponočno kolobar- jenje m na koncu blesket ognja; in se optično , ko pevec (ali bralec) odkrije skrivnost, da se obratno branje ujema z na¬ vadnim! S tem součinkovanjem treh sfer - dveh čutnih in tretje, notranje, - se ta palindrom iz prvotne čudaške igrivosti vzdi¬ guje v umetniško zvišenost. Tukaj navajamo nekaj znamenitih angleških palindromov: Besede : deed, peep, noon, level, solos, civic, reviver; Stavki : Rise to vote, sir! -’Tis Ivan on a visit. - A dog: a panic in a pagoda. - Niagara, o roar again! - A man, a plan, a canal: Panama. - Doc, note: I dissent! A fast never prevents a fatness; I diet on cod ! Dialog : Was it a cat I saw? / No, Miss, it is Simon. V slovenščini, francoščini, nemščini, italijanščini ne poznam palindromov in zato vabimo vse kolegice in kolege, ki morda vedo za palindrome v teh jezikih, naj jih pošljejo uredništvu v korist in spodbudo našega prevajalskega plemena! 30 Simon Rutar: DNEVNIK 1869 - 1874 (Izdala Nar.in stud.knjižnica in Goriški muzej, Trst - Nova Gorica 1972, 189 str.) To je zanimiva in simpatična publikacija dnevnika iz mladosti slovenskega zgodovinarja, zemljepisca in arheologa Simona Rutarja (1851-1903); pričara nam zvesto podobo majhnega, za nas pa tako dragocenega sveta Slovencev v Gorici, Trstu in Gradcu pred sto leti. Zelo hvalevredna je bila pobuda obeh iistanov, da so to knjižico izdale, posebno pa še skrbna ure¬ ditev gradiva in čez petsto ooomb pod črto, "brez katerih" po urednikovih besedah "objave ne bi dosegla svojega namena". Nekatere teh opomb žal vsebujejo nepopolne ali netočne prevo¬ de tujejezičnih citatov: Str. 14: op.15 "Skartoci" so najbrže trgovski vajenci ("scar- tozzo 1 = skrnicelj, porogljiv vzdevek). 15:17 "Polifema" je bržkone napačno zapisano za Polimnijo 7 P oT i himnij a), muzo svete pesmi; zmešnjavo je morda povzroči¬ lo ime ciklopa Polifema, o katerem so dijaki brali v Odiseji, gl. tudi 71 • 204. 2 7,28:65 "Quattro porcinelli (spuzzatori)" niso "štirje norčki Tgtsdalini)", ampak "štirje pujski (porcellini) smrduhi", verjetno je namreč avtor namesto "porcellini" zapisal "porcinel¬ li" - besedo, ki je ni. Razlaga pod črto ima očitno v mislih "pulcinelli" ("šeme"), iz česa bi bilo tudi lahko nastalo spa¬ ka "porcinelli", vendar pa to ni verjetno, ker se ne ujema s "spuzzatori" (smrduhi), in ker isti profesor malo kasneje (29:72) govori o "quattro spezzetti" ("strgancih"), kar se bolje ujema s "smrduhi" kakor z "norčki" ali "gizdalini". 50:74 "Freuet euch, ja so freuet euch" = "veselite se, da, le veselite se" (ne pa "da tako se veselite!"). 32/82 "Faust rang nach Wahrheit und die Versohnung von Leben u. Wissenschaft erschien als das Problem der Dichtung": "F. se poganja za resnico, in sprava življenja in znanosti se kaže kot problem pesnitve" (ne pa: "F. se poganja za resnico in za pomiritev z življenjem in se znanost kaže kot problem poezije", kar povsem spači smisel citata). 59:161 "Wie geht es mit ihrem Militarstande?" - Kako je z va¬ šo vojaščino?", ne pa "vojašnico". 77»220a ".... eine Leidenschaft, die mit Eifer sucht, was Leiden”schafft" ni^ = "strast, ki z vnemo išče, kar bolečine povzročajo", temveč "strast, ki z vnemo išče, kar povzroča bolečino". 118:325 "driicken sie (das Fraulein) fester an sich" * pritis¬ nite*Jo močno k sebi", ne pa = "odriniti jo morate močno od sebe". 31 .118:326 "je zastonj še basilirati" ni = je zastonj še marati za kaj, ampak = je zastonj še omahovati. 119:328 "Der Kraner karm sieben Sprachen" ne pomeni "bolnik zna sedem jezikov", temveč "Kranjec (= Slovenec) zna sedem jezikov". 126:337 "Po retiradi ne smejo korporali izostajati": tu gre za "Retraite" (v narečju = "retirada"), mirozov ob 21. uri, ne pa za karanteno. 140:406 ves Trst, tudi obilo "creme": seveda tu ne gre za "smetano", ampak za elitno družbo. 144:423 "zum feldmassigen Schiessen" = "na ostro streljanje", in ne "k frontnemu streljanju", kar ne pomeni ničesar. 133:444 "Zugsabrichten" = urjenje voda (ne "vrste") 176 vrsta 14 "Freude mit dem Viehe meines Vaters" = veselje z očetovo živino, in ne "na očetovih travnikih". Tudi neko¬ liko naslednjih vrstic je narobe prevedenih. 176 posl.vrsta "Ich half .... der Hutter am Herde" = pomagal sem materi pri ognjišču, ne pa "pri čredi" (to bi bilo "bei der Herde" in nesmiselno, ker mati nima opravka z čredo). 179:312 "dirae necessitati" = kruti potrebi, ne pa "potrebne¬ mu zlu 1,1 . 181:319a "Še obilno knajpovanje v njih buršenšaftih" ni " utrjevanje telesa z vodo v nemških dijaških društvih 7 ^ tem¬ več " popivanje v nemških akademskih društvih"; nemški "k neip en" nima zveze z metodo župnika Kneippa, ki ji pravijo "kneippen". Ti— oooo- Dodajmo, da ti spodrski - morda z izjemo opomb 323» 328, 357, str. 176, in opombe 519 a - ne zmanjšujejo velike vrednosti te knjige. Vseeno pa upamo, da bodo v naslednji izdaji, ka¬ tero si vsi želimo, izdajatelji upoštevali naše dobronamerne popravke. 32 J.G. DROBIŽ koristen pri prevajanju iz angleščine in vanjo: - Določilo, predpis : article, clause, provision, regulation, rule, stipulation, prescription (for the shades of meaning, see the C.O.D.!) “ Odnos, drža, vedenje, obnašanje, ravnanje, razmerje, opre¬ delitev, nastop: reiation(s), (bearing, conduct, demanour, deportment, attitude, behaviour, position, aplomb, opinion): for the shades of meaning, see the C.O.D.!) - inofficious : (l) vithout Office or function (2) not in accordance with moral duty unofficial : not officially confirmed ~ Šest stopnjevalnih prislovov, katere pogosto mešajo: highlv = in a high degree la.rgely = to a great extent; freely; (Am.) mainly greatly = much, by much vastly = immensely hugely = enormously widely = to a large extent; over a large area - bound (1) to 1 (= to + inf.) : (a) obliged, (b) certain: bound to come = obliged, or destined, to come (2) for 11 (= for + noun) : headed, going: bound for Zadar; homeward. bound, export-bound - ceni, ocenjuje appraises (at) appreciates assesses classifies computes (at) estimates (at) evaluates examines grades judges prices (at) rates (at) i^eckons as values (+ at) - day and night - night and day vrednoti i.nod. : točno vrednost (na) upošteva, zna ceniti j visoko ceni oceni, obdavči, globi vrednoti po kategorijah izračuna, oceni (na) = by persona.1 judgement finds the (money or non-money) valute of = pregleda, presoja (škodo); izprašuje ocenjuje po stopnjah, sortira presoja ceni (na) estimates worth of, regards (among) (among, for, with; that) vrednoti" (na); (visoko) ceni = anTjoth alike = continuously 33 more often than not = in most cases as often as not = very often He must needs + inf.(brez to!):go = foolishly insists on( He nees must go = cannot help going. going J checked = kariran chequered (Am. "checkered") = pester, spremenljiv He complements = dopolnjuje na polno število /na 90°/ He supplements = dopolnjuje z dodatkom (prilogo)/nal80°/ familv of engines line of equipment assortment of articles suite of furniture (rooms) set of rooms: toilet set s.vstem of furniture minutes = summary of a committee meeting proceedings = records of a society’s activities transcript - copy in full from shorthand notes višja medicinska sestra = graduate nurse srednja medicinska sestra = trained nurse bolniška sestra - hospital nurse zadevni, odnosni, predmetni, ustrezni, tovrstni, (^dotični)= pertinent; accordant, corresponding, analogous man of business = agent, attorney business man = one used to men and matters businessman = one engaged in Commerce pig’s skin (pl.: pigs’ skins) = svinjska koža pigskin U (= uncountable) = svinjsko usnje He was accompanied b^ his wi.fe. Lightening accompanied with thunder. Končno še nekaj nežnih zadevic, pogosto netočno prevedenih: nedrček' modrček steznik pas modrc hlačke (kratke) (malo daljše) = bra/ssiere/ = strapless bra, corslet = /suspender/ girdle = suspender belt = corset, foundation (garment) = panties, (coli.:) briefs = knickers J4 V. Jesenik NEDOPUSTEN PREVOD V FRANCOŠČINO Spet se oglašam zaradi neodgovornega prevoda - tokrat v tuj jezik, v francoščino. Gre za katalog, ki ga je izdal Kulturni center Kamnik na čast Mihi Malešu. Katalog sem dobil, ker sem osebno eden od dveh v kolofonu imenovanih prevajalcev, in me je zato še bolj zbodel prevod predgovora v francoščino prav na začetku sicer lične knjižice s številnimi teksti in repro¬ dukcijami kamniškega umetnika. Ponovno moram poudariti, da ljudje, ki ne znajo odlično tujega jezika, se ne smejo lotevati prevajanje v tuj jezik. Mislim, da bo najbolje, da Vam prepišem slovensko besedilo in francoski objavljeni prevod, nato pa še eno od možnih variant prevoda, kakršen bi moral biti. Slovensko besedilo: Ob 750-letnici prve ohranjene omembe mesta iz leta 1229 je postal Kamnik bogatejši za 2600 likovnih del, za darilo, ki mu ga je ob visokem jubileju poklonil njegov rojak akademski sli¬ kar Miha Maleš. K.C. Kamniški muzej je programiral postavitev Maleševih del v prostore stranskega trakta gradu Zaprice, vendar je prevladala ideja o pridobitvi novih razstavnih prostorov v središču mesta in sicer v prvem nadstropju hiše št. 20 na Titovem trgu. Za zahtevne) adaptacijo stare hiše, katere preteklo podobo nam je ohranil neznani mojster na zakalski votivni podobi iz leta 1779* so združevali finančna sredstva vsi delovni ljudje in občani kamniške občine, del sredstev pa je prispevala tudi Kulturna skupnost Slovenije. R a zstava Maleševih del bo zaradi obsežnosti gradiva razdeljena na več enakovrednih delov, ki jih bomo menjavali v določenem časovnem zaporedju. V času med staro in novo postavitvijo pa programiramo pi'edstavitev Maleševih mentorjev in njegovih so¬ dobnikov, da bi tako mojstra in njegova dela postavili v ta¬ kratni in današnji čas, s čimer bi zaokrožili njegovo celostno umetniško podobo. Uresničitev ideje o galeriji Maleševih del so pomagali speljati s svojim prispevkom vsi Kamničani, kar naj velja kot topla za¬ hvala našemu rojaku za edinstveno darilo. Posebej se želim za¬ hvaliti posameznikom, delovnim organizacijam in strokovnim so¬ delavcem, ki so sodelovali ob uresničitvi zadane naloge. Ko predajamo novo galerijo javnosti, se posebej zahvaljujem sode¬ lavcem v kolektivu Kulturnega centra Kamnik za opravljeno delo in razumevanje. M.Z. 35 Ob,j avl,j eni prevod : . \ A la 750 c " anniversaire du premier tdmoignage pršservd de la ville de Kamnik, portant la date de 1229, Kamnik fut enrichie par 2600 oeuvres d’art, un cadeau fait par son originaire, le peintre acaddmique Miha Maleš a l’occasion de ce jubild impor- tant. Le Centre culturel du musde de Kamnik a programmd la disposition des oeuvres de Maleš dans la part latdrale du chateau de Zaprice, mais 1’idde de trouver des nouvelles salles d'exposition au cen¬ tre de la ville, au premier dtage de la maison no. 20 de Titov trg, prevalut. Cette adaptation exigeante de la vieille maison, dont l’image d'une fois avait dtd prdservde par 1'artiste inco- nu sur une peinture votive de Zakal du 1779» fut financde par toute la population du commune de Kamnik et partialement aussi par la Communautd Culturelle de Slovenie. A cause de la vastitd des oeuvres de Miha Maleš l’exposition sera divisde en plusieurs parties equivalentes s’echangeant dans une succession du temps. Entre l’une et l’autre partie de l'ex~ position il y aura une prdsentation des mentors et des contempor- rains de Miha Maleš montrat le peintre et ses oeuvres ainsi dans le passd que dans le prdsent et compldtant ainsi l’image globale de 1’artiste. Comme dd;j& mentionnd la rdalisation de la galldrie fut rendue possible par la contribution de tous les citoyens de Kamnik ce qui reprdsente une gratitude vers notre peintre Miha Maleš pour son cadeau exceptionnel.Je voudrais remercier chaleureusement tous ceux qui ont collabord A la realisations du de cette lourde tache, c'est A dire les organisations travail, les collaborateurs spdcialistes etc. A 1’inauguration de cette nouvelle galldrie mes remerciements spdciaux vont a mes mes collegues du Centre cul¬ turel du musde de Kamnik pour leur travail accompli et pour toute la comprehension qu’ils avaient montre pendant ce temps-lA. Ena od možnih variant prevoda : A 1’occasion du 750 e anniversaire de la premiere mention conser- vde de la ville de l'annde 1229, Kamnik s’est enrichi de 2600 oeu- . vres d’art plastique, comme prdsent offert pour son jubild par son compatriote, l’artiste-peintre Miha Maleš. Le Centre culturel du Musde de Kamnik avait projetd la mise en plače des oeuvres de Maleš dans les locaux de 1’aile latdrale du chateau de Zaprice, mais c’est 1’idde de l'acquisition de nouvelles salles d'exposition au centre de la ville, au premier dtage de la maison N° 20 sur la Plače Tito qui prdvalut. Pour 1'adaptation exigeante de la vieille maison, dont l’image passde nous a dtd conservde par un maitre inconnu sur une image votive de Zakal de 1'annde 1779, les ressources financidres ont dtd rd- unies par tous les travailleurs et les citoyens de la commune de Kamnik et urne oartie des ressources dtait apportde aussi par la Communautd Culturelle de Slovdnie. 36 A cause de l’ampleur des matdriaux, l’exposition des oeuvres de Maleš sera divisče en plusieurs parties dquivalentes que nous ferons alterner dans une succession temporelle determinde. Pour la periode entre 1’ancienne mise en plače et la nouvelle, nous projetons la prdsentation des mentors de Maleš et de ses contemporains, de faqon a placer le maitre et ses oeuvres aux temps d’alors et d^aujourd^ui, arrondissant ainsi son image artistique entiere. Tous les habitants de Kamnik ont aidč a mener a bonne fin la rdalisation de l’id6e de la galerie des oeuvres de Maleš, cela en maniere de remerciement chaleureux a notre compatriote pour son prdsent unique. Je dčsire t out spdcialement remercier les personnes particulieres, les organisations de travail et les collaborateurs professionnels, qui ont contribud a la rdalisa- tion de la tache fixde. En remettant la nouvelle galerie au public, je remercie tout particulišrement mes collaborateurs du collectif du Centre culturel de Kamnik pour le travail ac- compli et leur comprdhension. V.J. Pripominjam, da sem v objavljenem prevodu prepisal tudi tiste napake, ki bi jih morala prevajalka - če jih ni zagrešila sama - popraviti v korekturi: manjkajoči akcenti, dvakrat ista beseda itd. - torej objavljeni izdelek! LES HEROS DE L’HISTOIKE DE FRANCE Le heros n° 1 des Franqais, c’est une femme et une Polonaise (de naissance): Marie Curie. Un sondage pour le numdro d’a- vril de la revue "L’Histoire", rdvele qu’elle est le person- nage pour lequel les Franqais dprouvent le plus de sympathie: 53 %, avant Jeanne d’Arc (31 %), Clemenceau (26 %) et Jaures (23 %). En revanche, le heros de 1’histoire de France avec le- quel les Franqais aimeraient s’entretenir en premier lieu est Charles de Gaulle, qui devance Napoleon. L’empereur suscite une haine vivace (10 %), surtout a gauche, de meme que Louis XI ("le ruše") et Louis XIV ("la folie des grandeurs"). Autre question: qui sera un "grand homme" dans cent ans? Pour prendre plače dans ce panthdon 2080, quatre noms se ddta- chent: Giscard (56 %), Poincarč (53 : /°) » Pompidou (48 %) et Blum (46 %). D’apr&s L’Express 37 SLOVENSKO - FRANCOSKI SLOVAR (izvleček) dosedanji novi v pripravi macelj maillet m macesen meleze m macesnov de meleze macesnovina bois m de meleze 5S£SfL2elj, macefizelj ( svaljek ) boulette f ( ali gnoččhi mpl ) de' pom- mes de terre; (tout) petit bonhomme macelj maillet m, masse f_, batte f_ macesen bot meleze m, larix m macesnov de meleze; = les, macesnovina Tbols m de) meleze m mače petit chat m, minet m macesnovje foret de melezes macola masse _f, groš maillet mače petit chat, minet m, minette _f; cEat m mačeha belle-mere f, maratre f_ ( hudobnaT ; pensee _f ( bot. ) mačeha belle-mere _f; ( hudobna ) maratre f.; bot pensee divja = violette _f des champs s ^i de ( ali en) belle-mere; de T ali eni maratre; =sko ravnati s kom traiter injustement, nžgliger qn, fig ( iron. ) traiter en parent pauvre maček matou m, chat m; maček zool matou m, chat m (male); freln m ( zavora ); T cTovek )fin matois, finaud m, madre ancre .f ( sidro ); croc ml ( sidro ) ancre m; ( požarniT croc m m, grappin m ( kavelj ); a" incendie, grappin m; apneni = tuf m kupiti mačka v vreči calcaire; kupiti =čka v vreči,"Žaklju acheter chat en poche; acheter chat en poche; imeti =čka (po mačka imeti avoir mal popivanju ) avoir mal aux cheveux, avoir aux cheveux la gueule de bois, se sentir vaseux, ( moralno ) čprouver un malaise moral mačica chaton m mačica, petit chat, chatte f_; zool , bot čEaton m; vrbova = bot chaton de saule mačji de (=du) chat, mačji de chat, felin; fig perfide, f?Iin; perfide ( fig .); traftre; po =je a la maniere des chats; mačja godba musique £ = ja godba musique f. de chats, musique de chats, musique di- discordante, fam charivari m; =je oko scordante, charivari m oeil m de chat; imeti =je ocl avoir des yeux de chat 38 mačka chat m, chatte £ mačka chat m, chatte _f; angorska = čhat angora; div,j a = chat sauvage; morska = guenon f; hoditi kot = okoli vrele kaše chat echaud^ craint 1 ’eau froide; živeti kot pes in = vivre com- me chien et chat; kadar = ni doma, mi ¬ ši plešejo quand le chat n’est pas la "( ali le chat parti), les souris dansent mačkin du chat; mački - mačkin du chat; to niso -e solze ce ne~ioIze larmes fpl de n~ešt”pas une affaire sans importance crocodile, larmes fein- tes mačkon grand ( ali groš) chat madež tache _f, souil- madež tache _f, souillure f, salissure Iure”f, defaut m ( f ig « )f;~ ?ig defaut m tare f_; ( od črnila ) brez madeža sans tache,pat? m; krvav Tmasten, oljnat, tinten) = sans d?faut; odpraviti tache de sarlg'” (de graisse, d * hui1e , madeže enlever les d’encre); brez =a, =ev sans^tache ( ali taches tare, defaut), pur, imraacule; odstra ¬ niti -e enlever ( ali oter) des taches madežen plein de ta-- madežast tache, macule, šali: souille ches 'tachete maditi faire murir, rouIr~(lan) tacher, souiller, fletrir, dlshonorer madona ( rel. ) Vierge f., Madone f.; ( sli¬ kal kip j madone £; ženska lepa kot = femme f belle comme une madone madridski madrilene, de Madrid madžarski hongrois, magyar; =ska glasba mušique T hongroise; = jezik hongrois m, langue hongroise ( ali magyare); = plesi danses hongroises mag mage m mag ( bibl« ) mage m; ( čarovnik ) magicien ml devin m magari meme si, encore magari meme, aussi; oui, pop ouais; quel”bien que; soit meme“ši, bien que magazin magasin magazin^, magacin magasin m, depot m, entrepotin; T proda.ialna ) (grand) ma¬ gasin, boutioue f ( revi.ja ) magazine m, revue f magaziner magasinier m magaziner magasinier m magičen magique magičen magique, merveilleux; =čno oko oeiI~m~magique; ^čno število nombre m magique magija magie f, occultisme m, incanta- tion ?; prestige m, slducetion f; = umet ¬ niške besede magie du verbe artistique 59 pharmacien m ro§g|ster maitre m; ( dipl, farmacevt ) pharmacien m; maTtre de confčrences maitrise _f; examen m de maitriie”* magiatrala foute _f ( ali rue f ) a gran3 trafic, grande artere magistral; principal; =lno zdravilo m<~>dicament magistral; =lna cesta route f_ a grand trafic municipalite magistrat municipalite _f; hotel m de f., conieil municipal vlile ;~T žgod. ) magistrat m magistraten municipal magnat magnat m magnat m; finančni (industrijski . naftni) = magnat de la finance (de 1’industrie, du petrole) magnet aimant m magnetičen, magneten magn3t!que; magnetno polje champ m magn'4- tique magnetizem magnetisme m~ magnetizirati aiman- ter7""magn?tiier ( člo ¬ veka ) magnetnica aiguille _f almant