Knlpic SLavkoi L9ubL)ana\
AMERISKft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 171
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 23D, 1937
LETO XL — VOL. XL,
V nedeljo 25. julija bodo vrele množice sloven skega naroda v Cleveland, da manifestirajo za svojo slovensko zavest in se poklonijo svojim nesmrtnim narodnim borcem, ki so prižigali luč slovenske besede v srca in duše.
Pridite vsi naši rojaki na ta vseslovenski dan v Cleveland! Zgrnimo se v nedeljo v eno misel, da Slovenci v tujini klen narod, ki je ponosen na syoje tradicije in na svoje velike može! Pokažimo Se Pred drugimi narodi, da je naš narod na najvišji s*opnji kulture in narodne zavesti! Slovenci, narod, *** plan v nedeljo!
V nedeljo bo dan slovenskega nai'oda v Clevelandu. V Jugoslovanskem kulturnem vrtu in v ^uritas Springs parku bomo sla-Vl'i drugi Baragov dan. Pisalo Se je že dovolj o tem, vabilo se ■|e dovolj, vsak ve, zakaj gre n *aJ bo. Naj zapišemo še en-rat •' vsak, ki je narodno čuteč, Se bo v nedeljo udeležil, če ni s Posebni mvzrokom zadržan. Polnite, da takih narodnih dnevov fie bomo imeli več mnogo med Seboj. Ko izumre sedanja slo-Venska generacija, bo tudi konec Javnih slovenskih manifestacij, ^ato se zdaj ob takih redkih pričah poživimo še nekoliko v na-Sem slovenskem duhu v tujini, ^redno se za vedno porazgubijo ^ši narodni običaji v pozabljene.
*
Tukaj priobčamo popolen spo-nedeljske proslave in mani-estacije. Po tem sporedu se Znajte, da bo šlo vse točno na-**ej.
Ob desetih bo slovesna sv. ma-3 v naši veličastni cerkvi sv. Vida.
°b enajstih zbiranje v Jugo-fi°vanskem kulturnem vrtu v, n°ckefeller parku. f Program v vrtu: Mladinska ^'dba fare sv. Lovrenca zaigra, Gar Spangled Banner. Anton *ina. predsednik Jugoslovanoma kulturnega vrta odpre pro-t r&m s primernim nagovorom r izroči vodstvo nadaljnega J^rama Mr. John L. Mihe-cllU. Združeni pevski zbori pod ?°dstvom Mr. Martin Rakarja aPoj0 prelepo pesem Morje 4drijansko.
Odkritje sohe pisatelja Ivana C^karja.
g Govori g. ravnatelj Julij Slap-■ odposlanec stare domovine. 0n°vitev odkritja Gregorčiča spomenika, govori profesor dr. Franc Tr-> odposlanec stare domovine, druženi pevski zbori zapojo e£orčičevo: Nazaj v planin-
in avtomobilov v Puritas Springs park. V parku prosto gibanje do dveh, nakar se prične istotam sledeči program:
Pozdravni govor predsednika Jugosl. kulturnega vrta, Mr. Antona Grdine, Govori gen. konzul Jugoslavije, dr. Božidar P. Sto-janovič. Mr. Grdina izroči vodstvo nadalihega programa dr. J. W. Mallyju.
i' Nastopijo sledeči odlični govorniki: Rt. Rev. kanonik J. J. Oman, dr. Franc Trdan, Rt. Rev. msgr. V. Hribar, Rt. Rev. msgr. B. J. Ponikvar. Mr. Jože Grdina izroči osebne pozdrave ljubljanskega župana dr. Adle-šiča in vrhniškega župana g. Ignacija Hrena. Mr. Louis Dra-šler, državni inženir, govori kot zastopnik governerja Daveya. Mr. Mile Marinkovič, predsednik srbskega oddelka Jug. kult. vrta. Mr. Geo. Vojnovič, predsednik Jugoslav University kluba.
Vrši se tudi krasen nastop devetih vežbalnih krožkov v uniformah pod načelstvom Mrs. Albine Novak. Ker je prostor, obširen,. se bodo vežbalne vaje lahko vršile v večjem obsegu in kaj tako mičnega gotpvo, še ni nihče videl. Že samo to bo vredno, da greste gledat v park.
Med odmori nastopijo pevski zbori, med njimi odlični bratje Maksjmovič.
Glavni reditelj bo Mr. Frank Jakšijč, dekoracije ima v oskrbi Mr. Matt Grdina.
Čigav je bil Cankar?
Pisatelj in duhovnik, g. Franc K. Finžgar v svojih spominih na pokojnega vla-diko dr. Jegliča pravi: "Po uradnem opravku sem moral k škofu. Po razgovoru vpraša: 'Kaj dela zadruga nove založbe? Ali napreduje? — Pazite, podjetja so vedno nevarna!'
"Cankarjeva zbrana dela izdajamo. Je velika žrtev za zadrugo, pa kulturno silno važna stvar."
"C.anfiar — duhovit pisatelj, nenavadno duhovit inož. Le založite ga!" je rekel vneto nadškof Jeglič."
Nove vrste štrajk
Detroit, Mich. — Detroitčani so iznašli nove vrste štrajk. Je to sicer sedeči štrajk v nekem oziru, vendar čisto postaven. V nekem restavrantu se je vršil štrajk, ker je vodstvo odpustilo tri uslužbence radi aktivnosti v uniji. Opoldne, ko je restavrant najbolj obiskan, je prišlo kakih 100 unijskih simpatičarjev v restavrant, ki so se vsedli za mize, naročili vsak eno skodelo kave in potem obsedeli pri mizah toliko časa, dokler je trajal čas za opoldansko kosilo.
Pozor, narodne noše!
Nazanja se ženam in dekletom, katere se bodo udeležile nedeljske slavnosti v narodnih nošah, da se zbiramo pred novo šolo sv. Vida ob pol desetih, nakar skupno odkorakamo v cerkev k sv. maši. Tudi vozile se bomo skupaj v avtobusih v Puritas Springs park. Vozne listke še lahko dobite pri Mrs. Rose Zupančič, 923 E. 73rd St. Prijazno ste vabljene vse žene in dekleta, k? imate narodno nošo, na udeležbo pri nedeljski slavnosti.
—Predsednica.
V senatu obdelujejo nadomestilo za trd orehr ki ga je ponudil Roosevelt glede reforme vrhovne sodnije
Situacija na Daljnem vzhodu postaja kritična
Tientsin, 22. jul. — Na tisoče Kitajcev je pri bežalo danes v francosko in angleško kolonijo, ker $e boje, da bo Japonska vsak čas napovedala vojno Kitajski. Napeto razmerje vlada tudi med angleškimi in japonskimi oblasti tukaj, ker je 64 kitajskih kulijev pribežalo pod angleško varstvo, potem ko so ušli japonskim vojakom,, ki so jih "najeli" za delo.
Potem, ko je že vse kazalo, da se bodo vojni oblaki razpršili, so japonske vojaške oblasti naenkrat začele strogo postopati, ne da bi povedale kak vzrok za to. Tako so prepovedale Mednarodnemu dirkalnemu klubu nadalj-no obratovanje na južni strani ega mesta, rekcč, da potrebuje japonska armada ta prostor. Japonci so tudi zasedli glavno poštno poslopje in cenzurirajo vso pošto.
-o—
sltj r •	" -----" ' --------
fcan it ' Govori clevelandski žu-Hon. Harold Burton. Govo-Varlrektor Parkov, Mr. Hugo Wga" GovO" predsednik Lige
Kklrnih vrtov> Mr- Charles
Se Jam" Govori tajnica iste li-gf1^. Zwick. uPni odhod vseh avtobusov
Prvi bič za Burtona
Kot znano, je župan Burton vrgel s svojega naročja zamorskega voditelja in councilmana Bundya, meneč, da ne potrebuje več njegove pomoči. Bundy je councilman v zamorski 17. vardi Ta varda je pa včeraj šla in z veliko večino odobrila kandidaturo Bundya, kar pomeni, da glasovi iz 17. varde ne bodo šli za Burtona.
Piknik prestavljen
Odbor društva Krasni raj št. 160 JSKJ naznanja, da se v nedeljo 25, julija ne bo vršil piknik in to radi slavnosti Baragovega dneva v nedeljo. Kdaj se bo vršil piknik, bo sporočano v jav nosti.
Vabljene ste k molitvi
Članice dr. Danica št. 11 S. D. Z. ste vabljene za danes popoldne ob dveh, da , se zberete na domu umrle članice Mary Svete, 1062, Addison Rd., da pomolimo ob njeni krsti.—Predsednica.
Angle's Cafe
V soboto večer se bodo servi-rali pečeni piščanci v Angie's Cafe, 6702 St. Clair Ave. Igrala bo tudi izvrstna godba.
K molitvi
članice društva sv. Neže so prošene, da se udeleže skfipne molitve pri pokojni Mary Svete danes zvečer ob osmih. Naslov je 1062 Addison Rd.
Prijazen obisk
Včeraj sta si v spremstvu č. g. kanonika Omana ogledala našo tiskarno dr. Trdan in g. ravnatelj S Lap š a k. Hvala lepa za obisk.
Na ogled Washingtona
Z avtomobilom so se odpeljali v Washington, D. C. Lovrenc Leskovec, John Trček, John žust in John Sedej. Vrnejo se v soboto ali nedeljo.
* V Buffalo, N. Y. je izbruhnil štrajk v skladiščih za sirovo maslo, jajca in meso.
Kitajske žene zahtevajo vojno z Japonci
Peiping, Kitajska. — žeaske organizacije v Peipingu so izdale javen oklic na kitajsko vlado, da se odločno nastopi proti Japoncem. "Dve sto milijonov kitajskih žena bo zahtevalo od svojih mož in sinov, da zapuste domače ognjišče in dom ter se podajo na bojno polje, da ustavijo invazijo Japoncev," se glasi klic energičnih Kitajk.
-o---
Poroka v Collinwoodu : V soboto ob devetih zjutraj se poročita v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. Miss Molly Planinšek, 15704 Calcutta Ave. in Mr. Frank Gorjup, 718 E. 159th St. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k sv. maši. Mnogo sreče v novem stanu želimo novoporcčencema.
Smrtna nesreča
V Aetna Rubber Co., 815 E. 79th St. se je včeraj razporočil parni kotel. Para je zadela dva delavca, od katerih eden, Štefan Kerna, 1047 E. 74th St., je umrl na poškodbah. Drugi je bil tudi nevarno opečen, katerega ime je John Gilbridge, stanujoč na 916 E. 174th St.
K molitvi članice društva Srca Marije (staro) so prošene, da pridejo nocoj ob osmih k molitvi k umrli sestri Agnes Lušin, 6128 St. Clair Ave. V soboto ob 11:30 dopoldne pa se vse udeležite pogreba.
Washington, D. C. — Kot se vidi, senat Zed. držav ne bo sprejel predloga predsednika Roose-velta, da se namesti več članov v vrhovno sodišče. Ostra borba v senatu, zlasti pa sentiment ameriškega naroda, ki se boji vsake spremembe v svoji ustavi, je privedla do tega, da so se začeli senatorji, ki so bili za Rooseveltov predlog, pogajati z nasprotniki.
Podpredsednik Garner je naročil senatorju Burton K. Wheeler ju iz Montane, ki je vodja opozicije Rooseveltove predloge, da skliče svoje pristaše skupaj in naj sestavijo kompromisni predlog, na katerem bi se zedinili obe stranki. Rooseveltovi pristaši bi iz vsega tega radi dobili vsaj nekaj, da se ohrani prestiž sedanje administracije, ki bo sicer dobi-r
la precej velik udarec, če bo pogorela na celi črti. Opozicija je proti vsemu, kar količkaj diši po politični kontroli. Definitivna odločitev glede vprašanja vrhovnega sodišča se je odgodila do pondeljka, da se da novoizvoljenemu vodji demokratske večine v senatu, Barkleyu, prilika, da se zbere v svoji novi poziciji.
čeprav je Roosevelt pogorel s svojim predlogom za reorganizacijo vrhovne sodnije, je pa vendar dosegel nekaj in to je, da bodo stopili stari sodniki pri tem sodišču v pokoj. Van De-vanter je že odstopil in v kratkem bosta odstopila še sodnika Brandeis, ki je star 80 let in McReynolds, ki je star 75 let. Lahko se reče, da je bilo prav to, kar je Roosevelt hotel doseči, čeprav je dosegel po ovinkih.
V Španiji se vidi neizbežno dikta-
torslvo, pa naj zmaga ta ali ona stran
Valencia, Španija. — William seboj španski ti-ockisti in kornu-
F. McDermott, ki se nahaja v Španiji in poroča od tam svoja opazovanjai piše, da bo morala po civilni vojni, pa naj že zmaga :a ali ona stran, prijeti vajeti v roke diktatorska vlada in sicer z najbolj odločnimi metodami, bo hotela, da se vzpostavi red in privede deželo v normalni tir.
Naj tudi socialistična vlada zmaga zdaj, bo imela takoj na vratu drugo vojno, ker ima v ivoji lastni stranki silne in nepopustljive nasprotnike. Stranka anarhistov, ki sedaj pomaga .socialistični vladi v boju proti U'.cionalistom, prav malo manj sovraži socialiste, kot nacionaliste. Večjega sovraštva si ne morete misliti, kot ga imajo med
nisti.
Na strani socialistične vlade so danes trockisti, anarhisti, komunisti in socialisti. Ti so vsi proti Francu in nacionalistom. Toda med seboj imajo principene razlike, ki so tudi v sedanji vojni že privedli do krvavih spopadov. Ako zmaga general Franco, potem bo ustvarjena naj radikalnejša fašistična vlada, ki jo je svet Še kdaj poznal, če pa zmaga socialistična stranka, bo pa ustvarjena vlada, proti kateri bo sedanja boljševiška Rusija pravi paradiž.
Mnenje privatnih ljudi v Va-lenciji, kjer je zdaj sedež socialistične vlade, je, da pomeni padec Bilboa, tudi padec rdeče vlade.
La Guardia za predsednika Zedinjenih držav
New York, N. Y. — Po deželi se je zadnje dni razširila govorica, da bodo republikanci kandidirali newyorškega župana La-Guardic za predsednika Zed. držav v letu 1940. Prvi je sprožil to misel urednik časopisa Emporia Gazette v Kansasu, ki je bil največji podpiratelj kandidata Landona. lansko leto. "Ko se boste nasmejali tej moji ideji," je pisal urednik tega lista, "se spomnite, kako so se ljudje smejali, ko je Lincoln izjavil svojo kandidaturo pred 80 leti." Urednik je nadalje izvajal, da mora biti prihodnji republikanski kandidat nove vrste mož, nekak moderen Lincoln in ta mož dai je edini FioreJla La Guardia. Ko je newyorški župan o tem slišal, je rekel, da ga to zelo veseli in da je to prva prijazna beseda od republikancev po dolgem času. Se-ve, leto 1940 je pa še precej daleč.
Delničarji oškodovani
6,000 delničarjev Cleveland Railway Co. trpi občutno škodo, ko so padle delnice te družbe od $55 na $44. Delnice so padle 5. junija, ko se je ukinilo tedenske vozne listke. Najbolj čudno pri tem je pa to, da izvrševalni uradniki te družbe trpe samo $165, to je za izgubo na 15 delnicah, katere lastuje predsednik družbe Paul Wilson. Drugi uradniki nimajo nikakih delnic—samo lepe plače. Delničarji imajo do danes že nad $3,000,000 izgube na padlih delnicah. Vedno stara pesem, revež je vedno tepeen.
Pro&ram hrv. radio kluba
Za poletne mesece se spremeni program Hrvatskega radijo kluba na WJAY radijo postaji cd popoldne na '9:30 do 10:00 zjutraj. Na tem programu odslej ne bo nobenega oglaševanja več, ampak samo glasbene in pevske točke.
Pobiranje asesmenta
Društvo sv. Jožefa št. 146 K. S. K. J. naznanja, da bo tajnik pobiral asesment v soboto v S. N. D. od 6:30 do 7:30 zvečer.
Rajna Svetetova mati
Kdor:se želi udeležiti pogreba rajne Svetetove matere v soboto, naj bo v hiši žalosti, 1062 Addison Rd. že ob osmih zjutraj. Pogreb se vrši v cerkev sv. Vida. Ranjka je bila stara 66 let in v Ameriki je bila nad 37 let. Poročena je bila z Martinom Svete-tom, ki je doma iz Borovniške fare. Poleg žalujočega soproga zapušča tukaj tri sinove, Martina, Viktorja in Williama, ter hčer Mary, ki je poročena z Mr. Frank Grdinom. Zapušča tudi sestro Mrs. Agnes Pečaver; zapušča tudi tri vnuke in mnogo drugih sorodnikov. Bila je članica društva sv. Neže št. 139 C. K. of Ohio, sv. Vida št. 25 KSKJ, Danica št. 11 SDZ in Oltarnega društva. Naj bo blagi ženi ohranjen blag spomin, prizadeti družini pa izražamo naše globoko sožalje,
Pevci Lire
Prosi se vse pevce zbora, da se zbero nocoj ob 7:30 v stari šoli sv. Vida, de gremo skupno izkazat zadnjo čast pok. Josephu Zaviršku. — Pevovodja.
Noče se pokoriti uniji, pa je zaprl tovarno
Detroit, Mich. — Walter L. Frey, predsednik Fry Products, Inc., ki izdeluje prevleke za sedeže v avtomobilih in ki zaposluje 250 delavcev, je včeraj zaprl svojo toVkrrto. Fry je izjavil, da raje preneha z obratom, kot pa bi se pokoril uniji United Automobile Workers of America. Delavci so glasovali za unijo in Fry je zaprl vrata. Fry je izjavil napram delavcem: "Jaz ne movem voditi podjetja, kjer je gospodar UAW. V podjetju more biti samo en gospodar, ki je odgovoren za napredek ali izgubo. če imam jaz to odgovornost, potem bom jaz gospodar pri podjetju."
Fry je znan še od zadnjega februarja, ko je nastal sedeči štrajk v njegovem podjetju. Ko •o se delavci vsedli in prenehali z delom, se je vsedel ž njimi tudi on in ostal toliko časa v tovarni, dokler so ostali sedeči štrajkarji. Potem so se poravnali in aope^ začeli z delom. Fry pravi, da nima ničesar proti uniji delavcev, toda z UAW unijo pa ne mara imeti nobenega opravka.
Delavski vodja zanikuje
Thomas A. Lenehan, tajnik A. F. of L. tukaj, zanikuje, da bi bil on naprosil za policijsko pomoč v štrajku pri Stone Knitting Mills C©. Lenehan je izjavil, da ni še nikdar prosil policijsko protekcijo od mesta v kateremkoli delavskeem sporu.
Zadušnica
V	soboto se bo brala v cerkvi sv. Vida ob osmih sv. maša za pok. Apolonijo Hrovat v spomin druge obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeležijo.
Hrvatski radio program
V	nedeljo dopoldne od 10 do 10:30 se vrši hwatski radio program na WGAR postaji. Ne ven tamburica bo igrala dva čisto nova komada, ki nista bila še igrana na radiju.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
•117 8'i Clair Avenue
___Published dally except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko m Kanado, na leto $5.80. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznažalclb: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 lor 6 months; Cleveland, by mall, $3.60 tor 8 months.
Cleveland and Buclld, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, WTO, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 8d, 1879.
No. 171, Fri., July 23, 1937
Borba za reorganizacijo sodnije
Že tri tedne divja v zveznem senatu v Washingtonu ljuta borba o načrtu predsednika Roosevelta za reformo zvezne najvišje sodnije. Ljutost te borbe zlasti povzroča dejstvo, ker je na obeh straneh skoro enako število senatorjev, to je onih, ki so za reformo, in onih, ki so proti reformi. In kot vse izgleda ne bo zlepa konec tej borbi. Dasi je v Washingtonu v poletnem času skoro bolj vroče kot v, katerem drugem ameriškem mestu, pa senatorji vztrajajo, dokler ne bo stvar popolnoma razčiščena.
Kdor čita uradni zapisnik senatne debate glede reforme najvišje sodnije, lahko trdi, da se čita zapisnik kot nekak roman iz zgodovine poslovanja najvišje sodnije. Nič manj kot 800' drobno tiskanih strani je sedaj že izšlo v javnost o tej debati.
. ZanimiVje bil govor, ki ga je imel senator Guffey iz Pennsylvanije in ki je zagovornik Rooseveltovega načrta za reformo najvišje sodnije. Od leta 1790 pa vse do danes je podal senator Guffey točno,pregledno zgodovinsko važno sliko o poslovanju najvišje sodnije pod raznimi predsedniki.
Zlasti je senator omenjal poslovanje najvišje sodnije pod predsednikom Jeffersonom, pod predsednikom Lin-colnom, potem pa pod predsednikom Hardingom, Coolidgem in Hooverjem. Senator Guffey je prinesel tozadevno mnogo tajnosti na dan, ki še do danes niso bile znane ameriški javnosti, in katerih zapiski so vse do danes ležali za starodavnih vladnih arhivih.
Dokler predsednik Jefferson ni nastopil predsedniškega urada, so bili sodniki najvišje sodnije kot nekaki diktatorji, da celo tirani, katerim se je moralo vse pokoriti. Sa-molastno so si prisvojili oblast, katere jim ustava nikdar predpisala ni. Toda pred predsednikom Jeffersonom so bili v predsedniškem uradu predsedniki slabiči, ki so bolj gojili strankarsko politiko in množili napredek svoje družine kot da bi se brigali za ljudski napredek in blagor.
Jefferson je posegel v to sršenovo gnezdo, v poslovanje najvišje sodnije s tako energijo, da je propadla samolastna moč najvišje sodnije, ki se je morala začeti bolj pozorno obračati napram ljudskegu napredku kot pa slediti mrtvim črkam postave. Še 30 let potem, ko je Jefferson umrl, j'e ostal njegov spomin pri najvišji sodniji, ki je vsaj deloma razsojala v ljudsko korist.
Toda neposredno pred časom, ko je bil izvoljen predsednikom Lincoln, je najvišja sodnja zopet zašla na kriva pota. Lincoln ni moge! trpeti starinskih nazorov najvišje sodnije, ker je bil prepričan, da prihaja nova doba za ameriški narod. In ker ima najvišja sodnija oblast tolmačiti postave kongresa, jih je tolmačila po staromodnem naziranju, namesto po modernih potrebah.
Lincolp je vzel v roke bič in neusmiljeno razgalil poslovanje najvišje sodnije, tako da se je prebivalstva polastila splojšna nevolja proti temu tribunalu. Več sodnikov je bilo prisiljenih umakniti se in na njih mesta je Lincoln imenoval nove sodnike, ki so razumeli potrebo spremenjenih časov in ljudskih koristi.
Potem je bil zopet mir za kakih 50 let. Tolikšen vpliv je pustil Lincoln za seboj. Pod Mc'Kinleyem je najvišja sodnija zopet hotela uveljavljati samo pravice in oblasti bogatinov, dočim so bile pravice priprostega ameriškega naroda zametovane. Sledil mu je Roosevelt, ki je bil bolj junaški tozadevno in je začasno ukrotil najvišjo sodnijo, ki je tudi pod predsednikom Wilsonom zadovoljno poslovala.
Tod a Wilsonu so sledili Harding, Coolidge in Hoover. Pod temi tremi predsedniki je najvišja sodnija zavrgla vse, t kar je dišalo po modernem napredku, po večjem blagostanju za delavca. Harding, Coolidge in Hoover so imenovali vse sodnike današnje najvišje sodnije, ki so po ogromni večini najbolj starinskih naziranj, ki so mnenja, da vsaka reforma škoduje ameriškemu narodu. Odobravali so vse, kar je širilo pravice korporacij in špekulantov, gazili so pa vse delavske pridobitve in zahteve.
Ni čuda, da se je za Jeffersonom in Lincolnom oglasil sedaj tudi predsednik Roosevelt, ki želi reforno najvišje sodnije na ta način, da se nad 70 let stari sodniki umaknejo in da se zviša število sodnikov. Tako bi Roosevelt dobil priliko imenovati nove sodnike, ki razumejo današnjo gigantsko borbo priprostega Amerikanca za napredek.
BESEDA IZ NARODA
Naš narodni praznik
Cleveland (Newburg), O. — Pred durmi že imamo veliko narodno manifestacijo, po kateri pa ne hrepenimo samo mi, ki živimo v clevelandski metropoli, ampak se prav gotovo z nami veseli ves liarod, kjerkoli živi.
Vsi, ki citate dnevne časopise, prav gotovo veste, da gremo 25. julija v Jugoslovanski kulturni vrt, da odkrijemo soho našemu velikemu pisatelju Ivanu Cankarju. Potem pa odhiti-mo vsi skupaj v Puritas Springs park, kjer se bo proslava nadaljevala, ki je pripravljena za ta pomembni dan.
Dobro je, da malo premislimo, kak pomen ima ta kulturni vrt za nas, že sama beseda vrt nas razveseli, naš duh se povzdigne do dehteČih cvetlic. Saj se najrajši sprehajamo po vrtu in opazujemo pisane metuljčke, ki polju cvetoče glavice nedolžnih cvetlic in poslušamo šumenje marljivih čebelic, ki srkajo sladak med iz cvetličnih opojnih čaš.
Dragi mi rojaki po širni Ameriki, kjerkoli živite! V tem kulturnem vrtu se bomo najrajši zbirali, saj tukaj stoje naši sinovi na ameriški zemlji, sinovi naših rodnih planin na zemlji naše nove domovine. Kaj si morete misliti lepše vezi med staro in novo domovino? Nikdar poprej nismo bili Slovenci tako poznani med drugimi narodi, kot nas je seznanil ta kulturni vrt. Spomeniki naših velikih mož so nam v čast in narodno povzdigo. V(si, ki ste delali za to, da se je ta ideja uresničila, bodite ponosni. Vse bo utihnilo nekoč, le kamen bo govoril priznanje in hvaležnost za delo, ki ga storili sinovi Slave, katerim ste vi postavili spomenike in s tem vsaj nekoliko zadostili za njih narodno delo.
Naj ne bo Slovenca med nami, ki bi ne prišel v nedeljo v ta vrt, da se vsi skupaj ponovno nasrkamo narodne zavesti, kot čebelice na cvetju. Napolnili si bomo srca z narodnim duhom, da ostanemo zvesti principom, za katere so ti naši narodni možje delali.
Prvi je bil postavljen spome-
rnaja in prav lepo napreduje. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se vse članice tega kluba udeležimo slavnosti kulturnega vrta v nedeljo 25. julija. Vožnja na busu stane 50c za ves dan. Preskrbeti p,a si morate vstopnico do danes večera. Dobite jih pri Mrs. Agnes Žagar ali pa pri Mr. Anton Meljaču. če bi katera rada kaj poizvedela glede nai-rodne noše, naj se posvetuje s predsednico Agnes Žagar ali pa s tajnico Apoloni j o Kic. Pa tudi pri blagajničarki Mary Me-ljač dobite pojasnila. Lepe pozdrave in na veselo svidenje v nedeljo.
Apoloni j a Kic. -o-
Obeta se velika slavnost
Naznanilo iz Euclida
; Cleveland, O.—Zopet se nam bliža velik dan združenja vseh •Jugoslovanov, nas živečih tukaj, in onih iz stare domovine.
Dobrodošla gosta iz stare domovine, dr. France Trdan in g. Julij Slapšak, ki sta nas prišla obiskat in nam prinesla pozdrave od domačih rojakov in zlasti od našega nepozabnega vladike, dr. Gregorij Rožmana.
Kako sta nas lepo pozdravila naša gosta v nedeljo po radiju.
Da, dr. Mally, ta pa ta! že tako zna urediti radio program, da ga vsak z zanimanjem posluša. V nedeljo je bil pa še poseben ivrsten program. Mr. Anten Grdina nam je podal po radiju topel apel za slogo in skupnost in za veliko udeležbo v nedeljo. Vabil je ves jugoslovanski narod.skupaj v nedeljo, da praznujemo ta veliki dan.
Kako lepo petje je bilo v nedeljo na dr. Mallyevem programu. Kar popisati sq ne da. človek je kar z zamaknjen jem poslušal. še posebno se nam je do-padla Mrs. Jeannette Perdan-
Juttnerjeva in. g. Jos Jančar, i v • , .i .
Take glasove Ibi poslušali kar i Lep večer je dh od spreje-
Na seji Jugoslov. kulturnega vrta, okrožja Euclid, se je sklenilo, da se udeležimo proslave Baragovega dneva v nedeljo 25. julija. Vozni listki za avtobus se hitro prodajajo. Cena je 60 centov za ves dan, iz Euclida in nazaj. Kdor ga še nima, naj si ga preskrbi do danes večer, ker potem se bo naročilo buse za toliko oseb, kolikor bo voznih listkov prodanih. Veliko naših zavednih rojakov se je priglasilo, da bodo pomagali -pri delu v parku, kar je jako lepo od njih.
Pri nas se je tudi ustanovil Klub slovenskih narodnih noš za euelidsko okrožje. Pozivlje se vse žene in dekleta, ki imate narodne noše, da si preskrbite listke za avtobuse, da se'skupno odpeljemo v kulturni vrt in od tam v Puritas Springs park. Listke dobite pri spodaj podpisani na 20667 Miller Ave. in pri Frances Ropret, 19303 Shawnee Ave. Zbirališče je pri cerkvi sv. Kristine in pri F. Svetku na 200. cesti. Bodite na mestu tečno ob desetih dopoldne v nedeljo in to ob vsakem vremenu.
Frances Kosten
-o-
Pozor, narodne noše!
Vabimo vse iz collinwoodske-ga okrožja, žene in dekleta, katere imate narodne noše, da se udeležite v nedeljo 25. julija proslave Baragovega dneva in odkritja spomenika Ivanu Cankarju. Vozni listki za avtobus se dobijo pri Mrs. Pust, na School Ave., in pri meni. Listek je 50c in veljaven za vožnjo tje in nazaj. Pridite po listke najkasneje do danes zvečer. Pa ne samo one, ki imate narodne noše, vsi Slpvenci in Slovenke se udeležite te slavnosti, ki je ne bo zlepa zopet take v naši metropoli. Vas pozdravljam,
Mary Lušin, 387 E. 163rd St. -o———
naprej. Kako lepi in ubrani, pa čisti glasovi. Oh, če bi ti Jeannette prišla še v nedeljo v park in nam tam zapela! Vse ptice bi utihnile in poslušale tvoj čarobni glas.
Torej v nedeljo se kar vsi odpravimo na slavnost. To bo najlepši dan za naš narod v tujini. Nastopile bodo narodne noše,
nik škofu Baragi. Kot je imel on drill team-i, pevski zbori, odras-živo vero v svojem srcu, tako jo imejmo tudi mi, saj brez vere bi res ne bilo vredno živeti. Kam bi se človek zatekel v težavah življenja, če ne bi imel vere. Da je bil postavljen spomenik ško-fu Baragi prvemu, ni več kot prav, saj je bil on med prvimi Slovenci v Ameriki, naj bo pa tudi prvi v kulturnem vrtu.
Drugi je bil postavljen spomenik Simon Gregorčiču. Ali mi Slovenci za svojo vero ne ljubimo najbolj slovenske pesmi? Brez pesmi smo narodno mrtvi. Zato sodelujmo, da se ohrani naša pe^em, za katero je Simon Gregorčič skladal besdde. Kjerkoli Slovenec živi, naj slovenska p6f,em doni.
Farmerski delavec je napovedal sedeči štrajk in se vsedel na dvorišču na tla. Farmar je odvezal bika v hlevu in sedeči štrajk je bil končan v pol minute. Do bližnjega fenca je bil leteči
štrajk, potem pa kolektivno pogajanje pri tepkovcu.
* * *
V Toledo, O. je prišel k mestnemu klerku mladenič, da dobi poročno dovoljenje. Dobil ga je, spravil v žep in odšel, čez par minut pa prihiti ženin nazaj in pravi, da hoče drugo poročno dovoljenje, ker da to, ki ga je prej le dobil, ni za nič. Ko mu klerk pojasni, da drugačnega nimajo, mu ženin reče, da takega poročnega dovoljenja ne mara, ki ima natisnjeno, da je veljavno samo 30 dni. On da se hoče poročiti za zmeraj in ne samo za 30 dni.
Tretji spomenik pa je postavljen narodnemu pisatelju Ivanu Cankarju. Narod, ki nima svojih pisateljev, je sam, zapuščen, nikdo ne ve zanj. Pisatelj pa ne more biti vsak, mora imeti poseben poklic za to. Zato naj bo narod hvaležen svojim pisateljem, ki širijo zgodovino in slavo svojega naroda širom sveta. V povestih in spisih se ohrani materin jezik. Zato pišimo in berimo, saj to je bila gotovo želj$ našega Ivana Cankarja. Torej tudi on zasluži, da stoji njegov spomenik v kulturnem vrtu.
Torej še enkrat kličem: vsi na slavnost kulturnega vrta v nedeljo. Prosi se vse, ki imate narodno nolšo, da pristopite v Klub slovenskih narodnih noš, ki je bil pri nas ustanovljen 24.
li in mlajši. To bo res velikanski grupa zavednih naših rojakov. Ves narod pridi skupaj v kolo bratske ljubezni za narodni ponos.
Rose Zupančič. --o-
Staršem in pevcem Mlad. pev. zbora na Holmes Ave.
Mladina tega zbzora je sklenila, da priredi izlet (hike) v Metropolitan park. Za sladoled, mehko pijačo in mleko je pre-skrbel odbor staršev. Glede ostale hrane se pa prosi starše, da isto preskrbijo. Vabi se tudi starše, da se pridružijo mladini. Upamo, da bo navzoč tudi naš pevovodja.
Zbirališče je v Slovenskem domu na Holmes Ave. v soboto ob pol osmih zjutraj.
V mladinskem odboru tega zbora so: Joe Penko, preds., Mai-y Klun, podpreds., Janko Kapelj, tajnik, Helen Bezek, bla-gajničarka, Frances Klun, za-pisnikarica.
Jennie čopič.
NAZNANILO
članice podružnice št. 21 SŽZ so vabljene, da se gotovo udeležijo v nedeljo 25. julija proslave Baragovega dne v Puritas Springs parku. One, ki imajo narodne noše, naj se v njih ude-deže. Pozdrav.
Ana Palčič.
mu gostov iz domovine
Cleveland (Newburg), O. — Res je bil lep večer v soboto ob sprejemu gostov iz domovine. Dvorana polna, ljudje tiho. Mirno so sledili programu. Pevsko društvo Slovenija je pelo prvo in ganljivo lepo. Za njim mogočni pevski zbor Zvon, ki je zapel, kot zna le on. Lepšega ni, kot kadar Zvon zapoje. Potem pa je nastopil mladinski zbor črički, potem pa ti naši mladi muzikanti, 6 zvezd. Veselje jih je bilo poslušati.
Nato je bil predstavljen po g. kanoniku Omanu g. Julij Slapšak, šolski ravnatelj iz Ljubljane, kateri je bil burno pozdravljen od občinstva. Povedal je v lepih besedah doživljaje iz domovine. Nato je bil predstavljen dr. Franc Trdan, profesor na škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljubljano. Dr. Trdan je res pravi tip Ribničana. Le škoda, da v naši fari ni dosti Ribniča-rfoV. Pa tudi mi drugi, dasi nismo Ribničarji, smo dr. Trdana z največjim zanimanjem poslušali.
Po obisku iz domovine se nam utrdi ljubezen do naše stare rodne domovine. Po končani svetovni vojni smo večina opu-stli misel zopetne vrnitve v staro domovino. Ko nas je pa pred dvema letoma obiskal vLadika dr. Rožman, nadškof ljubljanski, je v nas zopet vlil ljubezen in mladosrne spomine. Da pa ohranimo obljube, katere smo dajali prevzišenemu gospodu nadškofu, sta pa prišla vidva, dr. Trdan in g. Slapšak in nam bosta dala moči, da ohranimo vero naših očetov in da ostanemo zvesti tradicijam naših domov in pradedov. Otroci, kateri ljubijo svoje starše, pravimo, so dobri otroci. Pa tudi narod, kateri ostane v tujini zvest načelom svoje rojstne domovine,
lahko rečemo, je dober narod.
Mislim si pa, da vsega tega ne bi bilo; ako bi ne bili v našem kulturnem vrtu postavili spomenika prvemu Slovencu, znanem širom Amerike, škofu Baragi. Po škofu Baragi se Slovenci bolj obširno poznamo tukaj v Ameriki. Pa škofu Baragi se je povezala tesna vez ljubezni med nami Slovenci v Ameriki in med rojaki v stari domovini.
Ker pa imamo v nedeljo 25. julija slovenski Baragov dan in obenem tudi odkritje spomenika pisatelja in rodoljuba Ivana Cankai-ja, je naša dolžnost, da smo vsi navzoči. Vsi se odločimo, da prisostvujemo odkritju v kulturnem vrtu, popoldne pa slovesnosti v Puritas Springs parku. Vozni listki gredo hitro v prodajo. Oglasite se pri Anton Meljaču vsaj do danes zvečer, da bomo vedeli, koliko avtobusi naročiti. Pozneje se lahko pripeti, da se ne boste mogli peljati in vam bi bilo gotovo neljubo. Bodimo na Baragov dan v:?i v Puritas Springs parku. Naj Amerikanci vidijo, da Slovenci nismo majhen narod. Vsem Slovencem v ne\vburškem okrožju kličem: vsi na plan na slovenski Baragov dan!
J. Resnik, -o-
Hvala vam, g. Kušar!
Cleveland, O.—Kako lepo pismo je prišlo na odbor kulturnega vrta iz Berwyn, 111. od Mr. Ivana Kušarja. Pisem je bil pri-djan pa tudi ček za $5.00 kot dar za Jugoslovanski kulturni vrt. Pismo se glasi:
"Nak, to pa že ne! če že nisem bil med prvimi, med zadnjimi pa tudi ne maram biti s prispevkom z a : Jugoslovanski kulturni vrt; Da me boste Cle-'velandčani prav razumeli, vam pdvem, da mislim jaz tako, da kar je vaše,'je tudi naše! Kakopak, vsiše delo 'in trud je tako veliko, da bi1 &e moral vsak zaveden rojak odzvati vsaj ž malim prispevkom. Kako.bi mogel stopiti, v ta kulturni vrt, če. bi slučajno prišel v Cleveland, pa bi mi vest rekla: ','Ivan, ti nisi nič prispeval!" Prav nič ne bom iznenadem, če me jugoslovanska srboritost na dan slavnosti ne prinese v Cleveland. Iskren jugoslovanski pozdrav vam in vašim sodelavcem."—Ivan Kušar.
Hvala vam iskrena za take besede, g. Kušar. Hvala tudi za dar. Vi ste iskren mož in Jugoslovan z dušo in srcem. Vi ste narodnjak in mož, kakor steber iz granita. Zelo nas bo veselilo, če vas vidimo na naši slavnosti v nedeljo. Prav vljudno vas vabimo.
Vidite, dragi rojaki. Taki naši rojaki so v tej deželi, ki so daleč od Clevelanda. Med seboj pa imamo ljudi, ki se štejejo za narodnjake, pa so pri vsem tem vsega obžalovanja vredni. Raz-diralci in podiralci medsebojne sloge so' in iz kulturnih del se nerčujejo. Da, kakšna razlika je med pravimi, zavednimi narodnjaki in med onimi, ki imajo narodnost samo na jeziku.
Odbor kulturnega vrta.
-o-—-
Kdaj postane človek star
Te dni so imeli svoje letno strokovno zborovanje madžarski zdravniki v Budimpešti. Glavni predmet letošnjih obravnav je bilo vprašanje, kedaj postane človek star.
Prvi predavatelj je bil profesor baron Aleksander Koranyi, ki je dokazoval, da se je splošna starost človeka od 40 let podaljšala na 60 let. Razvoj sam na eni strani, na drugi strani pa staranje organov in sposobnosti se ne razvije vzporedno, zaradi česar se s časom človekova osebnost spreminja. To spreminjanje pa je na višku življenjske dobe tako počasno, da se dolga leta človeku dozdeva, kakor bi se v njem prav nič ne
spremenilo. Vrhunec svoje delovne sposobnosti doseže človek v svojem 60. letu življenja, šele sedaj se začne nagibati navzdol, šele sedaj se začne človek res starati. Med drugim je profesor tudi govoril o splošno razširjenem napačnem mnenju, čaš da stari ljudje potrebujejo manj spanja kakor pa mlad1' Lahko se reče, da starejši lJu' dje povprečno mnogo več spe kakor mladi, samo da je čas njihovega spanja drugače razdeljen kakor pri mladih.
Medicinski statistik Teodor Szell je predaval o tem, da statistika sodi, da je vsak človek star, če je enkrat dosegel 60. le' to starosti. Toda na drugi strani pa uči zdravniška veda, da staranje ni navezano na kak" letnico starosti in tudi ne more biti vezano. Povprečje starost' je v zahodni Evropi višje kako"" pa na vzhodu ali na jugovzhodu. čim bolj napreduje kultura (prav ža prav civilizacija) ten1 višja leta starosti dosežejo lju' dje. Posledica tega je, da Jc družba v teh krajih vedno starejša. če pojde tako naprej, leta 2000 že manjmanj 20 odstotkov ljudi starih nad 60 let-
Profesor Štefan Somogy ie predaval o starosti s stališč nevralgije. Nikakor ni resnično, kar so nekateri včasih trdili, da je namreč starost že sama na sebi bolezen. Zdrava staros' namreč ni nikaka bolezen in sama po sebi ne more povzročat' nikakih duševnih ali živčni bolezni, če živčni sistem človekov z drugimi človekovimi organi vred harmonično, to & pravi skladno pojema, vidimo^ tem nemoteno, harmonično staranje.
--o-
Konec moža, ki je preg*' njal križ
Holandski list "Maasbode" poroča o tejle zgodbi, ki se Je zgodila v bližnji nfemški We^' faliji. Tamkaj sedaj povsod vi*' dajo nemški nacisti, ki pre^' njajoizšol in javnega življenj krščanskega duha. Razumi1' vo je, da o takih dogodkih nenv ški listi ne morejo več poročat' Pač pa je dogodek vzbudil ve' liko pozornost v sosednji H0' landiji, kjer ga je časopisje o^ javilo:
V westfalskem mestu So«s| je župan nacionalni socialist, ^ je pred nekaj dnevi velel, naj vseh šolskih poslopij odstrani!0 razpela s Križanim ter jih P0' mečejo v jez v dolini Moehne Župan je določil natančen da"; do katerega mora vse delo b'1' izvršeno. Dan poprej, prede'1 je moralo biti delo opravljen0' se je župan v svojem avtomobi'11 peljal po dolini Moehne mi1^0 jeza, ki naj bi drugi dan ^j1 vanj pometani vsi križi iz Ko se je župan vozil mimo je2'a' se je zgodila nesreča in avto županom je zdrvel v jez.
Takoj je prišla pomoč, vej1 dar vkljub vsemu prizadevanj1! niso mogli rešiti župana. ^ njegovega trupla niso mogli P0' tegniti iz vode. To se je posre čilo šele čez tri dni. Našli s° ga ležati zadaj za avtomobil0^ v vodi. Roke pa je imel poP°
noma polomljene in zmečka^ .----
te verjamete al' pa
"Nobenega-človeka bolj ne lezuje nesreča kot mene," ■ vzdihoval tovarnar v klubu. "" t krat je prišlo moje podietje boben, enkrat mi je skoro tovarna pogorela in še zavai"0 ^ na ni bila proti požaru in P1 tremi tedni mi je ušla moja "J,, da lepa žena z mojim najbolj".( prijateljem. Ali je na svetu kaka nesreča, ki bi me lahko
k«
t«
dela."
"Aha, eno bi jaz poznal, še lahko potiplje," mu reče P jatelj.
"Kaj pa?"
"Da se žena vrne nazaj-
/
bo popoten uspeh, ako
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI'
Društva imajo izjemne cene na oglasih
Opice love za menažerije
Lovec, ki se že dolgo let ukvarja s tem poklicem, da za razne menažarije lovi opice in druge divje živali, pripoveduje o tem zanimivem lovu:
Večina živali, ki jih ljudje po-tem glfedajo v evropskih ali ameriških menažarrjah, je bila ujeta v Abesiniji ali pa v angleški Somaliji, ker je odtod najbližja morska pot v Evropo. Na drugi strani pa je tudi res, da je v teh delih Afrike še največ divjih živali. Treba pa je biti v svoji stroki močno izurjen, da se ne zgodi kaka nesreča. Tudi pri prevozu v Evropo morajo zelo paziti, da so živali dobro negovane, sicer pride v evropsko pristanišče transport mrtvih in bolnih živali. To pa je velikanska škoda, ker so živali zelo drage, kar pa ni čula, če pomislimo kako jih je treba loviti.
Opice love v pasti, katere postavijo pod goro, na kateri žive opice. Opica ima rada veliko vročino ter gre v dolino, kadar gre iskat živeža zase. Najbolj ljubijo opice koruzo ter duro, ki je tudi koruzi podobna. Poleg tega opice rade jedo sadje, zlasti pa banane. To vse pa raste bolj v nižjih legah, ne pa v višinah, kjer sicer prebivajo opice. Kadar je torej opica lačna, mora v dclino. Lovci pa love samo velike dorasle opičje samce, medtem ko mlajše živali in pa samice izpuščajo. Znano je namreč, da se živali v ujetništvu le slabo množe in da tudi potem mladiči radi poginejo. Najrajši love hamadrije, neke vrste pavijanov.
Toda težko jih je ujeti, še težje pa jih je potem spraviti na ladjo in z njo v Evropo. Opice žive v velikih čredah po 150 do 200 glav skupaj. Vsa čreda živi sama zase ter se ji navadno nikdar ne more pridružiti kaka žival iz druge črede. Če pa je kaka opica bila ujeta pa je pozneje ušla ali so jo izpustili in se je hotela vrniti k svoji čredi, je tam več ;ne sprejmejo medse, ampak jo prav gotovo usmrte. Opice namreč ne marajo ne tujih vsiljivcev, ne svojih ubežnikov. Kadar je opičja čreda lačna, takrat se na večer spravi na pet proti dolini. To pa zaradi tega, ker na večer ni potovanje več tako vroče'.
Spredaj gredo največji in najmočnejši samci, za njimi pa korakajo mladiči in samice. Zadnja straža potujoče črede pa je zepet zavarovana z močnimi in previdnimi samci. Tako gre čreda proti vznožju gore, kjer pa jih čakajo skrite in dobro maskirane pasti. Okoli teh pasti, ki so vkopane v globoke jame, je natreseno vse polno koruznega zrnja. Iz pasti vodi ozek predor v transportni zaboj, ki je tudi zagreben v zemljo. Ko sta se v past ujela dva ali trije močni samci, se vratica pasti avtomatično zapro, tako da je iz
pasti edini izhod v transportni zaboj. Jetniki torej skušajo pobegniti skozi edini izhod na prosto ter 'pridejo tako v transportni zaboj. Ko so v zaboju dve ali tri živali, se tudi ta zaboj avtomatično zapre in živali so ujete.
Lovci potem nimajo drugega dela, kakor tiste zaboje spraviti iz zemlje ter jih po dva in dva naložiti na pripravljene velblo-de, ki jih neso nato k morju, če pa je bilo ujetih kaj samic ali mladičev, jih takoj izpuste ter ohranijo samo močne samce. Ti seveda v kletkah močno rogovi-lijo, tako da jih velblodi večkrat težko prenašajo. Večkrat morajo najeti še črne domačine, ki pomagajo kletke držati, da vse ne pade na tla.
Ko kletke prinesejo v lujco, jih takoj spravijo na ladjo, toda tako, da imajo živali mnogo jutranjega soinca, opoldne senco, zvečer pa ne preveč hladu. Poleg tega je treba skrbeti v kletkah za največjo snago. Trikrat na dan je treba kletke osnažiti in trikrat na dan živalim dati sveže pitne vode. Prav tako morajo živali trikrat na dan dobiti svežo hrano. Vse to more biti skrbno in vestno urejeno, sicer živali ne pi',idejo žive čez morje v Evropo.
čudno pa je, kako so živali v ujetništvu med seboj disciplinirane. Navadno so v eni kletki trije samci, več pa nikdar ne. Ko torej raztresejo po tleh živež, se ga najprej loti vodilna žival. To je najmočnejši samec med vsemi tremi. Ko ima ta dovolj, sme začeti jesti drugi. Šele kar je temu ostalo, dobi tretji. Včasih pa se dogodi, da začne tretji pešati in hirati, ker dobi od onih dveh premalo ostankov. V takem slučaju je treba živali pre-menjati in slabiča vtakniti v kako drugo kletko, kjer niso taki požeruhi. Zgodilo se je že, da je v drugi kletki potem tak se-stradanec postal vodilna žival, ki je smel prvi jesti.
Opice se vsekakor med seboj nekako sporazumevaj Q. Nekega dne se je zgodilo, da so na krovu ladje vse kletke bile postavljene na isti strani ladijskega krova. V prvi kletki pa je najmočnejši samec omajal in nato izpulil drugo železno palico zraven vratic. Drugo jutro pa so opazili, da so pri vseh kletkah bile izruvane ali vsaj močno omajane vse druge palice zraven vratic. Oeividno je torej najmočnejša žival iz prve kletke nekako sporočila drugim, da se druga palica poleg vratic da izruvati. To so potem vse poskusile, čeprav se ni vsem posrečilo. Dogodilo se je že tudi, da so se samci v desetem zaboju med seboj stepli. Kc smo prišli na krov — pripoveduje lovec — so nas videle živali samo iz prve kletke. Toda takoj so dale od sebe nekak glas, nakar je v deseti kletki takoj nastal mir. Večkrat se dogaja, da se samci ene kletke med seboj ne
morejo videti, če lovec na to ne pazi, ga to drago stane, ker je nekega dne v tisti kletki slabej-ši prav gotovo zadavljen. -o-
Prisostvoval umoru Lincolna
New London, Conn. — Tukaj živi Benjamin F. Judd, ki je star 103 leta in ki trdi, da je bil takrat navzoč v glediščM, ko je morilec oddal smrtonosen strel na predsednika Lincolna.
MALI OGLASI
Posebnosti za soboto
Pri nas dobite najboljše vrste meso, najsi bo govedina, tele-tina ali mlada jagnjetina, po sledečih cenah: Round steak 32c; sirloin steak 32c; sveži vampi 12c; govedina za juho 16c; govedina za pečenje (pot roast) 24c; piščanci za pohanje 26c; telečja pljuča 6c; suhe klobase 30c; teletina za pohanje 28c. Se vljudno priporočam vsem cenjenim gospodinjam.
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Delo dobi
izurjeni slovenski krojač, da bo v trgovini za poslovodjo. Vprašajte pri Brazis Bros., 6905 Superior Ave.
(Jul. 23, 27, 30, aug. 3)
Lepa prilika
Slovencu, ki želi odpreti samostojno trgovino, se nudi lepa prilika v sredini slovenske naselbine v Barbertonu, Ohio. V poslopju, ki je nalašč zgrajeno za trgovino, si je trgovec, ki je imel omenjeno poslopje v najemu zadnjih šest let, tako opomogel, da si je dal sedaj zgraditi svoje lastno poslopje za trgovino. Nadaljni dokaz, da je poslopje na pravem prostoru je tudi to, da ni bilo prazno odkar je zgrajeno. Za vse podrobnosti se je obrniti" na lastnico Mrs. Jennie Troha, 107 — 16th St. Barberton, Ohio.
NAZNANILO članstvu sv. Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. J.
Ta mesec se bo pobiral ases-ment v soboto 24. julija, namesto 25., ker pride na nedeljo. Torej sestre, PROSIM, da poravnate vse, ki še niste, dne 24, med 6 in 8 uro zvečer v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida.
Naznanjam tudi, da me prihodnji teden ne bo doma, toraj se obrnite glede društvenih zadev na sestro H. Mally, 1105 E. 63rd St., ali pa na sestro blag. F. Macerol 1150 E. 61st St. Pozdrav—M. Hochevar, taj.
Slavnostna otvoritev
V soboto 24. julija se vrši slavnostna otvoritev našega Beer parlor j a na 9195 Cambridge Ave. Izvrstna zabava in fina postrežba. Pridite. Najboljša vina in pivo. Se priporočam.
Anton Zadnik
PRIJAZNO VABILO
V soboto 24. julija bo-mo pri nas servirali okus-ne
PEČENE PIŠČANCE
Prav prijazno vabim vse prijatelje in znance. Na razpolago bo najboljše 6% pivo in domače vi-iio. Za ples a žel j ne bo igrala godba Albin Sam-sa, v petek in nedeljo večer pa Frank Čampa.
Se vljudno priporoča za obilno udeležbo
ANGIE'S CAFE
6702 St. Clair Ave.
Velika zemljiška vrednost
Naprodaj je na 19403 Arrowhead Ave., blizu E. 185. ceste, zidano poslopje, kjer je trgovina in 5 sob; velik lot in garaža. Pripravno za mesnico, grocerijo ali kako drugo trgovino, če se hitro proda je cena samo $3,500; $500 takoj, ostalo na lahka odplačila. Odločite se hitro! A. A. Kalish & Co.
595 E. 185th St.
Tel. KEnmore 1115
(173)
Hiša 6 sob
za eno družino, 4 sobe spodaj in 2 zgorej, ima furnez, kopališče, garaža, lot 75x100, na tlakani in plačani cesti, med 185. in 200. cesti; se proda za samo $4300. Nekaj gotovine, drugo kot rent. Vprašajte še danes po 4. uri pri Louis Petrich 18613 Keewanee Ave. KEnmore 3198-W Imam še več drugih hiš po zmernah cenah.
Proda se
omara za klobuke in kape, pripravno za obešanje obleke; cash register, železna blagajna, dve izložbeni omari in stroj za napravi j an je čekov. Proda se po najnižji ceni radi opustitve trgovine. Originalna cena vsega gori omenjenega je bila $1,040, sedaj se proda vse skupaj za $125.00. Vprašajte pri J os. Gornik, 672 E. 152nd St.	(171)
Stanovanje
se da v najem, 5 sob zgorej in garaža; vse udobnosti. Na 18213 Park Drive. Odda se pošteni družini. Poizve se na 1133 Norwood Rd.	(171)
SPECIALS f
Friday - Saturday
Fresh Roll Butter, lb. 33c New Potatoes, 10 lbs.. 19c Yellow, Firm Bananas,
1 lb................5c
P and G Soap, 10 bars 39c Fels-Naptha Soap,
lObars............41c
We Have Fresh Fish At a Low Price Today
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St.
Soba se odda
poštenemu fantu; prost vhod in vse udobnosti. Vprašajte na 6606 Schaefer Ave.	(173)
Posebno nike cene
Govedina za juho ...........I2V2C
Zmleto meso (mešano) I6V2C Govedina cd noge ali šolder 21c
Teletina za ajmoht ........I2V2C
Teletina za filanje ..........l^Vac
Teletina za pečenje ............18c
Pcrkchops (od kraja) ......25c
Pork butts ..........................29c
Suhe klobase, najboljše
vrste, 3 funte ....................95c
Solatno olje, galona............
(prinesite posodo) Se vljudno priporočamo
Matt Križman
6422 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St.
KRIŽEM PO JUTR0VEM
Po n.mik.H UTlrmlkm K. Kara
Peljiva vranca nazaj v hlev!"
Rih je spet varno stopal. Ampak čemu so mislili vranca ohromiti? Nič manj nisem bil je-2en k0 Halef.
"Vem zakaj!" je menil.
"No—?"
"Da bi vranca prodal!"
"Pač ne! Res je sicer, da se c'gani poslužujejo takih sred-skv. če lastnik ne najde igle, m'sli, da je konj neozdravljivo bolan pa ga proda pod nič. V ^nle slučaju pa gre za nekaj druga, se bojim!"
"Saj te je vendar handžija vPrašal, ali je konj naprodaj!"
".Pa moj odgovor je bil tak, da Pač ne misli več na kupčijo.
Pa si je res domišljeval, da me bo prevaril, se je grdo uka-
nil!	\
Neki drugi sum se mi vzbuja, nejasen še sicer, pa ubraniti se ne morem—."
"Kaj misliš?"
"Cemu se nas je voznik držal cek kože, ko smo hodili po SeJ'mu? čemu se je neprestano v«kal vmes, če sem govoril z domačimi?? In še nekaj! Ali niso pravili, da se je hlapec posrečil! čuli smo ga stokati, 0 smo se vrnili s sejma. Ra-da je hlapec, rebra si je Polomil, je pravil gospodar.
Hm—]»
"No—!»
"Gospod, neka misel mi je Prišla!"
"Povej je!"
"Nalašč so nam ohromili konja!"
"Tudi sam tako slutim."
"In čemu bi ohromili konja, ak° ga ne mislijo kupiti."
"No, kaj meniš?"
"Da bi ne mogel hoditi—."
"In zakaj bi naj ne hodil?"
, "Da bi jezdec ne mogel dalje!"
. "Cisto pravilno! In zakaj bi Je^ec ne smel dalje?"
"Da bi ga lopovi došli ali pa vsaj prehiteli."
"Da! Zadržati nas hočejo ali celo zasledovati, ko bomo odpotovali. In da bi nas prav goto-Vo došli, so pohabili vranca."
"Ampak čemu? čemu nas ^isli tale handžija zasledovati?
mu nismo nič storili. Njegovi gostje smo. Pomagati nam m°r-a, ne pa škodovati!"
"Njegova gostoljubnost se mi Je že koj izpočetka zdela zelo ^mljiva in vsiljiva. Dobro nam Je Postregel, je res, ampak vse Je zdelo kakor vnaprej prijavljeno. In če nas je hlapec pričakoval pri vhodu v me-st°- je handžija vedel, da pride-lno- Nekdo ga je obvestil. In Vest o našem prihodu je prišla Zelnik iz Ismilana. In to je
Psa raztrgala granata
?ist0 mogoče. Mnogo časa smo Zgubili spotoma, po ovinku smo Potovali, čisto lahko je mogoče, [7 je sel prehitel. Ne pozaba je ismilanski handžija De-Se'imov brat! Morebiti je—" 'Glej gospod!" me je prekinil, ^ Stala sva pri hlevskih vratih, j eceril0 se je že, pa dovolj svet-je še bilo, da sva videla pri na dvorišče postarno žen-j).0. Boječe se je ozirala, kot dvSe koga bala, pa pohitela črez °rišče in obstala pri hlevu.
Esgar!" je polglasno zaklicala.
je Esgar?" sem se ogla-
'^oznikov hlapec." Ni ga."
l'Ne—? Kdo gj?" Voznikov gost."
popila je v hlev in hlastnila: ali si ti tisti krist-
','^ateri kristjan?" 'atiuv'. ^ danes Prispel iz Ismi-
Zakaj?" posvarila bi te rada." ^svarila? pred kom?"
i* m '' gospod! Zapusti han mesto brž ko mogoče, na vsak
način pa še nocoj!" "čemu?"
"V smrtni nevarnosti si!" "V smrtni nevarnosti? Odkod veš to?" "Od svojega gospodarja." "Kdo je tvoj gospodar?" "Hejwedžija Glava." "A tako—! In on ti je rekel, da mi preti smrtna nevarnost?"
"Ne. Naročil mi je, naj po-iščem voznika in mu rečem, da mora priti k nam, ko se bo stemnilo."
"K vam? H komu?" "K mojemu gospodarju" "Kje je vaša hiša?" "Kar tule. Njegovo dvorišče meji na vaše. Le plot je vmes."
"Naš sosed je Glava? Hm—! Meni pa je handžija čisto drugo hišo pokazal! V ulici onstran trga."
"Torej te je varal! Ni hotel izdati, da je Glava njegov sosed. To mi priča, da sem čisto prav slutila nevarnost. Le da še ne vem, kaka nevarnost vam preti. Posvetovali se bodo nocoj. Zato sem morala stopiti po handžijo.
Beži, gospod! Ne smem več postajati tod. Opazili bi me. Pohitela sem na dvorišče, upala sem, da bom našla katerega izmed vas. Posvarila sem te, ne obotavljaj se, beži!
Sedaj pa moram k vozniku." Oditi je mislila. Prijel sem jo za roko.
"Trenutek še počakaj! Povej, kako da si se radi mene podala v nevarnost in me prišla svariti?"
"Kristjanka sem prav kakor ti. In srce mi je velevalo, da te moram posvariti. Mojo vero imaš, Mater božjo častiš prav kakor jaz. Tvoja sestra sem in svojemu bratu moram pomagati, ako je v nevarnosti."
"Bog ti naj povrne! Odkod pa veš, da sem kristjan?"
"Ko ste se vračali s sejma, ste šli mimo naše hiše. Videli so vas in eden te je imenoval džau-ra."
"Kdo pa je tisti?" "Pravzaprav sta dva. Davi sta prišla iz Ismilana." "Ju ppznaš?"
"Ne. Starejšega so imenovali berača. Njegov obraz je hudoben, zdi se mi, da sem ga že nekje videla. Mislim, da pri svojem prejšnjem gospodarju v Barutinu."
Spet je mislila oditi. Pa spet sem jo zadržal.
"V Barutinu si prej služila? Pri tistem stotniku, ki stanuje v karaulu zunaj vasi?" "Da. Ga poznaš?" "In njegovo ženo Haro si spreobrnila h krščanstvu?" Zavzela se je.
"Gospod, kje si to zvedel?" "In v gošči sta si postavili ol-tarček s križem."
Vse bolj se je čudila. "In v tistem skrivališču sta molili?"
Zavzeta me je gledala. "Hara ti je pripovedovala?" "Bil sem v Barutinu stotnikov gost. In tvojo prejšnjo gospodarico sem našel mrtvo Jpred podobo Križanega."
Prestrašena je sklenila roke. "Mrtva? O dobri Bog! Res? Uboga žena!"
"Pripovedoval bi ti, kako je bilo, da imaš čas. Stotnik mi je pravil o tebi."
Prijela me je za roko. "O effendi, pripovedovati mi moraš! Pa sedaj ne utegnem poslušati. Vrnem se, pa naj me ubijejo! Tvegala bom, slišati moram, kako si našel ubogo Haro. Pridem. Me boš počakal tule pri hlevu?"
"želiš, da počakam?" "Prosim te! Prišla bom tjale k plotu pa se lahko pogovarjava. Ti boš stal na tej strani, jaz pa na naši."
"Pridi na naše dvorišče!" "Ne morem, effendi!" (Dalje prihodnjič)
V okolici mesta Sjedice na Poljskem so se poljski vojaki vadili v metanju granat. Ko so vojaki tamkajšnje garnizije najbolj vneto bili pri delu, je naenkrat pritekel od nekod pes, ki je bil očividno dobro dresiran v denašanju predmetov, katere je gospodar vrgel /»proč. Ko je kuža videl vojake, kako mečejo, je brž planil za prvo granato ter jo postrežljivo hotel prinesti nazaj tistemu, ki jo je bil vrgel. Vojaki so bili kajpada vsi preplašeni, ker bi se bilo lahko zgodilo, da bi bil pes prinesel granato nazaj vojaku in bi bila granata eksplodirala tik pred vojaki, kar bi bilo povzročilo hudo nesrečo. Zato so začeli nesrečnega psa preganjati s kamni. Toda pes ni razumel, kaj vojaki hočejo, marveč je junaško pograbil granato in jo hotel odnesti nazaj. Granata pa je v istem hipu v pasjem gobcu eksplodirala in psa na kosce raztrgala.
Billy Klos iz Canton, O. je postal prvak vse Amerike v igranju frnikul. Billy je prvi deček iz države Ohio, ki je zmagal, v tem konte-stu.
Margaret Parker iz Pasa-dene, Kal. je šla raje v zapor za osem dni, kot da bi plačala kazen radi hitre vožnje. Toda ko je poskusila jetniško hrano, si je gospodična premislila, plačala kazen in šla domov.
Poročnik M. J. Adam iz Anglije, si je nadel opravo kot jo imajo potapljači na morju, ko se je dvignil v stratosfero in pobil vse dosedanje rekorde glede dosege višine. Dvignil se je 53,OSI) čevljev visoko.
"Roža fcteta
povest iz dobe tretje križarske vojske
Angleški spisal: H. R. HAGGARD
Pre vel: I. M.


V sredi slovenske naselbine se proda po ceni ali odda v najem zidano poslopje. Prvo nadstropje pripravno za tovarno, v drugem nadstropju so prilične zbor ovalne dvorane za društva in.klube, pripravna za male zabavne prireditve. Podjeten človek ima priložnost priti po ceni do lepega posestva in dobrega zaslužka. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na

GL. URAD S. D. ZVEZE 6103 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Telephone: ENdicott 0886
St HAMBURG-AMERICAN LINE®) IJNORTH GERMAN UOYDil
1430 EUCLID AVENUE, CLEVELAND, O.
Slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu
ki se vrši
To bo piknik vseh piknikov, zato
ne zamudite
Truki odpeljejo od poldne naprej .vsake pol ure izpred Slovenskega doma na Holmes Ave. Postajališča: 152d St. in Sylvia Ave., Slovenski delavski dom, Waterloo RdL La Salle gledišče na 185. cesti, Miller Ave. in 200th St., St. Clair Ave. in 222d St.
«mtmm»nmtmmt«mmmmmmmmm«tmmm«mmtm«mmmmm«m:mmmmtm«m«j«««m«|
I	Preko 1,000 nagrad se bo razdelilo. Vprašajte za
proste listke pri svojem groceristu in mesarju. Na pikniku bo vsaka stvar napol zastonj. Za ples bo igrala fina godba.

Pohvalila sta Dima in Plama in vrla konja sta se spustila drug poleg drugega v dir, deleč množico kakor reže lad j in rivec valove. Čez deset korakov je bila množica bolj redka, pri tridesetih sta jo že imela za seboj. Dirjala sta naprej, cesta se .je zavila na levo, tu sta jim v vladajoči temi izginila izpred oči.
"Naprej!" je rekel Godvin in potegnil za vajeti.
Konja sta se zagnala v polni dir. Zopet je Godvin zavil v stran, na cesto ki je peljala okoli mestnega zidovja in skozi vrtove ter pustila hišo za tujce na levi. še tri minute in bila sta v samotnih vrtovih, kjer to noč ni bilo žensk, ki bi sanjarile po šotorih.
"Wulf," je rekel Godvin, ko sta hitela dalje, "izderi svoj meč pa bodi pripravljen. Pomni, da je skrivna votlina kaj lahko zastražena ; v tem slučaju morava pobijati ali pa se pobiti dati."
Wulf poldma in že sta se dva dolga meča zabliskala v mesečini ; oblak je namreč odplaval dalje. Kakih sto korakov pred njima se je vzdigovala visoka skala, a med njo in okopi sta bila dva stražnika na konjih. Slišala sta peketanje konjskih kopit, se obrnila in strme opazila dva
ISvete's Flower Shopped
MISS FRANCES SVETE, lastnic« 6120 st. CLAIR AVE.
HEnderson 4814 CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba—zmerne cf ne.
oborožena viteza, ki sta dirjala nadnja kakor vihar. Pozvala sta ju, da se ustavita, nato pa sta jezdila nekaj korakov naprej kakor da bi se hotela prepričati, kdo da je.
Kakor bi trenil sta padla brata nad nju. Vojaka sta nastavila sulice; a predno sta ganila, je zadel Godvinov meč enega med vratom pa ramo ter ga presekal do prsne kosti, Wulfov meč pa je podrl drugega, tako da sta obadva padla pri vratih okopov, ne da bi sploh vedela, kdo ju je pobil.
Brata sta potegnila vajeti in ustavila svoja konja, ju obrnila in skočila raz sedla. Eden mrtvih stražnikov je še vedno držal svojega konja za vajeti, druga žival pa je stala zraven njega ter hrskala. Godvin jo je prijel, ne da bi se zganila in vrgel Wulfu ključ, da odpre vrata. Prijel je konja za vajeti, Godvin pa ju je jeljal v votlino in sicer brez težave; živali sta pač mislili, da je bil to v skalo vsekan hlev, kakor so ga bile sploh vajene.
"Kaj pa z mrtvecema?" je dejal Wu,lf.
Najbolje bo, če nam delata družbo," je odgovoril Godvin; in pohitel je ter prinesel najprvo enega, za njim pa še drugega.
"Hitro!" je rekel, ko je vrgel drugo truplo na zemljo. "Zakleni vrata. Skozi drevje sem ugledal jezdece. Ne, ničesar niso vide-li."
In zaklenila sta debela vrata
WOLFF HEATIN
GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK. PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING
Popravljalni deli za vseh vrst
boilerje in furnace DO 3 LETA ZA PLACANJE
Postavite si grelni sistem in začnite i plačevati v septembru
Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik
715 East 103rd .Street
GLenville 9218
Vabijo se tudi naročniki izven mesta
ter jih zapahnila pa z utripajočimi srci čakala v temi in pričakovala, da začno vojaki vsak treno-tek zbijati po vratih. A nobenega glasu ni bilo. Zasledovalci, če so sploh bili, so se obrnili drugam.
Ko je Wulf privezoval konje blizu uhoda v jamo, je Godvin nosil težke skale ter jih nagro-madil ob vratih. Sedaj sta bila varna. Vrata so namreč imela železne tečaje in so bila pritrjena v živi skali.
PETNAJSTO POGLAVJE
Napočil je čas najmučnejšega čakanja, kar sta ga brata poznala. S sten po votlini je kapljala voda in Wulf, ki ga je mučila žeja, jo je zbiral v perišče ter jo pil. Močil si je tudi glavo, da si je hladil bolečine. Godvin je izmival bratove rane.
Wulf pa mu je pripovedoval podrobno o boju na mostu. "Pri prvem spopadu se mi je sulica vjela med členi nasprotnikove elade ter jo odtrgala, Lozelo-va sulica pa je zadela ob moj ščit ter mi ga vrgla iz roke; nato sva švignila drug mimo drugega in so sprednja Dimova kopita visela za trenutek nad brez-dnem, tako da sem že mislil, da je gotovo vse izgubljeno. Pri drugem spopadu je Lozelova sulica šla pod pazduho skozi, moja pa je zadela Lozela sredi prsi ter vrgla na tla jezdeca in vran-ca, ki pa se nikakor ni mogel ustaviti v silnem diru, zato je skočil čas obadva kakor skačejo konji, kadar so na lovu. Na konju nisem hotel s kopi,ti poman-drati Lozela, ampak sem razja-hal, da bi končal boj na viteški način, a zadel me je nasprotnikov meč. ker nisem imel ščita, z vso silo na oklep, tako da sem omahnil nazaj' ter bi bil padel v prepad, da nisem zadel ob svojega konja."
Pravil je o udarcih, ki so sledili zlasti v usodnem trenotku, ko je ranil Lozela, mu presekal oklep iter ga pobil, kakor mesar pobi.je vola. Kakp je ta mogoč ni in krvoločni človek, ko je sko-čil nadenj, da ga usmrti, prosil usmiljenja, ga prosil v imenu Kristusovem in njune lastne matere, ki jo je poznal kot otrok V Eseksu; on da ga ni mogel umoriti, ker je bil brez orožja, ampak se je obrnil proč, češ, da ga prepušča Al Džebalu, nakar je ta izdajavski pes skočil pokonci in ga skušal zabosti. Pripovedoval je tudi o poslednjem groznem boju in kako se je pre tresen po zavratnem sunku dasi mu bodalo ni niti prodrlo oklepa, boril z Lozelom mož proti možu in kako je vsled svoje mladosti, velike naravne moči in zbok spretnosti v borenju, ki si jo je pridobil v marsikakem boju doma v vasi, zmagal in kako se mu je visečemu nad robpm brezdna posrečilo oprostiti si desnico, izdreti svoje bodalo ter narediti konec strašni borbi.
'"A nikdar," je pristavil Wulf, "ne pozabim pogleda tega človeka, ko je padel vznak in pro-
dirljivega krika, ki se mu je iz-vil iz predrtega grla."
"Vsaj en lopov manj na svetu," odgovori Godvin. "In prav vesel sem, da si bil ti na vrsti, kajti v zadnji borbi je zmagala tvoja moč; jaz nisem tako močan, in bi bil radi tega gotovo premagan. Tudi sem'i^nnenja, da si prav ravjial, ko si se pokazal usmiljenega, kakor pristo-ja pravemu vitezu, da si si s tem pridobil veliko čast in da je naš pokojni stric ponosen nate kot sem jaz."
"Hvala ti," odvrne Wulf preprosto; "a kdo more v tako oso-depolni uri misliti na take stvari?"
čas je lezel dalje; mesec se je nagnil proti goram.
"Kaj, če ne prideta?" vpraša Wulf.
"Počakajva do zore, potem bova šele mislila o tem," odgovori Godvin.
"Kako moreta priti, ko so vrata zagrcmadena?" vpraša Wulf.
"Kako p,a je Masuda prišla in odšla?" odgovori Godvin. "O, nikar me ne izprašuj; vse je V božjih rokah."
"Poglej no," je zašepetal Wulf. "Kdo pa je tam na koncu vo-tlinq tam pri mrtvih vojakih?"
"Njihovi duhovi morda," odgovori Godvin, izdere meč in se nagne naprej. Pozorno pogleda v tisto smer in res sta stali tam dve senci, kojih slabotne orise je bilo videti v mraku. Premikali sta se proti njima in pravkar je mesec posvetil na' njuno belo oblačilo in odseval v draguljih, ki sta jih nosili.
"Ne morem ju opaziti," je rekel nek glas. "Ta dva mrtva vojaka, kaj vendar pomenita?"
"Pa tamle stojita njuna konja," odgovori drugi glas;
Brata sta zdaj uganila, kdo
da je prihajal, in sta stopila iz sence ob steni.
"Rozamunda!" sta zaklicala.
"Godvin! Wulf!" je vzkliknila v odgovor. "O, Jezus, hvala Tebi, hvala Tebi — Tebi, pa tej vrli ženski!" In objela je Masu-do ter jo poljubila.
Masuda pa jo je potisnila nazaj in rekla s skoraj osornim glasom:
"Ni prav, princezinja, da bi se tvoje čiste ustnice dotaknile lica ženske iz roda morivcev."
Pa Rozamunda se ni dala zavrniti.
"Povsem pristojno je," je ih-tela, "da te zahvalim jaz, ki bi kmalu postala žrtva glavarja morilcev:"
"Tako, romarja Peter in Janez, vajina patrona sta vaju privedla došem varno. Ti, Janez, se znaš prav dobro boriti. Ne, ne pcstajajta, da bi čula najino povest, če želita ostati živa,' da jo slišita. Kaj! Tudi vojakova korjja: imata pri svojih? Dobro sta jo pogodila! Nisem vama
I Zavarovalnina
VSEH VRST
Se priporočamo
HAFFNER'S
Insurance Agency
6106 St. Clair Ave.
pripisovala toliko bistroumnosti. Sedaj, gospod Wulf, ali moreš hoditi? Moreš; toliko bolje; to ti prihrani neprijetno ježo, kajti ta kraj je strm, dasi ne tako strm kot drug kraj, ki' ga dobro poznaš. Posadita princezinjo na Plama, kajti nobena mačka ne stopa varnejše kot ta konj. Jaz, ki poznam pot, pojdem naprej. Janez, ti vzemi druga dva konja, ti, Peter, pa bodi z Dimom zadnji; če bi se kateri ustavljal, pa ga podraži z mečem. Naprej, Plam, le brez strahu, Plam. Kamor stopim jaz, moreš tudi ti stopiti," in Masuda si je delala pot skozi grmovje in do roba skalovja, govorila s hr ska j očim konjem ter ga božala po vratu.
Še eno minuto in počasi so plezali po tako strmem gorskem grebenu navzdol, da je vse kazalo, da morajo vsak čas pasti in se razleteti ob dnu na kosce. A nikdo ni padel; ta pot- namreč, narejena, da "se jo uporabi ob
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo in vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2878 __
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & ' SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
riCEBUŠNE PASOVE IN KLASTIČNE NOGAVIC«
m.m. * polal »alo*l. Polili«"« tudi pa polti.
Mandel Dr«* Co. 187 ox Waterloo Rd. Clavalaai,
J. BONCHA
TRGOVINA STENSKEGA PAPlB,t PAPIRANJE 6105 St. Clair Avenue
Tel. HEnderson 4149
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6,102 ST. CLAIK AVE, HEnderson 1126
ZA TRAJEN SPOMIN NA "SREČNE DQGODKE" POJDITE K
Za vaše slike i
6122 st. clair ave.	endi9qtt 0670
Naš atelje je zaprt ob'nedeljah __ v juliju in avgustu
V JUGOSLAVIJO
SAMO 7 D NI če potujete na ekspresnih parnikih:
BREMEN »« EURO PA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Brem-merhaven ziajamči udobno potovanje do Ljubljane
Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki:
COLUMBUS HANSA »« DEUTSCHLAND HAMBURG »« NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.
Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
• Dolžni ste sami sebi, vaši družini in vaši derlarnici, videti in primerjati- krasno', porabno 1037 Apex ledenico — predno ktipite kako ledenico. Apeic vam' da krasoto in stil, trpežno^t v izdelavi ter nižjih stroških obrata. Res, Apex vam'da vse, kar ste si vedno želeli v električni le'denici, vam da več vrednosti', več udobnosti za dolar, kot j6 dobite v kaikem drugem izdelku.'
VIDETI JE VERJETI
Da se vidi, se verjame. Vidite Apex, primerjajte Apex — in hoteli boste Apex v svoji hiši.
Od 13995 naprej
"An Electric Refrigerator pays for itself"
OBLAK FURNITURE CO.
6612-14 St. Clair Ave. HEnderson 2978