^NA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 96
KRANJ, torek, 17.12.1985
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Hrup moti otroke
.pšenice — Že tedaj, ko so se Jese
ni odločali za občinski samopri-
t&^ek za gradnjo osnovne šole na so pedagogi osnovne šole
p "TL***! so pedagogi osnovne šole Vzri - Stražišar opozarjali na ne» ^ržne prostorske in sanitarno-hi-^enske razmere v njihovi šoli, ki tik poleg železarne. Vendar pa la  l zaradi naglega upadanja števi-* učencev in piedvsem zaradi po-s ^J1 J kanj a denarja niso uspeli. Zato ° tetos dali pobudo, naj se problematika šole vključi v novi srednjero-
Pobudo
šole so opredelili v predlo-
ta il^oročnega plana občine do le p*"5 ali 2000. S tako opredelitvijo delavci šole niso soglašali, saj je
inšpekcijska služba ugotovila, da na šoli niso zagotovljeni osnovni sanitarno-tehnični in higienski pogoji in da je ogroženo zdravje otrok. Ko so merili hrup, so rezultati pokazali, da so največje dopustne vrednosti hrupa zelo presežene. Prevelik hrup vpliva pri psihofizično težje dojema-jočih otrocih tudi na vzgojnoizobra-ževalne rezultate. Tudi pedagoška služba v Kranju ugotavlja, da so razmere nevzdržne, kajti tudi število učencev raste.
Delavci osnovne šole zato predlagajo, da se prostorska problematika šole vključi v srednjeročni program občine do leta 1990.
D. Sedej
Dogovor o slovenskih sejemskih programih
BRDO PRI KRANJU — V Sloveniji je treba spremljati gibanje se-j^skih programov sedanjih in bodočih sejemskih prireditev. To na-°go naj bi prevzeli najvišji občinski organi in tudi poskrbeli, da n* posameznih področjih ne bi prišlo do prekrivanj.
. To je eno od stališč s srečanja predstavnikov slovenskih sejemskih mest (Ljubljane, Celja, Maribora, Gornje Radgone in Kranja), iz-Vrsnih svetov in občinskih skupščin ter gospodarske zbornice Slovenija minuli teden v četrtek na Brdu pri Kranju. Dogovorili so se tudi, naj Dl Povsod v občinah, kjer imajo sejemske prireditve, ustanovili koordi-n&cijske odbore. V njih bi poleg predstavnikov občine morali biti tudi Predstavniki gostinstva, hotelirstva, prometa, komunale, turizma in ru8i- Za čimboljšo organizacijo in potek sejemskih prireditev naj bi ?l namreč prizadevali vsi, vsak na svojem področju. Precej kritike je ^uo tudi na račun nekaterih organizacij združenega dela (trgovskih in rugih), kjer običajno ni prave zavzetosti in tako imenovane pripadnosti, da bi sejemska prireditev čimbolj uspela.
Na sestanku pa so se tudi zavzeli za enotnejšo politiko inšpekcijskih služb pri tolmačenju posameznih predpisov v zvezi s sejemskimi Prireditvami. Različne razlage in ukrepi imajo prostorsko gledano dolgoročne posledice in največkrat naredijo več škode kot koristi. Skleni-1 so, da bodo sejemske delovne organizacije zahtevale od republiških °rganov zmanjšanje prometnega davka na sejemskih lokacijah med Prireditvami. In nenazadnje so poudarili, da bi v svoje programe morale vnesti sejemske prireditve tudi hotelske delovne organizacije.
lednje običajno prav zaradi turističnih in drugih aranžmajev rade po-?.ahijo na sejemske goste. Tako se je že zgodilo, da so gostje na specia-lziranem sejmu civilne zaščite v Kranju morali iskati prenočitev po VseJ Gorenjski, Ljubljani in še dlje. ^
Danes
v Gorenjskem glasu:
stran 3:
Mačka v žaklju nihče ne bo kupi! stran 4:
Števci so ponesli Iskrino ime v svet stran 6:
Letalcem sonce ne stali kril
stran 8 in 9:
Ob Termiki še toplarna •Prašiči v dveh nadstropjih stran 16:
Oborožen rop v Kropi
Kropa — V petek, 13. decembra, je ob 8.10 v poštno poslopje v Kropi vstopil neznanec, ki je skrival obraz za rdečim šalom, naperil pištolo v upravnico za pultom in stranko, ki je prišla po opravkih, in zahteval denar. Potem ko je ustrahoval ženski na pošti, je iz predala vzel 500 tisoč dinarjev gotovine, s pulta pa dve denarnici z dokumenti in 13 tisočaki gotovine, nato pa pobegnil proti gozdnatemu pobočju.
Takoj ko so dobili obvestilo, so delavci UNZ iz Kranja začeli z akcijo, v kateri sodelujejo tudi pripadniki zaščitne enote milice. Dodobra so preiskali okolico, območje Krope je preletel tudi helikopter RSNZ. Storilca niso izsledili. Več o petkovem oboroženem ropu preberite na 7. strani.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Očistimo deželo Kranjsko!
Takšno geslo so mladi napisali na vabilo za okroglo mizo, ki so jo minuli četrtek pripravili o ekološki problematiki v Kranju. Ekološka skupina pri občinski konferenci ZSMS Kranj je tako napravila-prvi pogovor o onesnaženi Savi, nevarnih odplakah, ki jih kranjske tovarne spuščajo vanjo, o pozidavi zemlje prve kakovosti na Planini, o umiranju gozdov... Pravzaprav to ni bil njihov prvi stik z javnostjo, saj so ob nedavni akciji Nič nas ne sme presenetiti postavili ekološko stojnico. Toda skorajda tako kot so se jih tedaj ljudje izogibali (kdovekakšno neumnost so si spet izmislili mladi, so si brundali v brk), je bil tudi odziv na okroglo mizo klavrn, čeprav so razposlali dvesto vabil. Prišla je peščica gostov, nekaj gozdarjev in zdravnikov, skorajžil se je eden izmed sanitarnih inšpektorjev in (mladi) predstavnik sindikata ter predstavnik manjše kranjske tovarne, ki čistilno napravo že ima. Tudi udeležba mladih iz osnovnih organizacij je bila slaba.
Mladim nestrokovnosti seveda ne smemo očitati, zkvedajo se, da vselej nimajo pravih podatkov in da postavljajo vprašanja, ki niso podprta s strokovnimi dognanji. Toda na okroglo mizo so se dobro pripravili. Obiskali so nekaj kranjskih tovarn ob Savi in tam povprašali, kako skrbe za odplake. Kaže, da jih niso jemali dovolj resno, saj so mladi povedali nekaj takšnih stvari, ki bi jih časnikarjem verjetno zamolčali, z mladimi pa so bili osupljivo iskreni.
Zapisati velja še misel, ki smo jo slišali %a okroglo mizo: Nič ni narobe, če mladi zastavljate vprašanja, ki vsebujejo napačne podatke. Ko strokovnjaki odgovore, se često zgodi, da povedo tudi tisto, kar je kritično, kar morda sicer ne bi povedali.
Mladi so ob koncu pogovora postavili zahteve, da tovarne ob rekah zgradijo čistilne naprave, da čistilne naprave redno vzdržujejo, da se glede glavnih onesnaževalcev sprejmejo konkretni ukrepi, da pri novih naložbah predvidijo možne posledice, da počistijo divja odlagališča in očistijo kranjsko mesto ...
Seveda takšne zahteve ne bodo imele haska, če se ne bodo zganili tisti, ki so dolžni reševati takšne probleme. Takšne zahteve moramo razumeti kot prebujanje zavesti in terjanje odgovornosti. To seveda ni le dolžnost mladinske organizacije, temveč tudi drugih, predvsem socialistične zveze. Žal se še vedno dogaja, da prav v socialistični zvezi ekološka vprašanja odrivajo na rob pozornosti, saj se je z njimi pač težko spopasti.
M. Volčjak
J
Povečana šola v Mojstrani
Mojstrana — Z zbranim denarjem drugega občinskega samoprispevka, s sredstvi združenega dela in drugimi so v Mojstrani prenovili in dogradili osnovno šolo. Po letošnji otvoritvi prizidka šole na Koroški Beli je to že drugi objekt v jeseniški občini, za katerega so denar prispevali občani. Na svečanosti, ki je bila v telovadnici osnovne šole 16. december v Mojstrani v nedeljo dopoldne, sta se vsem, ki so prispevali denar in se trudili za obnovo in dograditev šole, zahvalila Marija Malenšek, direktorica Vzgojno izobraževalnega zavoda Jesenice in Anton Arh, predsednik gradbenega odbora za izvedbo drugega občinskega samoprispevka. Otvoritev je bila hkrati tudi osrednja svečanost za praznik krajevne skupnosti Mojstrana.
Osnovna šola 16. december v Mojstrani, ki ima irne po dogodku pred 44 leti, ko so se domačini uprli okupatorju. Sedaj ima tri nove učilnice, štiri kabinete, jedilnico, knjižnico, garderobo in druge prostore. Obnovili so tudi streho, zunanje stene, okna in opravili še vrsto drugih del. Dograditev in obnova sta veljali prek 100 milijonov dinarjev, glavni izvajalci del pa so bili SGP Gradbinec Kranj, delovna enota Jesenice ter delovne organizacije Elim, Vodovod, Kovinostroj in Slovenijales.
A. Žalar
IZKORISTITE VELIKO TRADICIONALNO PRODAJNO
ponudbaT
J bela tehnika, pohištvo 2 konfekcija, volna, krzno J kmetijska mehanizacija in rezervni deli j J lesno obdelovalni stroji J avtomobilske gume
J ČeVlji
J novoletna darila L*j)rehrambeni izdelki
NOVOLETNO SEJEMSKO PRIREDITEV:
26. novoletni sejem kron j, 13.-23.12.'85
vsak dan od 9. do 19. ure TUDI DEDEK MRAZ KUPUJE NA GORENJSKEM SEJMU!
ZANIMIVOSTI:	
•	velika izbira na enem mestu
•	ugodne sejemske cene
•	dostava do doma
•	krediti
•	ostala presenečenja
glas 2. stran.
NOTRANJA POLITIKA
TOREK, 17. DECEMBRA 1915
Plan Škofje Loke do 1990    v lth pravijo
Izvršni svet je obravnaval osnutek na skupni seji odbora za družbeno planiranje in komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora
Škof ja Loka — Osnutek družbenega plana občine Škof j a Loka do leta 1990 temelji na skupno sprejetih smernicah za pripravo plana, na osnutku dogovora, na osnutkih planskih dokumentov organizacij združenega dela in samoupravnih organizacij in skupnosti. Upoštevani pa so tudi planski dokumenti republike in regije.
V planu so opredeljeni cilji in skupni interesi ter usmeritve in okviri za ukrepe ekonomske politike. Sestavni del plana so grafični prikazi prostorskih delov. Opredeljeni so tudi posegi v prostor, ki pa izhajajo predvsem iz želja in potreb uporabnikov in še niso usklajeni z opredeljenimi kriteriji v dogovoru. Velja poudariti, da so investicije (ceste, telefonija, varstvo naravne in kulturne dediščine) večje od za zdaj znanih materialnih možnosti. Vendar pa opredeljene prioritete na tem področju že omogočajo načrtovanje razvoja.
Osnutek družbenega plana je na zadnji seji obravnaval izvršni svet skupaj z odborom za planiranje ter komitejem za planiranje in urejanje prostora. Ugotovili so, da je nekatere dele plana treba dopolniti. Predvsem je treba upoštevati sanacijo škode na žledu. Lesni industriji za višjo
stopnjo predelave je treba dati prednost pri oskrbi s surovinami. Opredeliti je treba zaščito in varovanje območij s pitno vodo. Pri turizmu in trgovini pa je treba poudariti »odprtost« prostora v občini. Upoštevati je treba razvoj turistične ponudbe na Visokem, sanacijo objekta na Trebiji in novogradnjo v Železnikih ter opredeliti tudi nadaljnji razvoj Soriške planine. V Poljanski dolini je treba preveriti površine za stanovanjsko gradnjo. Zaradi omejenih materialnih možnosti pa je treba določiti vrstni red saniranja objektov naravne in kulturne dediščine. Prav tako je glede na kriterije o investiranju treba preveriti vse načrte oziroma investicijske programe organizacij združenega dela. In nenazadnje je izvršni svet na skupni seji poudaril, da je v sleherni dejavnosti pri načrtovanju treba upoštevati obrambni značaj.
O tako dopolnjenem osnutku družbenega plana občine do leta 1990 bo še ta mesec razpravljala občinska skupščina in ga posredovala v enomesečno javno razpravo. Javne razprave bodo organizirane januarja in v drugi polovici meseca tudi razlage po krajevnih skupnostih v občini. Družbeni plan bo skupščina sprejela marca prihodnje leto.
A. Žalar
Rdeči križ pred novimi nalogami
Predstavniki slovenskih občinskih organizacij Rdečega križa so se v Kranju pogovarjali o krvodajalstvu, organizaciji postaj RK, založniški dejavnosti in drugih, že utečenih, a tudi novih nalogah Rdečega križa Slovenije.
seminarju govorila " predsednica Skupščine RKS Ivica Žnidaršič, so tudi ustanavljanje postaj Rdečega križa v krajevnih skupnostih. Postaje naj bi bile nova organizacijska oblika delovanja RK, s katero bi pospešili sosedsko pomoč.
Kmalu bodo občinske organizacije Rdečega križa dobile tudi izkaznice za ljudi, ki bodo v skladu z novo sprejetim zakonom hoteli po svoji smrti darovati dele svojega telesa za povrnitev zdravju drugim. V anketi, napravljeni med 5000 krvodajalci v Sloveniji, se je za takšno obliko humanosti odločilo 70 odstotkov anketiranih. Evidenco ljudi s temi izkaznicami bo imel Rdeči križ, bodoči darovalec pa bo, če tako želi, lahko tudi anonimen.
Rdeči križ kot organizacija se neredko otepa s finančnimi problemi; tretjino sredstev lahko zbere z dejavnostmi, ki jih predvideva zakon, vendar pa je ta pot neredko težavna, kot je bilo slišati na posvetu v Kranju. Največkrat gre za izpad denarja iz deleža prodanih vstopnic v kinematografih, vozovnic v avtobusnem prometu in podobno, kar z drugimi besedami tudi pomeni, da malomarnost drugih prikrajšuje Rdeči križ pri sredstvih. Na posvetu so govorili tudi o založniški dejavnosti Rdečega križa, ki ni ravno majhna, in o načinih, kako bi brošure s preventivno zdravstveno vsebino še v večjem številu kot doslej prišla do ljudi.
L. M.
Kranj — Na dvodnevnem seminarju, ki ga je konec minulega tedna v prostorih hotela Creine organizirala skupščina Rdečega križa Slovenije, se je več kot sto udeležencev, med njimi največ predsednikov in sekretarjev občinskih organizacij Rdečega križa iz vse Slovenije, dogovarjalo o najpomembnejših nalogah v prihodnjem letu in tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Prav gotovo ostaja med osrednjimi nalogami Rdečega križa še naprej krvodajalstvo, ki ga je ta humanitarna organizacija, ki bo v naslednjem letu praznovala 120-letnico obstoja, razvija pri nas že vse povojno obdobje. Na seminarju v Kranju niso le usklajevali nekaterih sprememb, ki so nastale v časovnem programu krvodajalskih akcij v Sloveniji. Poudarili so, da je nujno vse krvodajalce seznaniti s tem, da so pri odvzemu krvi popolnoma varni pred morebitno okužbo z nalezljivo boleznijo — aidsom. V Sloveniji namreč že več kot 20 let pri odvzemu krvi uporabljamo tako igle kot drugi material le za enkratno uporabo — torej nov, steriliziran, ki se po enkratni uporabi zavrže. Na ta način so dajalci krvi povsem zaščiteni pred katerokoli nalezljivo boleznijo, torej tudi pred aidsom. Kri vsakega pa je prav tako pregledana, če vsebuje povzročitelja zlatenice in sifilisa, poslej pa bo tudi glede aidsa.
Med pomembnejšimi nalogami prihodnjega obdobja, o katerih je na
Predpraznično nakupovanje na novoletnem sejmu — Letošnja novoletna sejemska prireditev v Kranju je presenetila že na samem začetku. Zaradi velikega zanimanja so prireditelji morali odkloniti več kot 50 razstavljavcev. Zdaj pa preseneča tudi obisk. V prvih treh dneh so zabeležili že blizu 40.000 obiskovalcev. Prireditev je tudi tokrat predvsem prodajna s sejemskimi cenami in drugimi ugodnostimi. Tako kot običajno je na tej prireditvi velika ponudba bele tehnike, pohištva, konfekcije in drugega najrazličnejšega blaga. Priložnosti za predpraznično nakupovanje je tudi precej. Tako je letošnji sejem res pravi uvod v novoletno razpoloženje. Odprt bo do 23. decembra. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Uradnega obvestila še nismo prejeli
ŠKOFJA LOKA — Pretekli teden so jugoslovanska sredstva javnega obveščanja poročala, da je posebna komisija Evropske gospodarske skupnosti obtožila Gorenje iz Velenja in Loško tovarno hladilnikov prodaje pod ceno na trgih članic Evropske gospodarske skupnosti. Komisija obtožuje naša proizvajalca hladilne opreme, da sta na tujem prodajala ceneje kot doma. EGS je na tem področju zaščite svojih izdelkov izredno stroga: prodajalcu pod ceno prepove prodajo izdelkov ali pa terja dodatno plačilo zaščitne carine, seveda če obtoženi ne dokažejo nasprotnega.
Včeraj smo se v Loški tovarni hladilnikov pozanimali o tej zadevi. Povedali so nam, da uradnega obvestila niso prejeli, niti od Evropske gospodarske skupnosti niti od našega zveznega sekretariata za zunanjo trgovino. Vsaj takšna bi morala biti uradna pot. Seveda pa v LTH ne držijo križem rok. Obtožbo, za katero so zvedeli iz radia in časnikov, preverjajo, pri tem pa so se že povezali z Gorenjem, ki je prav tako obtoženo prodaje pod ceno.
-J k
Stalna razstava
o Gorenjskem odredu
Kranj — Gorenjski muzej v Kranju pripravlja v vojašnici na Bohinjski Beli, ki se imenuje po Gorenjskem odredu, stalno razstavo o življenju in borbah Gorenjskega odreda. Razstava naj bi bila podobna kot razstava Prešernove brigade v kranjski vojašnici. Zato muzealci prosijo vse borce Gorenjskega odreda in svojce, da bi za čim bolj živo in pristnejšo predstavitev Gorenjskega odreda prispevali arhivsko gradivo, ki ga morda še hranijo doma. To so lahko fotografije, vojaška oprema, dokumenti in podobno. Vse predmete, ki bi jih prispevali za to razstavo, naj oddajo v Gorenjskem muzeju v Kranju.
D. D.
NAŠ SOGOVORNIK
Stojan Česnik
Dvakrat plačane ure
Kranj — »S predmetom osnove tehnike in proizvodnje je podobno kot s celotnim usmerjenim izobraževanjem: široko zasnovani program je na papirju lepo napisan, v praksi pa zanj ni dovolj denarja,«
meni učitelj tega predmeta v kranjski srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve Stojan Česnik, diplomirani strojni inženir.
Namen predmeta je, mladino na čim bolj poljuden način seznaniti s tehniko. Tehnika pa je predvsem praktično delo, manj teorija. Tako kot za glasbenika ni dovolj, da se nauči note, ampak mora imeti tudi instrument in nanj igrati, tudi pouk predmeta osnove tehnike in proizvodnje ni mogoč samo s svinčnikom in papirjem. Žal v večini srednjih šol dosti več od tega ni. V povprečju slabe materialne razmere ogrožajo kakovost dela, s tem pa so vprašljiva tudi merila za ocenjevanje, ki naj bi upoštevala predvsem praktične izdelke učencev.
»Po lastnih izkušnjah in pripovedovanju drugih učiteljev teg* predmeta mislim, da bi bilo več koristi, če bi program skrčili. O tem govorimo že več let, vendar do sprememb še ni prišlo,« je nadaljeval Stojan Česnik. »V prvem in drugem letniku ima predmet po tri ure na teden. To ni malo, posebno ne, ker predmet nima prave identitete. Je izredno široko zasnovan, nabit z najrazličnejšimi vsebinami, o katerih pa učenci dobijo samo delno informacijo. Učitelj, ki uči ta predmet, bi moral imeti diplome najmanj s treh fakultet. Ker je pogoj za sprejem na delo samo visokošolska izobrazba, pomeni, da dejansko katerikoli fakultetno izobražen človek lahko uči predmet in da tako tudi je. Opravičilo je široko zasnovan program. To pa navsezadnje tudi pomeni, da je najbolj važno, da se predmet poučuje.« •
»Veliko vsebin iz predmeta osnove tehnike in proizvodnje se p°" dvaja z vsebinami drugih predmetov, na primer z računalniškim* elektrotehniškim, s samoupravljanjem s temelji marksizma in z drugimi. V pogovorih z učitelji drugih predmetov in po odzivu učencev spoznavam, katere snovi so že slišali. Samo nekaj poglavij je takih, k1 jih prvič srečujejo: tehnična dokumentacija, osnove proizvodnje, spl°' šna in elektro energetika. To so poglavja, za katera menim, da bi morala predstavljati jedro tega predmeta in bi jih kazalo temeljito obdelati. Posledica podvajanj je namreč na eni strani zdolgočasenost učencev, na drugi strani pa je šolska ura v bistvu dvakrat plačana. Da bi »e čim bolj izognil podvajanju, se z drugimi učitelji dogovarjam, kolikor se pač da, kdo bo isto snov obdelal oziroma na kakšen način.«
Zavod za šolstvo Slovenije terja, da se nakatere vsebinske slabosti, ki so se pokazale v štirih letih usmerjenega izobraževanja, odpra' vijo že v naslednjem šolskem letu. Ali bodo potemtakem spremembe doletele tudi predmet osnove tehnike in proizvodnje, je težko napovedovati, zna pa se zgoditi, da bo sedanji 210-urni program časovno m vsebinsko vendarle racionalneje izkoriščen.
H. Jelovčan
Hišna samouprava je pastorek
Jeseničan Viktor Brun se ne strinja s tem, da se za stroške upravljanja s stanovanji odvzame 14 odstotkov od stanarine, pavšalno in po pogodbi, ki ne zagotavlja svobodne menjave dela
Jesenice — V jeseniški občini je razmerje med družbeno in zasebno stanovanjsko gradnjo povsem drugačno kot je slovensko povprečje. Na Jesenicah je kar polovica stanovanj v blokih, medtem ko v republiki 25 odstotkov stanovanjskega fonda odpade na družbena stanovanja.
V občini je 5272 stanovanj, skupna vrednost družbenega stanovanjskega sklada pa znaša skoraj 6 milijard 700 milijonov dinarjev. Razumljivo je, da je s takšnim stanovanjskim fondom treba dobro gospodariti, da je veliko dela in težav.
Med stanovalci že nekaj let zelo skrbno spremlja stanovanjsko problematiko Jeseničan Viktor Brun, ki je nedavno tehtno analiziral predvideno novo reorganizacijo Biroja za urbanizem in stanovanjsko poslovanje in imel na predlog vrsto pripomb. Ukvarja pa se tudi z drugimi problemi stanovanjskega gospodarstva, med drugim z upravljanjem in stroški ter delom hišnih svetov.
»V jeseniški občini je notranja delitev stanarine takšna, da je treba dati za upravljanje 14 odstotkov od stanarine,« pravi Viktor Brun. »Lepo in prav, ko bi upravljanje resnično potekalo tako, kot je treba. V Ljubljani je več kot 250 hišnih svetov prevzelo vsa dela in opravila glede upravljanja in gospodarjenja s stanovanjsko hišo. S tem so prihranili dobršen del stanarine, znižali stroške upravljanja in namenili več denarja za potrebe svoje hiše. Sprašujem se, zakaj v jeseniški občini ni takšne pobude, ko pa upam trditi, da je pri nas že obveščanje hišne samouprave o predpisih skrajno zanemarjeno, kar se posledično odraža na neaktivnosti hišne samouprave.
Osebno se mi zdi docela nesprejemljiv predlog, da bi skupnosti stanovalcev sklepale z novo delovno organizacijo v okviru BUSP-a dolgoročne pogodbe o upravljanju del in opravil.
2e nekaj časa poskušam dokazati, da so sedanje pogodbe med uprav ljalci in hišnimi sveti pravno neveljavne, saj plačilni odnosi ne teme-
ljijo na osnovi svobodne menjave dela. Hišnim svetom ne morejo kar pavšalno odvzeti 14 odstotkov, če praksa o opravljanju del kaže drugačno sliko. Pogodbe bi morali sklepati realneje, saj imamo na Jesenicah vsaj tri skupine hiš (nekatere so brez dvigala itd.), ne pa vzeti vsem enako.
Pionirski hišni sveti
Viktor Brun bi rad prodrl tudi z izvirno zamislijo, da bi po posameznih stanovanjskih hišah ustanovili mlade pionirske hišne svete. Mlade bi tako najlaže naučili, kako se gospodari s hišo in kako je skupno družbeno premoženje treba čuvati. Kar se Janezek nauči...
Lep primer so mladi v novem naselju Centra II, ki so se zbrali in od vrha do tal očistili stolpnico; celo belili so. Zdaj je okolica urejena, mladina pa ima po vsem tem delu primeren odnos do stolpnice, hiše, ki jim je urejen in prijeten dom ...
Teh 14 odstotkov pomeni za uprav-ljalca več kot 100 milijonov dinarjev; kaj imajo od tega skupnosti stanovalcev? Ponavadi dobijo na vrata le inkasanta, kaj več pa ne. Ponuja se mi misel o določeni decentralizaciji, ki bi jo kazalo poskusiti na Plavžu, kjer je zaokroženo naselje s skoraj 40 odstotki družbenega stanovanjskega fonda v občini. V tej enoti stanovanjske skupnosti bi opravljali vsa dela in opravila.
Morali bi utrjevati samoupravni položaj stanovalcev, sprejemati letne, sredjeročne in dolgoročne načrte, skrbno pripravljati gradivo za seje svetov stanovalcev, in izdelati stroškovnik. Paziti bi morali na vsak dinar, ki zdaj ostaja neuporabljen, čeprav bi ga hišna samouprava lahko združevala in skrbela za ustrezna popravila. Zdi se mi nerazumljivo, da se nihče ne poglobi in resno ne razmišlja o smotrnejšem upravljanju s tako velikim družbenim bogastvom.«
D. Sedej
Svet in mi
Soseda na* obisku
• Za jugoslovansko zunanje politično dejavnost v pretekle^1 tednu sta bila značilna dva dogodka. Obiskala sta nas voditelj® dveh sosednjih držav, s katerim' že dolga leta trajno in ustvarjalo? sodelujemo. Pri nas je bil na obi' sku predsednik ministrskega sve' ta Madžarske Gy6rgy Lazar. Naj' več se je pogovarjal o zadevaj dvostranskega pomena in o sode' lovanju med državama, ki sta %& začela pokojni predsednik Tito i*1 madžarski voditelj Kadar. V P0' govorih z Milko Planine, VidojeA1 Zarkovičem in Radovanom VlaJ kovičem so obravnavali tudi H0" če mednarodne teme, predvsei*1 po zgodovinskem srečanju Re®' gana in Gorbačova v Ženevi.
• Tradicionalno uspešen je tudi obisk romunskega državn^ ga in partijskega voditelja Cea^1' sescuja v Beogradu. Voditelji Ju' goslavije in Romunije se že nekaJ časa srečujejo redno vsako let°-Pogovori so tudi tokrat potekali» prijateljskem in ustvarjalne«*1 ozračju in v prepričanju, da mo*8 Balkan postati območje miflJ brez jedrskega orožja. Za to P0' nudbo je izredno zagreta tudi &, sednja Grčija.
• K nam na obisk pa prihaj ameriški državni sekretar Geofp Shultz, ki je pred obiskom pri na obiskal večino zahodnoevropski zaveznikov in sosednjo Romun1 jo. Schultzev obisk pri nas bo fm tekal v času, ko se Jugoslavija lfl Združene države Amerike inte*1 zivno pogovarjata o razširitvi 09 spodarskega sodelovanja. ZdnJ žene države so namreč eden n&J pomembnejših jugoslovanski*1 zunanjetrgovinskih partnerjev & tudi  država,  zainteresirana z čim prejšnjo rešitev naših gosp^ darskih težav. Seveda pa bo amf riški državni sekretar naše vod1 telje temeljito seznanil s pogovo« Reagana in Gorbačova v Ženevi-
-jk
TOREK, 17. DECEMBRA 1985
GOSPODARSTVO
3. stran (^S^SSoJJg^CaAS
Sprejeli smo nove devizne zakone, toda ...
... mačka v žaklju nihče ne bo kupil
Nova devizna zakonodaja ne bo nič veljala, če ne bomo ponujali svetu kakovostnega blaga, saj mačka v žaklju nihče ne ku-Puje, in če zakonov ne bomo spoštovali.
Aprila letos je zvezni izvršni svet Ponudil prve osnutke nove devizne zakonodaje. V začetku decembra jo je zvezna skupščina sprejela, veljati pa bo začela 1. januarja leta 1986.
Dolga je bila pot do sprejema zakonov, bi dejal marsikdo, vendar je °ila za jugoslovanske razmere še sorazmerno kratka. Imamo primere,- ko se o stvareh, ki so mogoče manj pomembne, pogovarjamo, dogovarjamo m prepričujemo veliko °-lje. Tudi v primeru deviznih zako-nov je prišlo sredi poletja in na jesen do zastojev in politizacije posameznih stališč, do ozkih pogledov na zunanjetrgovinsko menjavo in ugotavljanje, da so dobili končni izvozniki preveliko oblast nad devizami, narodno gospodarstvo pa je zaradi tega trpelo. Prišlo je tako daleč, da v igri dogovarjanja niso bili več gospodarski argumenti, če-Prav smo imeli polna usta besed o Pomembnosti izvoza in veljavi zakonitosti trga. Prepričljivost in pomembnost gospodarskih argumentov sta se uveljavili šele v končnem usklajevanju v zvezni skupščini, tudi zaradi zahtev najvišjega partijskega in državnega vodstva, da s tem ne moremo več odlašati, in zaradi položaja, v katerem se je naše gospodarstvo znašlo. Zvezni izvršni svet tudi obljublja, da bo do konca leta sprejetih še okrog 100 uredb in zakonov, ki natančneje določajo uresničevanje zakonov.
Nova devizna zakonodaja bo brez haska, če izvozu ne bomo ponujali pravočasno kvalitetnega blaga, ampak prodajali mačka v žaklju. Zaradi tega smo se že velikokrat opekli in si zapravili ugled. Trg je lahko hitro zapravljen, težje Pa ga je pridobiti. Izvoz je edina Pot h konsolidaciji gospodarstva in Postopni konvertibilnosti dinarja.
Prve ocene na Gorenjskem
Gorenjsko gospodarstvo pozitivno ocenjuje novo devizno zakonodajo, predvsem pa njeno opredelitev, da morata biti izvoz in nanj vezan uvoz del gospodarskega plana organizacije združenega dela. Zeli pa čim več dodatnih informacij, kako je z uvozom opreme. Slabost zakonodaje pa je izločitev turizma iz novega sistema deviznega poslovanja s tujino, kar utegne imeti nestimulativne posledice tudi na Gorenjskem.
Zanimivo je vprašanje lesarjev, kakšen bo sedaj njihov položaj glede vezave uvoza z izvozom. Izvoz je zadnji dve leti padel in zato je v nevarnosti nujen uvoz. To lahko njihov položaj še poslabša, tako pri dohodku kot celoti, še posebej pa pri pravicah do deviz za uvoz.
Organizacije združenega dela, ki so že doslej veliko izvaža^ le, pa zanima, kako bo mogoče sploh še povečevati izvoz, če je le-ta že sedaj marsikje dosegel skrajno mejo. Povečevanje izvoza pa je bistveno za normal no reprodukcijo. Zato utegnejo te organizacije združenega dela stagnirati.
Glavne značilnosti zakonov
Osnova je zakon o deviznem poslovanju (je obsežen, saj ima 202 člena), ki ima v bistvu dva dela: prvi obravnava obdobje, ko bomo dosegli konvertibilnost dinarja in ravnovesje v plačilni bilanci s tujino, v drugem delu
Devizni računi občanov ostajajo
V zakonu so tudi določila o hranilnih vlogah in deviznih računih občanov ter o odnašanju in prinašanju dinarjev in deviz v državo in iz države. O tem je bilo dosti ugibanj in tudi namigovanj, da bodo devizni računi občanov ukinjeni, oziroma kaj se bo zgodilo z zasebnimi devizami.
Zakon nedvoumno določa, da imajo občani tudi v prihodnje lahko devize na svojih deviznih računih in hranilnih knjižicah. Lahko jih uporabljajo za plačevanje uvoženega blaga in plačila v tujini za lastne potrebe in potrebe članov svojih družin. Lahko jih odnašajo iz države s potrdilom, da so jih dvignili s svojih računov oziroma knjižic. Obresti bodo banke plačevale v dinarjih, Jugoslovani, ki so na začasnem delu v tujini, pa bodo
imeli obresti izplačane v devizah za čas njihovega bivanja na tujem.
Letno bo moralo jugoslovansko gospodarstvo v prihodnjem petletnem obdobju odplačati tujini od pet do šest milijard dolarjev dolga in obresti. To je velik zalogaj, ki nas lahko še bolj stisne v primež, če ne bomo sprotno ob novi devizrii zakonodaji pametno gradili svoje notranje gospodarske politike, od izvoznih spodbud, ki zadnja leta padajo, do cen domačih surovin in reprodukcijskega materiala, ki se vrtoglavo dražita, proizvajalci pa zidajo cene in vedno težje dobro prodajajo na tujem. Prodaja pod ceno na tujem in zidanje cen na domačem trgu pa prav tako nimata nobene gospodarske logike. Izvoznikom se prav tako ne bo dobro pisalo, če bomo v protiinflacijski evforiji določali tečaj dinarja nasproti dolarju na osnovi planirane, ne pa dejansko dosežene inflacije.
pa so sedanje, v bistvu prehodne rešitve.
Najpomembnejše določilo deviznega zakona je uveljavitev dinarja kot edinega plačilnega sredstva v državi. Ukinjeni so devizni računi gospodarstva, vsi sedanji zunanjetrgovinski posli, ki ne bodo končani do konca decembra, pa bodo morali skozi novo proceduro. Vse devize izvoznikov bodo po 1. januarju spremenjene v dinarje po tekočem tečaju. Vse devize je treba spraviti v državo v 60 dneh od dneva opravljenega posla. Pre-koračevanje tega roka izvoznikom ne bo prinašalo koristi zaradi naraščanja vrednosti tujih valut, ker bodo devize obračunane po tečaju, ki je veljal ob izteku 60 dni. Devizne račune v tujini bodo lahko imele samo tiste organizacije, ki opravljajo na tujem celovita investicijska dela, vendar bodo morale zato dobiti posebno dovoljenje. Interesnih skupnosti za ekonomsko sodelovanje s tujino ne bo več. Devize od prodanega blaga bodo dobile pooblaščene poslovne banke, delovne organizacije pa bodo dobile dinarsko protivrednost v dveh dneh po prihodu deviz v državo. Banke, pooblaščene za poslovanje s tujino, bodo na rednih sestankih kupovale in prodajale" devize. Določeni bodo nakupni, prodajni in srednji tečaji. Zato je še posebno pomembno določilo, da morajo delovne organizacije dobiti plačilo za izvoženo blago ali storitev tujim osebam v 60 dneh od dneva, ko je bilo blago izvoženo ali storitev opravljena.
Uvoz je v neposredni povezavi z izvozom. Večji je izvoznik, večje pravice ima pri uvozu. Tu so posebej odgovorne banke, ki morajo v dveh dneh, ko je delovna organizacija položila dinarje, zagotoviti devize za uvoz. Tečaji naj bi bili takšni, da se ne bo pojavil problem tečajnih razlik. Uvoz bo potekal na osnovi štirih kategorij: prost uvoz (LB), pogojno prost uvoz (LBO), kontingent (K) in dovoljenje (D). Uvoz surovin in repromateriala sodi v kategorijo LBO, ki se izračunava na osnovi družbeno priznanih reprodukcijskih potreb. Le-te izračuna banka, preko katere poteka uvozni posel. Delež uvoznih pravic se bo določal na osnovi v preteklem letu doseženega izvoza in uvoza. Za tiste, ki ne izvažajo, področje uvoza določa zvezni izvršni svet.
Ker so realne možnosti, da pride na jugoslovanskem deviznem trgu do neskladja med ponudbo in povpraševanjem in da Narodna banka ne bo imela dovolj deviz za posredovanje, je zvezna vlada določila vrstni red prednosti plačevanj v tujini v takšnih razmerah. Na prvem mestu so tuja posojila in mednarodne obveznosti. Na drugem mestu so surovine za organizacije združenega dela, ki imajo izvoz večji od uvoza itd. Točneje je določeno tudi, kdo lahko vzame posojilo v tujini in kdo ga je dolžan vrniti. Važno je tudi določilo, da mora zvezni izvršni svet najmanj enkrat letno poročati skupščini o uresničevanju
teh zakonov. T „ _ . ,
J. Kosnjek
Iskreno sodelovanje s trgovinskimi organizacijami
je na račun sodelovanja z jugoslovanskimi trgovskimi organizacijami v preteklih osmih letih prodala za 99 milijard di-nt*rjev blaga, do leta 1990 pa naj bi ga za najmanj 500 milijard
, Ljubljana — Pred osmimi leti, leta '7. so proizvodne delovne organi-•aciJe Iskre in prometne organizaci-
ja vse Jugoslavije (nad 100 jih je uu°  vključenih)   podpisale samoupravni sporazum o urejanju medse-°Jmh razmerij pri opravljanju blatnega prometa. Prometne organi-s?ciJe, lahko bi jim rekli tudi trgov-J1 e> skrbijo za prodajo Iskrinih iz-eikov po vsej državi in zagotavljajo ^akomerno oskrbo jugoslovanske-Wl- tr*?a z izdelki Iskrinih tovarn, kra je na račun takšnega sodelovala v preteklih osmih letih prodala JJj&a za 99 milijard blaga ali 52 od-jtotkov vsega blagovnega prihodka.
0 leta 1990 naj bi ta promet prese-jp 500 milijard dinarjev, pogoj za to
sodel
je utrditev trajnega poslovnega
ovanja z vsemi prometno trgov-
ci organizacijami v državi. < Pretekli teden je Iskra sklenila s organizacijami nov sporazum,
ki prinaša izboljšave, ki jih terja praksa, prav tako pa tudi novi zakoni s tega področja. Ne gre več le za določevanje blagovnih skupin, za načine združevanja obratnih in drugih sredstev za normalno opravljanje proizvodnje in prometa ter za ugotavljanje skupnega rizika in prihodka, temveč za nove kvalitete. To je javno objavljanje pogojev poslovnega sodelovanja, kar razbija zapiranje posameznih trgov. Deleže za kritje stroškov ter ustvarjanje potrebnega dohodka v prometu z izdelki Iskre udeleženci sporazuma ugotavljajo in sprejemajo skupaj. Na tej osnovi oblikujejo končne prodajne cene. Realno ugotavljanje možnosti prodaje ter temu prilagojena proizvodnja zmanjšujeta zaloge in zagotavljata enakomerno oskrbo trga. To so glavne prednosti novega sporazuma.
-jk
V Slogi glasovali
»za«
Kranj — V temeljnih zadružnih organzacijah Gorenjske kmetijske zadruge se v tem mesecu odločajo o združitvi hranilno-kreditnih in finančno-računovodskih služb. V kranjski Slogi so glasovali v nedeljo. Referenduma se je udeležilo 77 odstotkov kmetov-članov, 65 odstotkov jih je glasovalo »za«. V nakelski zadrugi se bodo o združitvi odločali v nedeljo, 22. decembra, v tržiški ob koncu letošnjega leta, v Cerkljah pa so ponovno pripravili zbore kmetov, zato doslej referenduma še niso razpisali.
Mladinski seminar
na Pokljuki
Radovljica — Sredi novembra je na Pokljuki potekal vsakoletni seminar za vodstva osnovnih organizacij in občinske organizacije ZSMS Radovljica. Sodelovalo je 95 mladink in mladincev, kar potrjuje, da je takšna oblika izobraževanja prilagojena njihovim željam, zanimajo jih lastni organizacijski problemi in politično dogajanje doma in v svetu. Morda bi kazalo razmisliti o privlačnejšem programu občinske politične šole, kjer je udeležba slabša.        j *
Agroživilci nočejo v dogovor
Slovenski usnjarji in finalisti želijo privabiti v dogovarjanje o preskrbi s surovimi kožami tudi agroživilsko industrijo, ki doslej predvsem zaradi večjega povpraševanja od ponudbe stoji ob strani
Tržič — V splošnem združenju usnjarsko predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije so povezani usnjarji, finalisti in Koteks-Tobus kot zbiralec kož. Med njimi velja dogovor, da kar največ usnja vgradijo finalisti v svoje izdelke, da pa del proizvodnje usnjarji lahko tudi izvažajo na zahod; izkušnje so pokazale, da je to nujno, če hočejo slediti svetovni tehnologiji in kakovosti.
Na pobudo splošnega združenja so usnjarsko predelovalne organizacije 1982. leta sprejele samoupravni sporazum o skupnih osnovah, kot mu na kratko pravijo. Z njim enotno urejajo nekatera najpomembnejša področja v reprodukcijski verigi, med njimi tudi tokove surovih kož in usnja.
»Sporazum smo podpisali, ker je bilo tedaj zelo težko priti do surovih kož oziroma usnja in so bile cene na domačem trgu zato in zaradi omejenega uvoza izredno visoke. Povezani laže nastopamo na trgu surovin in se dogovarjamo za daljši čas,« je dejal Franc Grašič, direktor Peka, sicer pa predsednik izvršilnega odbora splošnega združenja.
»Se je od leta 1982 kaj spremenilo?«
»Surovih kož je tudi po tem manjkalo, bile so predrage. Zato smo iskali še način, kako bi dobili več surovih kož. Danes moramo ločevati svinjski program od govejega. Pri svinjskem sta dva elementa bistveno spremenila položaj. Medtem, ko smo prej uporabljali blagovne kredite za uvoz surovih kož iz ZDA, smo letos po dolgem času spet sklenili dogovor s Sovjetsko zvezo, da za dodatne količine izvožene obutve uvozimo surove kože. Konec lanskega leta in letos moda ni naklonjena svinjskemu usnju v obutveni in tekstilni industriji. Zato danes ni problem dobiti svinjsko usnje. Usnjarne ga težko prodajo. Drugače je z govejim. Z blagovnimi krediti in deloma z izmenjavo med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ga je sicer moč dobiti, vendar je povpraševanje še vedno večje od ponudbe. Normalne tržne zakonitosti še ne delajo. Finalisti se jezijo zaradi zamujanja dobavnih rokov in kakovosti usnja, posebno za zahtevnejše programe. Za prihodnje leto se morajo članice samoupravnega sporazuma še dogovoriti, kako bodo sodelovale in razdelile usnje.«
»So domače kože bistveno dražje od uvoženih?«
»Kadarkoli govorimo o pogojih poslovanja, običajno postavljamo na drugo mesto (na prvem je dohodek od zahodnega izvoza) cene na domačem trgu. Ugotavljamo pomanjkanje surovih kož, klavnice se otepajo z izgubami, to pa surovine dodatno draži. Pred časom smo izračunali, da so kože, če
Franc Grašič
upoštevamo cene in kakovost, doma še enkrat dražje kot v svetu. Torej je dražje tudi usnje, s katerim ni moč ustvarjati pozitivnega zahodnega izvoza; usnjem čevlji na domačem trgu so dokaj dragi.
»Najbrž bi morali v dogovarjanje privabiti tudi agroživilsko industrijo?«
»V razvojnem dokumentu slovenske usnjarskopredelovalne industrije smo šli korak naprej in opredelili'osnovne pogoje sodelovanja med agroživilci in predelovalci. Z njimi smo se že večkrat dogovarjali, vendar se nismo uspeli sporazumeti. Menim, da bi morali doseči dogovor za vso Jugoslavijo, ker se tudi blagovni tokovi pretakajo po republikah. V zveznem združenju pri Gospodarski zbornici Jugoslavije si prizadevamo, da bi se oba sektorja srečala in se vendarle sporazumela o pogojih poslovanja.«
»V splošnem združenju uresničevanja samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah samo spremljate. Čemu potemtakem trenutno posvečate največ po-zornsoti?«
»Zadnji dve leti smo gradili dokument razvojne možnosti slovenske usnjarskopredelovalne industrije. Razvoj in cilji razvoja temeljijo na dosedanjem gospodarjenju, ki smo ga razvijali z lastno akumulacijo in znanjem. Za naprej nameravamo še dvigati kakovostno rast proizvodnje in povečevati delež izvoza. S 4,6-od-stotno povprečno stopnjo rasti izvoza bomo leta 2000 izvozili 60 odstotkov vse proizvodnje. Proizvodnja bo rasla za tri odstotke na leto, večinoma na račun večje produktivnosti strojev in ljudi, delno pa še neizkoriščenih notranjih rezerv v poslovanju. Družbeni proizvod bo naraščal s povprečno 4-odstotno letno stopnjo. To bomo seveda lahko dosegli z vlaganji v izobraževanje delavcev, organiziran informacijski sistem, raziskovalno razvojno dejavnost ter v najsodobnejšo tujo in domačo tehnologijo.«
H. Jelovčan
V BPT Tržič se delno preusmerjajo
Oblačila za prosti čas
Potem ko so v predilnici postavili novo česalnico, zdaj uresničujejo drugi del preusmeritve proizvodnje v izdelavo zahtevnejših tkanin — Za nove stroje bodo dali 580 milijonov dinarjev, od katerih je 350 milijonov posojila IFC — Tretja, sklepna etapa bo pomembna za konfekcijo, v kateri bodo šivali oblačila za prosti čas
Tržič — Tržiški tekstilci vedno znova ugotavljajo, da jim tkanine, ki zahtevajo manj vloženega dela in znanja, prinašajo tudi temu primeren skromen dohodek. Zato so se že pred leti odločili za preusmeritev v zahtevnejše programe in se ogreli za izdelavo tkanin, iz katerih bodo lahko sami ali njihovi kooperanti šivali oblačila za prosti čas.
Naložbo so razdelili na tri dele. Prvega so že uresničili, ko so v predilnici postavili novo česalnico z najsodobnejšimi predilnimi stroji za izdelovanje česane preje. Zdaj bodo uresničevali drugi del: 580 milijonov dinarjev, od tega je dobrih 350 milijonov mednarodnega posojila IFC, bodo porabili za nakup tehnološko najzahtevnejše opreme z zahoda. V »paketu« so stroj za mehansko krčenje tkanin (sanfor), kalander, ki daje tkanini izgled, brezčolnični tkal-
ski stroji in nekateri drugi. Prvi stroj bodo dobili konec januarja, zadnjega konec junija. Montirali jih bodo tako, da ne bodo ovirah proizvodnje, in sicer namesto nekaterih zastarelih strojev oziroma kot dopolnitev sedanji opremi. Novih prostorov ne bodo potrebovali.
Z uresničitvijo drugega dela naložbe bodo v Bombažni predilnici in tkanlici ustvarili pogoje za izdelavo finejših tkanin. V tretjem, sklepnem delu, bodo vlagali še v konfekcijo, v kateri bodo iz novih tkanin šivali oblačila za prosti čas. S tem bodo zmanjšali delež konfekcioniranja posteljnine in namiznih garnitur, ki jim prinašajo manj dohodka. Obdržati nameravajo predvsem najfinejši vezeni program. Z zahtevnejšimi tkaninami oziroma oblačili bodo bolj konkurenčni tudi na zahodnih trgih, kamor nameravajo prodajo še povečati.
Mednarodni kredit v znesku 350 milijonov dinarjev je desetletni s triletno dobo mirovanja, porok je Ju-gobanka. Posojilo sta dali še Jugo-banka in Ljubljanska banka, nekaj denarja pa so Tržičani dali tudi sami.
H. Jelovčan
(mmmmsmLAs 4. stran
GOSPODARSTVO
TOREK. 17. DECEMBRA 1985
V Iskrini Tovarni števcev izdelali desetmilijonti enofazni in milijonti trifazni števec t3
Števci so ponesli ime Iskre v svet
Ko so delavke Iskrine Tovarne števcev Danica Podobnik, Danica Potočnik in Mojca Poljak v petek ob 13. uri prinesle s tekočega traku desetmilijonti enofazni števec ter njegovega predhodnika in naslednika, zatem pa Avguština Gortner še milijonti trifazni števec T3, se je v tovarni, med stroji, začela skromna slovesnost, s katero je 1400-članski delovni kolektiv proslavil pomemben delovni jubilej.
Kranj — »Iskrini števci merijo električno energijo na vseh kontinentih sveta,« je poudaril Vlado Stritih, direktor Tovarne števcev,
in zatem na kratko orisal razvoj tovarne od začetkov do danes. »Števec sodi med prve izdelke naše povojne industrije. Leta 1946 smo razvili prvi domači enofazni števec, čez dve leti smo ga uvedli v redno proizvodnjo in še istega leta smo prve tudi prodali na tuje tržišče. V nekaj letih je proizvodnja dosegla 150 tisoč števcev, po desetih letih pa smo že slavili pomemben delovni jubilej — izdelali smo milijonti enofazni števec. Desetletne izkušnje v izdelovanju števcev ter večje razvojne in orodjarske zmogljivosti so bile dobra osnova za
prehod na zahtevnejše, trifazne števce, med katerimi se je na tujem tržišču dobro uveljavil tudi števec tipa T3. v 38 letih smo izvozili šest milijonov števcev (3,8 milijona enofaznih in 2,2 milijona trifaznih) v vrednosti nad 108 milijonov dolarjev,« je na slovesnosti dejal Vlado Stritih.
Brez nakupa licenc
V Iskrini Tovarni števcev, ki je temeljna organizacija Kibernetike, so se vedno opirali na lastno znanje in na domačo razvojno službo. V 38 letih, toliko časa že izdelujejo raznovrstne števce, še niso kupili
V petek, 13. decembra ob 13. uri so delavke Iskrine Tovarne števcev prinesle s tekočega traku desetmilijonti enofazni števec. — Foto: F. Perdan
tuje licence. Nasprotno: tehnologijo so celo prodali drugim državam. V Turčiji izdelujejo po Iskrini licenci trifazne števce, zanimajo pa se tudi za enofazne, ki jih že uspešno delajo v Tuniziji in Španiji. Letos se dogovarjajo za prenos tehnologije na Kitajsko in še v nekatere države. V Iskri so — tudi to je treba omeniti — hkrati s proizvodnjo števcev razvili tudi lastno opremo za opravljanje različnih meritev in tudi sodobne (računalniško vodene) kontrolne naprave.
Števci so ponesli ime Iskre v 38 držav sveta: prek polovice jih prodajo v razvite kapitalistične dr^ zave, največ v Zvezno republiko Nemčijo, več kot dve petini v dežele v razvoju in približno dvajsetino na vzhodno tržišče. Letos bodo z izvozom števcev in njim sorodnih naprav zaslužili 13,5 milijona dolarjev: na tuje bodo prodali 350 tisoč enofaznih ali več kot štiri petine vseh ter razen tega še 250 tisoč trifaznih, kar predstavlja približno tri petine njihove celotne proizvodnje tovrstnih števcev. Izvoz je 3,6-krat večji od uvoza.
Naslednji korak: elektronski števec
V Iskrini tovarni števcev vedo, da bo uvedba elektronskega števca povzročila v tovrstni industriji pravcato »tehnološko revolucijo«. Na evropskem tržišču je že zdaj 20 do 30 odstotkov števcev več, kot jih potrebujejo elektrogospodarstva; z uvedbo elektronskega števca električne energije pa se bo krog proizvajalcev še razširil in konkurenca za delo in zaslužek bo postala še ostrejša. »Revolucija«, ki je že na obzorju, se za zdaj iz različnih razlogov še odmika: elektrogospodarstva so zaenkrat še zadovoljna z navadnimi števci, saj se še niso povsem prepričala v natančnost in zanesljivost novejših, proizvajalci pa se bojijo predvsem posledic, ki jih bo prinesla uvedba elektronskega števca. Nova proizvodnja bo namreč zahtevala polovico manj delovne sile — več strokovnjakov in manj ljudi z ročnimi spretnostmi. V Iskri se tako kot njihovi tekmeci skrbno pripravljajo na naslednji korak v razvoju: vneto razvijajo elektronski števec in omejujejo zaposlovanje novih delavcev.
C. Zaplotnik
Ob desetletnici dela loškega obrtnega združenja
Obrtniški dom pomembna pridobitev
Odprl ga je predsednik občinske skupščine Škofja Loka Matjaž Cepin — Gradnja je stala 25 milijonov dinarjev — Sekcij-ske oblike dela obrtnega združenja bodo zdaj lahko še polneje zaživele — Ob domu bo združenje gradilo objekt za storitveno obrt.
Škofja Loka — V praznovanje škofjeloškega občinskega praznika, ki bo 6. januarja, so se med prvimi vključili obrtniki. V petek dopoldne so na Spodnjem trgu odprli obrtniški dom, ki je najnovejši sad njihove sloge, značilne za vseh deset let, kolikor je staro loško obrtno združenje.
Pred slovesnim odprtjem doma je predsednik Obrtnega združenja Škofja Loka Franc Šifrar orisal pot od zamisli do danes. Dejal je, da je gradnjo narekovalo delo združenja, ki v neprimernih prostorih na Cankarjevem trgu ni moglo polno zaživeti v vseh oblikah.
S tovarno Šešir so se brez težav dogovorili za odkup stavbe na Spodnjem trgu. Bilo je novembra 1981. Potem so ugotovili, da je stara stavba preveč dotrajanja in je zato ni pametno obnavljati. Skrb za investicijo so poverili Lokainve-stu. Novo stavbo so bili pripravljeni graditi po pogojih Zavoda za
spomeniško varstvo. Tu pa se je za-pletno. Pregovarjanja in strokovna dokazovanja o upravičenosti ruši-tve so trajala skoraj tri leta, dokler izvršni svet občinske skupščine Škofja Loka ni pretrgal gorenjskega vozla. Lansko poletje so stavbo končno porušili. Gradnjo je prevzelo SGP Tehnik, ki je delo dobro in v roku opraivlo.
»Gradnja nas je stala 25 milijonov dinarjev, je povedal Franc Si-frar, »kar pomeni, da je kvadratni meter površine stal le 59.000 dinarjev. Poleg prostorov za delo obrtnega združenja oziroma njegovih sekcij smo dobili še prostor za knjigovodski servis za obrtnike, prostor za delo osnovne organizacije zveze sindikatov delavcev, ki so zaposleni pri obrtnikih, spodaj pa so prostori za deficitarno storitveno obrt, za modno krojaštvo Bevk, tkalstvo Silve Bernik in zadrugo avtoprevozništva Naklo, kar je za Škofjo I,oko pomembna pridobitev. Kasneje nameravamo ob
Del udeležencev okrogle mize o obrti v loŠK.i občini. — Foto: F. Perdan
domu zgraditi še en objekt za deficitarno storitveno obrt.«
Ob odprtju obrtniškega doma je spregovoril tudi Matjaž Cepin, predsednik skupščine občine Škofja Loka. Med drugim je dejal: »Obrt v naši občini s približno 800 obrtniki in pri njih zaposlenimi delavci predstavlja za naš prostor kar precej veliko delovno organizacijo; ne samo po številu zaposlenih, temveč tudi po doseženem družbenem proizvodu in drugih pokazateljih poslovanja. V loški občini skušamo v okviru pristojnosti spodbujati razvoj zasebne obrti. Predvsem pa bomo morali še doreči nekatere stvari v zvezi z obrtno cono za proizvodno obrt v Hrastnici, uvesti čim večje davčne olajšave za tiste, ki investirajo v obrtno dejavnost, v okviru prenove mesta, novih naselij in drugje zagotavljati poslovne prostore za vse vrste obrti v skladu z opredelitvijo, da je obrt deficitarna dejavnost v naši občini, v bančni politiki doseči, da bo obrt ena od prioritetnih dejavnosti in podobno. Seveda pa vsega tega ne bomo mogli uresničiti brez tesnega sodelovanja z obrtniki.«
V hotelu Transturist je bila v petek tudi okrogla miza o desetletnem delu Obrtnega združenja Škofja Loka in o njegovih razvojnih možnostih.
Obrt je zaželena
Splošna ugotovitev razprave ob okrogli mizi je, da je obrt v škofjeloški občini zavzela mesto, ki ji gre v gospodarskem, družbenem in političnem življenju.
Franc Šifrar, predsednik obrtnega združenja, je dejal, da je v združenju približno 460 obrtnikov in 340 pri njih zaposlenih delavcev. Združenje se je začelo razvijati konec 1978. leta, ko je dobilo svoj prvi skromni prostor. Najprej se je moralo uveljaviti med člani, obrtniki. Delo po sekcijah je postalo živahnejše. Kasneje so začeli združevati denar za stanovanjska posojila zaposlenim v obrti. Zadnja štiri leta pa so namenili posebno pozornost delegaciji za zbor združenega dela občinske skupščine.
Ida Filipič-Pečelin, predsednica škofjeloškega    izvršnega sveta:
Ob dvajsetletnici Mesoizdelkov
Glavni cilj: hladilnica
Najpomembnejša naložba v naslednjem petletnem obdobju bo gradnja. hladilnice na Trati za 1500 oziroma (po dograditvi) 3000 ton mesa in ostalih živil.
tesnih trgovinah ter v ostalih službah 440 delavcev. Letos bodo naredili 2500 ton mesnih izdelkov. So največji preskrbovalci Gorenjske z mesom in izdelki, med največjimi na ljubljanskem območju in zelo P0' membni tudi pri preskrbi prebivalstva na Dolenjskem in Primorskem-Izdelujejo 92 različnih vrst klobas, salam in drugih izdelkov. Na letošnjem sejmu v Gornji Radgoni so prejeli pet medalj za kakovost: zlasto za stisko salamo, srebrno za domiselno pakirano suho klobaso v zaseki (za-se-basa) ter tri bronaste: za gorenjsko zaseko, za vikend klobaso s sojo in za suho domačo klobaso. Redno dobavo goveje živine in prašičev so si zagotovili s sovlaganji v farme v Sloveniji in zunaj nje, z dobrim sodelovanjem z gorenjskimi kmetijskimi zadrugami in z lastno kooperacijo. Dosledno so izvedli delitev dela:v Tržiču so pustili klanje govedi in se osredotičili na zakol prašičev, v Kra; nju so ukinili klavnico, škofjeloški mesno-predelovalni obrat bodo zaprli in preselili v Kranj.
»V naslednjih letih bomo morali posodobiti klavnice in predelovalne obrate; naš glavni cilj pa je nova hladilnica, s pomočjo katere bomo lazje blažili motnje pri odkupu živine in zagotavljali redno preskrbo z mesom in mesnimi izdelki,« je na slovesnosti ofr 20-letnici poudaril Mir° Duič, direktor Mesoizdelkov.
C. Zaplotnik
Škofja Loka — Škofjeloška klavnica in mesno-predelovalni obrati so se pred dvema desetletjema združili v podjetje Mesoizdelki, kateremu so se kasneje pridružili še Prehrana iz Cerknega, Mesarsko podjetje iz Tržiča in Mesarija iz Stične. Po različnih spremembah v organiziranosti gorenjskega kmetijstva in živilstva so od leta 1982 temeljna organizacija Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske in od letos dalje tudi eden od »članov« sestavljene organizacije Mercator.
Mesoizdelki zaposlujejo v predelovalnih obratih v Kranju, Škofji Loki in Stični, v klavnicah v Tržiču in Škofji Loki, v 72 mesnicah in delika-
Loški obrtniški dom je prevzel podobo stare stavbe in se lepo vtaplja v
mestno-jedro. V pritličju so krojaški in tkalski lokal ter pisarna zadruge avtoprevoznikov Naklo, v prvi etaži so prostori za delo obrtnega združenja, v drugi pa za bodoči knjigovodski servis. — Foto: F. Perdan
»Obrt je gibljivejša od velikih organizacij. Zato želimo, da se zlasti kot kooperant združenemu delu še hitreje razvija, da čim bolj nadomešča uvozne programe in pomaga k boljšemu standardu ljudi. Letos smo sprejeli usmeritve razvoja s predlogom za pospeševanje drobnega gospodarstva. Kot deficitarna je vsa deležna podpore in olajšav pri davčni politiki., Hrastnica je namenjena proizvodni obrti. Treba se bo dogovoriti za način komunalne gradnje.«
Svarun Terpinc, namestnik predsednika občinskega komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora: »Med pogoji za hitrejši razvoj obrti so velika ovira prostori. Škofja Loka je staro mesto s starimi prebivalci in staro miselnostjo. Vseh interesov vedno ni ^mogoče uskladiti. Glede na novi obrtni zakon, ki dovoljuje obrtniku zaposliti do deset ljudi, bomo še posebej spodbujali zasebno gostinsko turistično dejavnost, kjer družbeni sektor kljub naših prizadevanjem ne daje želenih rezultatov.«
Gorazd Krajnik, direktor občinske uprave za družbene prihodke, je dejal, da imajo občine precej zvezane roke pri oblikovanju davčne politike, ki jo v glavnem kroji republiški zakon. Obrtnikom bo treba dati take olajšave, ki se bodo oplodile v kasnejšem višjem dohodku. Obrtniki še niso plačani po delu. Rešitev po novem zakonu se kaže v tem, da bo obrtnik sam izbral zavarovalni razred glede na njegov dohodek, od katerega bo plačeval prispevke iz osebnega dohodka.
Milan Hafner, predsednik odbora za razvoj in ekonomiko pri obrtnem združenju Škofja  Ix>ka: »V
planskem dokumentu občine za naslednjih pet let smo se opredelili predvsem za izdelke, ki za združeno delo niso donosni, za sodelovanje v izvozu, zaposlitev več delavcev in vključitev v turistično ponudbo. Morali bi se pogovoriti o amortizacijski stopnji, da bi omo-
gočili vsaj enostavno reprodukcij : Prometni davek naj bi se PreneL. le na finalne izdelke. Obrtniki ^ kamo dva do tri mesece na plači računov iz združenega dela.« .
Janez Konstantin iz škofjelo*^ enote Ljubljanske banke: »Na-pravilniki spodbujajo razvoj °krJ
Bo pa jih treba še dograditi,
dat'
večje ugodnosti tistim, ki začenjaj j v obrti; popraviti bo treba višino, je omejena s kreditno sposobnos jo.«
Štefan Žargi, predsednik oW*\ ske konference SZDL: »Razprav delegacije obrtnikov so ene nw boljših v zboru združenega Ofl| Pri evidentiranju možnih kandjo tov za naslednje volive je prišlo do kratkega stika. Pre združenja nismo dobili, ni pa prepozno, da bi ga vključili.«
Sandi Bartol, predsednik obć<^ skega sveta zveze sindikatov: »18 dobno kot se lahko vključijo v si/1 dikat kmetje kooperanti, se lan*L tudi obrtniki, ki so člani zadrug ali kooperanti združenega dela-dogovorom o udeležbi obrtnikov 0 naslednjih občinskih sindikalnfj igrah smo v Škofji Loki preb1 led.« 1}/
Jože Strle, predsednik repuDy škega komiteja za osebno delo: * loški občini obrt ni pastorek. V vsod pa moramo preseči misel, je samo veliko gospodarstvo nO' lec razvoja. Tudi od deleža drob" ga gospodarstva, ki je pri nas skf men, je odvisno, koliko je g°sPg darstvo v celoti fleksibilno. Dav*11. olajšave v obrti so potrebne, reZ*L tati novega davčnega zakona r bodo vidni šele po odmeri po 11 vem.«
Matko Kotičnik, predseduj* Zveze obrtnih združenj Slovenk
»Predstavniki loške občine g°Vjfk jo v našem jeziku. Osebni dohod^ naj bo rezultat obrtnikovega &eK Samo tako se bo obrtniku dohod^ večal in ne bo zapiral delavnic gostiln, ker se mu ne bo splač^ preveč delati.«
H. Jelovčan
f
TOREK. 17. DECEMBRA 198S
KULTURA
5. stran (mmmmmsiLAs
Kulturni utrip Kosove graščine
Obnova Kosove graščine je stala 22 milijonov dinarjev — Graščino omenja že Valvazor — Predavanja in razstave
Jesenice — Dolgih deset let so na Jesenicah obnavljali staro Kosovo graščino, ki so jo belopeški veleposestniki postavili leta 1521. Graščina je zanimiv kulturni spomenik iz 16. stoletja z značilnimi gotskimi elementi.
Prva leta nikakor niso mogli zbrati dovolj denarja za temeljito obnovo, zadnja tri leta pa so se vendarle zavzeli, za obnovitev graščine. Naj-PreJ so obnovili zgornje prostore, ^jer sta večnamenska in lepa poročna dvorana, nato pa so se lotili spodnjih prostorov. V novih galerijskih prostorih nameravajo predsta-
vljati zanimive kiparske, slikarske, fotografske, etnološke in nekatere likovne stvaritve, obiskovalci pa si bodo z zanimanjem ogledali obnovljene zapore s predstavitvijo zaporske celice. V Kosovi graščini bo tudi stalna razstava na temo o okupatorjevem terorju na Jesenicah.
Zdaj je v zgornjih prostorih na ogled stalna razstava NOB in delavsko gibanje na Jesenicah, ki jo nameravajo v prihodnje dopolniti še s predstavitvijo zgodovine Jesenic po osvoboditvi.
Obnova Kosove graščine je terjala precej denarja, saj je bilo treba sta-
* Kosovi graščini je posebno zanimiv prikaz dokumentov o okupatorje-vern terorju na Jesenicah. — Foto: D. Sedej
Kosovo graščino na Jesenicah so temeljito obnovili in v njej odprli stalne galerijske prostore.
ro poslopje popolnoma adaptirati in obnoviti fasado. 22 milijonov dinarjev so prispevali kulturna skupnost Jesenice, skupščina občine Jesenice, stanovanjska in komunalna skupnost, Železarna in nekatere druge delovne organizacije. Zdaj čaka le še podstrešje, kjer bi se dali urediti imenitni kulturni prostori, vendar le z izdatno finančno pomočjo.
V Kosovi graščini se tudi drugače prebuja kulturno življenje. Prvi utrip se obeta naslednji torek, ko bo predavanje z diapozitivi o Triglavskem narodnem parku. Nadaljevali bodo s predavanji o kulturi in izobraževanju, ob koncu januarja pa bodo predstavili celo zanimivo modno revijo z odlično glasbeno spremljavo.
Zavedajo se, da bi v ta lep kulturni spomenik lahko privabili še več ljudi — do zdaj, pravijo, je bil obisk izreden — ko bi naključnemu obiskovalcu že ob vhodu povedali, kam sploh vstopa in kaj si lahko ogleda. Zato nameravajo na stene v avli obesiti ustrezna obvestila o zgodovini Jesenic in o razvoju ter o Kosovi graščini, ki jo omenja in prikazuje že Valvazor.
D. Sedej
Knjiga o aidsu
napisana knjiga o epidemičnem širjenju aidsa je pred "©davnim izšla pri Cankarjevi založbi
Med sodobnimi boleznimi bi v sve-P težko našli aktualnejšo od aidsa. ^ato ni čudno, da je na knjižnih poli-cah drugje po svetu vse več knjig, ki n&s seznanjajo s tem sodobnim zdravstvenim problemom. Ker pa na meJe ni mogoče, tako kot ne za dru-§e bolezni, postaviti napisov Aidsu ( vstop prepovedan, se je s to nalezlji-v° boleznijo treba kar najbolje se-2naniti tudi pri nas. Knjiga dr. Jamesa Leibowitcha z enostavnim na-slovom Aids, ki je pred časom izšla Cankarjevi založbi, je ne le aktu-.na, temveč tudi dovolj poljudno napisana, da lahko odgovori na vprašajte, ki se tudi nam zastavljajo ob po-J*vu te bolezni v svetu: kaj je aids, °d kod prihaja in koga ogroža. ^ Knjiga, ki jo je prevedel Andrej f*°vak, je izšla konec preteklega le-Jj" vendar pa je slovenski prevod ?Premljen z novimi podatki iz angle-^e izdaje sredi tega leta, več poda-**°v pa je usklajenih tudi z novimi aognanji in stanjem. Slovenski pre-
vod pa je dopolnjen še z uvodom dr. Mihe Likarja, ki piše tudi o stanju in podatkih iz letošnjega novembra. Vsekakor je treba knjigo o pohodu te bolezni pozdraviti že zaradi naglice, s katero ta bolezen zavzema dežele. Samo v ZDA je trenutno (podatek je oktobrski) 13.000 bolnikov, število okuženih z virusom aidsa pa se je približalo milijonu. Pri nas smo doslej ugotovili aids (podatek do 1. novembra letos) pri treh bolnikih.
Knjiga se začenja z zgodovino aidsa (kar pomeni kratico za sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti) in njegovega virusa, nadaljuje z delom Ko aids napade in konča s klinično sliko bolezni.
Tako avtor knjige, kot dr. Likar v uvodu sta si enotna: zoper bolezen, za katero ne poznamo zdravila in ne cepiva, se je treba boriti tudi s poučevanjem ljudi: kako se infekcije obvarovati. Prav to — preprečevati — pa je tudi osnovni namen knjige o aidsu. L. M.
Filmska vzgoja
.S filmom Amadeus s§ je v Kranju ztekel jesenski ciklus Filmskega Ipdališča. Gre za akcijo, ki jo že eset let pripravlja Kinopodjetje anJ in je tokrat ponudila filmskim ^edalcem osem izbranih kinopred-JF*V. Pilmii ki si jih je bilo moč ogle-
ylh festivalih deležni mnogih na-r/id in ugodnih kritik. Mogoče je to v da so letos v Kranju zabeležili J^ko večji obisk posameznih pred-siav k°t prejšnja leta. Letošnje filme K Je namreč ogledalo blizu 5000 Dr^nJČanov. Posebno razveseljiv je JPJ^tek, da je bilo prodano 420 leimaJskih kart in da so lastniki £^teh na predstave tudi hodili. Kon-Pp° je zaživela tudi organizirana g °daja abonmajev po delovnih or-f^izacijah, kar za osnovne šole in ^ le srednjega usmerjenega izobra-v VunJa ne moremo trditi, kajti pra-
8a odziva z njihove strani ni bilo. s, ttazen v Kranju so bili filmi Film-Tp|£a gledališča predvajani tudi v j*icu, Kamniku in na Jesenicah. V > žerjavi z lanskim letom je v Trži-^ °pazen napredek, kar je v veliki
Gri zasluga tudi Kulturne skupno-
1 ^ržič. V Kamniku je bilo v Centru . ednjih šol prodanih 200 abonma-CaK naJslaDše Pa Je k*10 na Jeseni-la i ^er s^a se za *° moznost odloči-
lG dva gledalca.
So gornji podatki, vzeti v celoti, porok, da se v kinodvorane »vrača« zahtevna publika oziroma je filmska vzgoja na pravi poti? Skrajni čas je namreč, da odpravimo nasprotje, ko se po eni strani govori, da na sporedu ni dobrih filmov, da se vrtijo samo vsebinsko plehki filmi (nemške in danske erotične komedije, hong-konški karate filmi), po drugi strani pa, ko gre za kvalitetne filme, dvorane ostajajo nemalokrat prazne.
Vine Bešter
Večer strganih strun
Klub ljubiteljev glasbe iz Kranja bo v sredo, 18. decembra, priredil koncert akustične glasbe, imenovan Večer strganih strun. Prireditev se bo začela ob 20. uri v Delavskem domu v Kranju, kjer bodo nastopili kantavtorji: Bojan Rajh iz Ormoža, Dušan Jo-sevski iz Stražišča pri Kranju, Andrej Kokot iz Radovljice, Bojan Rakovec iz Kranja in Stane Vrbek iz Kamnika. V programu bosta nastopila tudi skupini Gestah iz Kranja in Epitaf iz Lju-
blJane- D. Papler
Podelili Linhartove plakete
Radovljica — V petek, 13. decembra so v avli radovljiške osnovne šole pripravili tradicionalno Linhartovo proslavo, na kateri so svečano podelili vsakoletna priznanja za prizadevnost na področju kulturnih dejavnosti. Za glasbeni uvod je poskrbel komorni moški zbor iz Podnarta in učenci radovljiške glasbene šole. Slavnostni govornik je bil književnik in predsednik slovenskega PEN Miloš Mikeln, nakar so podelili letošnje Linhartove plakete in priznanja. Linhartove plakete so prejeli: godba na pihala DPD Svoboda Lesce, komorni moški pevski zbor DPD Svoboda Podnart, in Rada Bračič iz Radovljice. Linhartova priznanja pa so prejeli: Andrej Sežun iz Bohinjske Bistrice, Stanka Zupan iz Bohinjske Bistrice, Ivan Ravnik iz Radovljice in Branko Rupar iz leske Verige.
Linhartova proslava, ki sta jo priredila kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Radovljica, je bila tudi prijeten kulturni dogodek, za kar so z recitalom poezije Marka in Toneta Pavčka: Pesem je srce, če ga imaš poskrbeli člani Linhartovega odra in Linhartovega odra mladih iz Radovljice, zamisel je bila delo Alenke Bole-Vra-bec. Recital je uspel v tolikšni meri, da ga nameravajo ponoviti.
MV
Kranjski likovniki in gosti v Gorenjskem muzeju
Tradicionalna novoletna razstava
Likovna prizadevanja v Kranju in na Gorenjskem so si po obliki in vsebini različna, vendar jih povezujejo nekatera skupna izhodišča: krajinska osnovna figuralna motivika, močno razgiban in raznolik oblikovni izraz in včasih načrtno in intenzivno reševanje barvne problematike.
Čeprav so se nekdanji predstavniki tako imenovane nove krajine na Gorenjskem razšli, so posamezne sestavine krajinarskega slikarstva še vedno ostale pomemben dejavnik v ustvarjalnem procesu posameznih likovnikov.
Alenka Kham-Pičman je vnesla v svoj krajinski svet izredno živo igro oblik in barv in trdno oprijemljivost krajine spremenila v osebno, izredno razpoloženjsko zaznavo izbranega okolja.
Neizdelane ali bolje nakazane elemente krajine je v »stilu« Nove slike povezal v barvni panoptikum Cveto Zlate. Vanj je vključil raznolik predmetni in živalski svet in celotno kompozicijo zburil z različnimi barvnimi poudarki.
Na drugi strani pa sta Zmago Puhar in Jože Eržen (seveda vsak na svoj način) svoji bolj ali manj realistični krajinski izhodišči premaknila do skrajnih meja stilizacije z očitnim namenom, iti še dalje v smeri abstraktnega, morda celo informalnega likovnega izvora.
Posamične elemente krajine pa tudi predmetnega sveta je združil v različne sestave Karel Kuhar, ki ga sicer ni na razstavi, vendar se je z njimi uspešno predstavil tudi zunaj meja Slovenije.
Krajinski sedimenti, ki so bili nekaj let, čeprav pogosto nezavedno, prisotni v delu Henrika Marchla, so se počasi izgubili skupaj z obrisi in strnjenimi barvnimi ploskvami. Amorfne barvne gmote, ki so začele dinamično polniti prostor slike, so bile trdno zasidrane v Marchlovih ekspresionističnih, barvno kar ekshibicionističnih težnjah, pri katerih za krajinsko občutje ni bilo več prostora.
Na svojevrsten način so vpeti v prostor plastični slikarski elementi Vinka Tuška, čeprav je njihov sestav povsem drugačen, ni oblikovno sklenjen, temveč razčlenjen, igriv, barvit. Gradivo, ki ga Vinko Tušek uporablja pri slikarski realizaciji svojih predmetnih predstav, je vzeto iz skoraj neizčrpne shrambe Tuškovih »amorfnih« likovnih elementov, iz katerih slikar že vrsto let gradi svoje barvite in razgibane, včasih bolj, včasih manj abstraktno pojmovane kompozicijske sestave.
Figuralno slikarstvo ima na razstavi dva zastopnika: Bonija Čeha in Franca Vozla. Boni Čeh je iz figure podobno kot na primer Mirna Pavlovec iz tihožitja znal ustvariti skoraj breztežno, malodane prozorno pojavnost, ki jo prej slutimo kot do kraja dojamemo. Tak odnos do figure in nemalokrat tudi do predmeta prenaša slikar tudi v plastiko in osnutke zanjo; vendar postaja v tem primeru figuralni oziroma predmetni detajl lažje določljiv, čeprav se pogosto povezuje z različnimi simbolnimi primesmi.
Franc Vozel gradi svoj figuralni likovni koncept na človekovem skeletnem ogrodju, ki mu daje skoraj brezštevilne oblikqvalne možnosti. Gradnja Vozlovih slik nemalokrat spominja na konstruktivistične kompozicijske sheme, vendar je v avtorju preveč želje po reševanju vsebinske problematike v sliki da bi ga le-te zadovoljile. S pomočjo tkiva, ki se lepi na skelet, skuša slikar obenem razrešiti problem sožitja risbe in barvnih nanosov na sliki in s tem problem povezave med slikovitim in grafičnim, med konkretnim in abstraktnim v likovnem organizmu.
Prehod iz realističnega izhodišča v abstraktno likovno sfero je po zelo logični poti izpeljal Izidor Jalovec. Njegova, v prvotni figuralni zasnovi plastično izražena telesa so se naenkrat spremenila v izredno dinamične ploskovne sestave, ki so se začele grmaditi po slikarski ploskvi. Iz meglenih gmot dematerializiranih form so se kasneje začeli porajati objekti in telesa, za razliko od nekdanjih obogatena z močnimi ekspresionističnimi tendencami.
Dušan Premrl je zgradil svojo predstavo o figuralnem svetu na odmevih renesančne umetnosti, ki zahtevajo od slikarja oblikovalno disciplino in vsak večji odklon od subjektivističnih teženj.
Podobne zahteve stavi pred slikarja tudi opartistična risba, ki jo že vrsto let goji Nejč Slapar in ki pomeni določeno idejno izhodišče tudi za njegove, na drugih razstavah prikazane konstruktivistične sestave.
Sodelovanje naših likovnikov s sosednjimi deželami je privedlo v Kranj kot gosta tudi avstrijskega slikarja Huberta Berndta Roman-kiewitza.
Razstava, ki jo je pripravilo Likovno društvo v Kranju, sodi med tradicionalne novoletne predstavitve del kranjskih slikarjev in kiparjev in gostov z ostale Gorenjske, čeprav pogrešamo nekatera imena, s katerimi smo se prejšnja leta redno srečevali.
Cene Avguštin
Čufarjeve plakete
V dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar so podelili letošnje Čufarjeve plakete osmim kulturnim delavcem in ustvarjalcem
Jesenice — V četrtek, 12. decembra, so v dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah podelili letošnje Čufarjeve plakete.
Letos praznujejo Jeseničani 80-le-tnico Čufarjevega rojstva, zato so izjemoma podelili osem priznanj prizadevnim kulturnim delavcem in ustvarjalcem. Na proslavi z lepim kulturnim programom so spregovo-
rili o delu delavskega pisatelja Toneta Čuf ar j a in o kulturni dejavnosti v jeseniški občini.
Letošnje Čufarjeve plakete so prejeli:
Lokalna radijska postaja Triglav Jesenice za izjemen prispevek pri rednem poročanju o kulturnem življenju v občini in o problematiki kulturnega dela in ustvarjanja. Radio Jesenice ima že dolga leta posebno oddajo, v kateri temeljito sprego-vore o vseh kulturnih dogajanjih in problemih kulturnega življenja radovljiške in jeseniške občine.
Valentin Cundrič za dolgoletno in plodno pesniško delo.
Ivanka Rožanc za mentorsko delo v folklorni skupini v Žirovnici in za izjemen prispevek pri ohranjanju kulturne tradicije na žirovniškem območju.
Janko Korošec za 40-letno ustvarjalno delo na likovnem področju in bogato razstavno dejavnost.
Ivan Berlot za ustvarjalno delo na odru in pri organizaciji gledaliških predstav.
Ivan Smolej za 50-letno delo v jeseniškem pihalnem orkestru.
Franc Jelene za dolgoletno udej: stvovanje v pevskem zboru in na kulturnem področju.
Cveto Delavec za 40-letno aktivno delo na kulturnem področju v krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana.
D. S.
glas 6. stran.
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 17. DECEMBRA 1985
Izšla je knjiga o Planici
Bogastvo petdesetih let
KRŠKO — Toplo je človeku pri srcu, ponos in upanje v lastne moči ga prevevata, ko je z nizom novih svetovnih rekordov spet zablestela zvezda Planice. Slovenci in Jugoslovani
smo ponosni, da smo spet dobro izvedb veliko tekmovanje in da so nam mednarodni strokovnjaki priznali, da je Planica zopet najboljša in tudi najbolj varna letalnica na svetu. Če govorimo o hrabrih, ne moremo mimo strahu, ki je skrivnostni izvir moči. Nihče ni ravnodušen, nihče brez treme. Obvladati strah in ga spremeniti v pogum, to je hrabrost.
Namen športa pa je bil vedno plemenit služiti življenju in kulturi, ki je pot človeške misli. Planica je dokazala, da gladiatorstvo z izzivanjem smrti ne za čast in ne za slavo ni več v modi. Varni in lepi poleti so dokazali, da človek ne potrebuje in si ne želi tragedij. Prijateljstvo med narodi, sožitje ljudi in sistemov je vodilna ideja športu in naj bi bila tudi v meddržavnih odnosih.
Tako je v uvodu zapisal pisatelj Tone Svetina v monografiji Planice iz njenih petdesetih let. Tako smo dobili še eno knjigo o naši prelepi Planici, ki je ime slovenskega in jugoslovanskega naroda ponesla v svet. Prav zato vso pohvalo organizacijskemu komiteju, ki je v svoj program ob petde-
Na predstavitvi monografije Planice, ki je bila v Krškem, so bili razen članov organizacijskega odbora tudi sekretar CK ZKS Miha Ravnik, predsednik ZTKO Slovenije in podpredsednik SZS Ljubo Jasnič ter predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Feliks VVieser. O uspelem izidu so spregovorili tudi generalni direktor TCP D juro Salaj, predsednik OK Planica Niko Belopavlovič, Tomo Puše k (Globus), podpredsednik OS Krško Roman Sotler, dr. Raj-ko Šugman, profesor Drago Ulaga in Svetozar Guček. Delovna organizacija TCP Djuro Salaj pa je s podpisom samoupravnega sporazuma stopila tudi v članstvo jugoslovanskega smučarskega sklada.
setletnici Planice med drugim uvrstil tudi izdajo almanaha Planica 50. Toda gradivo, ki so ga zbirali, je kmalu preseglo vsa pričakovanja. Nabralo se je več kot 14.000 fotografij, razglednic, časopisnih izrezkov, filmskih trakov s posnetki dogodkov, ki so jih dali komiteju na uporabo ljubitelji Planice, športniki, poklicni fotografi in amaterji iz vse Jugoslavije in tudi iz drugih držav.
To obsežno gradivo pa je narekovalo spremembo načrta. Ne več alma-
nah^ marveč zares kvalitetna monografija, ki naj bi predvsem v sliki predstavila Planico in njenih petdeset let. In taka je bila tudi odločitev. Da je ta monografija izšla, so omogočile tudi organizacije združenega dela: Djuro Salaj Krško, Tovarna dokumentarnega in kartnega papirja Radeče, ČGP Delo in Gorenjski tisk. Nova monografija Planice vsebuje na stodvajsetih straneh kar tristotride-set fotografij, od tega devetdeset barvnih s podnapisi v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Uvodni esej je napisal Tone Svetina, preveden v srbohrvaščino, angleščino in nemščino. Monografija Planice je zapolnila praznino, saj je prejšnja knjiga o Planici izšla leta 1978. Le-ta še zdaleč ni fotografsko zajela vseh dogodkov, še manj pa vsega tega, kar je Planica pomenila v minulih petdesetih letih.
Da je knjiga izšla v taki obliki, gre zasluga največ sodelavcem: Branisla-vu Fajonu, ki je knjigo oblikoval in opremil, Svetozarju Gučku, ki je zbral gradivo, ga urejal in objavljene fotografije opremil s podnapisi, Jocu Žnidaršiču, ki je zbral in uredil obsežno fotografsko gradivo ter Marku Rozmanu, ki je izdelal pregled prireditev s potrebnimi opisi. Knjiga je izšla v najsodobnejši tehniki in bila natisnjena v ČGP Delo, fotoliti pa so bili izdelani v tej tiskarni in v Gorenjskem tisku.
Pripričani smo,, da bo monografija o Planici res pravo berilo za vsakogar, ki ljubi šport in dobro knjigo. Knjiga stane 4000 dinarjev.
D. Humer
Ob izidu najnovejše knjige Planica
Letalcem sonce ne stali kril
Ikarusu je pred mnogimi leti sonce stalilo krila, ko je hotel poleteti. Planiški letalci jadrajo iz leta v leto dlje, od nekdaj utopičnih stotih metrov do 200 metrov, do katerih nas loči le še 9 metrov. Planica je odigrala v razvoju skokov na smučeh in kasneje poletov naizrazitejšo vlogo. Odigrala pa jo je tudi v zgodovini našega naroda. Njeno vlogo je zato treba raziskovati naprej in vključiti tudi znanstvene ustanove.
Ko so pretekli teden predstavili javnosti najnovejšo knjigo o Planici in njeni 50. obletnici, je bilo izrečenih lepo število pobud, da o Planici ni dovolj napisati nekaj knjig, ampak se je treba njenega razvoja in pomena za narodovo zgodovino, za Slovence in za razvoj športa nasploh lotiti znanstveno, širše, so sodelovanjem različnih strok.
Zagovornik takšne obravnave Planice oziroma naše smučarije nasploh je tudi Svetozar GUČEK, 66-letni smučarski samouk, rojen v okolici Žužemberka, sedaj pa stanuje v Ljubljani, ki je postal učitelj smučanja, smučarski sodnik, mednarodni smučarski sodnik za skoke, član komiteja Planice, član tehnične komisije FIS, predvsem pa izjemen kronist našega smučarskega športa, predvsem pa Planice in bloških tekov.
»Dejansko imamo pri nas dva smučarska fenomena, ki presegata okvire našega naroda in Jugoslavije: bloške teke in Planico. Knjige, pa naj jih bo še toliko, nikdar ne morejo popolnoma opredeliti vloge obeh velikih dejanj. Zamisel, da bi pred 50 leti, ko je bila naša smučarija svetu skoraj neznana, v Planici leteli čez 100
metrov, je bila za tiste čase fenomenalna, utopična, za svet nesprejemljiva in nedoumljiva. Pa se je to zgodilo prav pri nas, kjer je srce vplivalo na uspeh, kjer se je izkazal naš narod. Tako Planica kot Bloke sta dejanji in pojma, o katerih bi imeli radi čim več gradiva tudi v najbolj znanih smučarskih muzejih, na primer v Oslu in Chamonixu.«
Svetozar Guček, ki je opravil veliko delo pri zbiranju gradiva za novo knjigo o Planici, je takole pripovedoval:
»Zbrati in prispevati toliko gradiva je delo petdesetih let, od leta 1946 dalje, ko sem kot otrok začel zahajati v Planico. Veliko gradiva sem zbral sam, imel pa sem čast in srečo tesno sodelovati z enim od tvorcev Planice, .losom Gorcem. On mi je dal avtentične zgodovinske podatke o začetkih Planice, ki sem jih kasneje utemeljil z dokaznim gradivom, ki sem ga iskal in zbral v domovini in tujini, predvsem v Švici, na Švedskem in Norveškem ter v Avstriji. Ob nastajanju te knjige so me povabili k sodelovanju. Na voljo sem dal obsežen, dra-
gocen in avtentičen material, razen tega pa okrog 14.000 negativov in fotografij. To pa še ni vse, kar je med ljudmi o Planici. Prepričan sem, da ljudje hranijo še veliko vstopnic, brošur, razglednic, razne korespondence, načrte in razne edicije, vezane na Planico. Planica živi ned narodom. Planica je resnično velik temeljni kamen v zgodovini svetovnega smučanja, in tega se mi, preskromni Slovenci, sploh ne zavedamo. Znanstvenim ustanovam, strokovnemu in širšemu športnemu občinstvu predlagam, da bi bogato gradivo o Planici posredovali domačim ustanovam s športnega področja (fakultete za telesno kulturo), mednarodnim institutom, športnim muzejem in podobno. S tem bi razširili vednost o velikem pomenu Planice. Vsak bi ga rad vzel. Prav tako iskreno želim, da bi začeli akcijo s ciljem na enem mestu, znanstveno in vsestransko, zbirati vse o Planici, izdajati publikacije in podobno, skratka, načrtno delovati tudi na tem področju.
Kar se mojega dela tiče, bi rad napisal poljudno knjigo o Planici, predvsem med leti 1934—1948, zbral knjigo anekdot, ki so izraz izjemnega optimizma ljudi, ki so gradili Planico in jo še sedaj, pripravljam pa tudi knjigo o bloškem smučanju. Imam pač to srečo, da sem bil v začetkih Planice že toliko star, da sem lahko dogodke dojemal, sedaj pa jih lahko zbiram, ocenjujem in objektiviziram v času in prostoru, kakor so se pač dogajali.«
J. Košnjek
Jubilejni petindvajseti mednarodni pokal Vitranc
V pokalu nastop vseh najboljših
Kranjska gora — Vsa Kranjska gora se vneto pripravlja, da bo v petek in soboto Podkoren s svojim smučišče'm odlično pripravljen dočakal vse najboljše smučarje sveta, ki bodo tekmovali za točke v svetovnem pokalu v obeh tehničnih disciplinah, v veleslalomu in slalomu. V petek bo na sporedu veleslalom in v soboto slalom. Nato bodo skoraj vse reprezentance v obeh disciplinah nastopile tudi na ponedeljkovem in torkovem veleslalomu in slalomu na mednarodni FIS tekmi.
V Kranjski gori slavijo petindvajseti, srebrni jubilej mednarodnega pokala Vitranc. Organizacija je bila vedno dobra, v teh petindvajsetih letih se je na Vitrancu zbralo res vse najboljše, kar daje pravo podobo svetovnega alpskega smučanja. Sama Kranjska gora ima s prirejanjem mednarodnih tekmovanj že bogato tradicijo. Ta kraj je znan po smuških poletih v Planici, čudoviti dolini skakalnic, in po tekmovanju v alpskih disciplinah, od Bukovniškega smuka pa do današnjega svetovnega pokala na pobočjih Vitranca. Prav Vitranc daje Kranjski gori zahtevne in lepe proge, na katerih je mogoče organizirati tekmovanje v alpskem smučanju na najvišji ravni. Prvo tekmovanje
v moškem slalomu in veleslalomu v okviru pokala Vitranc je bilo 4. in 5. marca leta 1961.
Zato se Kranjska gora pripravlja na ta srebrni jubilej. Na progah dalajo noč in dan, saj jih je treba urediti tako, da bo lahko nastopilo nad devetdeset najboljših smučarjev iz osemnajshn evropskih in ameriških držav. Med njimi bodo tudi naši, ki bodo prav na domačem terenu hoteli pokazati vse, kar zmorejo. Udeležba bo odlična, saj bodo nastopili vsi najboljši. Vsi tisti, ki bodo poročali iz Madonne, bodo tudi iz Kranjske gore, oba dneva bo tekmovanje prenašalo kar pet evropskih televizijskih hiš in slika bo odšla tudi v ZDA kot reportaža.
Prva vožnja veleslaloma bo v petek ob 10. uri, finalni del se bo začel ob 13.30. V soboto bo start prvega
slaloma
ob 10. uri, drugega pa ob 13.15.
Karte za oba dneva so že v prodaji V vseh poslovalnicah Kompasa in vse" turističnih agencijah. Promet bo lZ vseh strani potekal po že ustaljenem redu za Kranjsko goro in Planico. Torej ne bo težav. Za mladino in šolarje stane karta 50, za odrasle pa le 200 al' narjev.
D. Humer
Svetovni smučarski pokal
Naši spet v ospredju
KRANJ — Ta konec tedna je našim smučarjem, ki tekmujejo v svetovnem alpskem in skakalnem pokalu, spet prinesel skoraj enake rezultate kot na uvodnih tekmah. Smučarski skakalec Primož Ulaga je na tretji tekmi za svetovni pokal v Lace Placidu na veliki skakalnici zasedel drugo mesto za Norvežanom Opassom. S tem mestom je Primož Ulaga ponovno dokazal, da prvi dve zmagi v Kanadi nista bili le goli slučaj. Primož Ulaga se je s petinsedemdesetimi točkami v točkovanju za svetovni pokal še bolj utrdil v vodstvu.
Skoraj enako dobro kot na uvodnem slalomu v Sestrieresu, kjer sta bila najboljša Rok Petrovič in Bojan Križaj so se naši alpinci odrezali v veleslalomu v La Villi v Italiji. Tu je za svojo osemdeseto zmago v svetovnem pokalu spet pokazal vse svoje sposobnosti Elano-vec Šved Ingemar Stenmark. Ingemar je v finalnem nastopu, po Vogrinčevi formuli, prekosil vse, saj je s četrtega mesta po prvem nastopu izvrstno dobil osemdeseto zmago. Nič manj sposobnosti pa niso pokazali naši alpinci. Izvrstno četrto mesto je dosegel Rok Petrovič in to je njegov največji velesla-lomski uspeh v svetovni eliti. Odličen je bil tudi Bojan Križaj, ki se je z izvrstno drugo vožnjo prebil na deveto mesto. Še posebno je uspel mladi Robert Žan z Jesenic, saj se je že v prvem nastopu prebil med trideseterico in nato v finalu pokazal, kako se mora smučati, in bil na koncu dvaindvajseti, enaindvajseto mesto pa je osvojil Boris Strel.
Nič manj nas niso navdušile naše ženske, ki so v švicarskem Savignonu nastopile za točke v svetovnem pokalu v slalomu. Tu je spet zablestela Ljubljančanka Mateja Svet, ki je z res pravo vožnjo dosegla odlično deveto
V Naklem
Pomanjkanje športnih igrišč zavira razvoj rekreacije
TVD Partizan Naklo, ki združuje prek petsto članov, predvsem osnovnošolcev in mladincev, dobro skrbi za športno-rekreativno dejavnost v krajevni skupnosti. V okviru splošne telesne vzgoje organizira vadbo za cicibane, pionirje in mladince, igranje odbojke za ženske in moške, kondi-cijske treninge za košarkarje, igranje namiznega tenisa, začetni tečaj alpskega smučanja in smučarskega teka, vadbo za predšolske in šolske otroke na nogometnem igrišču. Med krajani je najbolj priljubljen nogomet. Ne brez razloga: člensko moštvo že dve leti uspešno tekmuje v zahodni skupini območne slovenske lige. Košarkarji dosegajo lepe uspehe v občinski in gorenjski ligi, prav tako hokejisti. Zaradi precejšnjega zanimanja med mladimi bodo ponovno oživili sekciji za karate in namizni tenis. Vsako leto septembra pripravijo v spomin na bitko v Udinborštu Tek
in pohod od spomenika do spomenika na letošnjem je sodelovalo prek petsto občanov), vsako leto pomagajo tudi pri izvedbi množičnih smučarskih tekov v Dupljah in pri maratonu Treh src.
Čeprav se v TVD Partizan prizadevajo, da bi se športna rekreacija v kraju še razmahnila in razvila, jim to zaradi pomanjkanja športnih objektov ne uspeva. Težave, ki so nastale zaradi velikih sprememb v kraju (pozidava), izvirajo iz preteklosti, a se (žal) nadaljujejo še danes.
Je še kje na Gorenjskem športno društvo, ki je že osemkrat selilo nogometno igrišče? Nakelski nogometaši so prvo igrišče uredili na močvirnem travniku pri hiši kmeta Ažma-na, drugo' pri bajerju na travniku istega kmeta, tretje na travniku kmeta Cankarja, četrto na njivi zasebnice Uršule Bajželj, peto na zemljišču
kmeta Korenčana, šesto nasproti železniške postaje, sedmo (po načrtih inženirja Stanka Bloudka) ob cesti na Okroglo in osmo na travniku kmeta Janka Gašperina, nedaleč od na-kelske osnovne šole. Tudi sedanja lokacija ne zagotavlja nogometašem in športnim delavcem mirnega spanja, saj je po urbanističnem načrtu predvidena za gradnjo šolskih športnih igrišč. Člani Partizana so nameravali na tem mestu že pred leti urediti tudi igrišče za tenis in odbojko ter drsališče, vendar jim tega niso dovolili zaradi urejanja hudourniškega kanala Dupeljščice.
OLGA LOTRIČ, vodja osnovne šole v Naklem: »Učenci imajo pozimi telovadbo v večnamenskem prostoru, ki ni večji od učilnice. Ker ima stavba pomanjkljivo izolacijo, je v njem ob nizkih zunanjih temperaturah zelo hladno. Predpisi zahtevajo štirinajst stopinj, mi smo namerili tudi devet. Poleti gostujemo na Partizano-vem nogometnem igrišču in koristimo za vadbo gozdne jase in bližnje hribe. V Naklem pogrešamo trimsko stezo, ob šoli pa predvsem večnamensko igrišče in atletske naprave. Učni načrt telesne vzgoje v celoti izpolnimo, vendar pa pouk ni tako kakovosten kot v šolah, ki imajo boljše možnosti. Gradnja telovadnice v Naklem je v dolgoročnem načrtu, kar pa pomeni, da je še najmanj pet let ne bo«
TVD Partizan je nekdaj imel v domu Kokrškega odreda lastno telovadnico s slačilnicami, s shrambo za orodje in z drugimi pomožnimi prostori. Nabavil je bradljo, kroge, droge, blazine in drugo opremo, nazadnje se je moral telovadnici po hitrem postopku odpovedati. V njej je dobila prostor telefonska centrala.
Veliko je bilo obljub, tudi iz ust najodgovornejših mož v občini, da bo šola dobila novo telovadnico. V krajevni skupnosti so celo razpisali samoprispevek, pomoč so obljubile delovne organizacije iz Nakla, sestavili so že gradbeni odbor in naročiti načrte, vendar je vse skupaj padlo v vodo — zaradi stabilizacije, inflacije, neodgovornosti . . .
Osnovna šola Prve kranjske čete v Naklem, ki je sicer podružnica kranjske Prešernove šole, je edina v kranjski občini, ki nima niti metra zunanjih športnih igrišč. TVD Partizan zdaj ponovno poskuša, da bi zapolnil vrzeli in na zemljišču med osnovno šolo in nogometnim igriščem zgradil šolska igrišča, večnamensko ploščad, ki bi jo lahko koristili za igranje odbojke, malega nogometa, rokometa in košarke, ter teniško igrišče. Če bo le šola uredilu zemljiške zadeve, so v Naklem pripravljeni zavihati rokave ter s prostovoljnim delom, s prispevki obrtnikov in delovnih organizacij ter z družbeno pomočjo že naslednje leto urediti igrišča za potrebe kraja in tamkajšnje osnovne šole.
C. Zaplotnik
mesto. Zmagala je Švicarka Erik8 Hess. Najboljšo uvrstitev je dosegla_ tudi Kranjčanka Mojca Dežman, saj je štirinajstim mestom dobila svoje p1"^ točke v svetovnem pokalu. Od naših je v finalu nastopila tudi Katra Zaje W zasedla še vedno solidno devetnajsto mesto, medtem ko je bila Katja Lesja* dvaintrideseta.
Za vse uspehe našim smučarkam »j smučarjem iskrene čestitke. Moškj svetovni cirkus se bo že danes ustavi1 na slalomu v Madonni di Campigbu, medtem ko bodo ženske v petek in s°' boto tekmovale v veleslalomu v avstrijskem Hausu.
D. Humer
Nogometaši Triglava iščejo oskrbnika
KRANJ - Letošnji jesenski del tek; movanja v enotni republiški članS nogometni ligi je bil za moštvo TnS va iz Kranja uspešen. Čeprav ru igrali zadnjega kola, so Triglavani v hu lestvice. Q
Ni pa vse tako, kot bi bilo potre^ Prav zato NK Triglav Kranj išče os*$ nika za pranje in vzdrževanje spor opreme. Vsi interesenti naj PonVui) pošljejo na naslov: Nogometni V Triglav Kranj, pp 126.
-dh
Hokej
Visok poraz Jesenic
Jesenice — Hokejisti Jesenic so v■<! kolu I. skupine zvezne hokejske h» vnovič razočarali. Na gostovanju v ogradu so visoko, kar s 5:1 (1:0, 3:0, izgubili z moštvom Crvene zvezde, *\ je tokrat prvič zmagalo v drugem de državnega prvenstva. Edini zadetek 2 goste je v zadnji Iretjini dosegel Ml^ j rec. Trener »železarjev« Roman Smo»^ je po tekmi dejal, da se bo po tem p°r. zu treba zamisliti. Kompas Olimpijac v 4. kolu igrala v dvorani Tivoli neod1. čeno, 3:3, z beograjskim Partizanom, g tudi vodi z dvema točkama prednOs pred Jesenicami. Prvenstvo v I. skup ni se bo nadaljevalo 4. januarja, ko s. bosta na ljubljanskem ledu pomefl ekipi Kompasa Olimpije in Jesenic
V II. skupini I. zvezne lige je Kra1^ ska gora v dvorani pod Mežakljo Pr, magala sarajevsko Bosno z 9:6 (1:0, »*j 5:1). Gostje so v 32. minuti vodili že 5:1, nato pa so se domačini razigral'1 poraz spremenili v prepričljivo zmag. Po dveh nepopolnih kolih vodi Kra*v ska gora s štirimi točkami predno1"'
o**
pred celjsko Cinkarno. 3. kolo bo sporedu 11. januarja, Kranjska f» pa bo gostovala v Celju.
V slovensko-hrvaški medrepubUs ligi hokejisti kranjskega Triglavu n daljujejo s serijo zmag. V 8. kolu s°^.j štovali v Sisku in prepričljivo, s 7:1 (*•] 3:0, 2:0) premagali domačo Ino. Usp^ šni so bili tudi igralci Bleda, ki so ^ dvorani športov v Zagrebu gladko, 12:2 (3:1, 8:1, 1:0) ugnali domačo MJJ dost. Po nepopolnem osmem kolu vo , Triglav s 16 točkami pred Bledom S *v (in tekmo manj). V naslednjem kolu-^ soboto, 21. decembra, bodo hokej1*: Bleda igrali doma s Slavijo in igr*i# Triglava v dvorani Gorenjskega sej1^ z zagrebško Mladostjo.
TOREK. 17. DECEMBRA 1985
KRONIKA
.7. stran (mmms&^nAS
Rop;
V petek je neznanec oropal pošto v Kropi
_ arja še vedno iscejo
Za zdaj še neznani storilec, ki ga od petka vztrajno iščejo, je **. decembra, kmalu po osmi uri, vstopil v poslopje pošte v Kro-P1* naperil pištolo in polglasno ukazal: »Vadi pare!« — V zadnjih i^hjetože četrti rop na Gorenjskem _
Kropa — Na pošti sta bili v petek Jutraj le upravnica Mihaela Slibar m stranka Cita Batos. Ropar je va-™u naperil pištolo in jima ukazal, ub ežeta. Ženska pred pultom je , ogala, Slibar jeva pa je skušala po-
egniti skozi stranski izhod. Ko je
eznanec opazil njeno namero, je hi-P°ma preskočil pult čez tehtnico in jl^oz udarcem po rami pobil na
a- Ta čas je Batoševa pobegnila na Prosto.
Ropar je iz odklenjenega predala
zel okoli 500 tisočakov gotovine v
ankovcih po tisoč dinarjev, točna vs°ta še ni ugotovljena. S pulta je
zel tudi dve denarnici s 13 tisočaki gotovine in dokumenti. Ko si je na-
en h   Žepe' Je r°Par pobegnil proti gozdnatemu pobočju za blokom, v Katerem je pošta, delavci Uprave za notranje zade-e iz Kranja so, takoj ko so bili obsceni o dogodku, začeli preiskova-1 Kropo in okolico, to območje je Poletel tudi helikopter, vendar nebnega roparja še niso uspeli izsle-
Kot so izpovedali očividci, je nemani ropar star med 25 in 30 leti, visok od 175 do 180 centimetrov, vitke Postave, verjetno svetlo kostanjevih las. oblečen v modre (najbrž delo-Vne) hlače, modro-sivo bundo, čez °oraz si je potegnil rdeč pleten šal, glavo pa pokril s kapo. Obut je bil v škornje do kolen, svetlorjave barve z
/ .
dvema modrima prečnima črtama. Govoril je srbohrvatsko.
V veliko pomoč pri odkritju storilca petkovega ropa bodo delavcem UNZ obvestila občanov, ki so morebiti videli neznanca. Vsi, ki bi karkoli vedeli o petkovem dogodku ali videli storilca na begu, naj to sporoče najbližji postaji milice ali UNZ v Kranju.
D. Ž.
Bankovec £ napako
precejšnjo radovednostjo s«io sprejeli novi bankovec *a 5000 din — Numizmatikom pa je sploh zastal dih, ko sp odkrili, da ima napako in sicer v letnici Titove smrti — je teh bankovcev z napako preveč, da bi predstavljali kakšno numizmatično vrednost
t^? je Tomo Polanec iz Kranja
* ejšnji teden podrobneje ogledo-al novi bankovec za 5000 din, je
£p^zjl napačno letnico smrti tovari-,.a Tita: namesto 1980 je jasno od-Hijtena letnica 1930. Vendar pa to s, °il edini bankovec. V beograj-ern Zavodu za izdelavo bankov-v v in kovancev so namreč napako n Prej opazili in kot je izjavil ge-vj.alni direktor Vojislav Bogosa-0^evič, so »slabo odtisnjeno osmico Pazili pri izhodni kontroli. Toda
* °nomska škoda bi bila prevelika, e bi vse že doslej odtisnjene banice umaknili iz obtoka.«
žat ^nK°vec je torej veljaven, kot j tr3Ujejo v Zavodu, vprašanje pa • kolikšna je zaradi te napake Jegova numizmatična vrednost. Ve ra.telji bankovcev se zaenkrat t selij0 zaman. Če so za sedaj na-io mli in dali v obtok okoli 14 mili-imn°v bankovcev, od tega pa jih I j na okoli 500.000 namesto osmice l0?n° odtisnjeno trojko, je to na ža-^ Preveliko število, da bi se nove-^. bankovcu že zdaj povečala nu-n^zrnatična vrednost. Bankovec z ku b°do namreč pustili v obto-stn \n ga umaknili po rednem po-pJ°Pku, torej šele takrat, ko se mu ^naJo posledice dolge uporabe.
kriv mižmatiki se tore:' ob tem °d" p 4U ne morejo pretirano veseliti.
aPirnati bankovec ima že tako kot ^°   numizmatično vrednost vr* kovan denar. Numizmatična šte-  0st Pa se bankovcu z napako Je navadno takrat, kadar se po-
sebnost odčitava na majhni seriji kakih   sto   komadov. Vrednost 5000 din torej ostane enaka kljub« temu, da ste morda na svojem bankovcu odkrili omenjeno posebnost.
Doslej so vsaj na Gorenjskem in tudi drugje našli že kar nekaj takšnih bankovcev, verjetno pa se bodo pojavili še novi, saj bodo ljudje pozorno pogledali novega pettisoča-ka. Očitno pa se bo moral vsak odločati ali ga bo shranil kot posebnost, če bi bil vendarle čez leta več vreden kot danes. Glede na vse povedano pa o tej povečani vrednosti močno dvomimo.
Spet o varstvu pred tzovi
pla:
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Koliko glav!
Z njive ob cesti Posavec — Ljobno je ondan izginilo 32 glav zelja. Naslednje jutro se je lastnik njive držal za glavo, ker je ostal brez ozimnice. Tat je bil odprte glave: izbral je le najdebe-lejše primerke s tuje njive, drobne pa pustil kmetu.
KRVNO POBRATIMSTVO
Dva mlada Blejca sta menda v Karlu Mayu prebrala, da krvno pobratimstvo zanesljivo drži. Zarezala sta si torej v zapestji, da je pritekla kri. Pri tem sta se držala sila junaško. Manj junaška sta bila v blejskem zdravstvenem domu, kjer so jima oskrbeli rani. Še manj bosta, ko pride račun za zdravstvene storitve.
STRAH IN BOLEČINE
Oboje je utrpel mladenič, ki se je v mraku vračal domov. Neznani pes brez lastnika ga je dohitel in ga ugriznil v zadnjo plat. Pred krvoločnim štirinožcem se je fant zatekel na postajo milice in tam potožil svoje gorje.
SAMOZAŠČITA NI ODPOVEDALA
M. R. iz Radovljice je bil v deževnem dnevu brez dežnika. Izposodil si ga je izpred vrat stanovanjskega bloka. Na žalost ni računal na samozaščitno lastnikovo budnost. Še preden je tat utegnil dežnik razpeti, ga je lastnik zgrabil in ga pod dežnikom odpeljal na postajo milice.
r°pravek
obla r^portaž' 3u iet Jugobanke, B.j'jeni v Gorenjskem glasu Ha ecembra, je prišlo do neljubih °br^ P™ ODrestih za kredite za ^ln na sre*lstva obrtnikov. Pralen 86 ?'as': »Kl*e*lit z» obratna Hj^ s*va je pri Jugobanki za obrt-jj a brez depozita, obrestna me-H-Je 62-odstotna (ne 30-odstot-za prednostne namene pa su? ^"»o 43-odstotna (ne 20-od-
jj.      napako se opravičujemo.
Ko se obsojenec vrne iz zapora
Nikdar več na prejšnjo pot
Ko obsojenec odsluži kazen v zaporu, mu življenje postavlja nove ovire. Treba je najti delo, stanovanje, v prejšnjem okolju zaživeti povsem na novo. Da bi lahko znova začeli in se nikoli več ne vrnili na staro pot, skregano z zakonom, jim pomagajo socialne službe, ki zadnje čase poskušajo z novo metodo: prostovoljnimi svetovalci, ki pomagajo obsojencem, ko se vrnejo iz zapora ali že med prestajanjem kazni.
Pogrešanega še niso našli
Jesenice — V četrtek, 12. decembra, so pogrešili Andreja Bega, 24-letnega študenta z Jesenic. Tega popoldneva je s prijateljem odšel v Avstrijo, vendar se ni vrnil z njim prek Korenskega sedla. Menda je nameraval peš prestopiti mejo v naselju Stou Hiite, kakih pet kilometrov oddaljenem od državne meje, nato pa se prek Javorniškega Rovta spustiti proti Jesenicam.
Mladenič je odlično psihofizično pripravljen, saj je izurjen alpinist, udeleženec mnogih odprav v tuja gorstva, celo v Himalajo, tako da se ni bati, da ture ne bi zmogel. Vendar ga je v gorah verjetno zalotila megla, začelo se je temniti, in hribola-zec se je lahko izgubil. V petek, soboto in nedeljo so pogrešanega iskali jeseniški in avstrijski gorski reševalci, vendar ga vse do trenutka, ko to poročamo, niso našli. Danes iskanje nadaljujejo, v akcijo pa bodo poklicali tudi helikopter RSNZ.
Poljče — Komisiji za vzgojo in izobraževanje ter Gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije bosta priredili 18. in 19. januarja prihodnje leto v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah že 11. dan varstva pred snežnimi plazovi. Organizatorji vabijo na redno usposabljanje inštruktorje in druge vzgojnoizobraževalne kadre v planinski organizaciji, člane Smučarske zveze in Zveze tabornikov pa pripadnike armade, teritorialne obrambe in milice.
V teoretičnem delu se bodo udeleženci seznanili z analizo nesreč doma in na tujem, vrstami snega in preobrazbo snežne odeje, nastankom in mehaniko plazov, varstvom pred snežnimi plazovi in medsebojno pomočjo. Razen tega bodo poslušali nekaj referatov o problematiki snežnih plazov, ki jih bodo pripravili na osnovi predlogov udeležencev.
Praktični del usposabljanja bodo namenili veščini gibanja v plazovi-tem svetu, medsebojni pomoči, iskanju z lavinsko žolno, oceni stabilnosti snežne odeje, reševanju z lavinskim psom, sondiranju terena in osKrbi podhlajene osebe. Zaradi poučne vsebine organizatorji priporočajo, naj udeleženci ne bi bili ponovno zgolj iz vrst gorskih reševalcev. Za prijavo imajo <as vse do 7. januarja 1986.
S. Saje
Ogromna škoda v požaru
Lesce — V obratu galvanike v leski Verigi je v soboto, 14. decembra, izbruhnil požar. Prejšnji dan so delovodji naročili, naj izprazni kad, v kateri tekočina de-zoks (mešanica vode in solne kisline) ohlaja grelce. Naslednjega dne naj bi v banjo nalili novo tekočino. Delovodja Matjaž Ambro-žič je to res storil, vendar je pozabil izklopiti časovni rele, zaradi česar so se avtomatično vklopili grelci. Ker niso bili potopljeni v tekočino, so se pregreh in povzročili požar.
Eden od delavcev, ki je zjutraj prišel na delo, je opazil požar. Obvestil je gasilce, ki so ogenj nemudoma zadušili. Kljub temu je škoda precejšnja, cenijo jo na 15 milijonov. Uničeni sta dve banji, bobna, glavni kabli in ostala avtomatika na liniji za galvansko cinkanje izdelkov. Tudi proizvodnja bo morala stati mesec dni, dokler linija ne bo obnovljena.
NESREČE
TRČIL V NASPROTI VOZEČI AVTO
Zalog — V Zalogu se je v četrtek, 12. decembra, zgodila prometna nesreča, v kateri je bil huje ranjen voznik osebnega avtomobila 63-letni Jože Rus iz Cerkelj. Vanj se je zaletel osebni avto, ki ga je po brniški lokalni cesti pripeljal Peter Ravnikar, star 21 let, doma s Klanca pri Komendi. Ko je Ravnikar zavijal na glavno cesto proti Zalogu, je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v Rusov avto.
Kranj — Že pred šestimi leti je zakon o kazenskih sankcijah prinesel novost glede pokazenske obravnave obsojencev, vendar o njeni učinkovitosti še ni moč soditi. Gre za prostovoljno svetovanje nekdanjim zapornikom, nekakšno laično pomoč, za katero so prevzeli skrb centri za socialno delo. V Kranju imajo od letošnje pomladi skupino 25 svetovalcev, ki jo vodijo štirje mentorji. Zdaj je svetovalna služba še v povojih, zato bi težko rekli, ali opravičuje svoj namen. O prvih izkušnjah so se na pobudo kranjskega centra za socialno delo minuli teden pogovarjali predstavniki slovenskih institucij, ki se ukvarjajo z ljudmi na prestajanju kazni in ljudje, ki v svetovanju orjejo ledino.
Ko obsojenec zapusti zapor, ga čaka novo življenje; ga bo znal obvladati ali pa bo znova zablodil in se spet vrnil za zapahe? Veliko nekdanjih obsojencev se vrne: v slovenskih zaporih je kar 60 odstotkov povratnikov. Razlogov za to je več. Nekdanji zaporniki nosijo s sabo večni pečat, tudi na svobodi jih nenehno nadzorujejo. Zaradi tega jih laže odkrijejo, če storijo kaznivo dejanje. Do nekdanjih zapornikov so tudi strožji kot do tistih, ki prvikrat zagrešijo kaznivo dejanje.
Čeprav si prizadevamo, da bi zapor postal prevzgojna ustanova, žal še vedno ostaja kazenska. Z odvzemom prostosti kaznujejo človeka, ki je prekršil zakon, ne more pa ga spreobrniti v drugačnega človeka. Zato naj bi mu pomagale tudi druge ustanove, zlasti socialne, da bi bila njegova pot k spreobrnitvi na svobodi lažja. Centri za socialno delo mu priskočijo na pomoč pri iskanju dela in strehe nad glavo, pomagajo mu, da se ustali, a globlje v njegovo človeško stisko ne prodro. Kako naj obsojenec najde pot do drugih ljudi? Kako, če ga poštenjaki zavračajo, ker je zaznamovan s pečatom zapornika? Most
Nekdaj so človeka, ki se je pregrešil zoper veljavne norme, kaznovali tako, da so ga za vselej označili. Ljudi so pohabljali ali tetovirali in to jih je vse življenje spominjalo na njihov greh.
Današnje kazni niso več tako krute. Ljudem, ki jih zalotijo na poti kriminala, odvzamejo prostost. Čeravno ne nosijo vidnih znamenj kazni, pa marsikdo vendarle vse življenje živi s pečatom kriminalca, kaznjenca.
do ljudi naj bi bil svetovalec. A ne strogi strokovnjak, ki bo s kritičnim očesom meril njegovo vedenje, ga grajal in moraliziral. Bolj prijatelj, ki ga bo jemal takšnega, kakršen pač je, ki bo prisluhnil njegovim težavam in mu svetoval kot človek človeku. Seveda je za to
Nekdanji obsojenec z Doba: »Zapor je kazen, odvzeta ti je svoboda in znajdeš se med ljudmi, ki so zagrešili kaj podobnega kot ti. Taka družba te prav gotovo ne spodbuja k poboljšanju. Če se obsojenec sam ni pripravljen spremeniti, ga tudi zapor ne bo prevzgojil.
Ko sem se tokrat vrnil iz zapora, so mi, z mojim privoljenjem seveda, dodelili svetovalko. Veliko mi je pomagala in mi še vedno. Ne le pri službi in stanovanju, lahko rečem, da mi je nadomeščala starše. Srečujeva se enkrat na teden, slišiva se po telefonu, pomeniva se o težavah.
Prvikrat, ko sem odslužil kazen, je bilo drugače. Osamljen sem kmalu poiskal staro druščino, začel znova popivati in kmalu sem spet začel po starem. Ponpvno sem se znašel na Dobu.
Tokrat je po zaslugi svetovalke vse drugače. Nič več ne pijem, pomagala mi je najti samega sebe. Ko se vrneš iz zapora, je taka pomoč neprecenljiva. Prav bi bilo, če bi obsojenec imel svetovalca že prej, med prestajanjem kazni.«
potrebno zaupanje. Zapornik i -mora zato sam odločiti, ali bo ■ p jemal svetovalce, ne morejo ga iuu dodeliti na silo. Raje ga bo sprejel, če bo čutil, da ni podaljšana roka kazenske ustanove.
Prostovoljna svetovalna služba je, kot rečeno, še na začetku. Zato še ni recepta, kdaj nekdanjemu obsojencu dodeliti svetovalca. S ni delavci iz kazensko popravnih zavodov in drugi strokovnjaki za prevzgojo menijo, da je treba s sve- ] tovanjem začeti čim prej, najraje že med prestajanjem kazni. Svetovalec je obsojencu v zaporu morda edin *. vez z zunanjim svetom. Na Dobn, denimo, je domala 90 odstotkov obsojencev, ki nimajo nobenih stikov z zunanjim svetom. Taki so neprestano med štirimi stenami zapora, ne dobijo izhodov, teže jim je tudi potem, ko zapustijo zavod in začenjajo na svoje, brez nadzora. Če bi imeli svetovalca, bi smeli kdaj ven, imeli bi sočloveka za pogovor, imeli bi nekoga, ki bi jim urejal povsem formalne zadeve (službo,  stanovanje,  šolanje) za kasnejšo prostost.
Kako se bo obneslo laično svetovanje prostovoljcev pri centrih za socialno delo? To je pot k odpiranju institucij, kazenskih in socialnih, odpiranje do ljudi, ki jih družba sicer rada izobči. Na začetku je še nekaj previdnosti, kaj se bo pokazalo. Toda bolj človečna obravnav . ljudi, ki pridejo iz zapora in pom< č nekdanjim obsojencem, da se p*i vrnejo več za zapahe, ne moreta r -jevati dvomov.
D. Z. Žlebir
Stara vozila in stare ceste
Pri nas še ni bila napravljena raziskava, s katero bi ugotavljali, koliko prometnih nezgod se pripeti zaradi tehnično nepopolnih in dotrajanih vozil ter zaradi slabih cest. Po ocenah pa se zaradi teh vzrokov pripeti 30 odstotkov nezgod. Pri težjih nezgodah lahko dokaj natančno ugotovijo stanje vozila, še posebej, če sodišče za to naroči pregled pri sodnem izvedencu prometne stroke.
Na naših cestah je na pretek starih vozil, ki sicer na tehničnih pregledih zadostijo tehničnim normam, so pa prav gotovo tehnološko izrabljena. Vozniki s takimi vozili morajo skrbneje in tudi pogosteje pregledovati svoja vozila, da bi pravočasno odkrili dotrajani del. Takšen pregled pa je obvezen za delovne organizacije, le-te imajo običajno organizirano posebno notranjo kontrolo. Vozniki naj bi še posebej pozorno pazili na izrabljene gume, enako pomembne ali še bolj pa so zavore, ki morajo prijemati enakomerno in brezhibno.
Nekateri odseki cest so nevarnejši od drugih, nekateri so celo taki, da bi jih kazalo zapreti. Vendar tega navadno ne storimo prej, preden se cesta ne začne dobesedno podirati. Zadnji tak primer je bil vdor ceste pod tovornjakom na cesti Trebija—Žiri. Čeprav so ljudje že dolgo opozarjali na dotrajanost ceste, ceste kljub temu niso popravili. Še sreča, da se ni cesta udrla pod težo avtobusa, polnega potnikov. Zakon pa o odgovornosti za stanje cest govori dokaj določno. Mrak
(^SfSSSiSSmaLAS 8. stran
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 17. DECEMBRA 1985
Krajevna skupnost Bukovica-Bukovščica
Na tisoče prostovoljnih delovnih ur
Viktor Potočnik, predsednik skupščine krajevne skupnosti: »Danes, ob prazniku krajevne skupnosti, lahko ugotovim, da bomo kljub zaostrenim materialnim možnostim naš srednjeročni program dokaj uspešno uresničili — Pri programu telefonije zaslužita še posebno pohvalo svet krajevne skupnosti in njegov predsednik Niko Štibel.«
Bukovica-Bukovščica — Pred 11 leti sta se v Selški dolini združili krajevni skupnosti bukov ica in Bukovščica. Današnja krajevna skupnost Bukovica-Bukovščica sodi zdaj med srednje velike v občini. V naseljih Bukovica, Ševlje, Pra-protno, Spodnja Luša, Tomaževo nad Praprotnim, Stirpnik, Bukovščica, Knape, Pozirno in Strmica živi približno 950 prebivalcev. Na svečanosti, ki je bila v soboto, 14. decembra, popoldne v dvorani zadružnega doma na Bukovici, so proslavili krajevni praznik. Praznujejo ga vsako leto 11. decembra, ko je pred 44 leti odšlo s tega območja v partizane osem domači-nov-prvoborcev.
»V tem srednjeročnem obdobju, ki se pravkar izteka, smo si v naši krajevni skupnosti zadali precej obsežen program,« pripoveduje predsednik skupščine krajevne skupnosti Viktor Potočnik. »Kljub zaostrenim  materialnim možno-
Na sobotni proslavi krajevnega praznika so v kulturnem programu nastopili učenci podružničnih šol, dekleta z Bukovice in člani KUD. Ob tej priložnosti so za aktivno delo v krajevni skupnosti in pri posameznih akcijah podelili priznanja Francu Berniku iz Ševelj, Alojzu Erženu z Bukovice, Stanetu Mezku s Strmice in Juriju Fojkarju z Bukovice. Gorenjski kurirji pa so podelili listino o pokroviteljstvu nad pionirskim odredom iz Bukovščice.
stim ga bomo uresničili. Vsega seveda ne. Ob tem pa moram poudariti, da v krajevni skupnosti razen občinskega poteka že tretji krajevni samoprispevek. Za posamezne akcije smo zbirali še dodatne prispevke v denarju in materialu. Razen tega pa smo v krajevni skupnosti v tem obdobju naredili na tisoče prostovoljnih delovnih ur.«
Letos so na Bukovici zgradili nov gasilski dom, zraven pa dogradili tudi prostor za telefonsko centralo. Ob letu naj bi imeli v krajevni skupnosti 180 telefonskih priključkov.
Viktor Potočnik, predsednik skupščine krajevne skupnosti
V minulih štirih letih so v Bukovici uredili javno razsvetljavo. Od 41 kilometrov cest je kar 35 kilometrov makadamskih in nekategoriziranih vzorno vzdrževanih. Največja akcija v tem času je bila rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Še-vlje-Bukovščica. 4,5 kilometra ceste so uredili tudi v vasi Stirpnik. V Praprotnem imajo kupljene cevi za kanalizacijo. V Tomaževem pa že tretje srednjeročno obdobje zbirajo denar za rekonstrukcijo ceste. Na Bukovici je bilo zgrajeno tudi športno igrišče, v zadružnem domu pa so obnovili prostore. Letos so zgradili tudi gasilski dom.
»Ena največjih in najpomembnejših akcij v tem obdobju pa je telefonija. Lotili smo se je pred dvema letoma skupaj s krajevno skupnostjo Lenart-Luša in s Selcami z območja Dolenje vasi. Danes imamo v krajevni skupnosti en telefonski priključek. Danes leto pa naj bi od 238 gospodinjstev imelo telefon kar 180. Objekt za telefonsko centralo je že zgrajen. Tudi dobršen del omrežja je že zgrajen. Razen samoprispevka oziroma prispevkov je bilo opravljenih na tisoče prostovoljnih delovnih ur. Do danes je vsak bodoči naročnik za telefonski priključek že prispeval okrog 180 tisoč dinarjev.
Za ureditev telefonije, predvsem za položitev krajevnega telefonskega kabla, pa se je zavzelo celotno združeno delo Selške doline. Pa tudi pri reševanju drugih problemov v krajevni skupnosti kaže v zadnjem času združeno delo vse več razumevanja in pripravljenosti za sodelovanje. To pa bo seveda še kako potrebno za razvoj v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
»Pohvalo za delo in dosežene uspehe zaslužijo vsi, ki so sodelovali pri uresničevanju programa krajevne skupnosti. Še posebno pa pri programu telefonije to zaslužita svet krajevne skupnosti in njegov predsednik Niko Štibel,« je poudaril Viktor Potočnik.
A. Žalar
Kaj bo v Dvorski vasi?
Izolirka predložila program
Radovljica — Poslopja opuščene opekarne v Dvorski vasi pri Begunjah, kijih je kupila Izolirka iz Ljubljane, so že dolgo zapuščeni in zanemarjeni. Izolirka ima tovarno na Jesenicah, sredi Železarne, od koder pa se bo morala izseliti. Zato resno računa, da se bo preselila v Dvorsko vas. Vendar pa seveda ne more računati, da bo tja preselila sedanjo proizvodnjo, saj izdelava kamene volne hudo onesnažuje okolje. Ob izdelavi in sprejemanju družbenih planov v radovljiški občini seveda niso mogli obiti vprašanja Izolirke v Dvorski vasi. Izolirka je predložila zasnovo naložbenega programa za ureditev obrata, kot osnovni koncept je opredeljen protipožarni inženiring. Zagotoviti nameravajo celoviti inženiring od priprave projektne dokumentacije do organiziranja in izvedbe celotnega sistema protipožarne zaščite objektov in naprav. Proizvodni del obrata bi bil namenjen le industrijski izdelavi tistih izdelkov, ki služijo protipožarni zaščiti in jih na domaČem trgu ni moč dobiti. Tovrstna proizvodnja bi predstavljala kompletiranje celovite ponudbe Izolirke, ki naj bi bila tako sposobna izdelovati vse vrste zaščit od toplotnih izolacij, hidroizolacij, zvočnih izolacij, kar zagotavljajo obstoječe zmogljivosti do protipožarne zaščite, ki naj bi jo zagotavljal nov obrat. Vpliv tovrstne dejavnosti na okolje je minimalen, Izolirka v Dvorsko vas ne namerava prenesti proizvodnega programa, ki ga bo opustila na Jesenicah.
Tako je zapisano v odgovoru občinskih upravnih organov na pripombe javne razprave, da je treba točno opredeliti ureditev obrata Izo-Urke v Dvorski vasi. Sprejeli so jo na
torkovem zasedanju občinskega izvršnega sveta, ko so odgovarjali na pripombe delegatov občinske skupščine na osnutek dolgoročnega družbenega plana radovljiške občine (njegov predlog bodo sprejemali na zasedanju občinske skupščine 27. decembra letos). V razpravi smo slišali poudarek, da ne gre za preselitev proizvodnje z Jesenic in bo za varstvo okolja nevarno mešanje suhih mineralov, kar pa (kakor piše v zasnovi Izolirkinega naložbenega programa) je moč obvladati znotraj obrata.
Ob vsem tem velja reči, da kaže pred uresničitvijo naložbe dobro preveriti vse možne vplive na okolje, da se ne bi kasneje izkazalo, da ima morda kvarnega. Veliko lažje bo vprašanje varstva okolja razrešiti že zdaj kot pa kasneje, ko bi proizvodnja že stekla.
M. Volčjak
Brezjani prvi v zbiralni akciji
Radovljica — Po krajevnih organizacijah Rdečega križa v radovljiški občini že nekaj časa poteka akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov za nakup kalidoskopa (premičnega operacijskega aparata) za kontrolo kirurških posegov v jeseniški bolnišnici. Odrezali so se posebej na Brezjah. Krajevna skupnost ima le 813 krajanov, do srede novembra pa so zbrali že 152.890 dinarjev, torej po 200 dinarjev na prebivalca. Zaslužijo torej vso pohvalo, kakor seveda tudi tamkajšnji aktivisti Rdečega križa.
JR
Praznik KS Poljane
Poljane — Dogodke in spopade s sovražnikom v teh dneh pred 44 leti so si v krajevni skupnosti Poljane v škofjeloški občini izbrali za krajevni praznik. Letošnje praznovanje se bo v krajevni skupnosti začelo v soboto,
21. decembra. Ob 8. uri bo tradicionalni pohod preko Hotovlje in do Muha in Vinkarij. Pohod bo pripravila krajevna organizacija Zveze združenj borcev.
Osrednja svečanost bo v nedeljo,
22. decembra, ob 15. uri v kulturnem domu v Poljanah. Nastopili bodo učenci osnovne šole Gorenja vas in pevski zbor Rudnika urana Žirovski vrh. Podelili pa bodo tudi priznanja krajevne skupnosti. Po proslavi bosta pripravila srečanje ansambel So-ra in Aktiv žena zadružnic.
Pred proslavo v kulturnem domu bodo v nedeljo ob 14. uri v razstavnem prostoru poljanske šole odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Vladimira Lakoviča.
A. Ž.
Planinski večer
Radovljica — Avla radovljiške osnovne šole je bila 20. novembra zvečer pretesna, da bi lahko sprejela vse, ki so kljub zelo slabemu vremenu prišli poslušat potopisno pripovedovanje znanega radovljiškega planinca Janeza Pretnarja; le-ta je pripovedovanje dopolnil z lepimi barvnimi diapozitivi. Pripovedo\ al je o vtisih s potovanj po andskih deželah Južne Amerike, z izvirno glasbo svoje domovine sta njegovo pripovedovanje na kitari spremljala Jože in Mateo iz Peruja. Planinsko društvo Radovljica, ki ima čez zimo in spomladi v programu še več takšnih srečanj je priredilo lep planinski večer.
JR
Letni zbor društva za varstvo okolja
ŠKOFJA LOKA - Danes ob 18. uri se bodo na letnem občnem zboru sestali člani Društva za varstvo okolja Škofja Loka, zbor bo v veliki sejni sobi občinske skupščine. Povabljeni so tudi predstavniki občinske skupščine in izvršnega sveta, občinskih družbenopolitičnih organizacij, zemljiške skupnosti in krajevnih skupnosti. Po razpravi bodo oblikovali smernice nadaljnjega dela društva.
Podelitev
Severjevih
nagrad
ŠKOFJA LOKA — Drevi ob 18. uri bodo v dvorani Loškega odra na Spodnjem trgu petnajstič podelili Severjeve nagrade, s katerimi nagrajujejo izjemne dosežke na slovenskih gledaliških deskah. Spominski nagovor bo imel igralec Tone Kuntner. Slovesni podelitvi bo sledila monodrama, tokrat bo nastopila Slava Maroševič, članica Gledališča Tone Čufar z Jesenic, Severjeva nagrajenka leta 1982, ki bo nastopila s Hofmanovim Možem brez obraza v režiji Vesne Arharjeve.
Prednovoletna prodajna razstava
Škofja Loka — V Dolenčevi hiši v Stari Loki (pred Groharjevim naseljem) bodo danes odprli prednovolet-no prodajno razstavo, ki jo lahko obiščete vse dneve tja do Novega leta. Tudi odprta je ves dan. Z njo bodo umetniki, ki že nekaj let žive in ustvarjajo v Dolenčevi hiši, spet popestrili prednovoletni utrip. Tokrat se bodo predstavili vsi štirje, vsi oblikujejo skulpture, Gorazd Sotler bo dodal slike, Aljoša Sotler keramične slike, mlada dva — Darja in Rok Souček pa dekorativno uporabno keramiko.
Prednovoletno veselje v Dupljah
Duplje — Bližji je konec leta, pogostejše so prireditve za najmlajše v Dupljah. Pripravlja jih posebni koordinacijski odbor. Prva prireditev je bila že pretekli teden, ko so v osnovni šoli gostovali lutkarji iz Besnice z Andersonovo pripovedko o grdem račku. Besničani so s to igrico nastopili tudi na festivalu na Poljskem.
Naslednja prireditev bo v četrtek, 19. decembra, ob 17. uri v osnovni soli. Na sporedu bo ura pesmic, ki jo bo vodil med najmlajšimi priljubljeni skladatelj Janez Bitenc. Naslednji dan, v petek, 20. decembra, se bodo ob 17. uri v domači osnovni šoli krajanom prvič predstavili učenci novoustanovljene glasbene šole Duplje-Nastop glasbenikov bodo popestrili še lutkarji Vladimirja Roosa z igrico Skrivnostni svet.
V petek, 27. decembra, ob 17. m*1 bodo v dvorani gasilskega doma v Dupljah nastopili tržiški lutkarji pod vodstvom Borisa Kuburiča z igric° Zajček Didldajček. Po predstavi b° dedek Mraz obdaroval vse predšolske otroke.
-jk
Vabilo borcem
Odbor skupnosti borcev brigad-ustanovljenih v Sovjetski zvezi, sporoča svojim borcem, da bo zbor skupnosti teh brigad v soboto, 21. decembra, ob 10. uri v tovarni Iskra-Telematika na Labo-rah prr Kranju. Predsedstvo skupnosti bo poročalo o dosedanjem delu in pripravah za spre' jem domicila v celjski občini. Izvoljeni bodo tudi člani novega odbora in pododbora za Gorenjsko-Ob koncu zbora bo svečano razvitje prapora brigad, nato pa tova-riško srečanje, ki se ga lahko udeleže tudi svojci padlih in umrlih borcev brigad, ustanovljenih v Sovjetski zvezi.
Ob Termiki še toplarna?
Osnutek dolgoročnega plana škofjeloške občine vsebuje na' mero, da bi poleg tovarne Termika, ki je hud onesnaževalce okolja, postavili toplarno za Podlubnik in druga oddalje^ mestna naselja — Med krajani na Trati je zato spet vroče, * krajevne skupnosti Sv. Duh so že posredovali ostre pripomb in načeli celo vprašanje zaupnice predlagateljem dokument*
Škofja Loka — Že na dobro obiskanem zboru krajanov javne razprave o osnutku dolgoročnega družbenega plana škofjeloške občine so v krajevni skupnosti Sv. Duh izpostavili vprašanje postavitve centralne kotlovnice na Trati, med železniškimi tiri, poleg tovarne Termike. Tam naj bi torej poleg velikega onesnaževalca okolja postavili novega, kotlarno na premog, ki bi ogrevala Podlubnik in druga oddaljena naselja škofjeloškega mesta.
Morda je bilo načrtovalcem res najbolj priročno narisati kotlovnico poleg Termike, pri čemer so seveda morali mižati pred dejstvom, da je to zemljišče prve kakovosti in da je na Trati zrak že hudo onesnažen. Seveda so morali računati na reakcije ljudi, ki tam žive. Torej so ostro utemeljene pripombe, ki so jih že napisali v krajevni skupnosti Sv. Duh tako rekoč pričakovane.
Nerazumljivo je, so zapisali, da je predlagana pozidava najboljše kmetijske zemlje, ki jo je v škofjeloški občini le še 2 odstotka. Zemlja je življenjskega pomena za tamkajšnje kmete, ki imajo zaščitene kmetije, v hlevih pa od 40 do 50 glav živine. Ogromno sredstev bi bilo potrebnih, da bi usposobili nadomestna zemljišča, še to v odročnih predelih, saj jih na ravnini ni več. Kmetje imajo zdaj njive 200 do 300 metrov od kmetij, če bi jim nadomestne poiskali drugje, bi bil to zanje udarec tudi zaradi porabe vse dražje nafte za traktorje.
Torej ne le, da je v osnutek dolgoročnega družbenega načrta zašel dodatni hektar zemljišča za Termi-ko (njeni predstavniki so junija letos že izjavili, da za sanacijo ne potrebujejo dodatnega zemljišča), tam naj bi sezidali še toplarno.
Druga, ostro utemeljena pripomba, pa je seveda sedanja onesnaže-
nost okolice Termike, ki je že kriti' čna. O tem smo že tolikokrat pisala da stvari ne kaže ponavljati. Doda' ti velja le, da tudi zadnji Termikin sanacijski program ne rešuje Pr^ komernih emisij žveplovega diok; sida, ki bi ga bilo tudi po morebiti uresničitvi sanacije v ozračju se. dem do sedemnajstkrat preveč ko je dovoljeno.
Zdaj pa je v načrtih ob Termik' narisana še centralna kotlarna °8 premog, ki naj bi ogrevala oddaljf ni Podlubnik, kar je seveda vpra.s ljivo tudi v pogledu izgube energij oziroma varčevanja z njo. Taks*1 kotlarne pa so, vsaj kakršne pozna mo danes, hudi onesnaževalci ok° lja, krajani celo pišejo, da gle..j žveplovega dioksida dvakrat hujs kot Termika. Naslednja problem9 pa sta čezmeren hrup in odprta d£ ponija premoga, s katere veter od naša  prah.   Kotlovnica  bi torej krepko poslabšala že tako onesna žen zrak na Trati in v sosednjih vd seh. Med argumente so tudi zapis8 li, da so meritve HidrOmeteorol0' škega zavoda iz Ljubljane v treh  mesecev  (marec—maj pokazale, da je okolica Termike lP območje Virmaš najbolj onesna^ no v škofjeloški občini.
Kaj niso torej načrtovalci *\ predlagatelji dolgoročnega družb^ nega plana škofjeloške občine V° dobni padalcu, ki ga je kot slik<»v' to prispodobo v svoji knjigi upo*"8' bil znani slovenski strokovnjak ^ ekologijo dr. Hubert Požarnik. pisal je, da smo glede varstva oW lja vse bolj podobni padalcu, ki J. skočil z višine, padalo pa se mu 11 odprlo.  Ko je tako letel mi«11" osmega nadstropja stolpnice, so b^ li ljudje že na oknih in vpili, kaj * bo zgodilo. Padalec pa jim je hl»đ nokrvno odgovoril: »Kaj pa vpijc*e' saj se še ni nič zgodilo!«
M. Volčjak
TOREK. 17. DECEMBRA 1985
ZANIMIVOSTI
9. stran (MMMBS<ŠME£G1LA&
Prašiči v dveh nadstropjih
Na večini gorenjskih kmetij redijo prašiče, da jih potem ob kmečkem prazniku zakoljejo in pospravijo v zamrzovalne skrinje. Dvainštirideset kmetov iz Gorenjske kmetijske zadruge si s prašičerejo služi tudi vsakdanji kruh. Štefan in Slavka Krč s Huj v Kranju letos urejata hlev, v katerem bosta lahko zredila na leto blizu šesto pujskov. Prašiči bodo v dveh nadstropjih, krmljenje bo avtomatsko, smrad bo odganjalo šest ventilatorjev in sčasoma se bo v delo »vmešal« še računalnik.
Kranj — »V Gorenjski kmetijski zadrugi smo pred štirimi leti odkupili le 171 prašičev, letos jih bomo okoli devetsto, naslednje leto še dvesto več in ob koncu tega tisočletja že 1600.« je o razvoju in načrtih organizirane reje prašičev v kranjski in tržiški občini povedal pospeševalec Matjaž Meglic. »V zadrugi sta se uveljavila dva načina reje: kmetje lahko sami poskrbijo za mlade prašičke in za krmo, lahko Pa jim prašiče za pitanje in krmila zagotovi zadruga. S prašičerejo se resneje ukvarja 42 kmetov: »čistih« rejcev je sedem, vsi ostali razen Prašičev redijo še krave ali bike. V zadnjih nekaj letih so preuredili hleve za rejo prašičev Janez Brolih iz Hotemaž, Edo Mali z Golnika, Sajovčevi z Luž ter kmetje iz 01-ševka: Franc Logar, Ciril Šimenc in Anton Aleš. Najsodobnejša zasebna prašičerej ska farma v zadrugi pa bo Krčeva na Hujah, kjer Prav zdaj dokončujejo hlev za tri-
deset svinj in za zrejo blizu šeststo prašičev na leto,« je povedal Matjaž Meglic.
Kranjski intervencijski sklad je letos spodbujal rejo prašičev na tri načine: z nepovratnimi sredstvi pri
Slavka in Štefan Krč nadaljujeta družinsko tradicijo. — Foto: C. Z.
novogradnjah in obnovah hlevov (30 tisočakov za plemensko svinjo in štiri tisoč dinarjev za pitanca), z regresi pri nakupu plemenskih živali (za merjasca deset tisočakov in za svinjo pet tisoč dinarjev) ter s premijami za oddajo zrejenih prašičev v klavnico (50 dinarjev za kilogram). Zadruga je vsem, ki so želeli, dobavljala tudi sirotko: kranjska mlekarna jo je dala zastonj, kmetje so plačali le prevoz.
»Vojvodinska tehnologija — krmljenje iz vreče se tudi pri reji prašičev ne izplača: h kupljenim krmilom je treba primakniti najmanj polovico domače krme,« poudarja pospeševalec Matjaž Meglic.
Več skrbi in manj ročnega dela
Na Krčevi kmetiji na Hujah redijo prašiče za prodajo že četrt stoletja. Gospodar Štefan pravi, da sta se s prašičerejo ukvarjala že oče in mama, da so nekdaj redili tudi konja in razen tega še šest ali sedem goved, da pa so 1975. leta, ko so prvič preuredili hlev, dali prednost prašičem. Kmetija je namreč premajhna, da bi se jim splačalo rediti krave in bike. Lani so se odločili za ponovno posodobitev hleva. Najeli so posojilo v Slogi in dobili nekaj denarja od kranjskega intervencijskega sklada. Z nasveti je pomagal pospeševalec Matjaž Meglic, glavno besedo pa so imeli strokovnjaki Emone inženiringa iz Ljubljane. Do novega leta bodo z obnovo končali.
Prašiči bodo v prenovljenem hlevu v kletkah, v dveh nadstropjih. Krmljenje bo avtomatsko: iz me-šalnice bo hrana (krmila, sirotka...) tekla po ceveh v kletke. Smrad, ta presneti smrad, ki se ga bolj kot prašičerejci bojijo njihovi sosedje, bo šest ventilatorjev odganjalo nad sleme hleva. V delo se bo sčasoma vmešal tudi računalnik, ki bo »hranil« vrsto koristnih podatkov, pomembnih za selekcijo, zdravstveno varstvo, za gospodarjenje.
Ko bo hlev poln, bodo na leto po-krmili okoli dvesto ton krmil. Dobavljala jih bo zadruga, ki bo poskrbela tudi za kupce. Krčevi bodo doma, na poldrugem hektaru zemlje, pridelovali še koruzo za zrnje, ječmen in druga žita.
Štefan in njegova žena Slavka se kajpak že veselita, ko bosta sedanjo čredo (deset svinj, šesteset prašičev in »mojstra« merjasca) preselila v nove prostore in se bodo temu pridružile še nove svinje in novi prašiči... Skrbi bo več, dela, vsaj ročnega, pa precej manj.
C. Zaplotnik
Svet brez bleščic
Svet brez bleščic se mi zdi edi-ni primerni naslov za zapis o Ivanki, primorskem dekletu, ki ji že četrt stoletja, od njenega devetega leta, nudijo drugi dom razni domovi po Sloveniji.
Dolgo pismo nam je napisala, da bi rada ven iz te domske enoličnosti, da bi imela rada svoj dom, da bi sama kuhala, da bi imela pri sebi oba svoja otroka, Iztoka in Irenco, da bi z denarjem, ki ga izda za dom, sama bolje gospodarila, tako da bi ji še kaj ostalo, da bi ji radio igral na Qlas, kot imajo to radi mladi; če 90. tu navije, se pa takoj oglase starejši, da jih moti, naj že vendar ugasne. In kuharice ne kuhajo dovolj dobro, preveč sladic, premalo mesa, sestre ne pomagajo takoj, ko potrebuje pomoč, upravnik je ne spusti ven . . .
V sobici je bilo toplo, s prijateljem sta pravkar malicala. Nista Poročena, zato jima skupna soba ne pripada. Ves čas, ko on ne dela v delavnici, pa Učita skupaj. yčasih je delala tudi ona, omelca je izdelovala. Rada je delala, veliko presegala normo. Potem je zbolela na živcih. Vse je prišlo za nJo. Iztoka soji vzeli, pri očetovih starših je, že štiri leta ga ni videla, Irenca je v reji pri dobri druži-ni na Primorskem. Kaj bi dala, da bi imela svoj dom, da bi bila čisto na svoje, imela oba otroka °b sebi. Saj so vendar zunaj dobri ljudje, ki ji bodo pomagali, če bo treba. Saj podnevi dobro vidi kljub hudi dioptriji, le zvečer jo PTevzame kurja slepota. Tudi ro-°Ua dela rada dela. Napletla je že veliko. Obleko sebi, hlačke Iren-°i> tale rdeče-rumeni pulover, ki Qa ima na sebi, je nakiiačkala, in Ivanu spletla že nekaj pulover-
jev. Tudi sedaj plete, takega z norveškim vzorcem, a ker ji slabe živci, nima pravega občutka v rokah, zank ne zateguje enakomerno. Če bi ne bilo tako z njo, bi delala omelca. Še vedno bi jih rada delala, da bi ji ostal kakšen dinar. A že tretje leto ni v delavnici.
Včasih je dobre volje, včeraj je bila. Nasmeh ji zaigra na licu, ko pripoveduje o kuharskem tečaju na Podnu. Veselje je dobila do kuhanja. Včeraj so kuhale polpe-te in boujonsko juho. Prijazna to-i'cirišica, prijetna dekleta. Razumejo se. Tudi čebulo ji dajo za domov, če bi si za večerjo v čajni kuhinji rada naredila jetrca. Škoda, da bo tečaja konec. Le še enkrat bo šla tja, potem bo spet enolično življenje, čez dan ji bo dolgčas, zvečer jo bo strah. In še težje bo prenašala red, ki ga zahteva hiša in še bolj bo kritizirala vse, kar bo ponujeno na mizo v jedilnici in spet si bo želela ven. . .
Kot odrasel otrok se mi zdi. Drobna, majhna. Skozi debelo temno dioptrijo je videti drobcene, majhne oči. Ko sname očala, te začudijo lepe, velike oči, prikupen obraz. Kaj ji reči, kaj svetovati? Kako naj ji dopovem, da je zunaj svet grd, umazan, krut, da se s svojim slabim vidom, s svojo šibkostjo, s svojo otroško naivnostjo ne bo mogla spoprijeti s pravim življenjem. Sama ne. Tudi z Ivanom, Irencinim očetom, ki vidi še veliko manj kot ona sama, ne? Kako naj ji dopove, da se kuharice v domu trudijo, da skuhajo kar najbolje, da menjajo jedilnike kolikor le morejo, da je hrana pestra, da so sestre bolj potrebne na oni strani, kjer so domovalci priklenjeni na
posteljo, da ji upravnik hoče le dobro, da bi jo že zdavnaj spustil ven, če bi le videl najmanjšo možnost, da bi se znašla v življenju? Toda resničnost je vse drugačna. Ljudje zunaj nimajo časa, Ivanka, ne razumeš, da se zdravim vedno in povsod mudi, da so strašni sebičneži, da bodo prijazni s teboj le kakšno urico, potem jim boš pa preveliko breme in te bodo odrinili kot so te že. Kako naj ti povem, da je tule zunaj ena sama dirka, ki ubija. Ko bi ti vedela, kako rad bi marsikdo zamenjal s tabo. Da bi vsaj malo odložil skrbi, da bi drugi skrbeli zanj, za kurjavo, za hrano, da bi se le usedli za mizo, pojedli, kar bi jim skuhali, šli na sprehod, kot hodite vi, v miru poslušali radio, prebrali novice, se pogovorili s sosedi.
Saj te razumem, mlada si še, premlada, da bi bila zaprta med stene s starimi ljudmi, toda veliko drugih možnosti ni. Ko si boš pozdravila živce, kot ti obeta zdravnik, boš boljše volje, tudi v delavnico boš lahko spet šla. Saj imamo vsi slabe dneve, verjemi, pa pridejo spet svetlejši. Tudi zate bodo prišli, le življenje moraš jemati tako, kakršno je. Vedi, da je še veliko nesrečnejših ljudi od tebe. Spomni se samo tistih dveh v Soči, fantka na invalidskem vozičku in deklice s tankimi, tankimi rokicami, ki ne bodo nikoli zrasle ... Ti pa le imaš svojega Ivana, če si le dovolj pri moči,
greš lahko obiskat svojo Irenco, za katero lepo skrbijo, in slepo dekle v tvoji sobi te ima rado. Tudi vsi ostali te imajo radi, le jeziti jih ne smeš. Morda bi bilo res prav, da bi šla iz doma, poskusila svet. Potem bi ti bil ta dom zagotovo najlepši, najboljši.
D. Dolenc
Ta »trinajsta«
Ne glede na to da je bil petek, pa še trinajstega po vrhu, je bil minuli konec tedna za trgovce vendarle srečen dan. Kajti v trgovske blagajne se je šušteče zložila pretežna večina tako imenovane »trinajste«, ki jo po tradiciji še vedno izplačuje večina delovnih organizacij. Vsaj v kranjski občini je bilo tako, da se tej tradiciji ni izneverila skoraj nobena delovna organizacija. Z izjemo dveh, treh — v teh pa so o delitvi »trinajste« povsod drugod dobro poučeni delavci prikrito in tudi neprikrito izrazili nezadovoljstvo — celo s prekinitvijo dela.
Fenomen »trinajste« se torej nadaljuje iz leta v leto. V žepu se sicer ta decembrski obliž za vse, med letom s hudo inflacijo načete osebne dohodke kar prijetno pozna, ni kaj reči. Tudi za statistično primerjavo s preteklim letom bodo odstotki višji, naša vest, da smo morda med letom kaj več izgubljali s tistimi nekaj odstotki manjše akontacije osebnih dohodkov, pa pomirjena. Obliž, ki smo ga tako navidezno raztegnili tja do januarja nazaj, je večinoma šel za neizogibne nakupe prednovoletne potrošniške evforije. In to tako temeljito, da so ponekod kljub garanju trgovcev police zazevale prazne, na obešalnikih pa je ostala le ša najslabša roba. Piš »ta trinajste« je bil ponekod za vsega hudega vajene trgovce kar prehud in jim je celo pošla zadnje čase sicer na novo pridobljena lastnost — prijaznost do kupcev. »Zjutraj se pride,« so slišali kupci, ki so kupovali popoldne in brskali med prebranim blagom. Pa še res je, kupci se od lanske nakupovalne mrzlice pač nismo veliko naučili. Še ta »trinajsto« smo po načelu kupuj danes, jutri bo dražje morali doložiti za inflacijsko grmado — temu je bila vsekakor namenjena. ^
Kosilo z mrzlo konzervo
V kranjski Savi ugotavljajo, da se najbolj neprimerno hranijo delavci iz njihovih samskih domov - Le en topli obrok na dan je sicer varčevanje, a na račun zdravja in delovne sposobnosti — Šele čez tri leta bo obrat družbene prehrane lahko ponudil tudi 1000 kosil — Ob sobotah in nedeljah ni malic, ni kosil, večina restavracij in gostiln je zaprtih, nekateri samski domovi pa so celo brez čajnih kuhinj
Kranj — Najbrž se tudi ob konzervah in salami da kar nekaj časa živeti, toda posledice takšne prehrane se čez čas prav gotovo pokažejo. Ali je lahko takšna prehrana ustrezna ali, ne, bi vedeli veliko povedati zdravniki obratnih ambulant, ki so že zdavnaj povezali delovno sposobnost in način prehrane. Ne bi mogli trditi, da se tako hrani le del delavcev v samskih domovih kranjske Save — verjetno je podobno tudi z delavci drugih delovnih organizacij. Vendar pa so v Savi vsaj ugotavljali, v kakšnih razmerah žive njihovi delavci iz samskih domov, ki so skoraj večinoma iz drugih republik.
»V Savi imamo okoli 400 delavcev v treh samskih domovih, vendar pa je na anketo odgovorila nekaj manj kot polovica delavcev,« je povedala Ljubica Benčan, sodelavka kadrovskega sektorja. »Iz ankete je razvidno, da kar polovica delavcev v delovnih dneh zaužije le en topli obrok na dan, 77 delavcev pa ima le po en topli obrok tudi v prostih dneh, medtem ko je 20 delavcev tudi ob prostih dneh le ob suhi hrani. Težko je verjeti, toda nekaj delavcev res je le po enkrat na dan.«
Čeprav je v Savi Kranj pa tudi v drugih delovnih organizacijah z organizirano družbeno prehrano zagotovljeno pogojem iz samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev, pa je dejanska slika življenja predvsem delavcev v samskih domovih nemalokrat slabša.
»Prav gotovo bi glede prehrane lahko bilo drugače«, je povedal Franc Flander, vodja tozda Družbena prehrana in samski domovi, »če bi v našem obratu družbene prehrane razen malic lahko ponudili tudi kosila. Žal bo zaposlenim možno ponuditi po dva obroka šele čez tri leta, ko bo preurejanje oziroma novogradnja delavske restavracije tako daleč. Ko bo vse na-red, bomo lahko pripravili razen 4000 malic še 1000 kosil na dan.«
Da je mogoče veliko privarčevati tudi pri hrani, najbrž ni nekaj novega, očitno pa so prav delavci v samskih domovih med tisto skupino zaposlenih, ki pri tem tudi že pretirava predvsem na škodo lastnega zdravja.
Sicer pa v vseh samskih domovih niti ni dovolj možnosti za prehrano v lastni režiji. Samski dom na Planini je bil grajen brez čajnih kuhinj, ker je bila v bližini predvidena samopostrežna restavracija. Zdaj kaže, da je ne bo, zato so v Savi že pred časom sklenili, da sobe njihovih delavcev preuredijo tudi za možnost kuhanja.
V samskem domu na Medetovi v Stražišču pa so pred dvema letoma po eno sobo v vsakem nadstropju preuredili v bivalno kuhinjo. Na treh štedilnikih v vsakem nadstropju si lahko delavci — seveda v izmenah — pripravljajo hrano; nekateri so se organizirali celo tako dobro, da se izmenjujejo kot dežurni gospodinjci, zadolženi za kuhanje kosila za več delavcev hkrati. V škofjeloškem samskem domu pa nimajo niti ene čajne kuhinje, pač pa je v bližini bife. »To pa seveda ne pomeni, da je prehrana že urejena in da ni takih, ki jedo enkrat na dan, včasih le mrzlo konzervo in kruh,« pravi Lojzka Planinšek, vodja oddelka za socialni standard v Savi. »Način prehrane delavcev ni vedno odvisen le od možnosti, temveč tudi od navad, ki jih vsak prinese iz svojega okolja, in tudi od tega, kako se je lahko vključil v življenje in delo. Ni namreč mogoče verjeti, da so ti delavci tudi doma jedli le enkrat na dan in še konzervo povrh. Vprašati bi se morali, zakaj tako jedo tukaj, zakaj preživljajo prosti čas tako, kot smo ugotavljali — premalo aktivno, večkrat tudi v gostinskih lokalih ali pa kar spijo. Skrb pa zbuja podatek, da tako ne živijo le delavci, za katere je značilno bolj menjavanje zaposlitev kot pa stalno delo, temveč tudi delavci z daljšim stažem v Savi. Še najhuje pa je gotovo poročenim, ki bivajo v enem samskem domu, v drugem pa imajo ženo z otroki, na primer v samskem domu Tekstilindusa. Ce smo doslej še nekako reševali skupne stanovanjske probleme, pa za naprej kaže slabo: skušali bomo sicer najti rešitve za skupne probleme, za te delavce so to prav gotovo družinska stanovanja — a že letos nismo mogli s Tek-stilindusom urediti niti enega družinskega problema iz samskih domov, — obeti za naprej niso dobri.«
L. M.
Da bi delavcem v samskem domu v Stražišču omogočili pripravljanje hrane, so v Savi že pred dvema letoma preuredili čajne kuhinje v večje bivalne kuhinje. Žal se v vseh domovih naknadno kuhinj ne da urediti: v škofjeloškem na primer si ne morejo stanovalci skuhati niti čaja. — Foto: F. Perdan
(mimmmmGu^s m stran
NA GORENJSKEM SEJMU
TOREK, 17. DECEMBRA 1985
Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske,
TOZD AGROMEHANIKA
Kranj — H rastje 52/a
Tel.: 23- 059, 28-274, 28-273, 27-285, 24-372 komerciala: 24-778
Vabimo-vas na novoletni sejem v Kranju od 13. do 23. decembra 1985, kjer razstavljamo in prodajamo stroje iz celotnega prodajnega programa:
1. stroje in priključke proizvajalca TOMO VTNKOVTĆ, Bjelovar
2. stroje in priključke proizvajalca IMT, Beograd
3. priključke iz lastnega proizvodnega programa: škropilnice, kultivatorje z ježem itd.
Dobavni roki so ugodni, cene zajamčene, rezervni deli in servisne usluge zagotovljene. Sejemski popust.
Obiščite nas na sejmu ali v Prodajno servisnem centru Hrastje pri Kranju ali v naši prodajalni na Koroški cesti 25, Kranj. Tel.: 064-24-786 ali v Prodajno servisnem centru v Mariboru, Primorska 9, tel.: 062-38-980, 062-38-861.
ZA NOVO LETO ELITA ZA VAS - ZA NOVO LETO ELITA ZA VAS - ZA NOVO LET
od 13.—23.decembra na NOVOLETNEM SEJMU v KRANJU
PLETENINE VSEH VRST NA KILOGRAM! ^MHmoda puloverji in jopice od 500 do 1500 din
SMUČARSKI KOMPLETI ZA OTROKE od 6300 do 6700 din
Cenjeni kupci, obiščite nas na novoletnem sejmu in v vseh naših prodajalnah!
KRANJ
ZA NOVO LETO ELITA ZA VAS - ZA NOVO LETO ELITA ZA VAS - ZA NOVO LE
©LIPA
POHIŠTVO
SALON V KRANJU
(r
MODA ZA MLADE
Najnovejši modeli ZELO UGODNE CENE Moška in ženska konfekcija
MASSAN ZVONKO - ZAGREB
Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju v paviljonu C0BRA!
DEDEK MRAZ
na oddelkih veleblagovnice GLOBUS, trgovske DO KOKRA KRANJ smo ti pripravili:
smučarsko opremo in oblačila
pletenine, perilo
konfekcijo
igrače
kozmetiko
izdelke domače obrti
izdelke iz zlata
DARILA PRIMERNO ARANŽIRAMO
Na MERKURJE-VEM razstavnem prostoru na novoletnem sejmu v Kranju nudi razne izdelke za dom in gospodinjstvo, kot so pralni stroji GORENJE, ekonomik lonci in garniture posode EMO, električno ročno orodje ISKRA,
TV sprejemniki in antene, sesalci, sušilci las, telefonski aparati, peči za centralno ogrevanje FEROTERM in to po 5—30% nižjih sejemskih cenah. Zanimiv je tudi praktičen prikaz uporabe in delovanja raznega električnega ročnega orodja ISKRA, zato se obiskovalci sejma v paviljonu MERKURJA radi ustavijo, kjer vse to lahko tudi ceneje kupujejo.
Na novoletnem sejmu je moč kupiti vrsto majhnih pripomočkov za vsakodnevno rabo. Med njimi je novost zložljiva žlica za obuvanje čevljev, ki smo jo opazili v paviljonu Burnik Marija — Usnjena galanterija Kranj v ličnem usnjenem etuiju, za v žep, torbico itd. Imajo tudi bogat izbor pasov, usnjenih kravat in metuljčkov.
Vas večkrat trga po udih? Vas mučijo prehladi? V paviljonu priznanega zeliščarja TOMAŽINČIČA iz Izole na novoletnem sejmu v Kranju lahko izbirate kapljice in čaje za lajšanje težav pr' kašlju, bronhitisu, vnetemu grlu ter kreme in tekočine za lajšanje težav revme, išijasa, krčnih žil, bolečin v nogah ... Na voljo je tudi bogat izbor čajnih mešanich in izdelkov iz zdravilnih zelišč za lajšanje drugih zdravstvenih težav. Če ne boste utegnili priti na sejem, lahko pišete na naslov: Ivan Tomažinčič, Dobrava 24/b, Izola ali pokličete na tel.: 066 62 800. Pri naročilu je zaže-Ijena zdravniška diagnoza, izdelke pa pošiljajo tudi po pošti po povzetju.
Zdaj je še čas za nakup primernega novoletnega darila za vaše najdražje. V paviljonu zlatarstva Zida rič na novoletnem sejmu v Kranju imajo bogato izbiro modnega nakita iz zlata in srebra po ugodnih cenah. Tam tudi odkupujejo staro zlato po najvišjih dnevnih cenah.
Prvič na novoletnem sejmu v Kranju sodeluje DEKORA TIVNA iz Ljubljane Pohištvene tkanine, ročno tkanS pregrinjala za kavče in postelje, ročno tkani prti, prtiČ' ki, prevleke za jogi, okrasne blazinice in topli copati i* blaga je ponudba, ki je ne velja prezreti. Poleg bogate' ga izbora je potrebno omeniti še tovarniški popust z8 skoraj vse vrste izdelkov, za nekatere tudi do 40 %. će ne boste utegnili priti na sejem, pa obiščite njihovo tovarniško trgovino na Celovški v Ljubljani.
Lesnina Kranj, razstavlja na novoletnem sejmu v Kranju, kjer nudi pohištvo za opremo dnevnih sob, spalnic, otroških sob, kopalnic itd. Posebno priporoča ogled razstavljenih kuhinj. Obiščite jih tudi na Titovem trgu v Kranju (tel.: 21-485), salonu pohištva na Primskovem (tel.: 24-554) in na Jesenicah, Skladiščna 5. tel.: 81-179.
Mek, 17. decembra 1985
OBVESTILA — OGLASI
11. stran ©msss&jjmd
r
kovinotehna
blagovnica FUŽINAR Jesenice
bela tehnika
gorenje
• pralni stroji • štedilniki • hladilniki
• zamrzovalne skrinje
Na novoletnem sejmu v Kranju telefon 22-235 in v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah telefon 81-952.
Nemogoče je mogoče
agrotehnika-gruda TOZD Agrotehnika - trgovina poslovna enota Gorenjska, Kranj
Obveščamo vas, da razstavljamo na novoletnem sejmu v Kranju °d 13. do 23. decembra 1985.
• Na sejmu prodajamo celoten program MIO STANDARD Osijek na ugoden kredit.
• Razen tega prodajamo določene stroje tudi z novoletnim sejemskim popustom.
• Ne zamudite ugodne priložnosti, obiščite naš razstavni prostor, kupite razstavljeno blago in zadovoljni boste.
Vsem našim kupcem in poslovnim prijateljem zelimo srečno in uspešno novo leto 1986.
©0)3i^KHJgIEnGLAS 12. stran
OGLASI, OBVESTILA
TOREK, 17. DECEMBRA1?!.5
IMOS
GOIIESSJC
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA LJUBLJANSKA CESTA 11
IMOS SGP GORENJC RADOVLJICA
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
1. OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV
Pogoji: — ekonomski tehnik,
— 2 leti delovnih izkušenj na podobnih ali enakih delih
2. OPERATIVNO VODENJE ZAHTEVNIH GRADBlSCNIH DEL
Pogoji: — delovodja gradbene stroke,
— 3 leta delovnih izkušenj na enakih delih v stroki
3. VOZNIKA
Pogoji: — poklicna šola za voznike motornih vozil s C in E kategorijo,
— 3 leta delovnih izkušenj
4. AVTOMEHANIKA
Pogoji: — poklicna šola avtomehanske stroke,
— 1 leto delovnih izkušenj
5. VZDRŽEVALCA - STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
Pogoji: — poklicna šola kovinske stroke,
— 1 leto delovnih izkušenj
6. SOBOSLIKARJA
Pogoji: — poklicna šola,
— 1 leto delovnih izkušenj
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vloge pošljejo na naslov: Imos SGP Gorenje, Radovljica, Ljubljanska 11, v 15 dneh po objavi.
m TE KSTILINDUS
Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ
objavlja prosta dela oziroma naloge v DS Skupne službe:
1. OPRAVLJANJE DOPOLNILNIH KEMIJSKIH ANALIZ
— 1 delavec
Pogoji: — višja šola tekstilno kemijske smeri,
— eno leto delovnih izkušenj na področju analiz ali tehnologije plemenitenja,
— pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
— poznavanje predpisov iz varstva pri delu in upravljanje z gasilnimi aparati,
— trimesečno poskusno delo.
2. OBRATNA KONTROIA KVALITETE TKANIN
— 2 delavca
Pogoji: — srednja tekstilna šola (tkalska smer),
— dve leti delovnih izkušenj na delih v proizvodnji tkanja,
— poznavanje predpisov iz varstva pri delu in upravljanje z gasilnimi aparati,
— delo se opravlja v dveh izmenah,
— trimesečno poskusno delo.
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Osnovna šola MATIJA VALJAVEC PREDDVOR
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
- UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za določen čas s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu
Pogoji: — učitelj razrednega pouka. Nastop dela 10. februarja 1986.
- POMOČNIKA KUHARJA
v vrtcu Preddvor za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: — PKV ali KV kuhar. Nastop dela takoj.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
KOMPAS HOTELI KRANJSKA GORA
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. VODJE STREŽNIH OBRATOV HOTEIA KOMPAS
2. VODJE STREŽNIH OBRATOV HOTELA ALPINA
— za nedoločen čas
Pogoji: — srednja gostinska šola natakarske smeri, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika in pasivno znanje dveh tujih jezikov, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma in trimesečno poskusno delo. OD brez dodatkov prek 97.000 din
3. VODJE KUHINJE HOTELA ALIPINA
— za nedoločen čas
Pogoji: — srednja gostinska šola kuharske smeri, izpit iz higienskega minimuma, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. OD brez dodatkov prek 97.000 din
4. VODJE IZMENE V KUHINJI HOTEIA KOMPAS
— za nedoločen čas
Pogoji: — srednjo šolo oziroma izpit za VKV, izpit i/, higienskega minimuma, dve leti delovnih ustreznih izkušenj, dvomesečno poskusno i delo. OD brez dodatkov prek 80.000 din
5. MESARJA
— za nedoločen čas
i-*ogoji: — KV mesar, izpit iz higienskega minimuma, eno leto ustreznih delovnih izkušenj. OD brez dodatkov prek 66.000 din.
GORENJSKA KMETIJSKA
ZADRUGA n.sub.o.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA, TZO SLOGA KRANJ
Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge
STROKOVNO POSPEŠEVANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE
Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba agronomije, poljedelska ali živinorejska smer,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— sposobnost presoje in sprejemanja odločitev,
— izpit B kategorije, zaželeno lastno prevozno sredstvo.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj v 8 dneh po objavi pošljejo prijave na naslov Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska cesta 41, Kranj.
O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po izbiri.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge v:
DELOVNI SKUPNOSTI INTERNE BANKE ALPETOUR
- KREDITNEGA REFERENTA I
Pogoji: — ekonomska srednja šola in — eno leto delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja dva meseca. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
TOZD ŽIČNICE VOGEL - BOHINJ
- 3 STREŽNIKOV NA ŽIČNICAH
Pogoji: -- osemletka in eno leto delovnih izkušenj, od tega 3 mesece na podobnih delovnih nalogah
- REDARJA NA PARKIRIŠČU
Pogoji: — osemletka
Delo združujemo za določen čas — za zimsko sezono 1985/86, najdalj do 30. aprila 1986.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD
TOZD Osnovna šola 16. DECEMBER MOJSTRANA
razpisuje prosta dela in naloge
1. POLKVALIFICIRANE KUHARICE
2. ClSTILKE ŠOLSKIH PROSTOROV
Pogoji:
pod 1. — zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Potreben je izpit iz higienskega minimuma.
pod 2. — zaposlitev je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Stanovanj ni. Začetek dela takoj. Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi v osnovno šolo 16. december Mojstrana.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi razpisa.
SOZD
MERCATOR KTT
MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2
oglaša prosta dela in naloge
za TOZD Tovarna olja OLJARICA Britof
- KLJUČAVNIČARJA ALI ELEKTRIKARJA za upravljanje s parnim kotlom
Posebni pogoji: — izpit za upravljalca visokotlačnih kotlov, — 6 mesecev delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok
- 2 KLJUČAVNIČARJA
za vzdrževanje strojev in naprav
Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok
- KUHARIA ali PK KUHARJA
za pripravo in delitev toplih obrokov
Posebni pogoji: — 3 mesece delovnih izkušenj, tečaj iz
higienskega minimuma, delo se opravlja v deljenem delovnem času
- VOZNIKA MOTORNIH VOZIL
za prevoz s kombijem in osebnim vozilom
Posebni  pogoji:— 6  mesecev delovnih  izkušenj, vozniški izpit C kategorije
ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
- PRODAJALCA
za prodajo gradbenega materiala v skladišču gradbenega materiala v Hrastju
Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj
- DELAVCA BREZ POKLICA
ZA NAKLADANJE IN RAZKLADANJE GRADBENEGA MATERIALA
ZA TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA - enota Kranj
- EKONOMSKEGA TEHNIKA za delo v računovodstvu tozda
Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor Mercator KŽK Gorenjske, Kranj, JIJ\ 2, v 8 dneh po objavi.
Osnovno zdravstvo Gorenjske ,/-.iir TOZD ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO
GORENJSKE, KRANJ, b. o. Gosposvetska 12
objavlja prosta dela in naloge
TELEFONISTA
ZA NEDOLOČEN ČAS
Pogoji: — dokončana osnovna šola,
— KV telefonist,
— enomesečno poskusno delo.
Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov.
Izbira kandidatov bo objavljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ Žirija za podeljevanje priznanj O F
Kranj, dne 4/12-1985
V skladu z določili 8. člena Pravilnika o podeljevanju občinskega srebrnega priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o načinu dela ter pristojnosti
žirije
RAZPISUJE
Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Kranj
15 OBČINSKIH SREBRNIH PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1986
l.
Občinsko srebrno priznanje OF je družbeno prizna' nje, ki ga podeljuje
Občinska konferenca SZDL Kranj vsako leto posa' meznikom in organizacijam za posebne dosežke na P0' dročju družbenopolitične in društvene dejavnosti.
Občinsko srebrno priznanje OF je namenjeno posa' meznikom ali organizacijam za njihovo delo in prispe; vek k dosežkom, ki so trajnejšega pomena za razvoj posamezne samoupravne organizacije oz. skupnosti aH občine, zlasti pri:
— uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nO' silcev odločanja na vseh ravneh,
— uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fr0?T te delovnih ljudi in občanov ter njihovih organizirani*1 socialističnih sil,
— uresničevanju ustavno opredeljenih družbeno' ekonomskih in političnih odnosov na posameznem P0' dročju družbenega življenja in dela ter v družbi na' sploh, še zlasti pa pri razvijanju delegatskega sistenU* in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravni*1 skupnosti in organizacij.
Predloge za podelitev občinskih srebrnih priznan] OF lahko oblikujejo na pobudo posameznikov, organ°v in organizacij:
— krajevne konference SZDL,
— osnovne organizacije ZSS,
— vodstva družbenopolitičnih organizacij v občin1-
— vodstva družbenih organizacij v občini in
— zveze društev v občini.
Predlagani posamezniki oz. organizacije morajo °1' ti praviloma že nosilci bronastega priznanja OF al1 drugih priznanj, ki jih podeljujejo KS, OZD in druge samoupravne organizacije in društva, od podelitve Pa mora preteči najmanj 5 let.
OO ZSS, vodstva družbenih organizacij v občini U1 zveze društev v občini so dolžni k svojim predlogo01 priložiti mnenje predsedstva KK SZDL, na območ]u katere posameznik živi oz. organizacija deluje.
Predlagatelj, ki oblikuje več predlogov, mora obl1' kovati prioritetni vrstni red predlogov.
3.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo ter ustf? zno dokumentacijo naj predlagatelji posredujejo žiru' za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Kranj, Tr? revolucije 1, najkasneje do 15. februarja 1986 v zap1* ovojnici z oznako: Razpis za srebrna priznanja O* Predlogov, prispelih po tem datumu, žirija ne bo up0^ števala'. .
Predlogi morajo biti posredovani na posebni" obrazcih, ki so na razpolago pri Občinski konfereflc SZDL.
Žirija za podeljevanje
priznanj O F pri OK SZDL Kranj
ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ Kranj, Savska loka 4
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne ' organizacije objavlja prosta dela
SAMOSTOJNEGA KONTROLORJA I
oz. .
KONTROLORJA v sektorju kakovosti
Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo razef> izpolnjenih splošnih pogojev še:
— končano triletnQ srednjo šolo elektrotehniške, kovinars^ ali ekonomske usmeritve in
— zaželene tri- oziroma dveletne ustrezne delovne izkušnje-
Kandidati naj pisne prijave/, dokazili o izpolnjevanju pogojeV pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra — *v dustrija za električna orodja Kranj, Splo.šno-kadrovsko F* dročje, 64 000 Kranj, Savska loka 4
I?REKf 17. DECEMBRA 1985
OBVESTILA, OGLASI
13. stran (mmmmmGLAS
mmw®
ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBClNE ŠKOFJA LOKA
razpisuje na podlagi sklepa razpisne komisije dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo:
h SEKRETARJA ZTKO
- VODENJE DELOVNE SKUPNOSTI ZTKO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
~- visoka oziroma višja izobrazba telesnokulturne, organizacijske ali ekonomske smeri,
~~ znanje vodenja in organizacije,
~~ Poznavanje dejavnosti ZTKO, poznavanje dejavnosti planiranja,
~~ Poznavanje organizacije dela telesne kulture,
~~ 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja telesne kulture, samoupravljanja in delegatskega sistema.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polovičnim Plovnim časom.
Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazni o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisni komisiji na naslov: Zveza telesno-Kulturnih organizacij občine škofja Loka, Podlubnik 1 c, Skof-Ja Loka.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem razpisu.
VESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, tesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n- sol. o., LJUBLJANA, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja TOZD MALOPRODAJA ^RADBENI MATERIAL LJUBLJANA, n. sub. o., LJUBLJANA, Parmova 53
°bjavl j a prosta dela oziroma naloge
MANIPULANTA
Za trgovino v Kranju
^°goji: — končana osemletka,
— 1 leto delovnih izkušenj v stroki.
^a objavljena dela oziroma naloge sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, zahtevamo dvomesečno poskusno delo. Kandidate vabimo, naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavnih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Lesnina, Ljubljana, Kadrovski splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu Pristojnega samoupravnega organa.
IMOS
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA LJUBLJANSKA CE8TA 11
COIIE8BJC
1IV*OS SGP GORENJC RADOVLJICA
^azPisna komisija po sklepu DS IMOS SGP Gorenje razpisu-Je dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
f°ieg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca ob ^Pravljanju razpisanih del in nalog, ki so določena z za-to°nom, družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine adovljica in samoupravnimi sporazumi, mora kandidat Polnjevati še naslednje pogoje: nneti mora višjo ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri,
lrneti mora 3 leta izkušenj z višjo oziroma 5 let s srednjo ^ strokovno izobrazbo na vodilnih mestih v gradbeni stroki,
lmeti mora opravljen strokovni izpit. ^Drani kandidat bo imenovan za 4 leta. andidati naj pošljejo prijave z zahtevanimi dokazili o izpol-Jevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na aslov: Imos SGP Gorenje, Radovljica, Ljubljanska cesta 11. andidati bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po izbiri.
agrotehnika-gruda
^kotehnika gruda
» !i,Zvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. o., ^ubijana, titova 38-40
n0rnisija za delovna razmerja TOZD Agrotehnika trgovina, geSol-o., Ljubljana, Tržaška 132, objavlja prosta dela in nalo-v Gorenjski poslovalnici Kranj — prodajalna Naklo
SaMostojna prodaja biaga
p
°goji: _ končana šola za prodajalce tehnične stroke ali poklicna avtomehanična šola in 2 leti delovnih izku-šenj v trgovini ^ °vno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
vloge sprejema DSSS kadrovska služba, Ljubljana, Ti-^ a 38, 15 dni po objavi. ar»didate bomo obvestili v 10 dneh po izbiri.
Osnovna šola LUCUAN SELJAK KRANJ
Komisija za delovna razmerja razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
- UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA
Pogoj: - PU, P
- UČITELJA V OPB MAVClCE
Pogoj: — PU razrednega pouka
Nastop dela takoj.
in razpisuje za določen čas:
- 2 UČITELJA GOSPODINJSTVA
Pogoj: — PU gospodinjstva
Nastop dela: 13. januarja 1986 oziroma 10. februarja 1986. (nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom) Prijave z dokazili o usposobljenosti pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Rok za prijave je 30 dni po poteku razpisa.
H
Temelina organizacija kooperantov ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n. sub. o., Bled, Ljubljanska 19
Zbor delegatov hranilno kreditne službe razpisuje prosta dela oziroma naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - VODJO HRANILNO KREDITNE SLUŽBE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo ekonomske, agronomske ali gozdarske smeri in 2 leti delovnih ustreznih izkušenj
ali višjo šolo ekonomske, agronomske ali gozdarske smeri in 4 leta delovnih izkušenj,
— da s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socializem, ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugled in zaupanje.
Obseg del in nalog vodje hranilno kreditne službe je manjši od polnega delovnega časa in se določa z letnim planom. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, Temeljna organizacija kooperantov, Bled, Ljubljanska 19. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili najkasneje v 15 dneh po izbiri.
DE
Mercator
MERCATOR - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽlC
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. TAJNICE SAMOUPRAVNIH ORGANOV, DPO IN TOZD
2. VEC PRODAJALCEV
mešane živilske in tehnične stroke za prodajalne na območju Tržiča in Kranja
Pogoji za sprejem:
pod 1. — srednja šola administrativne ali splošne smeri, najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, dva meseca poskusnega dela;
pod 2. — šola za prodajalce oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost, najmanj 2 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj, en mesec poskusnega dela.
Kandidati za delo v prodajalnah z živili morajo imeti opravljen tečaj iz higienskega minimuma. Osebni dohodek po pravilniku tozda. Nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte v kadrovsko splošni službi tozda osebno ali po pošti v 8 dneh po objavi.
DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ
razpisuje javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1. osebni avto IMV RENAULT 4, letnik 1979, izklicna cena 100.000.- din
2. ročni vrtalni stroj ISKRA VS 123 Al, izklicna cena 2.500.- din
3. ročni vrtalni stroj ISKRA VS 123 A1, izklicna cena 2.500.- din
Licitacija bo v ponedeljek, 23. decembra 1985, ob 12. uri v prostorih delovne organizacije, Župančičeva 4, Kranj. Ogled avtomobila in strojev je na istem mestu ob 11. uri na dan licitacije.
Nakup bo potekal po sistemu videno — kupljeno, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do varščine. V prodajno ceno ni vračunan prometni davek.
Kupnino in pripadajoči prometni davek bo kupec lahko vplačal takoj ali najkasneje v 5 dneh po licitaciji.
ABC POMURKA
Trgovska delovna organizacija Golica, o. o.
Odbor za delovna razmerja TO ZARJA, o. sub. o., Jesenice
Titova 1
objavlja prosta dela in naloge v SKLADIŠČU ENGRO na Jesenicah, Skladiščna 6, s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
- TRGOVSKEGA POTNIKA
Pogoji: — dokončana srednja komercialna šola,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— dvomesečno poskusno delo,
— vozniški izpit B kategorije.
- FAKTURISTA KALKULANTA
Pogoji: — dokončana srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— enomesečno poskusno delo,
— znanje strojepisja.
Kandidati naj ponudbe z dokazilom o izpolnjevanju pogojev zahtevane strokovne izobrazbe pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Trgovska delovna organizacija Golica, Kadrovska služba, Jesenice, Titova 22.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku.
Lth
LTH DO THN ŠKOFJA LOKA, n. sol. o. DSSS OE SET Kadrovska komisija
objavlja prosta dela in naloge:
1. 2 KV MANIPULANTA - SKLADIŠČNI I
— po možnosti moški, za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom
Pogoji: — poklicna šola trgovske smeri, prodajalec železnine ali druge stroke,
— seznanjenost z varstvom pri delu,
— 1 leto delovnih izkušenj.
2. PK MANIPULANTA - SKLADIŠČNI II
za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Pogoji: — tečaj za blagovnega manipulanta,
— seznanjenost z varstvom pri delu,
— 6 mesecev delovnih izkušenj.
Pisne ponudbe z dokazili sprejema kadrovsko socialna služba LTH 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije.
ELMONT BLED
Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DO za 4 leta.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev in pogojev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica izpolnjevati še naslednje pogoje:
— imeti mora dokončano visoko- ali višjošolsko izobrazbo splošne, ekonomske ali tehnične smeri,
— imeti mora najmanj 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— predložiti mora perspektivni razvojni program DO. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov ELMONT, p. o. 64, Bled, za razpisno komisijo, ali oddajo neposredno v tajništvu DO.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju ponudb.
RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH
v ustanavljanju, GORENJA VAS, Todraž 1
Komisija za delovna razmerja DO objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
1. OPERATERJA
2. 3 KLJUČAVNIČARJE
Pogoji:
pod 1. — poklicna izobrazba kemijske, metalurške, kovinske ali elektro smeri,
— tečaj za operaterje,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— 4-izmensko delo,
— enomesečno poskusno delo;
pod 2. — poklicna izobrazba kovinar ske smeri,
— 6 mesecev delovnih izkušenj,
— 4-izmensko delo,
— enomesečno poskusno delo.
Za vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Stanovanj ni. Kandidati naj prijave z dokazili (spričevali) o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Kandidate bomo po potrebi pisno vabili na razgovor in ogled delovnih razmer.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh.
(^g^SSci^JSnGLAS 14. stran
OBVESTILA, OGLASI
TOREK, 17. DECEMBRA1985
NOVOLETNA LOTERIJA
POSKUSITE SREČO S SREČKAMI NOVOLETNE LOTERIJE, SAJ VAS ČAKA 25 PREMIJ IN 221.310 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 180,000.000 DIN.
GLAVNA PREMIJA 10,000.000 DIN ŽREBANJE 7. JANUARJA 1986
SREČO JE TREBA DELITI
LOTERIJA SLOVENIJE
UGODEN PREDPRAZNICNI NAKUP ■ vrsta blaga proizvajalec
21 VILA
bombon mix 400 g
bombon žele krhki 300 g	^^^zttc^^^^^I
	
	
čokol. riž kocke buli 100 g	žito
sardine Rovinj 115 g
papirnati družinski robci
Dobitniki Mednarodnega priznanja
za tehnologijo za leto 1985
vzgojnovarstvena organizacija
Škofja loka, Podlubnik i d
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
t. snažilke
s polnim delovnim časom za nedoločen čas
Nastop dela takoj.
2. snažilke
s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas
Nastop dela takoj.
Pogoji: — podi. in 2. — osnovna šola,
— izpit iz higienskega minimuma,
— poskusna doba en mesec.
Kandidati naj svoje vloge v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Škofja Loka, Podlubnik 1 d, Škofja Loka. O izidu objave bodo obveščeni v roku 15 dni po izbiri.
AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽlC
vabi k sodelovanju kandidate, ki bi želeli opraviti
INŠTRUKTORSKI IZPIT za pouk praktične vožnje v avto šoli.
Prijave sprejema pisarna društva v Tržiču, Ulica Heroja Bračiča 4.
MURKA- G0Rm»E_
od 14.-20. decembra 1985
^ESjnVAtN£_B}{PJi£———^^^^
Mayr ostaja Stari, toda presenečenje
je novo.
Večer v dvoje ob glasbi, praznovanje obletnice, poročno kosilo ali večerja, vse to lahko doživite tako, kot ste si vedno želeli.
V nove restavracijske prostore v I. nadstropje vas vabi kolektiv vsak dan od 12. do 24. ure, razen nedelj  in praznikov.
odprto vsak dan -4 10. do M-
me,
nedeljo
llZIHOAiNO V jjOKKXjj
t ;'4
JELOVICA
JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka
KMETOVALCI IN LASTNIKI GOZDOV!
Imamo proste kapacitete na kamionu z nakladalnikom (hiab) in opravljamo prevozne usluge na področju GG Kranj za hlodovino, ki je namenjena odprodaji oziroma lastni uporabi. Cene uslug so konkurenčne. Prevoze izvršimo takoj. Naročila sprejema Jelovica, obrat Preddvor, telefon: 45-090, 49-008.
Danes ob 18. uri odpiramo
GALERIJO KAMEN
Na Linhartovem trgu v Radovljici!
Razstavlja akademski kipar Drago / rs ar.
DRAGO TRŠAR.
• vaze, različne oblike in velikosti
• kozarci za belo in črno vino
• pepelniki
• vrčki za smetano in led
• kozarci za žgane pijače
• stekleničke za parfume
Trgovska in gostinska
DO ŽIVILA TOZD DELIKATESA KRANJ
Delikatesa Kranj in Tržič vam nudita za praznike pestro izbiro delikatesnih izdelkov, darilnih zavitkov in ostalega blaga-Naročite lahko tudi plošče po vaših željah. Priporočamo vam tudi specialitete naših kuhinj, kot so: tatarski biftek, razne pe' čenke, pečeni in ocvrti piščanci ter razne solate.
Vido Repanšek Kidričeva 8 61234 Mengeš tel. doma: 721-162
delovni čas
torek od
14.
Ponedeljek do 18. ure,
sreda od 9. do 12. in 14. do 18. ure,
četrtek, petek od 14. 18. ure,
sobota od 9. do 12. ure
do
Saj sem vajen trpeti in vendar moram umreti.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
VIKTORJA KRIŽNARJA st.
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi & ste nam v bolečini kakorkoli pomagali in z nami soču' stvovali. Posebej hvala vsem, ki ste ga tako slovesno, s prodorno besedo in pesmijo, spremili k njegovem11 zadnjemu mirnemu počitku.
ZA NJIM ŽALUJEMO: žena Francka, sin Viki z družino, hčerke Magda, Marta s sinom in Zora s Franciji ter drugi sorodniki
Zf. Bitnje, 5. decembra 1985
TOREK, 17. DECEMBRA 1985
MALI OGLASI, OBVESTILA — OSMRTNICE
.15. stran @®IBISSgS©ISSGLAS
MAU oglasi
960
tertaJlAie *paiatl.ifroil
Prodam črno-beli TELEVIZOR, star •«o in pol. Kranj, Gubčeva 4, stanova-
SijMel. 37-364_ 15960
Ugodno prodam TRAKTOR zetor i511. Drago Debeljak, Srednja vas 52,
ŽSTjčur____ 15961
STROJ za izdelovanje nasadil za lo-Pate, vile in grablje, prodam. Zmoglji-°st 3 kom. na minuto. Naslov v oglas-
nSTJloddelkir__15962
2nU9°dno prodam črno-beli TELEVI-gorenje, star dve leti in pol. Cvetja Dirnberk, Podhom 2, Zg. Gorje
15963
Prodam nov TRAKTOR ferguson 539 ■ kfbmo. Šenčur, Pipanova 38, tel. 51^23dp£oldan__15964
Prodam GLASBENI CENTER loevve 7°W- Robert Hrestak, Oldhamska -L*[an[ 15998
Mizarstvo in Profiliranje lesa
OVSENIK ALOJZ Kranj,
Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034
Obiščite naš razstavni Prostor!
Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, kotne letve.
Izdelujemo stenske in stropne obloge.
»e priporočamo!
I**no prodam
prodam REPO za krmo ali kisanje.
"pirata 5, Cerklje_15947
i PPr^006"' Proc,am eno leto rabljeno *a h- na olie in "ova kovinska VRATA -^!ii]2IigJ<aniro. Telefon 70-095 15948 $ Prodam KOLO, vrhunske kvalitete, Sl2£lra 57 • TOMOS 15 SLC ter ZVO ffiS JVC 2x120W. Telefon ^27^935_15949
^rodam ZLATO za zobe. Naslov v 15950
*>b lIT*" kneissl, 200 cm, z vezmi iMr*er, rabljene, poceni prodam. Te-gISaa-991 15951 Kton° mal° "ošeno črno krzneno JA-
*0ftn 38 40 ter ost8,° lepo GARDE Ivu.0' zelo poceni prodam. Kranj,
-^Pijadeja 17, stanovanje 9 15952 k ir°dam KROMPIR za krmo. Podre
<!5^Mavčiče _15953
q £r°dam suha hrastova DRVA Franc i "^^Jli Bela 7, Preddvor 15954 Mer i00 Prodam KITARO kopia fen-d«u Jelc- tel. 25-461 - int. 232 vsak
-^T^dopoldan _15955
n0 8°dno prodam skoraj novo 4 vrst luri ut0nicno HARMONIKO melodija, H. F a n  radIO na kasete »Sa-za 5 oseb, madžarski Ly_oglasnem oddelku. 15956
p,Ndam zgodnji SEMENSKI KROM-
^aster Telefon 40-055_15720
dgJ^'-'MPIR za krmo, ugodno pro 5ff^- Rozman, Bitnje 10, Bohinjska Bi <!S1.__[_ 15995
Crj^osni TELEVIZOR trim in gumi l>rw maestral 9, odlično ohranjen, **NI PRODAM. Telefon 064/80 644 15999
vic'n I A. D ».ŠOTOR
powan|a
s0Rn tka išče GARSONJERO ali Cer,.  ,v bližini centra Kranja. Šifra:
"Tpglgoogrevanje_15985
r»ju 8,^benec nujno išče SOBO v Kra
/76 241'' L°ki al' okolici 1
5J-KŽK GORENJSKE r°2D Komercialni ••rvia Kranj
OBVESTILO REJCEM
JAUH ŽIVAU
m OSTALIM KUPCEM!
V našem skladišču pred železniško postajo v ^anju vam nudimo po u9odnih cenah: krmila ?a desnice, ostala krmi-koruzo, ječmen, . v.®s, pesne rezance — °r'kete. jajca, olje, itd. ~k|adišče je odprto YJak dan od 7. do JJ ure, v sobotah od 7 J^ja. ure.
njormacije dobite po ^lefonu 21-662. Se priporočamo I
M MERKUR kranj
S takojšnjo dobavo vam nudimo:
• ČRNI PREMOG 6500 ccal/h (uvoz iz ZDA)
• LESNE BRIKETE ca. 4300 ccal/h)
• DRVA MEŠANA
Vplačila sprejemajo prodajalne:
- KURIVO, Naklo
- ŽELEZNINA, Radovljica
- ŽELEZNINA, Bled
- UNIVERSAL, Jesenice
- MERCATOR-ŽELEZNI-NA Tržič
Ponudba velja dokler traja zaloga.
Prodam ZASTAVO 750 otroško POSTELJICO z jogijem, KOŠEK in PEČ na trda goriva. Cepin, Veljka Vlahoviča 9 po 16. uri_15978
Prodam GOLFA JLD, letnik 1979. Gasilska 27, Šenčur_15979
Prodam R-16, registriran do oktobra 1986. Anton Lupša, Pristava 28/A, Tržič__15980
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1979. Perne, Podbrezje 139, tel. 70-191 15981
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1979 — november. Ogled od 16. ure dalje. Radovljica, Simona Gre-gorčiča 20_15982
Komplet MOTOR za terenski avto UVAZ, prevoženih 20.000 km prodam; in KAMION TAM 5000 kiper, vozen prodam ali menjam za kmetijski stroj, prikolico ali traktor. Slavko Debeljak, Stara Oselica 54, Gorenja vas, tel. 69-070 15983
Na Bledu ali v Radovljici najamem opremljeno ali neopremljeno eno ali dvosobno STANOVANJE. Nudim predplačilo za dve leti. Cenjene po-nudbe pod: Takoj_15987
poselil
Iščem GARAŽO na Planini. Plačilo 3.000 din. Telefon 35-313 15988
M - KŽKG, TOZD Komercialni servis KRANJ
GRADITELJI!
V našem skladišču gradbenega materiala v H RASTJU vam nudimo po izredno ugodnih
— starih maloprodajnih cenah stavbno pohištvo »IN LES«.
Na zalogi imamo tudi ostali gradbeni material po ugodnih cenah. Se priporočamo! Telefon 26-371
lian.oprema
Ugodno prodam jedilni KOT, POLKA VC, otroški športni VQZIČEK in PEČ na olje. Boštjančič, Župančičeva 31,
Kranj__15936
Ugodno prodam 3 kVV termoakumu-lacijsko PEČ in avto gume 155-14. Telefon 061/027-086_15965
ŠTEDILNIK gorenje (2 pli n, 4 elektrika), prodam tudi na obroke. Telefon
37 448_15966
Prodam komplet GARDEROBNO OMARO, višina 2,30 m. Klemenčič,
Sebenje 12, Tržič_15967
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Andrej Trpčev, Kranj, Jake Platiše^_15968
Prodam POGRAD z jogijem. Telefon
21 294_15969
Ugodno prodam dobro ohranjeno REGAL OMARO in MIZO za v dnevno sobo. Telefon 74-697 med 7. in 15. uro v delavnikih ___ 15970
Ugodno prodam PLINSKO NAPRAVO za avto (64 litrov). Matija Jelene, Stara Loka 117, Škof ja Loka 15984
kupim
Obrtno združenje Škofja Loka oddaja v najem prostore za opravljanje samostojne obrtne dejavnosti — knjigovodski servis. Ponudbe pošljite na Obrtno združenje Škofja Loka Spodnji trg 2 do 25. decembra 1985. Pričetek zaželen s 1. januarjem 1986. Vse informacije na telefon: 064 62-087
Kupim AGREGAT za varjenje 260 A.
Telefon 65-091 _15971
Kupim »FLAŠE« za avtogeni aparat — acetilen, kisik. Kušar, Vešter 10,
Škofja Loka, tel. 62-855_15972
Kupim dvoredni TRAKTORSKI SA DILEC za krornpir, lahko v okvari. Telefon 42-524 — Žagar, Velesovo 16, Cerklje_15973
Kupim JABOLKA, slabše kvalitete za namakanje. Franc Pušavec, Hudo 1, Tržič, tel. 57-128_15974
zaposlitve
Redno zaposlim ČISTILKO za čiščenje poslovnih prostorov. Telefon 42-530 15989 Zaposlim KV ali PKV KLJUCAVNI-ČARJA z znanjem elektrovarjenja. Strahinj 34, tel. 47-409_15990
živali
Telefon 15986
Prodam 6 tednov starega TELIČKA simentalca za zakol ali pleme Glinje 6, Cerklje_ _15905
Prodam PRAŠIČE za zakol. Prebače vo 25, Kranj_15957
Prodam 7 tednov staro TELICO si mentalko Sp. Besnica 151_15958
Prodam 50 kg težke PRAŠIČE. La hovče 47, Cerklje_15959
Eno leto staro TELICO, prodam. Te-lefon 42 524, Velesovo 16_15996
Prodam 9 mesecev brejo TELICO si-mentalko. Sr. Bitnje 24, Zabnica 15997
DELFIN
NUDIMO VAM KONZERVIRANE SARDINE PO 66,50 DIN
Če se še niste odločili, kje boste preživeli najdaljšo noč v letu, se priporoča GOSTILNA VI-GRED. Ob živi glasbi in silvestrskem meniju za ceno 4.000 din na osebo se boste lahko zabavali do jutranjih ur. Predplačila do 21. decembra 1985 sprejemamo z 10 % popustom. PRIPOROČA SE GOSTILNA VIGRED, Re-teče pri Škofji Loki.
vsem svojim gostom in bralcem Gorenjskega glasa želimo srečno novo leto 86!
Nepričakovano nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi brat in stric
JERNEJ MEZEK
Hotavlje 32
Od njega smo se poslovili v četrtek, 12. decembra 1985 na pokopališču v Gorenji vasi.
VSI NJEGOVI
PPIPEPI¥YE
JESENIČANI, VABLJENI STE V PLE-SNE TEČAJE na Jesenicah v HOTEL POŠTA (plesna dvorana). Tečaji bodo ob sredah. ZAČETNI TEČAJ za mladino in srednješolce ob 19. uri; ZAČETNI za starejše ob 20.30. Pričetek 18.12.1985. Vpis v hotelu Pošta Jesenice pol ure pred pričetkom tečaja. VABLJENI! _ 15879
PLESNI TEČAJI V RADOVLJICI v dvorani DELAVSKE UNIVERZE (v graščini). Tečaji bodo vsak PETEK. PRIČETEK 20. 12. 1985. Ob 18. uri začetni tečaj za mladino in starejše, ob 19.30 nadaljevalni tečaj. Vpis pol ure pred pričetkom na Delavski univerzi Radovljica. VABUENI! 15994
OBVEOT1A
GRADITELJI! Velika izbira preprostih in manj preprostih gradbenih načrtov, ki pomagajo prihraniti denar. Telefon 061/322-502_15991
VRVI za smučarske vlečnice POPRAVLJAM. Rajter, Finžgarjeva 9, Svetje, Medvode_15992
Sprejemam naročila za MONTAŽO CENTRALNEGA OGREVANJA za leto 1986. Telefon 79-615 15993
ZAHVALA
Ob smrti dobrega moža in očeta
JANEZA ČENČIČA
mizarskega mojstra v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje, izrekali sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, Obrtnemu združenju, dr. Habjanu, pevcem in župniku za opravljen pogrebni obred.
VSEM ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: žena Francka, sinovi Francelj, Janko in Niko, hčerki Minka in Ana z družinami
Opravičilo
Pri zahvali za pokojnim Viktorjem Križnarjem st. je v zadnji številki prišlo do pomotoma objavljene slike, ki bi morala biti pri zahvali Janeza Čenčiča, ki jo danes objavljamo.
Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo.
Cp glas
Umrl je naš upokojeni sodelavec
EDVARD FLEISAR
VESTNEGA IN PRIDNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V LEPEM SPOMINU!
DELAVCI DELOVNE ORGANIZACIJE DOMPLAN KRANJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in strica
ANTONA ŽNIDARJA
p. d. Zadnekovega ata
iskrena hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje ter vence in izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, dr. Bavdku in sestrama za zdravljenje, podjetju KOP, tov. Poru za poslovilne besede in vsem borcem, gasilcem, mladini, pevcem za žalostinke ter g. župniku iz Zaloga za opravljen obred.
VSEM SKUPAJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: žena Vida, sin Tone in drugo sorodstvo
Sp. Brnik, 12. decembra 1985
vozila
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, obnovljeno. Ogled popoldan Telefon 39 152_15805
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno Srbobran Simič, Tavčarjeva 10, Jesenice, tel 82 940 vsak dan_ 15848
Prodam nov pokrov za R-4, odbijač, masko, CIRKULAR za žaganje drv in PISALNI STROJ. Sv. Duh 74, Škofja Loka_15975
DIANO, letnik 1978, registrirano do maja 1985, ugodno prodam Telefon 22 390_15976
Prodam rahlo karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano Telefon 70-145 — Rade Stoilov, Ljubno 57 15977
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju
JANEZ GOLOB
Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu!
DELAVCI GORENJSKE KMETIJSKE ZADRUGE, POSEBNO PA NJEGOVI SODELAVCI IZ TZO SLOGA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, svaka in strica
KARLA TAVČARJA
iz Puštala
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga pospremili v njegov zadnji dom. Posebno smo hvaležni dr. Camleku za nesebično zdravniško pomoč, g. kaplanu za pogrebni obred,in pevcem za lepe žalostinke in Gorenjski predilnici Škofja Loka.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Ustvarjalni fotografi in filmarji
Pred 75 leti so ustanovili v Kranju prvi slovenski klub fotogra-fov-amaterjev — Danes snujejo v njem tudi ljubitelji filma — Le s sodobnejšo tehniko, za katero ni denarja, bi privabili več mladih.
Kranj — Že vrsto let se sestajajo v kranjskem delavskem domu; fo tografi prihajajo ob torkih, kinoa-materji pa ob četrtkih. Tam si izmenjujejo izkušnje in snujejo načrte za delo. V njem dajajo prednost izobraževanju in izpopolnjevanju, saj je treba od začetkov do mojstrske fotografije ali kakovostnega filma marsikaj spoznati in obvladati.
Kakih dvajset se jih udeležuje rednih sestankov in aktivno sodeluje v klubski dejavnosti. V klubu, ki so ga 1960. leta poimenovali po izumitelju fotografije na steklo, kranjskem rojaku Janezu Puharju, je sicer okoli sto članov. Mnogi izmed njih se zgledujejo po slavnem predniku in skušajo slediti vzorom ustanoviteljev kluba.
Za bogato fotografsko tradicijo Kranja gotovo ni brez pomena, da so v tem mestu ustanovili prvi slovenski klub fotografov-amaterjev, kar se je zgodilo 7. decembra 1910 v gostilni pri Maverju. Klub s 16 člani je po prvi vojni nehal delovati, vendar ga formalno niso razpustili. Spomladi 1949 je ponovno zaživel in je imel ob letni skupščini že 32 članov, leto pozneje 55, čez dve leti pa 110.
Pomembnejša od števila članstva je gotovo njegova aktivnost. Poleg raznih predavanj in tečajev je klub stalno prirejal natečaje fotografije, s čimer je spodbujal fotografsko likovno ustvarjalnost. Doslej je pripravil prek 120 klubskih razstav, vrsto razstav pa je imelo tudi več članov kluba. V štirih desetletjih je poprečno 15 fotografov sodelovalo na več kot petsto razstavah doma in v tujini, kjer so dobili približno štiristo nagrad in priznanj. Član Janez Marenčič je leta 1961 razstavljal v Franciji med desetimi svetovnimi mojstri fotografije, kar je največji klubski uspeh. Poleg najvišjega priznanja mednarodne zveze fotografske umetnosti imata Marenčič in Tone Marčan tudi najvišje priznanje Foto zveze Jugoslavije, naslov mojster fotografije, člani Marko Aljančič, Miloj ko Demšar, Aleksej Ignaščenko in Marjan Kukec pa so prejeli naslov kandidatov za mojstre.
Ker sta fotografija in film tesno povezana, se je v klubu razvila ob fotografski tudi kinoamaterska dejavnost. Čeprav je bila sprva ome-
jena predvsem na predvajanje filmov, se je pozneje v njej kalila tudi vrsta dobrih ustvarjalcev amaterskega filma. Njihovi dosežki so utrdili sloves kluba. Največji uspeh so dosegli leta 1968, ko so na zveznem, republiškem in medklub-skem festivalu amaterskega filma osvojili dve zlati, srebrno in tri bronaste medalje ter sedem diplom. In tudi danes ne ostaja delo kranjskih filmarjev opazno samo v njihovem krogu.
Srečanje s člani kluba
S snemanjem amaterskih filmov se ukvarjajo, smo zvedeli med četrtkovim sestankom v klubu, poleg samostojne skupine kranjskih kinoamaterjev le člani foto-kino sekcije Iskra v Kranju. Večina od desetih amaterjev se posveča dokumentarnemu filmu o tehničnem razvoju v proizvodnji in raznih dogodkih v Iskri in kraju, posamezniki pa so uspešni še v drugih zvrsteh; Franci Pihler, na primer, v animiranem filmu.
Razvoj kinoamaterstva omejujejo, kar je še izraziteje kot pri fotografiji, slabe razmere za delo. Zadnja leta, potožijo filmarji, ni dobiti doma niti kamer niti potrebnega filmskega materiala, že dolgo ni na razpolago tuje strokovne literature, mala pa je tudi pripravljenost za financiranje dobrih in koristnih izdelkov amaterjev. Ker klub porabi večino denarja za najemnino prostorov, je članska dejavnost v veliki meri odvisna od zmožnosti, vztrajnosti in iznajdljivosti posameznikov.
»V vsaki društveni dejavnosti, tudi v naši,« ugotavlja fotoamater Štefan Oštir, ki je tajnik kluba, »so vzponi in padci. Prepričan sem, da je moč celo v skromnih možnostih marsikaj ustvariti in da bo klub še naprej uspešen. Seveda pa ne gre brez žrtev; največje so prav pri vodenju kluba, saj funkcionarjem zmanjkuje časa za osnovno dejavnost.«
»Žalostno je,« ocenjuje predsednik iskrške foto-kino sekcije Gavrilo Pajkič, dolgoletni kinoama-ter, »da ob slabšanju gospodarske moči najprej peša kultura. Ker ni denarja za sodobno tehniko, je le težko privabiti mlade. Društveno dejavnost- tudi preveč omejujejo predpisi, namesto da bi klubom
Predsednik kluba Marko Smuc
Tajnik Foto-kino kluba Janez Pu-har v Kranju Štefan Oštir
Predsednik filmarske sekcije pri klubu Gavrilo Pajkič
omogočali svobodno ustvarjalnost.«
»Letošnje delo naših članov,« pohvali predsednik kluba Marko Šmuc, ki se že od 1958. leta ukvarja s kinoamaterstvom, »je bilo kljub težavam plodno. Fotografi so pripravili večjo razstavo na Vrhniki in dve manjši v Kranju, dva sta razstavljala samostojno, več pa jih je sodelovalo na raznih domačih in tujih prireditvah. V filmski sekciji sta nastala dva dokumentarca. Klubski jubilej bomo označili z razstavo fotografij v Mestni hiši v Kranju, kjer bo 27. decembra tudi proslava.«
Ustvarjalnost amaterskih fotografov in filmarjev v Kranju, za katero so med več javnimi priznanji v preteklosti prislužili klubu državno odlikovanje, bi najbrž bilo dobro v bodoče bolje izkoristiti in podpreti kot doslej. Ali mislijo tako tudi tisti, ki lahko kaj store za to?
S. Saje
Jamarji reševali prebivalce stolpnice
KRANJ — Mnogi mimoidoči so sredi minulega petka z začudenjem ugotavljali, kaj se dogaja v kranjskem nebotičniku oziroma okrog stavbe. Pod njo se je nabralo kar precej radovednežev, ki so lahko opazovali ljudi v temnomodrih kombinezonih pa z belimi čeladami na glavah med vzpenjanjem in spuščanjem po napetih vrveh ob severni steni stolpnice.
Čeprav so nekateri pomislili, da gre za nezgodo, se na srečo ni zgodilo nič takega. Člani reševalne službe v Društvu za raziskovanje jam iz Kranja so namreč pripravili v dogovoru z občinskim štabom civilne zaščite v Kranju vajo v reševanju z višin. Take veščine pa bi gotovo prišle prav ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Pod domnevo, da je na stopnišču stolpnice požar in so dvigala neuporabna, je dvanajst članov društva organizirale reševanje šestih poškodovancev na varno. Prva skupina reševalcev je splezala po vrvi do petega nadstropja in iz stanovanja spustila prebivalce s pomočjo vrvne tehnike na tla. Druga skupina se je medtem spustila s strehe — tja naj bi jih odložil helikopter — do poškodovancev, ki jih je zatem evakuirala na no-silih po vrveh. Reševanje je bilo končano v pičle četrt ure, ob resnični nuji pa bi potekalo še hitreje.
V Jamarski zvezi Slovenije imajo, kot je po vaji povedal njen član Davorin Preisinger iz Kranja, od lani 35 uradno registriranih reševalcev,
od tega osem v kranjskem društvu. Čeprav se med raziskovanjem jam pripeti malo nesreč, morajo biti pripravljeni za pomoč sotovarišem. Njihovo usposobljenost je moč koristno uporabiti pri raznih ukrepih civilne zaščite, kar je dokazala tudi prva takšna vaja v Kranju.
Prav zato bodo v prihodnjem obdobju poskrbeli v občinskem štabu CZ v Kranju, je naglasil njegov načelnik, za boljšo opremljenost jamarske reševalne skupine. Poleg delavcev kranjskega sekretariata za ljudsko obrambo in republiškega centra za obrambno usposabljanje so si urjenje jamarjev ogledali tudi predstavniki armade in člani Gorske reševalne službe.
S. Saje
Jamarji so dobro usposobljeni tudi za reševanje z visokih stavb — Foto: S. Saje
Srečanje s Francetom Vurnikom
Kranj — Osrednja knjižnica iz Kranja bo v četrtek, 19. decembra ob 19. uri v svoji časopisni čitalnici v Tavčarjevi 41/2 v Kranju pripravila srečanje s pesnikom in gledališkim kritikom Francetom Vurnikom ob njegovi knjigi Odmevi iz parterja. Avtorja bo predstavil Bojan Pisk. V avli Osrednje knjižnice bo na ogled razstava Vurnikovih del.
Bohinjske gozdne velikanke
Jelka se je maščevala
Najdebelejša jelka stoji v Trstju nad Uskovnico, kraljica Ustav cev je lipa na Vodiški planini, najmogočnejša smreka raste gozdu zahodno od Žagarjevega grabna.
Bohinjska Bistrica — Bohinjski ^m^M^MMM^^MfflBSBBBfc gozdarji že od 1899. leta pišejo kroniko o sečnji, o drevesih velikanih, o Šili naravnih nesrečah, ki so prizadele njihove gozdove, in še o marsičem drugem, kar je tudi danes pomembno pri gospodarjenju z gozdovi. Med zanimivostmi smo prebrali, da je kraljica vseh listavcev na območju bohinjskega gozdnega gospodarstva skoraj dva metra debela lipa na Vodiški planini na obrobju Jelovice, da najmogočnejša smreka, debela meter in tri decimetre, visoka triintrideset metrov in s- skoraj dvajsetimi kubiki lesa, še vedno dobro raste v gmajni zahodno od Žagarjevega grabna. Jelka številka ena ima 35 kubikov lesa, debela je meter in 85 centimetrov, visoka je enaintrideset metrov in četudi jo je napadla gniloba, še vedno stoji v trstju nad Uskovnico.
Bohinjski gozdarji so ponosni na najdebelejša, največja in najmogočnejša drevesa. Radi pripovedujejo o gozdnih velikanih in tudi zgodbo o tem, kako so sekali drugo najdebe-lejšo jelko v bohinjskih gozdovih (in hkrati šesto naj debelejšo v Sloveniji), so nam povedali.
V jelko za Malim vrhom, debelo meter in 82 centimetrov, visoko 35 metrov in z 28 kubiki lesa, je udarila strela, zato je revirni gozdar odredil posek. Izurjena sekača Franc Štesel in Avgust Petrič sta ob jelki postavila oder, zlezla nanj in z žagama (vsak s svojo) spravila trhlo in od mravelj razjedeno drevo na tla. Ko je dr. Marjan Kotar, profesor z gozdarske fakultete, poskrbel za natančno merjenje (debeline, višine .. .), se je jelka sklenila maščevati — streli in gozdarjem. V deblu se
V nedeljo pohod
na Javornik
Idrija — 23. decembra bo minilo 42 let, odkar je pri Škvarču na Javor-niku nad Črnim vrhom nad Idrijo ugasnilo 47 mladih življenje borcev Gradnikove brigade. To je bil črni mesec Gradnikovcev. Le nekaj dni pozneje, 6. januarja, 1944, je v Treb-čah pri Črnem vrhu padlo še 38 borcev tretjega in četrtega bataljona, pri Godoviču pa so med tem časom ustrelili 18 ujetih borcev Gradnikove brigade.
Njim v spomin organizirata Planinsko društvo Idrija in domicilni odbor Gradnikove brigade iz Nove Gorice v sodelovanju z občinskim odborom zveze borcev Idrija in člani Radio kluba Idrija 7. zimski spominski pohod na Javornik (1240 m) nad Črnim vrhom nad Idrijo, ki bo v nedeljo, 22. decembra, 1985. leta. Pohod bo posvečen tudi letošnjemu praznovanju dneva JLA.
Tudi letos bodo pohodniki, ki bodo šli na to pot prvič, dobili spominske izkaznice; delili jih bodo v gostilni »Pri Metki« v Črnem vrhu, pri kmetiji »Košper« v Kanjem dolu ter v Pir-natovi planinski koči na Javorniku. Pohodnikom, ki se bodo letos že šestič udeležili pohoda, bodo podelili zlate, za štirikratno udeležbo srebrne in za dvakratno udeležbo bronaste spominske značke. Spominska značka ponazarja spomenik 47 padlih borcev Gradnikove brigade na Javorniku, ki so ga septembra 1980 odkrili pred Pirnatovo kočo.
V nedeljo, 22. decembra, ob 11. uri bo pri spomeniku na Javorniku slovesnost s kulturnim programom, ki ga bodo prispevali učenci osnovne šole Janka Premrla-Vojka in člani KUD Sloga iz Črnega vrha ter vojaki iz Ajdovščine, ki nadaljujejo borbene tradicije borcev Gradnikove brigade.
Lanskega pohoda na Javornik se je udeležilo več kot 1300 pohodnikov. Tudi letos organizatorji pričakujejo številno udeležbo. Pohodnikom priporočajo primerno planinsko opremo in hrano v nahrbtniku. V koči bo na voljo le vroč čaj.
Silvo Kovač
je vnela lesena moka in v domovanju mravelj so se pojavili ognjeni zublji. Ni kazalo drugega, kot da so z gasilsko cisterno pripeljali vodo gasili — vse do noči.
Deblo jelke so že spravili v dolino-del so ga oddali v Krško, kjer so ga bržčas že predelali v papir,
debelejši
kos imajo v skladišču v Bohinjski Bistrici in ga bodo po primerni obdelavi postavili pred stavbo bohinjske gozdne uprave.
Jelka je bila, sodeč po letnicah i° branikah, stara 360 let. V zadnji šestdesetih letih se je odebelila le za en centimeter in en milimeter!
C. Zaplotnik
18. zbor aktivistov bo v Kranju
Kranj — Prihodnje leto je Kranj na vrsti, da bo gostil 18. zbor aktiv1' stov, borcev in zapornikov. Dogovorjeno je že, da bo zbor ob 4. juliju na kranjskem sejmišču. Zbor, napove' dujejo kranjski organizatorji, D£ oplemeniten in pomlajen s prisotnostjo nekaj tisoč rezervnih voj^ ških starešin z vseh koncev Jugosla* vije. Kot so Srbi leta 1941 sprejeli izgnance iz Slovenije in jih imeli za svoje brate in sestre, bodo tudi voja' ški rezervni starešine od drugod o" tej priložnosti gostje kranjskih do-mov.
V kulturnem programu naj bi Prj' kazali velik pomen Dražgoš v takrat' ni okupirani Evropi. Borci bodo praV na tem zboru odločno odgovorili nf vse poskuse razvrednotenja narod' noosvobodilne borbe v Jugoslaviji-D. Dolenc <----
Starši, rejniki in skrbniki
KRANJ — Društvo za porno* duševno prizadetim občine KranJ prireja tudi letos tradicionalno novoletno srečanje staršev, rejn1' kov in skrbnikov duševno pr'2?' detih otrok, mladostnikov lfi odraslih. Srečanje bo v petek' 20. decembra, ob 15. uri v prosto* rih osnovne šole Helene Puhar v Kranju, Kidričeva 51 (Zlato P0' lje). Srečanje bo popestreno s kulturnim programom. Udele' ženci se bodo pogovorili tudi J> nekaterih aktualnih nalog8'1 društva, zato je zaželjena či'1' številnejša udeležba!
Spominska plošča na Domu pod Golico
Jesenice — Okrožni odbor akti)? stov OF za Jesenice vabi v nedeU^ 22. decembra, 1985 v Planino podp.^ lico vse člane nekdanjih Okraj^, komitejev KPS in Okrajnih odbor0 OF Bohinj, Gorje-Bled, Jeseni^ Kranjska gora, Radovljica, Ri°^J Žirovnica, predvsem pa vse aktivi5 ^ terenskih in vaških odborov Plani/1 pod Golico, Plavškega rovta, Pri«1^ Javorniškega  rovta ter tu^
GLAS
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
dov, Javorniškega rovta ter aktiviste ostalih terenskih in vaš odborov OF omenjenih okrajev, P sebej pa še krajane Planine pod & lico, da bi skupno odkrili spomins* ploščo na Domu pod Golico. Slov** nost bo ob 12. uri pri domu. W°Si0 bo odkrita v spomin na leta 1943 d
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Škofja Ix>ka in Tržič - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - J945,' H°.S0 V g°zdovih P°deGol^?fdJ Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc. Dušan Humer, Helena Jelovčan. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej Marija Volčjak l0VaU °kraJni komite KPS m I Cveto Zaplotnik. Andrej Zalar in Danica Zavrl-Zlebir - Fotoreporter: Franc Perdan - Tehnični urednik: Marjan Ajdovec - Samostojni   5L^^f"^?_SKC>J, Okrajni odbor:^
oblikovalec: Igor Pokom - Montaža in reprofotografija: Nada Prevc. Lojze Erjavec in Tone Guzelj - Predsednik izdajateljskega sveta M*ir-,?J?\ (RadoJv,J,,c") ~ List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1980 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljuia Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Moše Pijadeja 1 - TekočI račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463 mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II. polletje 1 250 din
jr. vCi
SPŽZ, ZSM, DE,' NZ, izpostave in OZNE, komande mesta Jese^ ter politični delavci sektorja II. okr ja Jesenic.
Okrožni odbor aktivistov O* za jeseniško okrožje