stev. 24J.
v LinBuani, v mm ffnc 23. am mi Pj)samezna MRa $!ane rs® m celo ti
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol lefa..... .120
sa celo leto .... „240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
, Din 40 . . 60
V Jugoslaviji . f inozemstvu.
r-		
		m
	1	
		i ••'■ ,'ivV.
		
		jHg
		■/ ■ ,'iifi.
		$3889
m	; "ii	
Cene inseralomi
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 150 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2 50, veliki po Din 3'— in 4'—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačano v oolovini,
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici C/m. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.		Političen list za slovenski naroi	1.	Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Nevarna igra.
Bistroumni motrilec vseh faz naše vladne krize je z lahkoto opazil, da v sedanji krizi ne gre za običajno krizo, nego se vrši ljuta borba prvega ustavnega faktorja za parlamentarizem. Po vseh državah s slično ustavnostjo in enakim parlamentarizmom so našli izhod iz zagate, v katero se lahko zabrede, toda v tem slučaju je kakor začarano: parlament ima močno, delazmožno in — kar je najvažnejše! — delavoljno večino, ali ta večina ni po volji kliki, ki se boji obračuna z ogorčenjem ogromnega števila celokupnega prebivalstva. Parlamentarna večina kratko-malo ne sme izvrševati ljudske volje. Tako je zapisano v poslovniku vseh mračnih elementov in po teh zakonih se mora ravnati 12 miljonov prebivalcev te države!
Narodna skupščina si je, kakor znano, izvolila po predhodnem sporazumu predsedstvo, ki odgovarja relativno številčni moči zapopadenih parlamentarnih skupin. Večinski blok je koncediral relativno najmočnejšemu parlamentarnemu klubu, ki pa je v manjšini, najvažnejšo mesto, da bi se tako pokazala dobra volja, ustvariti vse pogoje iskrenega sporazuma in da se poudari parlamentarno stališče vladne večine.
Vse drugače postopa parlamentarna manjšina. Ne samo, da iz svojih vrst ni izločila gotovih elementov, je ta manjšina ostala pri stari taktiki spletkarenja izven parlamenta. Fair play je sicer v zgodovini srbskega parlamentarizma neznana stvar. Toda po tem, kar je še nedavno izjavil dejanski Vodja parlament, manjšine, bi bi-/lo sklepati — če bi njegove izjave ocenjevali po vzgledih zapadnoevropskih politikov —, da bo manjšina res imela pred očmi blagor celokupne države ter da bo objektivno kritikovala režim v okvirju parlamenta. Seveda nihče ni dvomil, da je bila Pašičeva izjava neiskrena.
Nimamo še nove vlade in gotovi krogi so pridno na delu, da onemogočijo naravni razplet vladne krize. Vladne krize pravimo, kajti o parlamentarni krizi ni in ne more biti govora. Pa tudi vladna kriza kot taka ni bila povzročena v parlamentu, temveč umetno in brez stvarnih razlogov izven narodne skupščine. Te važne okolnosti je treba upoštevati, ko presojamo vseskozi prekerni položaj, v katerem se nahaja vodstvo naše države.
Danes je jasno, da korupcionisti z vsemi razpoložljivimi sredstvi onemogočajo redno funkcijo prvega pravega parlamenta Slovencev, Hrvatov in Srbov. Boj se je razvil na vsej črti: na eni strani zastopniki sporazuma, mirne rešitve obstoječega spora in ljudje zapadno-evropskega naziranja; na drugi strani cincarski elementi, pijavke srbskega kmetskega in delavnega ljudstva in v ozadju generali. Javna tajnost je, da gotovi višji častniki simpatizirajo s kliko onih ljudi, ki so živeli skoro 6 let na račun nesloge Hrvatov, Slovencev in Srbov. Javna tajnost je, da tem krogom ni po volji vlada, v kateri bi enakopravni narodi Jugoslavije odločali o svoji skupni usodi. Sedaj, ko smo na podlagi znanih dejstev ugotovili, da generali aktivno — za kulisami — posegajo v politiko, pa nastane vprašanje: kakšne interese zasledujejo ti vojaški krogi? Če branijo častniki ljudi brez časti, morajo imeti za tako postopanje svoio razloge. In tako prihajamo do upravičenega suma, da mora tudi v armadi prav pošteno smrdeti po korupciji! Znano je, da gre četrtina celokupnega proračuna samo za armado (in mornarico). In kljub temu se je že dogodilo, da je že po preteku prvega polletja v tekočem proračunskem letu treba naknadnih kreditov samo za prehrano vojaštva. Generaliteta se dobro zaveda, da hoče napraviti parlamentarna večina v našem državnem gospodarstvu red, da hoče priste-diti tam, kjer je to mogoče, in uporabiti tam, kjer je to nujno potrebno. Tega pa generaliteta ne samo, da noče razumeti: to hoče;o preprečiti, ker je zgrajena politična moč korupcionistov zgolj na oboroženi sili!
Te intrige so danes znane. Drugo vprašanje pa je: kako bodo zagovarjali svoje početje pred sodbo ljudstva vsi oni, ki ovirajo redno delovanje parlamentarne večine ter iz nje izhajajoče vlade ljudstva? Zgodovina je najboljša učiteljica; vsaj v
zadnjih desetletjih še ni zabeležila niti enega slučaja, da bi tisti, ki so se igračkali z voljo ljudstva, odnesli končno zmago. Zares globoko so se zarili črvi korupcijoniz-ma v zdravo deblo Jugoslavije, ali Slovenci, Hrvati in Srbi bodo prestali tudi to fazo nesramnega izigravanja in napočila bo doba, ko bo za vedno odklenkalo uniformira-
nim in neuniformiranini zagovornikom politike čistega makiavelizma in najgrše korupcije. V borbi z ljudstvom bodo oni šli, ljudstvo pa bo ostalo. Nihče pa, ki je opravljal intrigantsko delo in onemogočal zapo-četo čiščenje korupcije, se pred ljudsko voljo ne bo mogel zagovarjati. Težka je odgovornost vseh, ki opravljajo ta posel!
GROŽNJE Z NASILSTVI IN PRELIVANJEM KRVI. - VEČINA PARLAMENTA NEOMAJNO ZA PARLAMENTARIZEM IN LJUDSKO VOLJO.
Belgrad, 22. oktobra. (Izv.) Valovanje fn spreminjanje krize se je nadaljevalo tudi danes. Vsako uro je položaj drugačen, vsak moment prihajajo od radikalov novi predlogi, z dvora nove vesti. Marsikaj je tendencijoznega in mnogo izmišljenega, še največ pa je novih intrig. To poslednje zelo priljubljeno sredstvo se v zakulisni in tudi v odkriti borbi največ uporablja. Korupcijo-nistični elementi uporabljajo intrigiranje tako vehementno, da se njihovi napori za dosego umazanih ciljev večajo pri vsakem koraku in pri vsakem poizkusu rešiti se, če ne drugače, s pučem iz sedanje povzročene nenaravne krize. Sredstva se ne izbirajo. Čimbolj strašna in lažniva so, tembolj se jih poslužujejo za ustvarjanje njim ugodnega mnenja v javnosti in drugod. Laži, pret-nje in grožnje, vse fo se z bizantinsko spretnostjo uporablja, da bi se znani tatovi državnega in ljudskega premoženja izmuznili od zaslužene kazni, da bi dobili oblast v svoje roke in da hi si s krvjo med Slovenci, Hrvati in Srhi štrli vsak odpor in si z najhujšim nasiljem zagotovili udobno in pre-greSno življenje na račun ljudskih žuljev. »Boljševizem je na pohodu in je nevarnost za dinastijo, je nevarnost za državo — tako unisono vpijejo ti elementi in od njih pla-
čani ljudje — in v tem najtesnejšem času je treba njim, korupcionistom dati oblast v roke. Javnost pa dobro ve, da ne obstoja prav nobena komunistična nevarnost, pač pa je nevarno samo za nje in njihovo korupcijo, ako ne pridejo zopet na površje. V resnici bi prišlo le do mirnega sožitja Slovencev, Hrvatov in Srbov, če bi zmagala večina ljudstva.
To ve javnost in tega se zastopniki večine našega ljudstva dobro zavedajo in zato n^ popuščajo cd svojega stališča niti za las. Čvrsto vztrajajo na stališču, da mora v naši državi obveljati princip parlamentarizma in pravega demokralizma, da mora suverenost ljudstva zadobiti v našem javnem življenju ono vlogo, ki jo mora imeti. Tako stališče je edino pravo in pošteno in je še vedno zmagalo. Ni dvoma, da bo zmagalo tudi pri nas prej ali slej. Zgodovina je jasen porok, da se proti volji večine ljudstva ne more vladati, da je ljudstvo v taki borbi še vedno zmagalo nad vsemi, ki se tega svetega načela niso držali. Parlamentarna večina je zmagala tudi pri nas. Nobenega dvoma ni, da bo zmagala tudi v bodoče.
Za danes lahko trdimo, la odločno in neizprosno stališče parlamentarne večine ustvarja zanjo čvrst in trden položaj.
ji
DAVIDOVIČ NA DVORU. — POSVET ZASTOPNIKOV PARLAMENTARNE VEČINE - NEPOTRJENE VESTI 0 DAVIDOVI ČE VEM MANDATU ZA SESTAVO VLADE.
Belgrad, 22. oktobra. (Izv.) Od ornem be vrednih dogodkov v razpletu krize te kom današnjega dne bi bila samo dva značilna: avdiono.n Nacfasa Pp.frnviAn in T.iuhn
čilna: avdienca Nastasa Petroviča in Ljube Davidovica. Davidovič je odšel na dvor ob
5. in ostal pri kralju skoro do 6. Kakor običajno, ni dal o svoji avdienci nobenih izjav časnikarjem, ki so v velikem številu neprestano od jutra do poznega večera zbrani pred dvorom ozir. predsedništvom vlade. Po svoji avdienci je Davidovič najprej pozval k sebi dr. Korošca in Nastasa Petroviča, nato pa se je vršila važna seja ministrov do pol 9. zvečer.
Po avdienci so se razširile vesti, da je Davidovič dobil naročilo, da sestavi vlado iz vrst parlamentarne večine, vendar te vesti kljub temu, da se je še vedno vzdrževala, ministri po seji niso potrdili. T z njihovih izjav pa sledi, da je položaj parlamentarne večine bolj čvrst in bo še bolj, ko stranke parlamentarne večine med seboj razčistijo vsa vprašanja. V to svrho se vrše neprestano sestanki, katerim prisostvujejo or? Slovencev dr. Korošec, dr. Kulovec, Sušnik in Vesenjak, od Hrvatov dr. Maček, Predavec, Pavle Radič, od Srbcv Davidovič, dr. Kumanudi, Nastas Petrovič in nekateri ministri. Vsekakor je zvečer položaj tako razčiščen, da se zdi, da stojimo pred odločitvijo, kakšno pa se ne ve, ker ni v rokah parlamentarne veČine.
DVA IZRAZITA TABORA.
Belgrad, 22. okt. (Izv.) Vsled strahovitih intrig in ogromnega pritiska, ki so ga in ga šo izvršujejo korupcionistični in nasilni elementi, in pa vsled pospešenega tempa v razvoju izzvane krize, jo položaj težko pregledati. Opazovalec je videl samo, da sta se jasno izkristalizirala dva tabora: Tabor parlamentarne večine, katere program javnega delovanja jo vedno določen: zakonitost in popolna enakopravnost pred zakonom za vse državljane, miren in odkritosrčen sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci in najogorčenejša borba prpoti korupciji in za poštenje. Ta program jo parlamentarna večina izvrševala in ga bo. V drugem taboru so vsi oni elementi, ki so z nasiljem reševali srbsko-hrvatsko vprašanje, ki so delali s korupojo, nepošte-
njem in protekcijo. Tudi ti so izvrševali svoj program, dokler jih parlamentarna večina ni vrgla z oblasti in postavila na zatožno klop. Obsodba je začasno odložena. Velika odgovornost pade na vse, ki bi jo zadrževali ali celo tem elementom pomagali, da še v bodoče izvršujejo svoj program.
Slovenci in Hrvati smo lahko ponosni na svoje parlamentarno zastopstvo. Ono je celokupno v prvem taboru razen Reisnerja, ki zvesto služi naklepom Pribičeviča in dr. Žerjava, ki je ves čas krize v Belgradu in se najaktivnejše udeležuje sej štaba, ki ga tvorijo, kakor znano, Pašič, Markovič, Ko-jič, Janič, Jankovič in Pribičevič s svojimi uskoki. Tako stanje je slovenskemu, hrvatskemu in srbskemu ljudstvu v veliko čast. Diplomatski in drugi opazovalci borbe i z kulturnega inozemstva dajejo v tem zmislu javne in odkrite izjave.
ZGODBA 0 TATU V PARLAMENTARNI OBLIKI.
Belgrad, 2. okt. (Izv.) Znano je, da je korupcija v skupini, ki se bori za oblast, velika. Zato so radikali in samostojni demokrati, da bi spodbili vpliv parlamentarno večine, danes stavili interpelacijo o nepravilnostih, katerih dolže bivšega ministra Milivoja Jovanoviča, da je kot bivši minister za prehrano napravil državi veliko škodo. Miloje Jovanovič jo takoj, ko jc zvedel za to, poslal predsedništvu narodne skupščine pismo, v katerem izjavlja, da je kljub temu, da je po zakonu ta stvar zastarela, pripravljen stopiti pred javno sodišče in da bo v tem smislu podvzel korake.
FORMALNA SKUPŠČINSKA SEJA.
Belgrad, 22. oktobra. (Izv.) Ker je bila seja narodne skupščine sklicana, se je kljub predpisom poslovnika vršila, dasi vlada še ni sestavljena. Za sejo ni bilo nobenega posebnega zanimanja, ker se je vedelo, da je samo formalnega značaja, vendar so ji prisostvovali vsi poslanci. Čeprav je bila čisto kratka, se vendar ni mogla končati brez običajnega nemira in prepira. Poslanec Toma Popovič (rad.) je napram svojemu tovarišu iz džemijetskega kluba poslancu Ahmetoviču uporabil nekaj pristno balkanskih parlamentarnih izrazov. Nazval ca je
»svinjoc. Seveda je nastal radi tega velik prepir. Nato je Jovanovič otvoril sejo. Tajnik Alič je prečital zapisnik poslednje seje. Zapisnik je bil sprejet. Nato je Jovanovič obvestil skupščino, da vsledtega, ker je vlada v ostavki, ne more parlament začeti s svojim delovanjem. Prihodnja seja bo sklicana z istim dnevnim redom, čim bo sestavljena nova vlada.
SKUPŠČINSKO PREDSEDSTVO IN AVDIENCA.
Belgrad, 22. okt. (Izv.) Danes dopoldne sta podpredsednika narodne skupščino dr. Maček in dr. Hohnjec obvestila Lj. Jovanoviča, predsednika narodne skupščine, na nameravata odpotovati in da ga torej prosita, da naj obvesti o tem krono radi avdience. Jovanovič je kralja takoj pismeno obvestil in dobil odgovor, da bo krona sprejela predsedništvo tekom prihodnjih d n i.
DELO PREVRATNIKOV.
Belgrad, 22. okt. (Izv.) Današnje vostic poročajo:
V	zvezi s pripravami, s katerimi se skušajo radikali in neodgovorni faktorji dokopati do oblasti, se jc vršila v stanovanju Srskiča važna seja, na kateri so sklenili o ukrepih te radikalne skupine. Poleg neodgovornih oseb so temu sestanku prisostvovali od politikov poslanik Spalajkovič, Kojič, Janič, Krsta Miletic, in še nekateri drugi. Na tem sestanku so sklenili, poskusiti še z enim naporom, da se na dvoru izvrši pritisk na rešitev krize. Spalajkovicu so postavili nalogo, da sugerira kroni, da ji preti od boljševizma in Radiča, ki da je boljševiški agent, velika nevarnost. Spalajkovič bo svetoval, da so volitve edini izhod. Aktivnost te skupine, podprta od neodgovornih faktorjev, se manifestira v. raznih oblikah. Zdi se, da ima vlada zanesljive podatke, da je dobila v svoje roke tudi listo ministrov, politikov in časnikarjev, ki bi morali biti aretirani v slučaju nasilnega prevrata. Ravno ta. skupina so pripravlja, da bo, če se sestane narodna skupščina, motila volitve finančnega odbora in delo narodne skupščine.
V	tej zvezi je vredno zabeležiti, da je proti dr. Milanu Srskiču končana obtožnica radi velikih zlorab v ministrstvu za šume in rude. Ta moment meče jasno luč na aktivnost te skupine, med katero se nahajajo nositelji korupcije. Dolžnost vlade je, da zavzame parlamentarizem odločno v hrambo in aretira glavne kolovodje.
RADIČ PROTI POSLANCEM HRSS.
Zagreb, 22. oktobra. (Izv.) V krogih HRSS se z nezadovoljstvom komentira dejstvo, da je poslanski klub HRSS pri volitvi skupščinskega predsedstva glasoval za g. Ljubo Jovanoviča. To nezadovoljstvo se spravlja v zvezo z dejstvom, da so po izvolitvi predsednika radikali in samostojni demokrati postavili za podpredsednika in tajnika posebne kandidatno liste in glasovali proti bloku. Temu nezadovoljstvu daje izraza tudi Stjepan Radič v današnjem >Slol)odnem domukjer graja poslanski klub IIRSS, ker jo glasoval za Ljubo Jovanoviča, in to najbolj radi tega, ker je predsedstvo HRSS preje sklenilo, da se pri volitvi predsednika ne sme glasovati za Ljubo Jovanoviča. Ta kršitev sklepa predsedstva HRSS se pripisuje nespretnosti poslancev v parlamentu. Radič pravi, da so poslanci HRSS glasovali za Jovanoviča iz /naue stare hrvatske dobrote. Davidovič se je sporazumel s Kamarilo in ji priznal pravo do predsedstva v parlamentu. Na žalost se je uklonil tudi poslanski klub HRSS ter glasoval za Ljubo Jovanoviča.
demonstracija annlešKe-ga brodovja proti Turčiji.
Pariz, 22. oktobra. (Izv.) Angleško sredozemsko brodovje jo zbrano pri Malti. Bro. dovje šteje 8 drednotov in križark, 108 tor-pedovk in torpedolovcev, 6 podmorskih čolnov in dve ladji za prevoz aeroplanov. Tudi angleško atlantsko brodovje se bo zbralo pri Malti, nakar bo skupno brodov!e uprizorilo veliko demonstracijo v turških vodah, da na ta način protestira proti turškemu postopanju v mosulskem vprašanju.
PAPEŽEV NUNCIJ PRI HERRIOTU.
Pariz, 22. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik Herriot je včeraj sprejel papeževega nuncija msgr. Cerettija. »Matin« pripisuje temu razgovoru posebno važnost, ker se je Ceretti še-le pred kratkim povrnil iz Rima.
RAZPIS VOLITEV V NEMČIJI.
Berlin, 22. oktobra. (Izv.) .Volitve v državni zbor so razpisane za 7. decembra. Razpuščena sta tudi pruski in hesenski deželni zbor. Istočasno se bodo vršile tudi de-želnozborske in občinske volitve na Bavar-skoni
EVAKUACIJA PORUHRJA.
Dortmund, 22. okt. (Izv.) Vlak s francoskimi vojaki je danes zjutraj zapustil mesto. Ob pol 9. dopoldne se je odpeljal tudi francoski general Marty
VOJAŠKA MOČ MALE ANTANTE.
Praga, 22. okt. (Izv.) »Tribuna« poroča o vojaški moči male antante in piše, da ima Češkoslovaška v mirnem času 150.000 vojakov, v vojski 1 milijon, Jugoslavija v miru 135.000 mož, v vojski 1 milijon, Romunija 125.000 odnosno 2 milijona. Poljska, ki sicer ni članica male antante, vendar bi pa v slučaju vojske nastopila solidarno, šteje v miru 230.000 vojakov, v vojski 2 milijona. Skupno s Poljsko razpolaga mala antanta z 89 pehotnimi divizijami, 11 artilerijskimi brigadami in 2 konjeniškima divizijama.
TURKI ARETIRALI 3500 GRKOV.
Atene, 22. okt. (Izv.) Iz Carigrada poročajo, da so Turki aretirali 3500 Grkov in jih odpeljali v tabor Balukly, lcier bodo ostali, dokler jih ne bodo izgnali iz Turčije. Grška vlada se bo v tej zadevi obrnila na Društvo narodov.
VOLITVE NA ŠVEDSKEM.
Kristijan i ja, 22. okt. (Izv.) Sedaj so znani skoro vsi izidi volitev. Agrarci so pridobili 5 mandatov, socialisti pa enega, radikali so izgubili 4 mandate, konservativci 2 mandata. Ministrski predsednik Movinckel je zopet izvoljen. Dva znana komunista sta propadla.
SPOPAD MED FAŠISTI IN SOCIALISTI.
Rim, 22. okt. (Izv.) Pri Bologni so v nedeljo socialisti napadli 5 fašistov z revolverji. En fašist je ubit. Osem socialistov so zaprli.
M0Rn.EC PETKOVA OBSOJEN NA SMRT.
Sofija, 22. oktobra. (Izv.) Tukajšnje sodišče je obsodilo Karkalašova, ki je umoril voditelja zemljoradniške stranke in bivšega ministra Petkova, na smrt z obešenjem.
>Ich sehe keinen anrtoren Weg als den alten Glauben an Gott.c Werner Sombart.
Nedavno so proslavile nemške krščanske strokovne organizacije v srcu industrijskega zapada — v Kolnu — 25 letnico svojega obstoja. Je to jubilej, ki ni šel neopazen mimo javnega mnenja Nemčije, zato podajamo rezultat tega pomembnega slavija. Krščanske strokovne organizacije so nastale iz žive potrebe, zajeziti pogubo-nosni val liberalno-mamonističnega nazora, ki ga prepoveduje materijalistično usmerjena socialna demokracija. Te organizacije so celih 25 let uspešno propovedovale in širile idejo, da niso le čisto zunanje gospodarske forme ono, kar deluje v obliku-jočem pravcu, marveč duhovna orientacija človeka. Krščansko delavstvo ni moglo slediti ljudem, ki so postavili v historičnem materijalizmu prvo in edino dogmo vsega sociološkega razmotrivanja. In res: krščanske strokovne organizacije so dobile za to svojo načelno utemeljitev sijajno zadoščenje iz ust sociologov, ki so bili pred dvajsetimi leti še mnenja, da delavsko gibanje nima s krščanstvom nobenega opravka. Priznani sociolog Werner Sombart je izjavil na kongresu krščanskih organizacij y Vratislavi še 1. 1906. sledeče: »Socialna demokracija ima ravno tako visok nazor o življenju in svetu kakor vi. Glede posebnih vprašanj, ki jih imate zastopati, je svetovni nazor pravzaprav postranska stvar. Delavsko gibanje nima s preoblikovanjem družbe nič opraviti.« Po 18 letnih izkušnjah je prišel ta svetovni učenjak na polju sociologije do sledečih zaključkov:
»Absolutna ideja o razredni borbi je neresnična, nepravilna in ničvredna. Tej nevernosti je treba zoperstaviti vero: ne vidim drage poti kakor staro vero v Boga. Le s tega stališča je mogoča borba proti stališču razrednega boja, stališču, ki je bilo porojeno iz brezbožja.« Taka je pot spoznanja, ki jo je prehodil Werner Sombart. Divjanje materialistov v obeh ekstremih je le znak, da čutijo že široke plasti delovnega ljudstva ono izrazito težnjo k Bogu in ople-menitvi človeške miselnosti z večnoveljav-nim krščanskim etosom. Neki udeleženec proslave v Kolnu. priprost dclavec iz Ber-
lina, je dejal svojemu tovarišu: »Glej, to je tisto, kar me v Kolnu vedno znova zagrabi: tu so cerkveni stolpi višji nego tvorniški dimniki. In v Berlinu je ravno narobe.. Kako globoka resnica!
Svečani otvoritveni seji je dal posebno obiležje kardinal Schulte s svojim duhovitim govorom, v katerem je utemeljil potrebo krščanskih strokovnih organizacij ki so na nravni podlagi jasno poudarjale, da krščanstvo delavcu ne brani, boriti se z vsemi dopustnimi in pravnoveljavnimi sredstvi za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Krščanska načela, ki niso — kakor načela nasprotnikov — od včeraj, imajo 2000 letno preizkušnjo, zato jih je treba tudi 20. stoletju uveljaviti na vse strani, da se bo obnovilo obličje zemlje in zboljšal položaj najbednejših ljudskih plasti v smeri zadovoljstva.
Ker državni kancelar dr. Marx radi krize v Berlinu ni utegnil prisostvovati, ga je zastopal centrumaški minister za delo dr. Brauns. Navzoči so bili in referirali so nadalje poslanci Imbusch, Giesberts, Joos in Esser. Uprav sijajen pa je bil v obrazložitvi krščanske strokovne ideje znani ideolog in bivši ministrski predsednik n. r. Stegenvald, ki je v glavnem izvajal:
Pred 25 leti je bila v Nemčiji, zlasti v nižjih plasteh, socialna demokracija nosi-teljica modernega brezverstva. V »svobodnih« organizacijah so polnili knjižnice s »Haeckels Weltratsek, »Pfaffenspiegel«, Bebelovo »Ženo« itd. Politično ustaljene smeri ni bilo. Bismarckova politika sile je bila adut. Podjetniki, navdahnjeni s tem duhom, niso imeli za potrebe delavstva nobenega smisla. Kasta in razred je bilo vse. Leulnant in psesor sta bila duhovni simbol. Staro krščansko-soeialno gibanje je v borbi za socialni in krščanski prerod družbe opešalo in je bilo naposled razbito. Katoličane so speljali s socialnega na cerkveno - politično polje in protestantizem je zaviral razmah socializma.
L. 1899. je bilo na kongresu krščanskih strokovnih organizacij zastopanih 56.000 delavcev, nedavno je znašalo število članov že 1 milijon, danes 2 milijona, a borbe so bile težke. Ali danes imajo naše organizacije svojo ideologijo in svoj idejni svet. Socialna demokracija je materializem prepovedovala, a meščanska družba ga je — prakticirala. Krščanske organizacije razločujejo med kapitalističnim duhom in socialistično idejo. Borbe proti slednji pa ne tomačimo kot borbo proti socialističnim delavcem, kajti borba proti duhu kapitalizma in socialistični ideji je boj duhovnega načela, ki ga imamo zastopati proti materialistično - mehanističnemu svetu. Vlada duhovnega načela zahteva priznanje najvišjih nravnih zakonov, vero v zadnje in najvišje bitje, v Eoga in gonilno silo duha v človeški usodi in zgodovini. To pomeni nadreditev duha nad materijo in nad strojem. Hočemo močno državo, na zunaj in znotraj, a odklanjamo vsemoč države. Država je leta 1914. zlorabila moč v dve smeri in je zanemarila moralne in duhovne postaje svojega razvoja. Socialna demokracija pozna eno izhodišče: razred; žolte organizacije delo, mi pa — poklic, ki postavlja človeka od šole do groba v duševno razmerje do dela, države, gospodarstva in družbe. Zato odklanjamo razredni pojem. Po socialističnem pojmovanju je delo nujnost za vzdrževanje obstoja delovnega človeka; nam je delo n ravna dolžnost. To pojmovanje je boljši motor za preureditev gospodarskih in socialnih razmer kakor socialistično sovraštvo.«
Iz teh be?ed je razvidna silna etična vez, ki spaja dva milijona nemških katoliških delavcev v borbi na dveh frontah; za nas pa so dragocen prispevek pri postavljanju novih smernic krščanskega strokovnega gibanja.
Na prihodnjem državnem strankinem kongresu avstrijskih krščanskih socialcev pride kot ena najvažnejših točk na dnevni rpd strankino stališče v solskem vprašanju. O tem važnem problemu je že razpravljala in sklepala državna konferenca katoliških organizacij v Avstriji (24. sept. t. 1. v Sol-nogradu). Sklepe te konference so tolmačili nekateri krščanskosocialni krogi, imejoč pred očmi šolske razmere na Dunaju, kjer je socialistična večina verski pouk malone popolnoma izključila, kot klic po »šoli svobode vesti«. Minolo soboto je sedaj zvezni kancelar dr. Seipel v dunajskem strankinem svetu zavzel svoje stališče v tem vprašanju. Naglasil je, da šolsko vprašanje ni /golj politično in da mora stranka v tem vprašanju postopati v sporazumu s faktorji, ki so za katoliško gibanje sploh mero-dajni. Po njegovem mnenju so mora kršč. socialna stranka v šolski politiki držati tega, kar določa Codex Juris Canonici v kan. 1372., 1373. in 1374. Tu je jasno izraženo načelo: Za katoliške otroke katoliško šole. Obenem pa je določeno, da morejo katoliški otroci pod nekimi pogoji, o katerih presojajo škofije, obiskovati tudi
takoimenovane nevtralno ali mešane šole. Pojm »katoliški otroci« pa se ne sme tolmačiti tako, da imajo starši pravico določati, ali je njihove otroke smatrati za katoliške in ali naj obiskujejo katoliške ali pa tako imenovane svobodne šole. To tudi za to ceno ne, da bi se potem en del katoliških otrok v šolah vzgajal boljše in izključ-nejše v katoliškemu duhu, nego se to godi doslej. Kar se tiče gesla: »Šola svobode vesti«, je rekel dr. Seipel, da zveni pač liberalno, dejansko pa ni liberalno. To geslo je dvomljivo in v sebi neresnično. Verjetno je, da bi to geslo nekateri izrabili v to, da bi pomnožili število tistih otrok, ki bi rastli brez znanja o Bogu. Razen tega ne moro biti govora o »svobodi vesti«, ako starši preprečijo, da bi se otrok seznanil z vero in cerkvijo in si ustvaril lastno sodbo o verskem vprašanju. Tudi treba pomisliti, da bi starši sami pri tem mnogokrat ne ravnali po svojem prepričanju, ampak pod pritiskom terorja, ako bi se zakonodaja, ki se drži obligatoričnega verskega pouka v vseh šolah, nedomestila s šolo takoimenovane »svobode vesti«. Drugačna je pa seveda stvar v deželah — tako je naglasil dr. Seipel — v katerih je boj za šolo smatrati kot končnoveljavno odločen in se pod protestom proti nasilju nad vestjo izvoli šola »svobode vesti« kot manjše zlo.
-f Italijanska sodba o sedanji politični krizi v Jugoslaviji. »La Frontiera«, glasilo invalidov in kombatentov v Julijski krajini, ki ga vodi Guido Slataper, piše o jugoslovanski politični krizi: »Demokracija napreduje odločilno le preko počasnih in bolesti polnih postaj; ne samo na splošno v Evropi, ampak še posebej v Jugoslaviji, kjer se je bila pred dvema mesecema ustanovila ustavna, parlamentarna in demokratična vlada z Ljubo Davidovičem na čelu in sestavljena iz zastopnikov vseh treh jugoslovanskih plemen, ki je dajala vsa jamstva, da bo znala v deželi upostaviti režim reda, zdrave uprave in bratstva med Srbi, Hrvati in Slovenci. Davidovič je dejansko umel potegniti Radičeve Hrvate na ustavno pot, predložiti skupščini zakonski načrt o vojnih invalidih in zakon proti korupciji, uvesti red v upravo, pospešiti izvoz in dvigniti končno kurz dinarja, ki je v malo tednih pridobil celih osem točk. Zato je prišla Davidovičeva demisija čisto nepričakovano, in to tembolj, ker se je v skupščini naslanjala na močno večino.« List nato točno opisuje spletke in kroge, iz katerih je potekla sedanja kriza ter zaključuje, da je iz sedanjega kaotičnega stanja možen samo en pameten izhod: obnova Davidovičevega kabineta.
»oŠ«**
Ifffl
Volja naroda. »Slovenski narod« nam je napravil s svojo bedasto pisavo marsikatero uslugo. Rekord nerodnosti pa je postavil z nekim premišljevanjem o volji naroda. Kdor še ni spregledal vse zaostalosti našega liberalizma, naj prečita tiste »levi-te», namenjene »ljudskim tribunom« in »nerazsodni masi« na splošno. Ata živijo še v Meternichovi dobi in pravijo, da narod, oziroma ljudstvo sploh nima volje. Glavno da je masam udobno življenje in nič več ... Kdo pa je — recimo med Slovenci — tolmač ljudske volje? Morda gospodje okoli Narodne tiskarne?! Grof Begouen n. pr. ne da za mnenje ata naroda niti počen santim, kajti število oddanih slovenskih glasov pri vseh dosedanjih volitvah pravi, da je izvršiteljica volie slovenskega ljudstva edino SLS, n e pa kako o š t a r i j s k o omizje v »Zvezdi«. Mi pa pravimo: ljudstvo že ima svojo voljo, toda »demokratom« ni všeč, da si je ne morejo podrediti. V tem grmu tiči zajec.
Ata delijo »lekcije«... Ata so nam zamerili, ker smo imeli toliko smelosti, poudariti, da je doba »nacionalnih« blokov za vedno za nami. Ker niso znali odgovoriti, — Vliterchen ist denkfaul geworden! — so se skrili za boljševiškega politika Steklova, ne da bi točno odgovorili na ono, kar smo bili primorani ugotoviti. Nam pač ni meredajno mnenje boljševiškega ideologa, ker znamo samostojno misliti, zelo žalostno pa je, da se list, ki ob vsaki priliki grmi proti »boljševikom«, zateka za kulise boljševiške modrosti. Ata so, kolikor znano, »ein ganzer Bourgcois«; radi toga je čndno, da ponatiskujejo in opozarjajo na članke, v katerih so nedvoumno prepoveduje konec »buržujskega« reda v Evropi.
volivcev. Pečaver mu jo poslal čevlje in voz, da ga spravi na volišče. Zmešanec pa jo vrgel krogljieo v našo skrinjico. To je bilo jeze. Ubožec je moral nazaj peš, a čevlje bo menda le obdržal. Drugi so dobili zopet tobaka polno žepe, da sa šo danes žvečijo. Mi ga jim prav privoščimo. Pečaverju pa želimo, da ga kmalu mine volivni glavobol. Naš bodoči župan bo vrli mož g. Ivan Sa-mida s Pogorelea.
Iz Dola pri Ljubljani. V nedeljo, dne 26. t. m. se vrši ob pol 10 dop. odkritje spominske plošče v spomin v svetovni vojni padlim župljanom. Govori g. voj. kurat Bonač. Vabljeni so vsi bližnji in daljnji prpijatelji.
Šmarca. V soboto, dne 18. t. m. je prišel k nam tajnik JDS dr. Kape poročat, da je vlada odstopila. Seveda to ni bil glavni namen. Dr. Žerjav zbira svoje izgubljene ovčice sirom domovine in končno je zvedel, da tudi po Šmarci tavajo Pucljevi izgubljenci, katere je treba pravočasno rešiti, da jih ne obsije žarek spoznanja. Shod, če ga smemo tako imenovati, se je vršil v prostorih tovariša Jermana, menda v kovačnici. Na shod so prišli poleg Cam-patarevega Karla še trije pari podobnih mož in fantov. Čujemo, da bo v kratkem tudi v Ve-lejem potoku pri tovarišu Ocepku enak shod.
Vojnik, 22. oktobra. V Novicerkvi je danes umrl g. dekan dr. Leopold Gregorec, biseromašnik in kanonik kolegijatnega ka-pitlja v Straliburgu na Koroškem. Pogreb bo v soboto, 25. oktobra ob 10. dopoldne.
Dekan dr. L. Gregorec je bil najstarejši duhovnik lavantinske škofije. Rodil se je 17. decembra 1839 pri Sv. Urbanu pri Ptuju, v mašnika je bil posvečen 17. jul. 1864. Za doktorja bogoslovja je promoviral v Gradcu 1. 1868. Bil je darovit mož, ki je kot državni poslanec, profesor, ureduik »Slovenskega gospodarja« in kot pisatelj mnogo in srečno deloval za versko in narodno probudo svojega naroda. Majhen mož po postavi, a velik po duhu. Izmed svojih študijskih tovarišev je bil najduhovitejši. Svojo izredno izobraženost je pokazal zlasti v svojih spisih. V vsem svojem delovanju se je izkazal kot goreč domoljub z neupogljivim duhom, priljubljen pri svojih tovariših in spoštovan od svojih učencev. Njegovi volivci so ga izredno spoštovali. Izvoljen je bil menda parkrat v volivnem okraju za kmečke občine: Ptuj, Rogatec, Ljutomer. Kot poslanec se je veliko trudil za narodne pravice Slovencev na šolskem polju in bičal zlasti germanizatorična nasilstva na Koroškem in Štajerskem. Njegova zasluga je bila slovenska paralelka na mariborski gimnaziji. Ko se je 1. 1898. vnela v dunajskem parlamentu I juta borba o jezikoslovnem vprašanju v Avstriji, je vložil tudi dr. Gregorec s Šukljejem, Borvvinskim in tovariši nujni predlog o izvršilnih zakonih k čl. XIX. državnega osnovnega zakona in ga js v zbornici zagovarjal. V nujnem predlogu je zahteval, da se jezikoslovni predlogi odkažejo jezikovnemu odseku, v katerega naj se izvoli 48 članov in dodal še svoj osebni predlog, da naj bo jezikovni odsek permanenten. Odločno je nastopil proti nemškonacionalnim poslancem, ki so zahtevali odpravo jezikovnih naredb za Češko in poseben zakon samo za nemške narodne manjšine na Češkem in Moravskem, da bi mogli na Štajerskem in Koroškem nadaljevati svoja nasilja proti Slovencem. Ostro je bičal tudi tedanje šolske razmere v Pri-morju. Zato je zahteval varstveni zakon za vse narodne manjšine.
Pokojni je bil več let urednik »Slovenskega gospodarja«, od katerega se je le težko ločil, ko je postal dekan v Novicerkvi. Imel je zelo ostro pero, pa je bil kljubtemu vsikdar dostojen, zlasti v polemiki je bil jedrnat in žgoč. Mnogo je pisal tudi v »Siidsteierische Post«. Mlajša generacija se zaslug častitljivega starčka, ki je zadnja desetletja zelo skromno živel kot podeželski dekan, pač ne spominja dovolj, zato pa tembolj starejša generacija. Meseca julija tekočega leta so se zbrali v Novicerkvi njegovi duhovni tovariši, prijatelji in učenci, ko je pokojni obhajal biserno sv. mašo, da mu čestitajo. Bil je za svojo visoko starost še krepak. Kot star politik je še vedno z zanimanjem zasledoval politično življenje, v politiko pa aktivno ni več posegal. Kdor je imel v življenju priložnost razgovarjati se z njim o naših nacionalnih bojih v preteklosti, je občutil njegovo gorko ljubezen do svojega naroda in je moral občudovati njegovo bistroumnost, ki jo je ohranil še v svoji visoki starosti. Blagemu in zaslužne' mu verskemu in narodnemu buditelju svetila večna luč!
Poljane pri Toplicah. V nedeljo smo imeli tu občinsko volitve. Kočevska kmetska stranka, ki jo izrazito proti centralizmu je dobila 38 glasov in 5 mandatov. Radikali pa 19 glasov )n 2 mandata. Volivni boj jo bil v tej mali občini silno hud. Radikal Pečaver je vozil svojo ljudi z avto in vozovi na volišče, pa mu vso skupaj ni nič pomagalo. Veliko smeha in veselja je napravil v naših vrstah etlen njegovih dušovuo inforioruih
5 Šola za poučevanje krojnega risanja v Mariboru. Dno 16. t. m. so je zaključil štiri-mesečni pouk za krojno risanje v Mariboru, ki ga jo priredil zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani pod vodstvom strok, učitelja Alojzija Knaflja. Med tem časom sta bitu dva tečaja: eden za šivilje iu drugi za
krojače, skupna udeležba je bila 70. Vstop k temu pouku so imeli le že praktično izuče-ni t. j.: mojstri(ce) in pomočniki(ce). Da udeleženci pri svojem drugem delu niso bili preveč ovirani, se je pouk vršil vsak dan zvečer (razun nedelj). Poučevale so se risbe za vsake vrste kroje, za normalno in abnormalne rasti po najnovešji modi, natančno po telesni mori, za moške, dame, otroke in tudi za. perilo. Uspeh tečajev je bilo zelo zadovoljiv. Zaključku je prisostvoval g. Ivan Bro-znvič, komisar urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, ki je posebno poudarjal pomen obrtnega šolstva. Tečaji se vrše v bodoče v Ljubljani.
Smrtna nesreča, V pivovarni v Laškem je padel pivovar Ludvik Ossendorf iz lesnega hodnika v sušilnici slada dva in pol metra globoko na kamenita tla. Pri padcu so je težko poškodoval in so ga odpeljali takoj v celjsko bolnico ,kjer je pa še isti dan vsled težkih poškodb na glavi umrl. Ponesrečenec je hotel vzeti iz 2 m 20 cm visokega pred-grevača za vodo zaboj s kamenito vodo in ga podati delavcu Janezu Rozmanu. Ossen-dorfer je opustil pri tem delu predpisano vporabo lestve, vsled česar je omahnil, se spodrsnil na deskah in jo padel znak v glo-bočino. Umrl je vsled pretresa možgan, ker na glavi niso našli nobene vidne rane. Mož zapušča ženo in enega otroka.
š Tatvino. Grandošelt Ivan iz Rogoznice pri Ptuju je okradel posestnika Hofbauerja v Vitanju in mu odnesel za 5000 Din obleke. Po izvršeni tatvini je spretno pobegnil. — Smolar Jurij se je pa polakomnil čevljev in obleke posestnikovega sina Antona Keršiča ter vse skupaj odnesel in pobegnil. Škoda presega 500 Dim
š Vlom v železniški bufet. Simončič Ivan je vdrl v železniški bufet Ivana Volčanjška v Brežicah in v naglici spretno odnesel raznega blaga, cigaret, likerjev, sardin, v skupni vrednosti 3650 Din. Vlomilec jo brez sledu izginil.
Driefsie novice.
—	Osemdesetletnica. Na Jezici pri Ljubljani praznuje danes 80 letnico duhovni svetnik Simon Zupan, župnik v p. Spodobi se, da se spominjamo častitljivega slavljenca ob ti priliki tudi v našem listu, saj je do pozne starosti z vsem srcem in karmoč uspešno deloval za razvoj dobrega časopisja, kakor tudi za procvit prosvetnega dela med Slovenci, dalje za vzgojo slovensko mladine kot izobreu katehet ter katehetski pisatelj, predvsem pa za dušni blagor svojih župljanov kot goreč spovednik, kot spreten propoved-nik in vnet župnik. Vzornemu duhovniku, ki te je s svojim treznim in preudarnim nastopom, s svojo mirno in krotko naravo in z ljubeznivostjo v občevanju vsekdar in vsakemu prikupil, so bili župljani odkrito vdani, pa so mn ohranili ljubezen tudi sedaj, ko je telesno že nekoliko opešal. Želimo, da bi mn Bog še vbodoče krepil zdravje in duševno svežosfc ter ga oblagodarjal z vsemi potrebnimi milostmi!
—	Draginjske doklade državnim vpoko-jencem. Uradni list št. 97 od 22. oktobra objavlja uredbo o dravinjskih dokiadah državnih vpokojencev. Uredba velja od 1. septembra 1924 dalje. Kakor smo zvedeli na inero-dajnem mestu, se nakazila vpokojencem že izvršujejo in bo vse končano do 1. novembra, ko se bodo vpokojencem izplačale pokojnine po novi uredbi obenem z zaostankom za september in oktober.
—	Baragov življenjepis v angleščini. Med ameriškimi rojaki anglizacija hitro napreduje.
V	slovenskih listih se pojavljajo angleški sestavki, a »Glasilo K. S. K. J.« izdaja mladinsko prilogo »Angelček« v angleškem jeziku. Isti list je začel sedaj priohčevati obširen življenjepis prvega slovenskega škofa in misijonskega pijonirja v Ameriki — Friderika Baraga v angleškem jeziku. Slovenska mladina, ki pohaja državne šole, mnogokje ne obvladuje več slovenskega jezika.
—	Tragičen dogodek meti ameriškimi rojaki. V Jolietu, 111., se je imela dne 5. oktobra vršiti poroka nadebudnega slovenskega mladega para: Josipa Korevc in 17 letne Marije Muren. Dva dni pred poroko je šel Korevc v banko po svoje prihranke v znesku 880 dolarjev, da bi šla z nevesto kupit že izbrano pohištvo in druge potrebščine. Ko pa je Korevc prišel k nevesti, ni bilo denarja nikjer. Ves pretresen je hitel nazaj v banko, če bi bil denar tam pustil, begal in iskal z znanci po cestah, po katerih je bil hodil iz banke grede, poizvedoval na policiji — pa vse zaman. Denarja ni našel. To je mladega moža tako po-Irlo, da je skočil z mostu v kanal in utonil — baš na predvečer poroke.
—	Smrtna kosa med ameriškimi rojaki.
V	Justusu, O., je umrl 62 letni Štefan Novak, doma iz Velikih Poljan pri Ribnici. Imel je mnogo let gostilno, kasneje je ubožal in moral zopet na delo v tovarno. — V Leadville, Golo., je umrl 70 letni Martin Macele iz Bu-šinje vasi na Belokranjskem. Lani bo ga po 30 letnem garanju odpustili iz rudotopilnice in mu nakazali kot borno pokojnino mesečnih 20 dolarjev. — V Paw-Paw, Mich., je umrl 4.7 letni Matija Sitar iz Črnomlja.
—	Za rektorja na veterinarski visoki soli v Zagrebu je za loto 1024-1925 profesor Jaroslav S a kar.
—	Fotografijo udelcžcnccv zbora pravnikov v Zagrebu. Pravniki, ki želijo fotogra-
fijo udeležencev zagrebškega zbora, naj javijo to odboru društva »Pravnika« v Ljubljani. Store naj to brez odloga, ker fotograf ne prične prej z delom, dokler ne ve točnega števila naročb. Fotografija s passepartoutom velja 130 Din in naj se ta znesek obenem vpošlje. Odbor društva »Pravnika«.
—	Službeni paketi z označeno vrednostjo so poštnine prosti. Službeni paketi, ki so sicer označeni z vrednostjo, a v katerih ni denar, ampak: kolki, menične police, vrednostni papirji itd., so prosti poštnine. Zato morajo pošte sprejemati vse službene pošiljke ne glede na vsebino in označeno vrednost, prosto poštnine.
—	Pogrešan. Dr. Kari Siegl, 40 let star, velike, drobne rasti, blede polti, rjavih las, enake brade z angleško prirezanimi brkami, kratkega pogleda, cvikarjem, karirasto suknjo in jopičem, temnimi hlačami in sivim površnikom je 29. septembra 1924 ob 8 zjutraj iz Celovca neznano kam odšel. Pogrešani je bil kemik in nazadnje bibliotekar na »Studien-bibliothek« v Celovcu. Ker ni izključeno, da pogrešani tava po Gorenjskem, prosi soproga pogrešanega uljudno, da se ji dado tozadevna poročila potom orožniške policije v Celovcu.
—	V Stražišču pri Kranju so vlomili tatovi pri tvrdki M. Masterl tovarna žime za žimnice ponoči od 21. do 22. t. m. med 11.— 1. uro. Odnesli so nekaj spredene žimo za žimnice ter se pred nakupom svari občinstvo,
posebno pa tapetnlki in sedlarji. Kdor izsledi krivca, dobi primerno nagrado. Prijave je poslati na orožniško postajo Kranj ali polic, ravnateljstvu v Ljubljani.
—	Koledar in zapisnik, katerega bomo letos založili, bo v kratkem izšel, nakar že sedaj opozarjamo. Ta izdaja je namenjena v korist našim sotrpinom. Trgovci imajo navaden popust. Naroča se v založništvu: Podporno društvo slepih v Ljubljani, Wolfova ul. 12.
—	Nepreviden motociklist. V ljubljansko bolnico so prepeljali 26 letno Antonijo Mu-šičevo, katero je povozil na cesti v Trzinu neznan motociklist, ki je kljub temu, da je opazil nesrečo, zdirjal šo hitreje proti Ljubljani. Mušičeva je težko poškodovana.
—	Ponesrečen voznik. Iz Hotederšice so pripeljali v ljubljansko bolnico voznika 43 letnega posestnika Ivana Logarja. Mož jo vozil hlode in je padel mod vožnjo z visoko naloženega voza ter se je pri padcu nevarno poškodoval.
—	Prošnja. Vojni invalid z ženo in 8 otroci, vsled tuberkuloze popolnoma delanezmo-žen, prosi dobrosrčne podpore v blagu ali denarju. Pošiljke naj se naslove: Frančiška Kočar, Trata 25, p. Škofja Loka.
—	.luhan. Iz priznalnih pisem: Tudi jaz osebno in moja družina rabimo vsaki dan >Ju-han< in tudi pri nas sera opazil, kako dobro učinkuje »Juhan« na splošno telesno stanje! Dr. Kumar, rudniški zdravnik v Hrastniku.
Ata ob padcu Davidovičeve vlade.
p Zborovanje občinskih tajnikov Julijske krajine. Minolo nedeljo se je vršilo v Trstu zborovanje vseh občinskih tajnikov Julijske krajine. Izmed poslancev sta bila navzoča samo dr. Wilfan in dr. Besednjak; Giimta in drugi italijanski poslanci so poslali pozdrave. Tajnikom gre za priznanje njihovih pridobljenih pravic. Oba slovenska poslanca sta izjavila, da je v interesu vsega prebivalstva, da vlada ugodi zahtevam občinskih tajnikov. Koncem zborovanja so sprejeli spomenico na notranjega ministra Federzonija, ki zahteva, naj vlada prizna one tajnike Julijske krajine, ki so prejeli izpričevalo usposobljenosti ali ki so bili stalno nameščeni. Novim izpitom naj se podvržejo le tajniki, ki nimajo nikakega izpričevala ali ki niso stalno nameščeni. Spomenico izroči notranjemu ministru posebno odposlanstvo.
Ij Srebrna poroka. V Ljubljani obhajata danes gosp. prof. Alojzij R e p i č in Terezija Repič 25 letnico svoje poroke. Oba sta še čvrsta in zdrava. Na mnoga leta!
lj Smrtna kosa. Dne 21. t. m. je v bolnici umrla gospa Ana K e r ž i č, soproga magi-stratnega pisarniškega oficiala. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva!
lj Zaključek obdukcije trupla trgovca F. Pipana, žrtve umora na Hranilnični cesti, se je dovršil po včerajšnji neuspešni popoldanski obdukciji v mrtvašnici pri Sv. Krištofu končno zvečer v operacijskih prostorih bolnice. Po ponovni natančni preiskavi drobovja in črevesja so preiskali zdravniki tudi natančno oni kos hrbtenice, katero so izsekali že v mrtvašnici iz trupla. Po več kot polurnem napornem iskanju so našli končno 6 in pol mm kroglico v tem izsekanem delu hrbtenice in je kroglica sedaj v shrambi preiskovalnega sodnika sod. svet. dr. Gradnika, ki vodi nadaljno preiskavo. Preiskava ni dovedla do sedaj še nobenega pozitivnega rezultata. Podrobnosti o poteku preiskave same bomo poročali, ko se bo cela zadeva točno in jasno dognala. Je to eden najbolj kompliciranih kriminalnih slučajev, kar smo jih imeli v Ljubljani in radi tega o poteku preiskave in njenih podrobnostih sedaj še no moremo poročati, ker bi se s stalnim poročanjem o poteku zaslišani in zasledovanj
lahko otežkočil ali celo morda omogočil uspeh trudapolnega in napornega dela.
lj Aretiran je OrjunaS Joško Falont, poštni sluga iz Spodnje Šiške. Zadnji petek ga je kar zjutraj potegnila iz postelje policija po nalogu celjskega državnega pravdništva radi trboveljskih dogodkov.
lj Poveljstvo ljublj. vojnega okrožja je z dopisom z dne 16. oktobra 1924, št. 24.533, sporočilo mestnemu magistratu, da je termin prošenj za sprejem v konjiško podčastniško šolo v Subotici, ki je razglašen v >Uradnem listu« z dne 2. avgusta 1924, št. 71, podaljšan do 1. novembra 1924. Pojasnila daje mestni vojaški urad v Mestnem domu.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Cesar, nad-kurjačeva žena, 47 let. — Marija Vrstovšek, žena gledališkega uslužbenca, 46 let. — Helena Zelene, liiralka, 46 let. — Rudoje Četko-vič, carinikov sin, dva meseca iu pol.
lj Ljubljanski trg. Dasi sredi tedna, je bil včerajšnji ljubljanski trg bolj živahen in bogatejše založen kot marsikak sobotni trg. Včeraj so pripeljali prvič na trg koruzno slamo za posteljne slamjake, s katero so napolnili cel prostor ob bregu Ljubljanice na Cankarjevem nabrežju. Prodajali so slamo po 60 do SO kron vrečo. Kot novost smo opazili na sadnem trgu sveže letošnje rozine in sicer po 35 Din za kg, stisnjene fige po .12 Diu, posušene v vencih pa po 8 Din. — Na mesnem trgu smo opazili jako dosti svežih domačih mesenih, jeternih in krvavih klobas in razne druge koline. — Na sadnem trgu je bilo še vedno jako dosti domač,ega in tudi uvoženega sadja, vendar pa se opaža, da je boljševrstno in odbrano sadje že večinoma razprodano. Dobi se še, vendar prevladujejo trg srednje in manj vredne vrste, ki se morajo v kratkem porabiti. To sadje se je pocenilo, zato pa so se občutno podražile razne zimske vrste jabolk in RVušk. — Posebno veliko je bilo na trgu raznih gob kakor jurčki, beli in zeleni, lisičke, krempeljčki in kot novost, katerih letos še ni bilo in so res precej zgodnje, jako lepe sivke in pa prosenovke. Cene gobam so preccj padle posebno proti 11. uri, ko bi prodajalci že radi odšli in ni več takega navala kupcev. Jako umestna je bila tudi kontrola gob na trgu in je bilo zaplenjenih pri posameznih prodajalcih skupno več košar sicer užitnih, toda pokvarjenih in v sredini črvivih gob. — Na domačem trgu je bilo tudi precej divjačine, zajci po 250 do 300 kron. Tudi domačih živali:
zajcev, pišk, golobov, kur in pur je bilo dosti na trgu, toda draga je bila ta roba. Tako na primer purice po 300—400 kron, par malih piščet pa po 120—140 kron. Poleg tega so prinesle domačinke obilo mlečnih izdelkov, posebno dosti sira in pa domačega jako lepega masla po 180 kron kg. — Trg je bil poleg tega bogato založen z raznim jesenskim cvetjem in z venci, ki jih že kupujejo za grobove.
lj Ljubljanski v »Zvezi slov. pevskih' zborov« včlanjeni zbori pojo na dan Vseh svetih popoldne ob treh na pokopališču pri Sv. Križu nagrobnice in sicer pri križu M. Premelčevo »Nagrobnico«, E. Adamičevo »Slovo« in St. Premrlovo »Blagor mu«; na vojaških grobovih pa O. Devovo »Vigred se povrno« in Z. Prelovčevo »Oj, Doberdob«.
lj Umrl je v bolnici 10 mesečni Josip Janežič, sin mesarja s Poljanske ceste, o katerem smo že poročali, da se je poparil z vrelo kavo.
lj Ženijalen žepar. Poročali smo, da je neki Ivan Babič, tako se je izdal namreč pred policijo, okradel Krašovca za 3750 Din. Ravno, ko je moral dolenjski vlak odpeljati, bilo je 4. oktobra, je Krašovec zapazil, da mu je izmaknjena listnica. K sreči so mogli s pomočjo postajenačelnika storilca prijeti, niso pa dobili denarja. Po daljšem poizvedovanju je pa dobila policija ravno sedaj poročila iz Zagreba, da Ima pod imenom Ivan Babič nevarnega in pretkanega žeparja s pravim imenom Ivan Džapo; na vesti ima nešteto žepnih tatvin, je za vedno izgnan iz Zagreba in Dubrovnika. Nekaj mesecev pred tem jo bil radi slične tatvine zaprt v Zagrebu, pa je na čudovito prefrigan način ušel iz zapora. Upajmo, da se tu ne posreči. Opozarjamo vse, ki so bili zadnjo mesece okradeni na železnicah, da si lahko ogledajo na policij5 njegovo sliko in njegove znake.
lj Trpinčenje živali. Alojzij Trampuš iz Zg. Brda in Matevž Oblak iz Vrhovca pri Polhovem gradcu sta gnala proti glavnemu kolodvoru bika. Ker jima je delal bik razne preglavice, sta ga tako pretepavala, da se je vse občinstvo zgražalo. Bik je bil pa tumast. Dasi je bil že od udarcev ves krvav, je vendar tulil po svoje. Priganjača sta si pa izmislila prav posebno sredstvo. Med nogo sta ga polila z bencinom in zažgala. Seveda je vsled tega žival silno trpela. Praganjača je prijela policija in se bosta morala zagovarjati pred sodiščem.
lj Tatvina. Pavlo Srbečič na Zoisovi cesti je obiskala neznana tatica. Ko je Srbečič odhajala po stopnji cah pred hišo, jo je neznanka še izpraševala za stanovanje neke stranke. Takoj po povratku je pa opazila, da ji je bil v stanovanju iz miznice ukraden zlat ščipalnik, vreden 105 Din in iz spalne sobe denarnica, v kateri je bilo pa na smolo tatice samo 10 dinarjev.
lj Kratko veselje. France M., železniški delavec v skladišču na gorenjskem kolodvoru, je šel v barako pit vodo. Napil se je vode, potem si pa še privoščil 330 Din iz denarnice, ki je slučajno ležala na klopi. Misleč, da ga ni nihče opazil, se je odpeljal z dolenjskim vlakom. Pa so ga morale že opazovati budne oči in na dolenjskem kolodvoru so ga že prijeli. Denarnica jc bila last uradnika Bizjaka. M. prisvojitve ^najdenega« denarja ni tajil in ga je tudi precej vrnil.
lj Policijska kronika. Od 21. do 22. okt so bile vložene sledeč ovadbe: 2 radi tatvine, 1 radi pijanosti, radi prestopka cestno-poli-cijskega reda 5, radi telesne poškodbe 1, radi razgrajanja 1, radi pasjega ugriza 1, radi prestopka zglaševalnih predpisov 1, radi nedostojnega vedenja 1, radi poškodbe tuje lastnine ,1, radi samomora 1. Napovedani sta biii dve aretaciji, 1 radi tatvine in 1 radi tajne prostitucije.
r lj Prodaja gnoja. Mestno zavetišče v Jap-Ijevi ulici št. 2 odda več voz gnoja. Refiektanti naj se tamkaj zglase.
lj Ne zamudite! Ugodna prilika! Modno blago, križasto in črtasto za krila in kostume po bajno nizkih cenah. Vsled opustitve trgovine velika prodaja vsega manufakturnega blaga, sukna itd. po vsakih vsprejemljivih cenah pri Jos. Bedrač, Aleksandrova c. 12.
Pevski vestnik.
Ljubljanski v »Zvezi slov. pevskih zborov« včlanjeni zbori imajo za petje na praznik Vseh svetih dve skupni vaji v pevski dvorani Glasbene Matico in sicer v soboto, dne 25. oktobra zvečer ob osmih ter na praznik Vseh svetih dopoldne ob desetih. Udeležba vseh zborov je obvezna. Note prinesite s seboj. Odbor Z. S. P. Z.
Naznanila.
kat. del. društvo na Jesenicah ponovi na splošno željo zgodovinsko igro: >Quo vadiš« v nedeljo 26. t. m. ob 3. popoldan in ob pol 8. zvečer v Kat. del. domu na Savi. Okoličanom se torej nudi lepa prilika, da si ogledajo igro iz Neronove dobe. — Zveza z vlaki je zelo ugodna.
Krekova mladina ima svoj redni širši se-slauek danes, 23. oktobra 1924 ob 8. v Jug. strok, zvezi, Stari trg 2-1. Udeležba za vse obvezna. — Odbor.
Na novo se otvorl esperantski tečaj v SiŠki na Gorenjskem kolodvoru. Mesečno jo plačati 10 Din, Tečaj se začne v torek ob pol 7. uri zvečer. Prijave je poslati na upravo Slovonca« pod šifro »Esperanto«.
F. R. von Lama«
Cerkveni pregled
Jesen — s svojimi pripravami za zasedanja parlamentov — prinaša močnega pogona v mednarodno politiko, dasiravno ne primanjkuje dogodkov z dalekoscžnimi posledicami. Tudi Vatikan se pripravlja in zato se pretresa v osebnih razgovoril z nunciji vseh dežela situacija in sploh vse, kar je potrebno za usmerjeno delovanje. Te dni jc sprejel sv. oče po vrsti nuncija v Varšavi msgr. Laurija ter bernskega msgr. Maglione-a; nadalje so bili sprejeti: belgrajski nuncij msgr. Pclegri-netii, bruseljski nuncij msgr. Micara, pariški nuncij msgr. Coretti ter dunajski nuncij msgr. Sibilia. V Rim so še prispeli nuncij za Srednjo Ameriko msgr. Benedetti, nadalje atenski nadškof msgr. Petit in apostolski vikar v Ga-lasu msgr. Sarossau.
Dve imenovanji zadnjih dni sta velike važnosti: imenovanje apostolskega administratorja v Banu tu msgr. Rodiča 0. F. M. za nadškofa s sedežem v Belgradu in imenovanje slovenskega lazarista P. Gnidovca za škofa v Skoplju. Kakor znano, ni bil ne Belgrad in tudi ne Skoplje sedež katoliškega škofa. Ti imenovanji sta bili izvršeni na podlagi čl. 4. bivšega konkordata s kraljevino Srbijo v sporazumu z belgrajsko vlado. Tako je nova cerkvena pokrajina tudi dejansko ustanovljena. Belgrajska vlada mora sedaj po pogodbi zgraditi v Belgradu katoliško bogoslovje in skrbeti za dostojno dotacijo. S tem v zvezi se potrjuje tudi vest, da bo o priliki obiska kralj^ Aleksandra v Vatikanu podpisan novi konkordat.
Konkordat s Poljsko do doveden po prihodu ministra Grabskega nekoliko energične-je do zaključka. Doslej je marsikaj obtičalo v pripravljalni komisiji in težave so rezultirale iz dejanja prejšnje vlade v vprašanju cerkvenega imetja. Ne samo, da ni hotela izročiti imetja, ki ga je Rusija uropala katoliški cerkvi: hotela je katoliško cerkev na Poljskem razlastiti, ni pa hotela prevzeti obveznost glede vzdrževanja poljske duhovščine.
Pravkar započeti kulturni boj v Franciji je sprožil vprašanje, ki ga je formuliral v svojem listu »Victoire« celo Victor Herve, ko pravi z ozirom na pismo francoskih kardinalov Herriotu rledeče: -»Verski poglavarji cerkve so na dostojen in krepak način povedali, kar so morali povedati. Kje so pa politični voditelji francoskih katoličanov? Kje se skrivajo? Ali sc naj oglasi 80letni Jacques Piou iz svoje samote? Ali naj vstane de Mun iz groba? Voditelj alzaških katoličanov poslanec Haezv vprašuje v listu »Heimat«: Kje so katoličani Francije? Povsod, kjer imamo danes močne katoliške stranke, so katoliška društva — (in teh v Franciji ni!) — pripravljala lerčn. Niso imeli povsod močnih individualnosti kakor je bil Windthorst v Nemčiji, dr. Lue-ger v Avstriji, in vendar je šlo; v Švici, na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburški, Češkoslovaški n Mažarski... 20 let že ječi Francija pod težino sramotnega zakona zoper kongregacije, zakona, ki bi ga spričo protisvo-bednega nasilstva tako lahko ožigosali pred celim svetom. Celih 20 let se ni nikdo zdrznil strmoglaviti v parlamentu ta zakon, ki dovoljuje združevanje — tako piše »Echo de Pariš« — prostituciji, nikakor pa vernikom v —molitvi. Značilno je, kako sodi komunistični list »Humanite« o Herriotovi politiki »proti-klerikalizma«: »Vojna napoved socialistov katoličanom ni iznenadila revolucionarjev, ki so bili priče delovanja radikalnih vlad pred vojno. Ta »demokratija« je razvila program socialnih in protiklerikalnih idej. V ministrskem stolu so pustili pasti socialni program (čegar stroške bi nosilo meščanstvo), sedaj pa skušajo mase zadovoljiti s tem, da grme proti klarisam. Ne varajmo se: preiskava glede delovanja kongregacij ima namen odvrniti pozornost od razprave v proračunu, ki ga jc bil sestavil še — Poincare.«
Litvanska je sklenila vreden konkordat s Sv. stolico. Estonska še čaka. Ker je vlada predložila parlamentu zakon o ureditvi od-nešajev med veroizpovedmi, je apostolski delegat msgr. Zecchini predložil vladi spomenico, ki vsebuje želje katoliške cerkve z ozirom na omenjeni zakon.
Socialni vestnik.
» Nezaposlenost v Združenih državah.
Poročevalec »Worlda« John J. Leary je v Badnjem času proučeval položaj na delovnem trgu Združenih držav Severne Amerike ta prišel do sledečih rezultatov: Nezaposlenost v Združenih državah ni tako splošna, kakor trde nekatera poročila. Mezde so, izvzemši nekatere farmarske okraje in nekvalificirano delo, stalne. Skrčenja ali prizadevanja za skrčenje mezd so redka. Pri sklepanju novih kolektivnih pogodb se nesporazum nanaša navadno le na dobo pogodbe: hočejo sklepati pogodbe za daljšo dobo — najmanj fca leto dni — delodajalci pa le na krajši rok. — Najslabša poročila o nezaposlenosti prihajajo tačas iz drugače procvitajočega mesta Los Angeles, najboljša iz severozapad-nih most Detrolt, Pittsburgh in Denver. Med posameznimi strokami se najboljše godi »delavskim artstokratom« — zidarjem in drugrim stavbnim pnnognm. — Zelo malo nezaposlenih je dalje med gledališkimi delav- /
nimi močmi: igralci, godbeniki in mehaniki. Iste velja o brivcih. Zelo veliko pomanjkanje dela pa je med hotelskimi in restavracijskimi uslužbencu Naravnost obnpen je položaj v usnjarski industriji, a v kovinskih strokah slab. Papirnice in nekatere tiskarske panoge se vzdržujejo sedaj v prvi vrsti s pomočjo sedanje politične kampanje. Železna in jeklena industrija se boljšata. Skrajno slab je položaj v industriji mehkega premoga, kjer je na tisoče ljudi brez dela, a tisti, ki so zaposleni, delajo povprečno le po dva dni na teden. Izredno veliko je število nezaposlenih tudi v Newyorku.
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 8 zvečer.
23.	oktobra četrtek Pri Hrastovih, slavnost-
na predstava ob 50 letnici rojstva pisatelja Ksaverja Meška.
24.	oktobra petek Moč teme. Red D.
25.	oktobra sobota Firma P. B. Red F.
OPERA.
Začetek ob pol 8 zrveČer.
23.	oktobra četrtek Zaprto.
24.	oktobra petek Netopir. Red C.
25.	oktobra sobota Carjeva nevesta. Red E.
Meškovo petdesetletnico obhaja ljubljanska drama v četrtek, dne 23. t m. ob 8 zvečer,
na kar opozarja vs® častilce in prijatelje priljubljenega avtorja. Ob tej priliki vprizori Narodno gledališče prvikrat Meškovo dramo >Pri Hrastovih«, v režiji gospoda Šesta. Pri predstavi bo avtor navzoč. Začetek ob 8 zvečer.
Narodno gledališče v Mariboru.
Četrtek, 23. okt >0trock. Ab. A. Premijera.
Ljudski oder v Ljubljani
Sobota, 1. novembra (praznik vseh Svetih) ob pol 8. uri zvečer: >MLINAR IN NJEGOVA HČI«.
Nedelja, 2. novembra ob 4. uri popoldne: >MLINAR IN NJEGOVA HČI<.
Dijaški vestnik.
d Občni zbor Akademske zveze je v
petek, 24. t. m. ob 16 v dvorani Akademskega doma. Udeležba je za vse katol. akademike obvezna.
Našla se je ua Otočah legitimaci ja št. 45985 za prosto vožujo 1. razreda po vseh drž. železnicah, glaseča se na ime Miran Va-rel, sin višjega revidenta. Izgubitelj naj se zglasi ali pošlje svoj naslov najditelju Lov-reucu Plemlu št 20, Brezje, p. Brezje.
Slovanska predavanja na nemških univerzah.
Berlin. Bocknik:. Uvod v poljščino; poljske vaje; branje poljskih pisateljev; poljske realije. — Cosack: Ruščina. — Hahn: Uvod v srbohrvatsko slovnico; ruščina. — Hoetzsch: Ruska zgodovina od začetka do danes; sovjetska Rusija. — Kulischer: Rusko gospodarsko pravo s posebnim ozirom na sovjetsko pravo.
—	Lane: Uvod v ruščino; vaje v ruskem ob-čevalnem jeziku; vaje v slovanski paleogra-fiji; staro bolgarske vaje. Branje Tolsteja in Herzena. Rusija po svetovni vojski. — Mecke-lein: Uvod v češčino. Poljščina. — Palme: Ruščina. G!a\na vodila političnega razvoja Rusije do danes. Vaje o verskem in revolucionarnem gibanju v Rusiji. Vaje v splošnem in ruskem narodnostnem znanstvu. — Schmidt: Prazgodovinske, vzhodnoevropske kulture. — Statlin: Vaje v ruski zgodovini. — Tarapanov: Uvod v bolgarski jezik; bolgarska slovnica. — Tzenov: Bolgarsko narodno gospodarstvo in možnosti razvoja; bolgarske vaje; branje bolgarskih pisateljev. — Zaitzeff (Zajcev): Temeljna vodila vzhodnoevropskega javnega prava (Rusija in obrobne države); vaje v vzhodnemevropskem javnem pravu.
Bonn. Goetz: Narodna pesem in narodo-pis Srbohrvatov; i-uščina za začetnike.
Breslau (Vratislava). Andreae: Ruska zgodovina za časa Aleksandra I. in Nikolaja I. Vaje iz ruske zgodovine. — Diels: Zgodovinska ruska slovnica; literatura Čehov in Poljakov v srednjem veku; vaje. — Friede-richsen (geograf): Geografski temelji nove poljske države. — Grunenthal: Ruska literatura v 19. stoletju; ruski tečaj za začetnike itd., poljski tečaj. — Haase: nedeljske peri-kope pa poljski bibliji; svetovni nazor ruskih pesnikov 20. stoletja; vaje v znanstvu ruske cerkve. — Hanisch: Zgodovinska poljska slovnica; vaje v stari cerkveni slovenščini. — Laubert: Razmerje Poljakov in Nemcev v Zahodni Prusiji in Poznanjski leta 1772. in 1793.
—	Wosien: Vaje v slovnici poljskega pisnega jezika; sintaksa poljskega pisnega jezika; branje poljskih pridig, cerkvenih pesni in evangelija sv. Janeza.
Frankfurt (Main). Fritzler: Ruščina; branje iz Turgenjeva: oče in sinovi. — Kraus: Vzhodna Evropa s posebnim ozirom na prometne razmere.
Freiburg. Glaeser: Ruščina; branje >Boris Gudunov«-a. — Kapp: Obmejno nem-štvo na vzhodu in zapadu.
G i e s s e n. Hirt: Ruščina za začetnike.
Gottingen. Grimm: Ruščina; branje; novejša ruska literatura. — Hermann: staro-litvanske vaje.
Greifsv/ald. Briiske: Ruščina; ruski naglas; Gončarov >Oblomov«.
Halle. Geisler: Zemljepis Vzhodne Evrope. — Lezius: Ruščina; branje; novejša ruska literarna zgodovina. — Specht: Uvod v litvanščino. — Voigt: Pokristjanjenje Keltov, Germanov in Slovanov. — Wichmann: Didaktika Ratkeja in Comenius-a.
H a m b u r g. Byhan: Tujerodci v evropski Rusiji; slovnica stare cerkvene slovanščine.
—	Von Propper: Ruščina; ruska konverza-cija; zgodovina ruskega romana (v ruščini).
—	Von Reybekiel: Poljščina; branje del Kra-sinskija; življenje, in dela Wyspinaskija. — Salomon: Starejša zgodovina Rusije; vaje v ruski zgodovini; branje ruskih tekstov; Do-stojevskij in njegova doba.
Heidelberg. Pl. Bubnolf (-v): Dostojevski j; ruščina (Lermontov).
Kiel. Fraenkel: Litvanski teksti. — Keller: Ruščina; ruska narodna pesnitev; »Boris Gudunov«; uvod v poljščino.
Koln. Karstien: Ruščina.
K 6 n i g s b e r g. Pl. Arsenievv: Ruski liriki za Puškinom; ruske vaje; branje. — Krau-ske: Zgodovina ruske države. — Rost: Narodna pesnitev Slovanov; ruska sintaksa; staro-poljski jezikovni spomeniki. — Salopiata: Lit-vanščina. — Trautmann: Primerjajoča slovanska slovnica; zgodovina poljske romantike; Puškin. — Uckeley: Ruska cerkev in sekte.
Leipzig (L i p s k o). Braun: Moderni ruski občevalni jezik. — Dieterieh: Bizantinski viri za toponimiko Balkanskega polotoka.
—	Gerullis: Zgodovinska slovnica litvanščine; vaje v litvanski slovnici; zgodovina latvijske literature. —■ Meyer: Uvod v poljščino; vaje v ukrajinskih tekstih. — Vasmer: Srbohrvat-ska slovnica; zgodovina staroruske literature; razlaga ruskih pesnikov 19. stoletja; staroče-ški tekstt — Weigand: Starobolgarsko giaso-slovje z refleksi v grščini, albanščini, rnadjar-ščinj in rumunščini.
Marburg. Jacobsohn: Ruščina.
M il n c h e m Berneker: Primerjajoča slovnica slovanskih jezikov; vaje (Puškin). — Distel: Zemljepis Vzhodne in Severne Evrope. — Pl. Gttldenstubbe: Ruščina; domoznan-stvo Rusije; branje povestic Leskova.
Mtinster. Kayser: Poljščina; Quo vadiš? — Rtibel: Ruščina.
Iz seznama vidimo, kako se zanimajo Nemci za vsestransko poznavanje slovanske
SDomenik češkoslovaškim vojakom, ki so bili leta 1918 v Kragujevcu radi upora ustreljeni. Spomenik ie bil slovesno odkrit dne 28. septembra 1924.
zgodovine, jezika in slovanskih posebnosti. Celo take univerze kakor so Freiburg, Gies-sen, Marburg i. dr., prav oddaljene, imajo sto-lice za slovanske jezike ali pa vsaj lektorje za praktično njih priučenje, v prvi vrsti za priučenje ruščine.
- • •
sv Žrtve avtomobilov v Newyorku. Gla-»om podatkov newyorške policije so v minu. lem letu avtomobili v Newyorku do smrti povozili 7400 oseb.
sv Premestitev strassburškega škola? Pariški »Journal« poroča, da so v zanesljivo informiranih cerkvenih krogih v Strassburgu mnenja, da bo škof msgr. Ruch v kratkem premeščen. To vest je vsekako treba sprejeti z rezervo, gotovo pa je, da je imel Herriot posvetovanja z alzaško-lotarinškim zastopni-kom Charlety-jem. Tako ruši Herriotova vlada tolikanj potrebni konfesionalni mir v Franciji.
sv Velik napredek katoliškega šolstva t Ameriki. >Osservatore Romano«: prinaša ob-širno poročilo o velikem napredku katoliških šol v Združenih državah. V celoti se je v tekočem šolskem letu zvišalo število učencev na katoliških šolah za 33 odstotkov. Kljub razširjenju dosedanjih šolskih zgradb in mnogoštevilnim novim šolskim stavbam primanjkuje prostora po župnih in višjih šolah. Isto velja za kolegije in univerze. Na višjo šolo v Cleve-landu se je letos vpisalo za 30 odstotkov več učencev nego lani, a v Chicago se še ta mesec otvori nova višja šola sv. Cirila, ki bo mogla sprejeti tisoč učencev. Zanimivo je, da je število učencev na katoliških šolah najbolj na-rastlo v deželah, kjer je boj proti katoliški šoli najsrditejši. Vse pa prekaša Newyork, kjer se je vpisalo letos v župne šole nad tristotisoč učencev. V tem pa ni še vštet Brooklyn, ki šteje letos v katoliških župnih šolah 85.000 učencev. V Bostonu se je vpisalo letos na kat župne šole 80.000 učencev, v Baltimoru nad 25.000, v škofiji Hartford 60.000, v škofiji Pitts-burg 84.000, v škofiji Cleveland 74.000, v Mil-wakee 60.000.
sv Zadnji evropski zobrL Evropski zobri ne uživajo več prave zlate svobode. Med vojsko so zatrli zadnje zobre v litvanskih lesovih. Čedo zobrov, ki je bila na posestvu kne za Plessa v Gornji Šleziji, so pobili in zatrli poljski vstaši. In tako so bili zobri samo še v berlinskem živalskem vrtu ter sedem zobrov v zoologičnem parku «Skamen« v Stok-holmu. Čez nekaj let bo uprava «Skamen« izpustila na plan nekaj zobrov, da se ohrani to redko govedo. Nekaj zobrov obojega spola goji na svojem travna tam in gozdnatem svetu tudi Sved Johnson, sicer je pa zober v Evropi tako rekoč zatrt, zakaj tudi v bialc-viškem prostranem gozdu v grodenski pokrajini, kjer so ruski carji hranili velike čede zobrov, ni danes več videti tega velikega divjega vola. Uničila jth je svetovna vojska.
sv O Ncbraski. Ena najlepših in najbogatejših dežel Zedinjenih držav v Ameriki je brez ugovora Nebraska, katere blagostanja so deležni tudi Slovani, posebno pa Čehi, katerih je približno 100.000. V Nebraski je 245.053 avtomobilov; njih število je letos naraslo za 22.321. Vsi skupaj so vredni približno 52,178.777 dolarjev. Letošnjo letino cenijo strokovnjaki na 444,880.000 dolarjev, vrednost lanske je pa bila 2SD,596.550 dolarjev, letošnja letina je torej izredno bogata. Med pridelki zavzema prvo mesto koruza, katere bo letos približno za 240,000.000 dolarjev; pšenica je na drngem mestu, nje pridelek se ceni na 65,000.000 dolarjev. Sena se je spravilo pod streho za 45,000.000 dolarjev, ovsa za 36 milj. dolarjev, sladkorne pese za 5 in pol milj. dol., rži pa za 1,700.000 doL — Prvi priseljenci so dobili svet skoraj zastonj, danes se pa drago plačuje.
sv Tudi Američani spravljajo denar v aogavice. Ne samo med nami, temveč tudi v praktični Ameriki so ljudje, kateri zaupajo več svoji skrinji kakor pa banki. Dasi dobiš v Ameriki v slednji vasi banko, je vendar proglasil aktuar narodnega zaklada Jos. S. Mc. Coy, da je skrito v domačnostih najmanj 400.000 milj. dolarjev. To so po veliki večini lakomni ljudje, ki imajo veselje s svojim zlatom. Najbolj skrivajo denar doma priseljenci, a med temi so na prvem mestu Lahi, ki so med vsemi prebivalci Zedinjenih držav najbolj varčni. Izmed domačega prebivalstva hranijo največ denarja doma farmarji, ki se boje za svoj zaklad in nimajo zaupanja do bančnih zavodov, ali pa taki ljudje, kateri imajo farme jako daleč od mest. Tudi otroci imajo lep delež na domačih prihrankih. Domače prebivalstvo hrani najrajši cekine, potem pa tudi bankovce, kt pa često-krat izgube, svojo vrednost, kar pa je potem
v	dobro narodni zakladnici Zedinjenih držav.
sv Spomenik padlim junakom. Pri Oso-
vi	blizu Varšave, kjer je bil odbit napad boljševiške armade 1. 1920., so postavili spomenik padlim poljskim vojakom. Pri slavnosti so bili navzoči ministrski predsednik Grahski, predsednik zbornice Rataj in senator Trampczynskt, zastopnik vojnega ministra ter več odličnih javno delavnih mož. Na spomeniku, ki ima obliko obeliska s simboličnim poljskim orlom, je pritrjen naslednji napis: 14. avgusta 1920. — Sedemkrat smo odbili boljševiške bande ter padli tukaj v obrambo glav jegn mesta, a sovražnik sc je umaknil. Pod tam stoje imena padlih voja-kov-junakov/
dospo dar sivo.
Anton Pevct
Oskrbovanje travnikov.
L
Dobri travniki so opora živinoreji in pomoč poljedelstvu. Srednje dobri travniki so le v breme poljedelstvu. Slabi travniki so v sramoto posestvu in živinoreji le v škodo. Manj travnikov in te boljše!
Dober je travnik, ki izkazuje čim najbolj gosto rušo najboljših trav. »Kmetovalec« štev. 10-1924 piše: »... Ce pregledujemo svoje travnike sedaj pred košnjo, najdemo malone povsod, da je ruša preredka, da manjka dobrih trav, nizkih in visokih in da se namesto teh šopiri raznovrsten plevel... Ce vidimo, da je travniška ruša slabo porastla, je treba... da jo zgostimo in pomladimo z dobrimi travami in deteljami« ... Zdi se mi umestno razmo-triti nekoliko vprašanje, od česa je v prvi vrsti odvisna gostoba travniške ruše, — ker vs*>j na stalnih in mnogoletnih travnikih sta količina in kakovost pridelka v znatni meri odvisni od gostobe ruše.
Najbolj gosto travino rušo opazujemo na pašnikih. Naše stare »gmajne«, kjer jih še najdemo, se odlikujejo s tako gostobo ruše, da z njimi ne more tekmovati noben travnik. Pod težo živali pri paši se travniška ruša vsled sil-nejšega košatenja zgosti, ker korenski šopi pohojene trave se vsled pritiska parkljev v zemlji raztegnejo in tako usposobijo pognati nove bilke zraven že obstoječih. Najbolj, pri-prost pripomoček za zgostitev travniške ruše je paša, menjaje včasih celoletna, včasih le jesenska, — povsod tam in tedaj, kjer je zemlja pod rušo toliko suha in trdna, da se živalim ne udira pod nogami, torej kjer ni naravnost močvirja.
Valjanje travnikov je drug priprost in cen pripomoček za zgostitev travne ruše, uporaben vendar le v ravnih ali vsaj ne strmih legah. Uporabljajo se cementni ali železni valjarji, dolgi 1.20 m in težki 1200 do 1500 kg. Povalja ee travnik običajno vsako pomlad, predno prične trava poganjati, — potem ko smo očistili morebitne odvodnevalne ali namakalne jarke ter iz teh izpopano zemljo, krtine in mravljišča zravnano razgrebli. Nanovo nastavljene, toda za daljšo dobo določene menjalne travnike in naše, sedaj zelo redko rušo Izkazujoče stalne travnike je povaljati po vsaki košnji, dokler ruša ne doseže željene gostobe — in v sicer tako krepko, da se v zemlji več ne poznajo stopinje konj. Redno valjanje travnikov spomladi ima tri namene:
a)	pritisniti k zemlji, posebno v suhih zimah močno odstopilo travno rušo in tako pospešiti ozelenenje trave;
b)	raztegniti korenske šope trav in tako zgostiti travno rušo, usposobivši jo obenem bolje za pašo ob deževnih Časih;
c)	zravnati in zgladiti travno ploskev, ako jo je živina vsled paše v deževni jeseni skva-rila, ter tako olajšati košnjo. Valjanje travnikov je pri nas povsem neznano, kakor je bilo pred desetletjem neznano brananje, — vendar valjanje more le koristiti, medtem ko brana-nje često naravnost škoduje. Kjer je lega travnikov tako nizka in mokrotna, da je valjanje spomladi pred ozeleneniem trave absolutno nemogoče, se valja redno poleti po končani prvi košnji.
Mah redči travino rušo, — teda naseli se tudi najhitrejše v primerno redki ruši, pred-
vsem na senčnih ln mokrotnib travnikih; čim bolj gosta je ruša, tem uspešnejše zavira razvoj mahu. Mah uničujemo z gnojenjem (povrh-nim prašenjem) travnikov v jeseni s kajnitom ali pa z zadostnim dovozom komposta odnoa-no zemlje, pepela in apna, — potem ko smo z mahom zaraščeni travnik krepko prebranali, raztrosili kompost ln nato krepko povaljali. S samim brananjem se mahu ne uniči, marveč še bolj razširi po travniku; pri površnem bra-nanju sploh nič mahu ne poruvamo; pri krepkem brananju pa ne rujemo samo mah, temveč tudi trave, ki istotako le plitvo korenini-jo, ustvarjamo š tem še več novih, golih, ne le razvoju novega mahu, ampak tudi silnejšemu izsušenju izpostavljenih lis — pridelek po samem brananju je praviloma in povsem razumljivo vedno manjši, kakor če bi bili brananie opustili.
g Izkaz Narodne banke » dne 15. oktobra 1924. (Vse v milijonih dinarjev; v oldepaju razlika napram 8. oktobru 1924.) Aktiva: metalna podloga 475.9 (— 6.5), posojila na menice in vrednostne papirje 1544.5 ( + 10.1), račun ža odkup kronskih novčanic 1208.2, račun začasne zamenjavn 389.9, državni dolg 2966.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 438.1 (—• 16.2), skupaj 9163.3; pasiva: glavnica in rezervni fond 31.3, bankovci v obtoku 6026.1 (— 62.9), račun začasne zamenjave 389-9, državne terjatve 36.2 (4- 172.9), razne obveze 476.3 (+ 13.9), vrednost državnih domen 2138.3, ažija 63.1, skupaj 9161.3.
g Izpremombo v stanju trgovskih in drugih podjetij v II. četrtletju 1924. V času od 1. aprila do 30. junija 1924 je bilo v Sloveniji priglašenih 564, odglašcnih pa 396 trgovskih obratov. Večje izpremembe izkazujejo nastopne stroke: trgovina z govejo živino prijav 11 (odjav 7), trgovina s prašiči .9 (5), trgovin? z lesom 54 (27), trgovina z manufakturnim blagom 18 (8), trgovina z usnjem 10 (5), trgovina z deželnimi pridelki 34 (19), trgovina z mešanim blagom 94 (52), branjarije 25 (28), trgovina z galanterijskim blagom 17 (31), trgovska agentura 9 (4), komisijska trgovina 9 (2), sejmarstvo 53 (19), trgovina z vinom 4 (19), trgovina z vinom v zaprtih steklenicah 4 (12), trgovina z žganjem v zaprtih steklenicah 0 (13).	.....
g Poravnalna postopanja. Uvedla so se poravnalna postopanja o imovinah sledečih trgovcev: Franc Caleari in brat, lesna industrija v Škof j i Loki (kolodvor); Vinko Augu-stin, lesna industrija v Celju; Pinter & We-ber, tvornica v Celju in Zagradu; Justa RSpič, omož. Kramar, imetnica trgovine z mešanim blagom na Polzeli;' Štefan Keltner, posestnik in trgovec s črevi na Hajdini pri Ptuju.
g »Banca Adriatica« v konkurzu. V pondeljek dne 13. t. m. je »Banca Adriatica« ustavila svoja izplačila. Ker ni uspelo pridobiti vladnih krogov za intervencijo, je banka proglasila konkurz- Za upravitelja konkurzne mase je imenovan odvetnik Nicolo Benedetti, za konkurznega komisarja pa g. Fiorenlu. Narok je določen na 16. decembra t. 1. Rok za prijavo terjatev potečo 7. decembra.
g Dohodki zagrebške mestne, občine. V prvih 9 mesecih t. 1. so znašali dohodki zagrebške mestne občine 53,733.858 Din. Proračun za 1. 1924 je določal dohodke v višini
.85,650.915 Din. Upati je, da bodo resnični dohodki dosegli v proračunu določeno vsoto.
g Osnovanje uradniške kreditne ustanove, Iz Belgrada poročajo, da se pripravlja po inicijativi zvez nabavljalnih zadrug državnih uradnikov ustanovitev uradniške kreditno ustanove, katere bi se mogli posluževati državni uradniki iz cele države. Za to je že izbran poseben odbor, ki ima izdelati pravila za to ustanovo in izvrši njeno organizacijo.
g Razstava v Novem Sadu. Z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo se bo vršila od 25. do 28. t. m. v Novem Sadu velika razstava vojvodinskih produktov.
g Avstrijska zunanja trgovina. V prvih 8 mesecih t. 1. je znašal uvoz v Avstrijo 1447 milijonov zlatih kron, izvoz iz Avstrije pa 761 milijonov. V istem razdobju lanskega leta je Avstrija uvozila za 1082 milijonov, izvozila pa za 685 milijonov zlatih kron. Medtem ko je v prvih 8 mesecih lanskega leta znašala pasivnost avstrijske zunanje trgovine 397 milijonov, se je v prvih 8 mesecih t. 1. zvišala na 686 milijonov zlatih kron.
g Avstrijske finance. Iz poročila generalnega komisarja Društva narodov za Avstrijo dr. Zimmermanna je razvidno, da je znašal deficit avstrijskih državnih financ v prvih 7 mesecih L 1, 66 rmlijTd papirnatih ali 4.5 milijone zlatih kron. Za mesec avgust je preli-miniran deficit 80, za september 24 in za ok-tober-december 130 milijard papirnatih kron.
g Pred novim bančnim polomom na Dunaju. Z Dunaja poročajo, da se nahaja v letu 1802 ustanovljena banka Brevillier & Co. v plačilnih težkočah. Pasiva znašajo približno 30 milijard aK.
g Znižanje obtoka bankovcev v Avstriji. Od 8. do 15. t. m. se je obtok bankovcev v Avstriji znižal zr. 125 milijard aK. Poročajo nam, da se bo nameravano znižanje diskonte, ki smo ga včeraj javili, izvršilo 1 novembra t. 1.
g Produkcija tobaka v Bolgariji. Polsluž-beni statistični podatki cenijo letošnjo produkcijo tobaka v Bolgariji na 30.000 ton. Zasajena površina je bila letos za četrtino manjša od lanske.
g Izvoz masla in sira iz Danske. V prvih 8 mesecih t. 1. je Danska izvozila 83.900 ton masla napram 75.020 tonam v fstih mesecih 1923. Sira je Danska izvozila 5220 ton.
22. oktobra 1924.
DENAR.
-. Zagreb. Italija 3.006—3.036 (2.982-3.012), London, 311.05--314 05 (308»/8—3110/8), New-york'68.50-69.50 (68.35—69.35), Pariz 3.60 do 3.65 (3.5765—3.6215), Praga 2.0425—2.0725 (2.045-2.075), Dunaj 0.0976—0.0986 (0 0967 do 0.0987), Curih 13.32—13.42 (13.235-13.335). Efekt, dolarji 67.82-68.82 (68.75-68.75). Tendenca čvrsta, blaga je prav malo.
. Curih. Belgrad 7.55 (7.55), Budimpešta 0.0068. (0.00675), Italija 22.59 (22.65), London 23.415 (23.575), Newyork 520 (520 50), Pariz 27.15 (27.10), Praga 15.475 (15.475), Dunaj 0,00735 (0.00735), Berlin 1.2375 (1.2375), Bukarešta 2.95 (2.95), Sofija 3.75 (3.75).
Dunaj Devize: Belgrad 1026, Budimpešta —, Kodanj 12.180, London 320.000, Milan 30.82, Newyork 70.935, Pariz 37.17, Varšava 13.590. Valuto: dolarji 704-60, francoski frank 3685, lira 30.55, dinar 1017, češkoslovaška krona 21.02.
Praga. Deviio: Lirn 147.75, Zagreb 49, Pariz 177.58, London 172.925, Newyork 33.95. 1
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstotno invest. posojilo iz 1. 1921. 62 (blago), Celjska posojilnica, d. d, Celje 209 (denar), Ljubljanska kreditna banka 220—231, Merkantilna banka, Kočevje 122 do 127, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 919 (denar), Slavenska banka, Zagreb (blago) 92* Strojno tovarne in livarne 130—149, Trboveljska premogokopna dražba, Ljubljana 450 (blago), Združene papirnice Vevče 120 (blago), 4 in pol odstotni zastavni listi Kranjske deželno banke 17 (blago), 4 in pol odstotne kom. zadolžniee Kranjske deželne banke 89 (blago).
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 108.50—109, Hrv. sveopda kreditna banka, Zagreb 106, Hrv. slav. zem. liipot. banka, Zagreb 56.50, Jugoslavenska banka, Zagreb 102—104, Ljubljanska kreditna banka, Ljub-jana 215—223, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb, 88, Dio-ničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 90, Hrv. slav. d. d. za Ind. šečera, Osijek 835, Našica 70, Guttman 750—800, Slavonija 71.50 do 74, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 4?,5—450, Vojna odškodnina 111.50 do 112, 7 odstotno inv. posojilo 62.75.
Dunaj. Efekti: Zivnostenska banka 473.000, Alpine 815.000, Greinitz 339.500, Kranjska industrijska družba 670.000, Trboveljska družba 455.000, Hrvatska eskomptna banka 105.000 Leykam 140.000, Jugoslovanska banka 105.000,: Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 54.000', Guttman 815.000, Slavex 200.700
BLAGO.
Ljubljana. Les : škorete, 13 lnm, polna mera, paralel., in siccr: 600 kosov od 30 cm širine, 600 kosov od 32 cm širine, 600 kosov, od 33 cm širine, 600 kosov od 36 cm širine, fco meja 790. Deske III., 20, 25, 30, fco meja 530. Smrekovi, jelovi hlodi, 4 m dolžine, 30—60 cm prem., zdravi, fco nakladalna postaja 300< Orehovi krlji, od 2 m naprej, od 40 do 80 cm prem. prsne mere, fco nakladalna postaja za 100 kg, 5 vag. 100—105, zaklj. 100. Crešnjevi krlji, od 2 m naprej od 40 cm naprej prem. prsno mere, zdravo blago, fco nakladalna postaja za 100 kg 105. Oglje Ia, vilano, fco meja 114. Žito in poljski pridelki: Pš> nica domača, fco Ljubljana 380. Pšenica bačka,; par. Ljubljana 435. Koruza bačka, par. Ljubljana 335. Koruza bačka, v storžih, fco Šid 127.50. Oves bački, par. Ljubljana 320. Laneno seme, fco Ljubljana 675. Pšenična moka št. 0 bas. bačka, fco Ljubljana 620. Stročnice,; sadje : Fižol ribničan, očiščen, b/n, fco Postojna trans. 610. Fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 460, Fižol prepeličar, očiščen, b/n, fco Postojna trans. 575. Fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 460. Fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 350. Fižol rujavi, orig., fco Ljubljana 350.
Novi Sad. Pšenica 365—370, koruza 175 do 180, oves 265; moka bazis »0« 550, otrobi 165. Položaj neizpremenjen.
Izpred'sodišča.
Ponesrečen vasovalec. France Žagar iz škofjeloške okolice je imel včeraj hudo bitko pred senatom deželnega sodišča. Tožil ga je državni pravdnik, da je dne 4. avgusta zvečer zabodel v Šutni fanta Mat. Logondra z nožem v hrbet in ga težko ranil in pa da je v noči 2. jun. napadel s svojim tovarišem Porento na cesti blizu Sv. Duha Ivana Berčiča, ki je bil precej pijan, in je izsilil od njega belež-nico, palico in pa dva »kovača« za pijačo. Glede prve obdolžitve je fant povedal, da ga je napadel neznan fant, ko je pod oknom vaso-
Ml
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj.
(Dalje.)	3
»Sin boga Ra, tega ti ne morem povedati,« je odgovoril zvezdoznanec. »Božanski, odkrit bom s teboj. Čeprav si hud, ti bom vendar govoril resnico, kakor mi ukazuješ. Zli vplivi delujejo v hiši tvojega življenja. Neka druga zvezda križa tvojo pot in se vrača preko nje, in čeprav se zdi, da ei jo za dolgo časa podvrgel, te slednjič vendar zatemnjuje — ta zvezda in še neka druga, ki hodi z njo.«
»Kakšna zvezda?« je vprašal Abi hri-pavo, »faraonova?«
»Ne, princ, Amenova zvezda.«
»Amen! Kakšen Amen?«
»Bog Amen, princ, mogočni oče bogov.«
»Bog Amen,« je ponovil Abi s plašnim glasom. »Kako bi se mogel človek boriti proti bogu?«
»Reci rajši proti dvema bogovoma, zakaj z Amenovo zvezdo hodi zvezda Hatho-rina, ki je kraljica ljubezni. V mnogih tisočletjih nista bili ti dve zvezdi skupaj, toda sedaj se bližata druga k drugi, in tako bo ostalo vse tvoje žive dni. Glej,« in Kaku je pokazal na vzhodno obzorje, kjer je bleda rožnata zarja šo vedno tlela, odsevana od zahodnega neba.
Ko sta zrla tjakaj, je ta soj jel ugašati In tedaj se je na čistem nebu ravno tamkaj, kier se ie dotikalo daljne zemlje, kakor bi počivalo na njej, resnično jftikazala sijajna in lepa zvezda in tesno ob njej nje dvojček, da se jc očesu zdelo, kakor bi se doti-
kali. Videti ju je bilo samo malo trenutkov; nato sta izginili pod črto obzorja.
»Jutranja zvezda Amnnova in z njo Hathorina zvezda,« je dejal zvezdoznanec.
>Dobro, in kaj potem, tepec?« jo vzkliknil Abi. »Saj sta dovolj daleč od moje zvezde in saj sta sami zatonili, pa ne jaz, ki vzhajam slednji hip višje.«
»Ah, princ, prihodnje leto bosta gotovo zatemnili tvojo zvezdo. Princ, Amen in j Hathor sta proti tebi. Glej, pokazal tt bom-njuno pot na tem zavoju in videl boš, kje : te bosta pogoltnili —- tamkaj nad dolino 1 mrtvih kraljev, čeprav mora miniti dvajset let in več, predno se to zgodi; posluži se tega, v teh letih siješ sam,« in je začel pred njim razvijati papirov zavoj.
Abi ga je pograbil, ga zmečkal in mu ga vrgel v obraz.
»Varaš me!« je rekel. »Ali misliš, da se bojim teh zvezdnih bedarij? Tole je moja zvezda,« in jo potegnil svoj kralki meč, ki ga je nosil ob boku, ter ga jo zavihtel nad glavo trepetajočega Kakuja. »Tale ostri bron je zvezda, po kateri se ravnam, in varuj se, da tobo ne zatemni, ti oče laži.« ,
»Govoril sem ti resnico, kakor jo vidim,« je odgovoril ubogi zvezdoznanec nekako ponosno,« toda če želiš, o princ, da ti v prihodnje prorokujem samo prijetne reci -r- zakaj ne, to mi je najlažje! Meni se celo zdi, da ta napoved ni tako slaba, zakaj daje ti več kot dvajset let življenja in moči, veliko več, nego bi mogel katerikoli človek priČakovatl v tvoji starosti. Če po vsem tem pride nadloga in konec, kaj potem?«
»Res je,« je odgovoril Abi omehčan. »Slabe volje sem, vse mi gre danes narobe. Prav, moja zlala kupa ti bodi plačilo. Ne
zameri mi, prosim te, učeni pisar, in mi t zlasti ne pripoveduj neresnic kot sporočilo zvezd, ki jim služiš. Resnice iščem, samo resnice. Da le njo vidim in ujamem; če mi je nje obličje neprijetno, se ne menim.«
Malo potolažen, da sO se stvari tako zasukale, in zlasti z obljubo predragocene kupe, ki je dolgo hrepenel po njej, se je Kaku pokorno priklonil. Pobral je svoj zmečkani zavoj in je hotel oditi, ko se je skozi mrak nastajajoče noči prikazalo na bl atni ravan i, ki se na tem kraju razteza ob Nilu, nekaj mož, jahajočih na oslih proti obrežju, kjer je bila ladja pritrjena.
»Kapitan moje straže,« je rekel Abi, ko je opazil, da odsevajo zvezde na bronasti čeladi, >in mi prinaša faraonov odgovor. Ne, nikar ne hodi, ostani tukaj in poslušaj, Kaku, ter mi svetuj potem, odkritosrčno svetuj.«
Tako je zvezdoznanec stopil v stran in čakal, dokler se ni kmalu potem javil kapitan in pozdravil.
»Kaj pravi faraon, moj brat?« je vprašal princ.
»Gospod, on pravi, da te bo sprejel, čeprav ni poslal pote; on meni, da te je težko pripeljal nuien razlog, zakaj že zdavnaj je slišal o tvoji zmagi nad barbarskimi prebivavci v puščavi, in tudi ne želi, da mu
Eodariš nasoljene glave njihovih častnikov, i mu jih prinašaš.«
»Prav,« jc dejal Abi zaničljivo. »Ta božanski faraon je bil vedno baba v takih stvareh in v drugih. Hvaležen naj bi bil, da ima generale, kateri se znajo vojskovati in rezati glave njegovih sovražnikov, da branijo kraljestvo. Jutri so mu hočemo pokloniti.«
»Gospod,« je pristavil kapitan, »to še
ni vse, kar ti faraon sporoča. Pravi, da je zvedel, da te spremlja straža tristo vojakov. Noče dovoliti, da bi prestopili ti vojaki mestna vrata. Ukazuje, da se pojavi pred njegovim veličanstvom spremljan le z maloj osebami.«
»O!« je odgovoril Abi z zaničljivim smehom. Ali se mar faraon boji, da ujamem njega in njegove armade v tem velikem mestu s svojimi tristo vojaki?«
»Ne, princ,« je odgovoril kapitan odkritosrčno; »zdi se mi, da se boji, da bi ga ti utegnil ubiti in samega sebe oklicati za; faraona, ker si mu najbližji po krvi.«
»Ah!« je rekel Abi, »ker sem mu najbližji po krvi, tedaj sklepam, da na dvoru ni otrok?«
»Ni jih, o princ. Videl sem Ahuro, kraljevo ženo, gospo obeh dežel, najlepšo med ženami, in druge manjše ženo in lepe dekliške sužnje brez števila, toda nobena izmed njih ni imela otroka na prsih ali v naročju. Faraon je še vedno brez otrok.«
»Ah!: je zopet vzkliknil Abi. Tedaj je stopil iz svoje lope, pred katero so bili za-stori odgrnjeni, in je stal nekaj časa na ladijskem kljunu.
Medtem se je bilo zmračilo in ogromni mesec, ki se je dvigal nad zemljo, je razlival reko svoje srebrne luči nad puščavo, gorami, brezmejnim mestom tebanskim in nad širnim, valujočim zalivom Nila. Ogelni stolpi in obeliski, pokriti z bleščečim bakrom ln zlatom, so štrleli v nežno nebo. V, oknih palač in tisočerih hiš so žarele svetilke, kakor zvezde. Z vrtov, ulic in tempeljskih dvorišč so pluli pritajeni glasovi pesmi in godbe, na velikem, nazobčenem obzidju pa so stražarji klicali uro od postojanke do postojanke.
val in ga je udaril s kolom po hrbtu. Nato pa je napadalec pobegnil. Ko se je zopet razgo-varjal, je opazil zopet nekoga v bližini. Uver-jen, da se je napadalec s kolom zopet vrnil, je skočil fant izpod okna, potegnil nož iu naskočil napadalca. Ta se je priklonil in vsled tega ga je zadel nož v hrbet in vsled tega tudi izgleda, kot bi ga bil napadel Žagar zahrbtno. Ko pa ga je zabodel, se je šele prepričal, da ta ni bil prvi napadalec, marveč njegov najboljši prijatelj Logonder, ki je dobil sunek prav po nedolžnem. To je fant priznal. Glede napada, ki sliči že roparskemu napadu, pa je trdil obtoženec, da tega ni storil in da je to vse le sad žive domišljije Berčičeve, ld je šel precej okajen domov in je komaj vedel, kaj dela in kako hodi, kar se je tudi pri obravnavi dokazalo.
Glede prvega dejanja je poudarjal zagovornik, da je bil to le error in persona, to je zmota v osebi, ker je fant zamenjal Lo-gondra s prvim napadalcem in bi prijatelja Logondra gotovo ne napadel, glede druge ob-dolžitve pa popolnoma izključuje vsako krivdo in sicer že radi tega, ker se Berčiču ne more pripisovati potrebne resnosti, ker ga je pijanost tako daleč pograbila, da se na njegovo izpoved ne more naslanjati sodba in ker so se ugotovila v njegovih izpovedih protislovja in zmote. Fant je bil res radi tega oproščen, kaznovan pa je bil radi težke telesne poškodbe na 6 mesecev težke ječe in bo moral plačati 75 Din takse, 100 Din za zdravnika in zdravila, 1000 Din za bolečine in pa 2000 Din
za izgubo zaslužka. Za obleko pa ga toži Logonder lahko še posebej.
Zmuznil se je za enkrat mlad fante Martin Borštnar iz Dolgega brda. Obtožen je bil, da je vhajal v hišo soseda Rogljiča, kjer je pokradel v več zneskih, okrog 3500 kron. To tatvino jc fant skoro po triurnem izpraševanju orožnikov končno priznal in je bil za to, kar je priznal že kaznovan. Obtožili pa so ga, da je ukradel še več drugih stvari kakor pšenico, žganje, saharin, podplate, žveplenke iu podobne domače potrebščine. Tatvino teh predmetov pa je fant pred senatom deželnega sodišča dosledno zanikal. Ker se je celo sosedom čudno zdelo, da sta imela obtoženec in njegov še mlajši brat vedno dosti denarja, ju je opravičil njihov oče proti nekemu sosedu sam z besedami: »Denarja imata moja fanta kot hudiča, zaslužita si ga s pletenjem korb.< Jako sumljivo se je popnašal fant tudi pri zasliševanju pri županu. Ker naknadno obdolže-nih tatvin na noben način ni hotel priznati, in se mu tudi niso mogle dokazati, ga je senat oprostil, zažugal pa mu je predsednik dr. Kaiser sledeče: »Oproščen si, s tem pa ni rečeno,, da nisi kradel. Svetujem ti, pusti tuje stvari, ker drugič se ne bcš tako srečno izmuznil.
Najmodernejše moško in damsko kroje, preizkušene, razpošilja in izdeluje po meri od ministrstva za trgovino in obrt koncesijonira-na krojna šola, Židovska ulica 5-L, Ljubljana. Tečaji za krojače, šivilje in nešivilje.
Turistika in šport.
KAKO JE SKAKAL H0FF.
Svetovni rekord v skoku s palico ima Nor, vežan Hoff. Pri olimp. igrah ni tekmoval, ker si je bil zvil nogo. 23 let je star, 185 centimetrov visok, vitek, simpatičen. Študira na vseučilišču. Lani je v GSteborgu skočil 4.20 m, par dui nato v Kjobenhavnu 4.21 m, in to je danes svetovni rekord. V Parizu bi bil morda prvi, nihče ni prišel čez 4 metre. Kako je skočil v Goteborgu 4.20 m visoko! Zaleti se kakor sprinter, se prav malo ustavi in napravi brez najmanjšega napora korak v višino. Ta korak je izredno hiter, nikdar ne opaziš one zvijajoče se telovadbe ob palici gor, kakor je sicer običajna. Grozen pa je pogled, kadar pride na tla, nikdar ne na kolena, zmiraj kaj vratolomnega. In njegova glava in gornji del telesa sta tudi polna ran in opraskov.
V Goteborgu so začeli s skokom pri 3.20 metrov, vsi so prišli čez. Tudi čez 3.30 m in 3.40 so šli še vsi, čeprav so nekateri morali 3.40 ponavljati. Pri 3.50 je večina odpadla, 3.60 so »vzeli« še Hoff, Danec Pettersen in Estonec Witthofs Hoff v dolgih hlačah. 3.80 še Pettersen in Hoff. Nato je Hoff sam; 3.90 še v dolgih hlačah in sweaterju. 4 metre! Hoff sleče dolge hlače, meri s palico višino, kratek zalet, in že je čez, 20 centimetrov nad laso. 4.10! Sedaj šele gre tudi s\veater dol. 4 09 je svetovni rekord. Maje se. Pri prvem naskoku podere Hoff lato, drugi in tretji se mu tudi
ne posrečita. A Hoff ne odneha, čuti v sebi moč, da podere rekord. Zalet in rekord je padel, za 1 centimeter. 4.20 m! Vsem zastane sapa. Že pri prvem poskusu zleti vitko telo čez omotično višino. Vse navdušeno, nepopis-no ploskanje in čestitanje. Še hoče naprej. 4.30! Ne, to je preveč. In to je tudi že 14. skok. Prvi poskus ga ne dvigne do late, pri drugem mu lo malo manjka. Potem pa ne poskuša več, tudi Hoffova energija ima mejo. Skok čez 4.20 ga je nesel tako visoko, da bi bil vzel tudt 4.30. Hoff je tudi izboren tekač od 200 do 400 metrav, blizu rekorda, in izboren skakač na daljavo, z zaletom 7.32 m. Norvežani so tako ponosni nanj, da imajo posebno Hoffovo koračnico.
Prldsbžvajto novih naročnikov»
Hfeieoroiogično poročilo.
l.;nbl<ann 106 m n. m. vfš. Normalna barometerska višina 73fl mm.
» HS opiiito« van n
m <j t o
v mm
21./10. 21 ti
736-7
i ur a..j' metei
1C-6
2./U 73,.,
7 h /J' 1
6-5
t'alnr>< ■lilororicn v C
0-5
0-6
*?./10. I
14 11 i
730-1
10 8
1-1
*Nebo, vetrov
fatiavizH ▼ mm
obl, —l
megla '
ja-jno
0-0
MAEI OGLA
Vsaka drobna vrstica Dfn 1'SO ali vsako beseda SO par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Naprodaj 2 peči na plin in na žaganje pri g. Breskvarju, ključavn.' mojstru na Sv. Petra nasipu.	Soliden gospod IŠČE SOBO pri boljši rodbini. Ponudbe pod »Konci-pient« na upravo. 6619
čevlj. pomočnika za eksportno delo sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi pod štev. 6609.	MEBLOVANO SOBO preprosto, s pečjo, ISCE soliden gospod (čez dan odsoten) za 1. nov. Ponudbe pod »E. R.« na upravo. 6615
V svrho ženitve 5eli znanja gospodična sred. starosti z gospodom 35—50 let. Prosi se slika. Ozira 6e le na resne ponudbe. Prednost imajo rudarji. Ponudbe pod »Srečen zakon* na upravo »Slovenca«. 6607	FRANCOŠČINO poučuje temeljito dipl. učiteljica. Prijave pod »Bouvard« na upravo »Slovenca«. 6622
	KORESPONDENT (-inja) zanesljiv, perfekten v hrvaščini in slovenščini, hitri strojepisec, z večletno trgov, pisarniško prakso, se sprejme za Ljubljano. Natančne oferte z navedbo plače na upravo lista pod »Zmcžnost, pridnost, stalnost 2200«.
Pozor kmetovalci, obrtniki! Prevozni MLINI za domače mletje (pogon 3 KS) so na ogled in prodajo pri: PODBOJ, Sv. Petra cesta 95, Ljubljana. 6576	
	PAR KONJ (dirjačev) PAR težkih voznih KONJ 3 OSEBNE VOZOVE različne tovorne VOZOVE in konjske oprave proda po nizki ceni F. C. SCHWAB - PTUJ.
NJIVA primerna tudi za stavbišče, naprodaj. - Andrej Jakopič, Mala vas štev. 14, p. Jezica.	
ženitna ponudba. Obrtnik 26 let, krepak fant mirnega značaja, se želi čim-preje poročiti z gospodično ali vdovo, ki je zdrava in ima kako imetje ali gotovino. — Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« ped štev. 6612.	
	Proda se štiriletna JAZBECARKA in , trimesečni MLADICI (1 samec, 2 samici). - Naslov se izve pri upravi lista, event. pismene ponudbe pod »Jaz-oečar 6617« na upravo lista.
MIZARSKI VAJENEC se takoj sprejme. Istotam se sprejme 16-letna DEKLICA ki bi pomagala gospodinji. Fr. Goljar, mizar, Dravlje, p. Št Vid nad Ljubljano.	Za pranje perila išče gospoda blizu Kamnika dobro riDfion brez otrok, zdra-|JCI ll(U vo, 30 do 35 let staro, ki govori slovenski in nemški jezik. Hrana na mestu, plača po dogovoru. — Pismene ponudbe na up-avo »Slovenca« pod štev. 6556.
Enonadstropna HIŠA z 8 kompletnimi stanovanji v Ljubljani se pod ceno proda ali zamenja. — Ponudbe na upravo pod »Ugodno 6631«	
	NAPRODAJ 2 mlada, lepa močna vola ! stara dve leti. — Vpraša se v GRAŠČINI na KODELJE-VEM — MOSTE štev. 1 pri Ljubljani. 6603
Valjčni mlin pri Ljubljani, se da prena-rediti v tovarno za izdelavo makaronov, olja in firnežev, stanovanje in gospodarsko poslopje z 2 skladiščema naprodaj. Polovica se plača takoj. Istotam tovarni AVTO »Praga«. Ponudbe pod šifro lUgodna prilika 6599« na upravo »Slovenca«.	
	PRODAJALKA starejša moč, pridna in poštena, išče mesta. Zmožna je voditi tudi samostojno kako trgovino ali zadrugo. Naslov na upravo »Slovenca« pod šifro »Zanesljiva« št. 6588.
Enonadstropna HIŠA v Ljubljani na prometnem kraju, pripravna za trgovino ln gostilno z velikim vrtom, zidano pralnico in drvarnico se proda za 160.000 Din. Takoj plačljivo 30.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod šiiro »TAKOJ 6600«.	
	Trgovska hiša z dobrimi referencami IščE ZASTOPSTVA IN SKLADIŠČA za Vojvodino in Bosno in Hercegovino za kolonijalno in kratko blago. ~ Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro »Napredek« štev. 6586.
Stanovanje! Soba in kuhinja ali soba s souporabo kuhinje išče mlad zakonski par brez otrok, najkasneje s 1. novembrom. — Ponudbe upravi pod Nujno.	ZNANA PROMETNA PISARNA z meblovanim stanovanjem se za 120.000 dinarjev proda, i Dopisi pod »Rentabel« 6589 na upravo »Slovenca«.
KURJAČ IŠČE SLUŽBO pri parnih kotlih. Naslov pove uprava pod št. 6579.	IŠČE SE STANOVANJE brez hrane za dijaka srednje šole. Naslov na upravo pod šifro »STANOVANJE«.
INDUSTRIJALEC
in VELETRGOVEC
z velikim premoženjem, 28 let, želi znanja z naobraženo gospodično iz krščanske hiše v svrho ženitve. Prosi samo resne ponudbe z imenom pod: »Takojšnja ženitev« na upravo lista. — Tajnost zajamčena. . 6620
Ke zamudite!
UGODNA PRILIKA! Modno blago, lcrižasto in črtasto za krila in kostume po bajno nizkih cenah. Vsled opustitve trgovine velika prodaja vsega manufaktur. blaga, sukna itd. po vsakih sprejemljivih cenah pri JOS. BEDRAČ, Aleksandrova 12.
po najvišji ceni in vsako množino. • Ponudbe z nsvcd'"0 cene in vzorcem na IVAN SEVER - VELENJE. 5648
Moderne damske
cilinder - oblike
DOŠLE v tilcu, bažunu in plišu raznih ba:v. Cera od 300 Din, baržun filc od 160 Din naprei. — MODISTKA M. HORVAT - Ljublt-na, Stari trg št. 21.	5255
N A Z N A NlIbT"
Večja množina raznih otroških in igračnih VOZIČKOV (ostankov posameznih vzorcev) tovarne »Tribuna«, se po znatno znižani ceni prof'a Ljubljana, Karlovska cesta 4.
in trfeov. premog
: DOBITE PRI TVRDKI : STRUPI
Vidovclanska cesta štev. 14 (Rade;kega ccsta). 6161
viIToto e ~
v »GRAJSKI KLETI«, Mestni trg štev. 13, toči sladki močili MOŠT in najboljša vina, kakor: rizling, silva-nec, karminet, črnina.
HIŠA naprodaj
nova, v zelo prijetnem in prometnem kraju, s takojšnjim stanovanjem; 4 sobe, kuhinja, predsoba, jedilna shramba, pralnica, 2 prostorni kleti, 2 verandi, spodaj in zgoraj ter 400 m vrta tik predmestja Ljubljane. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 6559.
Rprkn 3 4 e'"1"-- 17 let>
MbUiUI pošten, išče me- ! sto VAJENCA v trgovino z j mcš. blagom pri krščanski rodbini. • Naslov v up-avi »Slovenca« pod štev. 6323.
SUHE GOBE (jurčke)
kupim vsako množino. - Ponudbe z naved. cene in vzorca na L. PACIULLI, Gorica (Italia).	6492
m
Globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni brat, gospod
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
»VRT«
ravnatelj pomož.
danes na Dunaju pren:inul.
Truplo predragega pokojnika se bo istotam poloZilo k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1924. JOSIP, VIKT03, HERMA KOKALJ, HILDA TAVČAR, roj. KOKALJ.
Džamon;a in drugori,
družba z o. z., Maribor. —
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitej. vrstah iu v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge irtih. — Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. — Cvetle v loncih in razno okrasno grmovje in drevje imamo celo leto! Zahtevajte cenike!
Vsent sorodnikom, prijateljem in znan-em naznanjamo prelužno vest, da je naša ljubljena dobra soproga oziroma mati, sestra, gospa
soproga mag. pis. oiicijala
dne 21. oktobra ob pol 3 popoldne v 40. lefu starosti, previdena s tolažili sv. vere, po kratki, mučni bolezni preminula.
Pogreb nepo-abne pokojnice bo v četrtek, dne 23. oktobra ob 4 porodne iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
&.TA" tr ov na žeiieznom rotoni d. d. Zagreb
Maničeva ul.8. Skl»d šče: Čer.omeiec Isstm jgr fta) feief n: 10 16-17, lu 45. Brzojavke: Gradeita. priporoma: železniške in tramva siie potrebščine
za državne, ndustiijske, po.jsKe in cestne železnice.
Ž ezo in pločtv no, žico, cevi Repreze tant v Ljubljani: A. Lamnret Krekov trg 10.
0 m m m a jj ia ia m m m o a a m a a a
E)
a a
Promcžsii zqy©$2 z«i premoal d. d. ¥ LJUBLJANI
proda,a
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vse. kakovosti v ceiih vagonih po originalnih cenah p em gov ik v za domačo uporabo ua-kor uidi za iudustiijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrs<e in vsa ega izvora ter priporoča p. se no prvorstni fetioslov. in angle ki koks za livarue in domačo uporabo, kova-ki premog čini premog in brikete
Ncslov: Prometni zavod za premog d. d
V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15. IL
ta ta
M
Rj
63 H
»s
M
fe!
B ■
UV	K
€5! meter <i®ftre^ffl tedna en snešer mrega ševiosa £ eo mefer <Se&rci»a sukna b tfvosne širine dobite pri	^

HIEM-M:
E 232-24—4
ll!=m=||lsm=|||£
6598
Dne 29. oktobra 1924 ob 10 dopoldne bo na licu mesta na SAVI štev. 128 DRAŽBA NEPREMIČNIN
zemljiška knjiga Jesenice, vL št. 441; cenilna vrednost 129.000 Din. Vrednost pritiklin 14.934 Din 50 para. Najmanjši ponudek: 175.000 Din.
Istočasno se bodo prodale tudi PREMIČNINE, navedene v cenilnem zapisniku z dne 6. junija 1924, v cen. vrednosti 10.978 Din. — Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražb, naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih nc moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni cklic, ki jc nabit na uradni deski sodišča v Kranjski gori.
Kr. okr. sodišče Kranjska gora, 18. okt. 1924.
<3IIEIi!=!l!S!!!=H!Em=!H=!ll=lil=!!
Izvršenle zemfjanih radova za proširenje slanice Brod.
Direkcija Državnih Železnica u Subotic! na temelju rešenja Ministarstva Saobračaja br. 15.851 od 5. jula 1924 godine, i u smislu članova 86—98 Zakona o Državnem Računovodstvu razpisuje na dan 4. NOVEMBRA 1924 godine
drugu ofertalnu Sicitaciju
za izvršenje Zemljanih radova od 25.000 m8 za proširenje stanice Brod.
Kaucija od 25.000 Din odnosno 50.000 Din za strane državljane polaže se na kasi Drekcije Državnih Železnica u moneti predvidenoj po čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u zapečačenom zavoju sa oznakom spolja: »Ponuda za izvršenje Zemljanih radova za proširenje stanice Brod od ponud-jača N. N.« predaju se najkasnije do 11 časova Grad-jevinskem Odelenju Direkcije (Trg. Vojvode Putnika br. 9, II. sprat, vrata br 9).
Pravo za licitaciju imaju samo ona lica i teh-nička preduzeča, koja podnesu uverenje o prijavi pre-duzimačke radnje za ovu godinu, kao i uverenje o tome da su platila porez za tekuče tromesečje.
Zastupnici ponudjača pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno punomočje, da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
_ Planovi, obrazac ponude i predračuni troškova, opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 5 dinara nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradjevinskom Odelenju Direkcije.
Naknade ili telegrafskim putem podnete ponudi neče se primiti.
IZ DIREKCIJE DRŽ. ŽELEZNICA u SUBOTICI,
Br. 37.257/1924.
čitajte in širite »Slovenec«!