posamezna stcv;iKa zu stotinK
V	v C^irtaH HčR^a U20
I liaja vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaSa na mesec L 3.—, pol leta L 16.— in celo leto L 30.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezna številka stot:nk
&a*rJ3t UtVJt
Posamezne številke v Tratit in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oghse sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20
Votiksn in JoSosioveni.
V članku pod tem naslovom priebčenem v -Slov. Narodu-t, piše neki rOK&čnri rodoljub* med drugim:
N»ybolj značiien je slučaj Karli n. V vsakem pogledu uzoren in spoštovanja vreden biskup, nad vse zmožen za to mesto; edina njegova napaka je bila, da je Slovenec. Naslednikom .pa je bil imenovan mož — popolnoma nezmožen za to mesto, ker z večino svojih vernikov ne more niti govorit'-.
Vprašanje "je: kdo je odstavil mons. Karlina? Će (Ja :e odstavila Jaška vlada, je s tem zakrivila zle čin, ker ne po kanonskem pravu, ne po 'kakem -drugem pravu ni opravičena za odstavljanje škofov. V tem slučaja Vai;kan ni samo molčal, marveč ga je sankcioniral s tem. da je imenoval Kacinu naslednika, česar ne bi smel storiti nikdar. Ali pa je Vatikan — vsled vladnega pritiska — sam odstavil msgra. Karlina. Naj so mu potem že naravnost zapore d ali: pcidl! ali pa mu zapovedal:, naj presi za ta:
pojdi! _ je prav vseeno. Če je torej Vatikan
sam odstavil škafa brez kancaičaega vzroka, tedi; je ravnal preti kane^kemu prsmi
Kako drugače je ravnal v podobnem slučaju T. Zupan, škofijski vikar ^ufbl^anski, pred 50 leti! Ko je vlada zahtevala, naj odstavi nekega župnika — nedolžnega — je zaklical neustrašeno: Ne storim, nimam kanoničnega vzroka!«	'
j.cev pa .bedi temu tkakor hoče: zločin se je zgodil, kršeno je kanonsko pravo, cerfkveni zakon! Kako naj se sedaj zahteva, da ga spoštujejo verniki?!!
Će bi bil Benedikt XV. v Mahničevem in še bolj v Karlinovem slučaju neustrašeno zaklical vladi, glasno urfci et orbi: naj bo prepričan, da bi mu ne (bilo treba reči z neustrašenim Gregorjem VII.: ljubil sem pravico, sovražil krivico, zato umijem v pregnanstvu! Kajti vse katoličanstvo, in izlasti še angličanska cerkev z V/iJsenom, vsi bi zaklicali fvladi: Reko proč! — in Benedikt bi stal danes visoko spoštovan od vsega sveta; tako pa zremo vanj kot v slabiča brez poguma in odločnosti, ki ga — posebno pa radi nasiLsiva na Reki — hvali cerkvi in veri in papežu najs trupe uejši sovražnik — list »Asino«.
Cerkev pa re sme biti italijanska, anipck katoliška, vesoljna! Rimska kurija ne sme biti izključna domena laških prelatov! Italija bodi zasU pana v njej le sorazmerno po številu vernikov. Papež naj si izbira zaporedoma iz vseli narodnosti, vselej pa mora biti pravičen vsem narodnostim! Et omnis lingua confiteatur ....
Papeževa enciRliRn za pobratenje rasti neradi.
Mir, ta veliki Božji dar, ki se je živo prosil skozi več nego štiri leta, je slednjič vendar zasijal nad ljudst\i in mi se ga veselimo •med prvimi. Vendar kali preveč bridkih skrbi io očetovsko veselje, kajti, da-si je vojna povsod nekako končana in dasi je bilo podpisanih nekoliko mirovnih pogodeb, ostajajo še vedno kali starih jez. Vi pa, častiti bratje, dobro veste, da ne more neben mir obstajati in tudi da ne more imeti moči nobena -zveza, nai bo šc tako nadotgo in pridno premišljena na konferencah in še tako svečano potrjena, če se obenem ne izbrišejo sovraštva in neprijateljstva potom pobotanja, ki bi temeljilo na medsebojnem usmiljenju. O tem argumentu, ki je poln boli in nevarnosti, Vam hočemo govoriti, o častiti bratje, in hkrati tudi opozoriti ljudstva, ki so Vam poverjena v vašo skrb. Papež omenja nadaljujoč, da si je vedno. odkar je zasedel svoje mesto, prizadeval, Ja bi se ublažila velikanska tragedija svetovne vo'ne in da 'bi se dosegel mir. » Sedaj pa,« — tpravi dalje — ko se je sklenil navsezadnje nekak mir, me nasanja isto usmiljenje, da izpod-budim vse zveste sinove sv. Cerkve, ali bolje: vse J;udi na vesoljnem svetu, naj odložijo zastarele sovraštva, in naj dajo mesto medsebojni ljubezni in slogi. * tr^ba dokazovati na dolgo. da bi šlo človečaristvo nasproti največjim re vVečam, tko bi v kljub sklenjenemu miru, trajala dalje med naredi skrita sovraštva in ■naspretstva. Ne bomo govorili o škodi za vse U, kar spada ti civilizaciji in napredku, n. pr. za trgovino in cbrt, za književnost in u-metnost, ki cvetejo samo v naročju medsebojnega mirnega življenja narodov; kajti, kar je v eliko važnejše, je io, da bi bilo zadeto naravnost življenje krščanstva, ki temelji v svo-]r.n bistvu na usmiljenju. Ce obrnemo svoj pogled tja, kjer je divjala besna vojna, vidimo pred seboj neizmerne dežele, obupane in bedne, množice v tako skrajnem položaju, rla Jim aianka kruha, obleke in streha, ki čakajo nomoči, in slednjič velikansko krdelo oslabelih bitij, posebno otrok, kateri izpričujejo s s. ojUr.i slabotnimi telesci o grozovitostih vojne. Sv. Oče omenja dalje na tem .mestu priliko o svetopisemskem potniku, ki je bil na poti iz Jeruzalema v Jeriho napaden in oropan od razbojnikov. Usmiljeni Samaritcncc mu je obvezal rane 'i skrbel zanj do ozdravljenja. Ravno tako bi bila potrebna Kristusova pomoč za rane človečanstva, kajti Samaritanec je samo Izveličarjeva predpodeba. ^Od onega hipa — pr i Sv. Oče dalje — ko je bila vojna končana, se je začela ustvarjati, ne toliko radi usmiljenja, kolikor radi potrebe, vesoljna zveza narodov, ki jih narava navaja na medsebojno združitev več vsled vzajemnih potreb kot pa vsled vzajemne dobrohotnosti, posebno v sedanjem času, ko se je prosvelijenost razširila c'n ko so se komunikacijka sredstva pomnožila na čudovit način. Sveta Stolica je ob vojni vedno in neumorno priporočala odpuščen je za razžalitve in bratsko poravnavo narodov, v skladu s Kristusovimi zakoni in z zahtevami prosve'ijonega človečanstva — niti ni dovoHla, da bi se barfa ta moralna načela pohabila v spopa/J.u sovražnikov in tekmovalcev, in e dovoljuje seda;, po sklepu (mirovnih po-
godeb: ta načela brani in proglasa še glasneje, kakor je storila nedavno v pismu trk o f-o m Nemčije in v onem drugem, naslovljenem na nadškofa pariškega.
In ker k vzdrževanju in množenju te sloge med civiliziranimi ljudstvi prispevajo nemalo medsebojni efeiski, cbičajni med glavarji držav in vlad, da rešujejo stvari večje pomembnosti, smo mi — uvažujoč izpremeujene razmere časov in pa dejstvo, da so dogodki ubrali nevarno smer, in ker bi koteli sodelovati na tem pobratenju narodov — pripravljeni, da se ublaži na kak način tista ostrost pogojev, ki so jih po uničenju posvetne oblasti sv. Stolice pravično predpisali naši predniki, da se prepreči prihajanje katoliških vladarjev v Rim v oficijelni obliki.
Ali, istočasno proglašamo slovesno, da te naše odjenJjivosti, ki jo nasvet uje, ali, bolje rečeno: zahteva resnost časov, ki jih .preživljamo, nikakor ni smeti tolmačiti kot tiho odre-ko svetih pravic, kakor dabi sveta iStolica izkoriščala nenormalno stanje, v katerem sc nahaja sedaj. Tiste proteste, ki so jih naši predniki izrekali večkrat, ne radi človeških interesov, ampak vsled svetosti dolžnosti, da se s tem branijo dostojanstvo in pravice te sv. Stolice, obnovljamo marveč ob tej priliki •iz istih razlogov, zahtevajoč v polnem obsegu in z največo cdločncstjo, da, čim se dogovori mir med nardi, tudi za glavni ja cerkve preneha to nenormalno razmerje, ki je iz več razlogov težko škodljivo tudi za isti mir ined narodi.
Zveza nsredov in Cerkev.
Ko se vzpostavijo stvari v tistem redu, ki ga zahtevata pravičnost in krščanska usmilje-nost, ko se narodi pomirijo med seboj, bi 'bilo v resnici želeti, da ibi se vse države, odstrani vši medsebojne sume, združile v eno samo zvezo, ali bolje: družino narodov, bodi, da branijo svojo neodvisnost, bodi, ida varujejo red prosvetljenega človečanst va.
In da se ustvari taka zveza med narodi, za to daje pobude — da molčimo o drugih razlogih — obče pripoznana potreba, da se skrčijo, ako se že ne morejo popolncma odpraviti, o-grcnini troški za vojaštvo, ki jih države ne morejo več dalje prenašati, da se na ta način preprečijo za bodočnost tako morilske in strašne vojne, ter da se zagotovita vsakemu narodu neodvisnost in celokupnost lastnega ozemlja!
In čim bo ta zveza mej naredi ustanovljena na zakenu krščanskem za vse tisto, kar se tiče pravičnosti in usmiljenja, Cerkev gotovo ne bo odrekala svoje izdal ne pomoči, — ko in# rav.no ona, ki je najpopolnejši tip vesoljne •družbe, »po svojem bistvu in ciljih, Čudovito moč za medsebojno pobratenje ljudi, in to ne samo radi njihovega izveličanja, ampule moralnega blagostanja — in ki jih vodi do začasnih dobrin, ne da bi se pri tem izgubila večna dobra.
Zalo vemo iz zgodovine, -da so stari in barbarski naredi Evrope — odkar jih je Cerkev navdala s 6Vojim duhom — polagoma odneha-vali od raznih in globokih sporov, ki so jih ločevali, in sc potem v teku časa združili v eno in enovrstno zvezo in so na ta način dali začetek krščanski Evropi, ki je ped vodstvom in zaščito sv. Cerkve ohranla vsakemu narodu njegov lastni značaj, in ki se je pevspela do kompaktne zajednice, ki je pospeševateljica blagostanja in veličine.
Radi tega se obračamo z ljubeznijo do vseh naših ctrok in jih v imenu našega Izveiičarja Jezusa Krisiusa rotimo, naj pozabijo stara medsebojna nasprotstva in razžaljenja ter naj se strnejo v objemu krščanskega usmiljenja, ki ne pozna tujcev: pozi vi jamo nadalje živo vse narode, naj vendar ustanovijo med seboj resničen mir in se združijo v eno edino zvezo, ki naj postane trajna pod okriljem pravice!
Tram&ic o onanll politični situaciji
i
Poročevalec graške > Tagesposte: je imel v Bel grauu razgovor z jugoslovcnskim ministrom za v nanje stvari Trumbičem.
Da-li vse navedbe poročevalca graškega lista odgovarjajo rcsnici, ezirema, da-li so vse izjave ministra Trumbiča podane povsem in neeporečno točno — tega mi seveda ne moremo konstatirati. Odgovornost pada torej na dopisnika.
Razgovor se je mikal v prvi vrsti okelo perečega in za nas najvažnejšega jadranskega vprašanja. Od uradne osebe — pravi dopisnik — ni pričakovati, da bi nagiašda točke, glede katerih gredo mnenja navnkriž. Zalo je Truni-bič naglašal v prvi vrsti le točke, ki zedinjajo.
Imeli smo — je pripovedrval — tu v ministrskem svetu v pr'sctncsti prestolonaslednika različnih sej, ki so pri določanju splošnih smernic dovedle do popolnega edinstva. Ker so se naši ednešaji do Italije že seda; zbeljšali, da jih je možno oenačiti za (prijateljske, menim, da istotako, kakor pri nas, obstoje tudi v Italiji resna -stremljenja v smeri sporazuma. Ni treba, da bi vam mnogo govoril o pomembnosti Reke in Adrije za tnaš gospodarski interes. Tekom časa se je že dovolj govorite o tem. Svet pozna pomembnost te važne železniške točke kot trgovinskega izhodiščnega prisani-šča za našo državo. Vi veste, da moremo mi na vzhodni obali Adrije po ozkotirni železnici pri Metkoviću vzdrževati le zgolj lokalen o-brat, ne pa obrata na daljave. Zato je Reka za nas neobhodna potreba. Ali, ne samo za nas: države v ozadju, ki gravitirajo na Reko, Češko-Slovaška, Nemška Avstrija itd., imajo isti interes kot mi. Internačijanaliziranje Reke se priporoča torej že iz zgolj zemljepisnih razlogov. Nitti je izjavil svoječasno, da ima Reka za Italijo le čustveno pomembnost. Ne vem p«, kako on meni to. Ali, vpošteval je morda pri tem narodno e-ituvacijo, kakor jo je nastop D Annunssia nstvaril v Italiji. Vprašujete mc glede tistega glasovanja na Reki, na katerem
Kritični In težavni položni Italije.
K udarcu, ki ga je italijanski Uadi, ali bolje ministrskemu predsedniku Nittiju zadal Gio-litti z že omenjeno obrazložitvijo svojega no-tranjepolitionega programa, sc pridružujejo, kakor nalaič sedaj, eden za drugim, tudi udarci od drugiih strani. Vstcp ljudske stranke v novo sestavljeno vlado ni utrdil Nittijevega stališča, pač pa ga je postav :1 nasproti novim nasprotnikom, ki so se doslej držali previdno v ozadju. Poleg vstopa ljudike strarke v vlado, je dalo morda tudi dejstvo ,da je Vatikan posegel vmes, povod prostozidarski skupini, da je uvedla postopanje proti nekaterim svojim članom, dn sicer preti ministru za osvobojene kraje, Lapegni, proti ministru za kolonije Ru-i rti ju in proti podtajniku za mornarico Celliju zaradi njihovega vstopa v -vlado, v kaieri sc nahajajo tudi člani ljudske £itran'ke, ki so v zadnjem času dosegli vel ko uspehov, posebno na šolskem polju, tkjer so dosegli med drugim to, da se bo dijakom zasebnih in družinskih šol dovoljevala svobodna Izbera srednje šole, kjer hočejo polagati zaključne izpite, pod pogojem da si izberejo kak vladni zavdd. Doslej so morali dijaki zasebnih šel polagati izpite na zavodih svojega okraja. Zadnji dogodki v Rimu in tozadevno vladno postopanje je dalo tudi nacionalističnim in bojevniškim krogom povod, da poizkušajo še enkrat vsa sredstva, ki bi jim pomagala priti na površje. Tudi Or-lando hoče ibaje zopet poizkušati srečo. Govori se, da odstopi cd svojega mesta kot predsednik poslanske zbornice, ker je bil odločno nasproten NLttijevi povrnitvi na vlado, ker Nitti da ni mož, ki bi mogel privesti Italijo v dobro pristanišče. Orlando smatra baje. da bi se ogrešil proti svojim nazorom in vpolitičnim dolžnostim, če bi oiital predsednik poslanske zbornice, dokler je Nit ti niinisrski predsednik. Tako prihajajo tudi Orlandovci 'k Giolittiju iket njegovi naravni zavezniki, in Nitti se bo moral boriti z velikimi težkočami proti tema novemu odporu. Boj ibo težaven tudi v slučaju, da se bo mogel popolnoma zanesti na podporo ljudske stranke, kar pa še ni gotovo, ki tudi če tbo hotel iapodbiti tla svojemu 'le^nocu Giolittiju s tem, da lutvoji njegov notranjepolitični program, tkajti GiolittMev (program jo (program, ki ga mora v aedanjUb raam«rab odobravati vsak italijanski državflLkj	obenem
se je Reka ibaje azrekla za Italijo. Podal bi tu mnenja celo italijanskih listov, ki so pisali tedaj, da se ta takozvani plebiscit ni izvedel na pravilen načfa. Moreir reči še, da ni v Jugoslaviji ni najmanje sledi čuta vaje vit os ti proti naiemu sosedtu. V resnici smo da4eč proč od vsake anisli na vono. Nasprotno, mi Jugo-sloveai sodimo, da je prišel čas, da končno re- i sno stremimo ,po -miru in delamo. Kdor danes ne dela, stoji pred temno perspektivo. Vsi zdravi elementi sveta misli;o tako. Menimo, da se tudi v Italiji gibljejo misli v tej smeri. Saj gospodu Nittiju, ko je izpregovoril take misli, so živahno pritrjevali v njegovi deželi. Prepričan sem, da je g. Nitti se svojo mirovno politiko tolmač svojega naroda. *Seveda<, je pripomnil minister vprvić skeptično, - Se nc more vedeti, kaj pride.-
V nadaljnjem Tazgovoru je Trumbič označil ves kompleks jadranskeg' vprašanja kot enotnega. Ne more se czrezaT iz njega posameznih delov in pesebej razprav .»jati o njih. Morali bi vsa vprašanja motrili s strategičnih, političnih in gospodarskih gledišč obeh dežel ter iskati in najti na pogajanjih t-like splošne podlage za sporazum. Zato tudi ne kaže, da ibi se spuščal v posamezna vprašanja.
Ko sem se lotfl — pravi dopisnik — položaja na Balkanu ter vprašal, da li so po mnenju jugoslovenske države mirovne pogodbe ustvarile mednarodno in varno mirovno stanje, ali, bi je mogle ustvariti, je minister to potrdil z vsem poudarkom, rekši: »Jaz mislim, da je na podlagi mirovnih pogodeb podan trajen mir. Tudi na Balkanu. Z Grško srno na dobrem, me d nami ni nikakih navzkiiižaOi to ček. Kar se tiče Bolgarske, 'bo morala ta dežela razumeti, da je makedonsko vprašanje rešeno enkrat za vselej. Pri Romunski si ne domnevam ni kakih odnoSajev z ItaMjo na »kodo Jugoslavije; to tem manje, ko živimo s 4o deželo v najboljšem sporazumu. Tudi pri Italiji si ne domnevam podobnih misli, ker ne morem in nočem pripisovati zavezniku nelc-,j2tina čustva. Z Ogrsko želimo živeli v miru. Seveda ibo to v prvi vrsti odvisno od politike Ogrske same. Če pa bi Ogrska hotela negovati misel na maščevanje, potem bomo mi pripravljeni, da se bomo branili. Saj bomo skoro imeli gotovost v tem pogledu in bomo videli jasno, ko Ogrska od;govori na vprašanje podpisa mirovne pogodbe.
Povsem splešno je rekel minister: »Zagotoviti vam morem, da Jugoslavija brez vsakih o-zirov ostane zvesta politiki mirovnih pogodeb. Te mirovne pogodbe .je izdelalo in odobrilo veliko Število držav, in jamčijo mednaroden mir. Sedaj je stvar premagancev, 'ca resno izpolnijo mirovne pogodbe, ki so jih podpisali. Ne bi bilo lojalno in bilo bi nedopustno v mednarodni politiki, če bi se bile te mirovne pogodbe podpisale s kako zavratno mislijo. Ob tej priliki bi z vso estrestjo zavrnil neko nelojalno postepanje, ki se podtika Jugoslaviji. Izjavljam, da je popolnoma izmišljeno, da i-marao neko zvezo s Francijo, ki bi jej — zvezi — bila ost naperjena proti Italiji. Jugoslavija je vedno delala lojalno politiko. Ta lojalnost bo tudi v bodoče tvorila temeljni značaj našega postopanja z zavezniki.".
Dopisnik -zaključuje: S tem (brezpogojnim priznanjem k politiki entente je Trumbič zaključil razgovor. On diha popolnoma pariški zrak, v katerem živi že leto dni povodom mirovnih razprav. Vsakako so izjave jugosloven-sikega ministra nedvoumne i n odpravi j o s tem marsikatere kombinacije, ki so se pletle v zadnjem času.
program, ki bi ga ne mc^el v sedanjih razmerah izvršiti nihče, ne izvzemši njegovega av-J tor.ja samega. V Giolittijem notranjepolitičnem j programu so vsetbovtne reforme in ukrepi, ki j bi se morali izvršiti takoj, alr v najkrajšem ča- j su. kar pa je naravnost izkliučeno pri sedanji i sestavi italijanske zbornice, »kjer vsaka malenkost zahteva ^brezkončno razpravo, ki pa cr taja navadno še brezuspešna. Socialistični negativni program bi uničil tudi Mittijeve napore za dosego pozitivnih uspehov. In pred socijalisti ima Nitti velik respekt. Kot predsednik prejšnje vlade je Nitti ob prilik: socialističnih izgredov recLkckedajj izpremenM svoje stališče skoraj pasivnega gledalca v stališče aktivnega posredovalca. Ob priliki zadnjih nacijonalistiČ-nih izgredov pa je takoj posredoval, in sicer zelo odločno. Toda to posredovanje ni nikakor utrdilo njegovega položaja, pač pa še povečalo v socialistični stranki zavest moči, ki z veseljem zasleduje šc vedno trajajočo polemiko zaradi rimskih dogodkov, iki se je udeležujejo senatorji in admirali kal -Nittijevi nasprotniki, kar bi se kje drugje smatralo za znak bližajočega se razpada, dočim se zdi stvar popolnoma naravna v Italiji, kijer posamezni vojaški in drugi činitelji delajo kar se jim izljublja —brez ozira na to, ali se to strinja z državno ustavo in državnim ugledom. Na/boljši primer <za to je pdmiral .Millo — da ne govorimo še le o D'Anmmziju — ki sc ket vojak izlaga v »boju proti vladi tkot prvoboritelj politične si ranke; razni dogodki v Libiji, 'kjer se glasom zadnlih vesLi dogajajo stvari, ki niso ravno črstne za velevlast kakor je Italija; v Libiji, ki bi morala biti po italijanskih vesteh že popolnoma po-itaUjančena, a se v resnici Italijanske čete ne smejo drzniti iz mesta, če nočejo, da jih razni
»Ramadani ujamejo s poveLjmki. vre
d; nc
manje očitni znaki popolne dezoigsnizacije italijanskega vojaškega in »pravnega sistema so razmere, ki vladajo v zasedenem ozemlju in v osvobojenih benečanskih krajih. O razmerah v zasedenem ozemlju, kjer postopajo razni vojaški in civilno - vojaški mogotci (popolnoma samovol'iio in neštetokrat ravtno nasprotno smerem raznih naredeb in odlokov, ki se itak vsaki dan preklicujejo in menjajo, tako, da bi zadostovalo že samo to dejstvo za izpričevalo popolne nesposobnosti italijanskega vladnega ustroja; — o teh razmerah, mislimo, ni ti oba tukaj posebej govoriti, ker so vsem našim ljudem že itak dobro in predobro znane. Tudi v italijanskih krajih, ki so bili zasedeni po av-stroc.grski vojski, in se sedaj imenutjejo uradno >osvobojeni kraji-.-, so razmere neznosne. Agrarno gibanje, ki že mesece izpodbija temelje italijanski državi, je doseglo tudi v teh krajih višek svojega razvoja, kar Itailjo prisili, da bo morala uvažati Ludi stvari, ki jih ie pred tem gibanjem mo£la izvažali. Pri ljudstvu, ki je bilo v teh krajih — in i o nc samo v ibi vši avstrijski Furlaniiji! — vedno naklonjeno Avstriji, se je ta naklonjenost po vojni izpreme-nila v edper preti italijanski rpravi; in postopanje sedanjih upravnih oblasti je to proti-italijansko razpoloženje še 'bolj (utrdilo, oziroma, omogočilo, da se je na pc-dlagi tega razpoloženja razširilo in ukcreninflo če že ne avstrijsko, vsaj pretidržavno gibanje ibrez kakega neposrednega cilja. Seč jalistična stranka je zelo spretno izpremenila to smer v komunistično gjbamje. Po dejstvu da obstoja v Furla-niji gibanje za dosego necdivisnosti, nam postaja tudi jasuo, zakaj so se pred kratkim minuli splošni stavk', ki jo iie bila proglasila so-cijalistična delovna zbornica in ki bo imela pcsledce, ki se ne Ibcdo dale tako lanalu odpraviti: zakaj so se tej stavki in vsemu gibanju pridružili tudi takoimenovani meščanski krogi, iined njimi veliko bogatih veleposestnikov, trgovcev in podjetnikov, katerim gotovo ni šlo za kako gospodarsko pomoč delavstvu io kmetom, s katerimi so itak v boju zaradi agrarnega vprašanja. Da se temu gibanju niso pridružili pristaši ljudske stranke, je popolnoma uinljivo, če se ne pozablja dejstvo, da je ljudska stranka v srditem boju i z agrarci i s socijalisti in da ni hotela iz*rošiti svojih moči v tem gibanju, ki ni bilo njeno. Že pred to sLav-ko je bilo ogorčenje ljudstva zaradi nepresla-nih spopadov z >arditi-: zelo veliko, a je postalo še večje po stavki, po gibanju, ki se pravzaprav še ni končalo temveč samo začasno prekinilo, tako, da lahko vsak hip izbruhnejo novi izgredi in upori, kzker se je zgodilo tudi Torzu, kjer so se kme!je rprli ukazu za izročitev poljskih pridelkov gospodarjem, in jih je vojaštvo s ilo razgnalo, nakar je bilo proglašeno v okolici obsedno stanje.
Vlada bo bržkone poizkušala z vsemi r.rcd-frtvr ustaviti tc nevarno gibanje v Furlaniji in ukrepa že sedaj vse mogoče ukrere v ta namen. Tako sc ije te dni rrzkril velik škandal, pri katerem so soudeležene razne visckostojc-čc osc.be. V Častelfranku so nahaja namreč velikansko bkladiščc, polno raznega materijala in živeža, zbranega iz \seh delov Italije, iz bolnišnic in deloma tudi iz avstrijskih skladišč, ki bi se moral razdeljevati, oziroma prodajati prebivalstvu po znižanih cenah; ali razni visoki uradniki so izrabi ali svojo oblast in si na račun ljudstva nakepičevali milijonske dobičke. Končno je stvar prišla na dan, :n včeraj je izdal kraljevi prekurator v Trevisu ukaz, da se aretirajo kom. Sbrocca, kom. Padelu in kav. Archetti, vsi trije člani ministrstva za j osvobojene kraje^, ker so ti trije visoki uradniki glavni krivci v zadevi škandala v Casteltranku.
Morda bo vlada poizkušala tudi s silo potlačiti furlansko gibanje toda uniči ga ne, ker volja po samostojnosti in neodvisnosti je pri Furlanih tako močna, da sc ne da zlomiti, kakor se ne bo moglo odpraviti s sveta dejstvo, da so Furlani od Italijanov popolnoma ločena skupina po jeaiku in naravi. Saj jim tudi sami italijanski lingvisti .priznavajo jezikovno individualnost in prištevajo njihovo narečje k re-t©romanski skupini romanskih jezikov. — Fuc-lanako gibanje je toj-ej pored agrarnega gibalna največja ovira utrditvi in ureditvi .italijan-
ske države. Ali bo italijanska vlada kos temu gibanju je veliko vprašanje, če se pomisli na dejstvo, da je skoraj brez moči preti raznim anarhističnim kompletom in celo proti divjanju zločinskih band, ki se je razširilo po vsej Italiji v strah in gvozo prebivalstva in tudi vlade, ki je proti tem razmeram brez moči. O protidržavnein delu socijalističke stranke, ki je v Italiji najmočnejša in kate-re delovanja' ne more vlada paralizirati, ni treba morda posebej govoriti. Kar sc tiče gospodarskega in finančnega položaja, je Italija tudi v strašnih1 škripcih.
Če se torej pomisli na vse le notranje neprilike, katerim se pridružujejo šc vnaeje politične, med njimi jadransko vprašanje, je jasno, d:i bo Nitti slovel v zgodovini kol eden največjih, mož Italije, če se mu posreči, da privede to nesrečno državo do cilja, za katerim hrepeni.
Ta razprava je bila »pisana izven uredništva. Da-si se ne bi mogli (pridružiti vsakemu nazovu pisca in se nam tudi zdi tudi tu pa tam sodba preostra, jo pricbčujemo vendar radi važnosti in aktualnosti stvari.	Uredništvo.
I. Kakšna je sedanja Jugoslavija?
-	». .. . onstran demarkacijske čile
•toliko in toliko tisoč naših Jjudi, ki pričakujejo od nas drugačnega* dela, nego je to.- — Posl. dr. Puc t- . v belgrajskem parlamentu.
V naslednjih vrsticah mislim pcdaii v cbliki kratke študije nekoliko misli o sedanji urc-i d it v i države SMS :n posebno o sedanjem no-i tranje-političnem: dogajanju v tej državi. Človek bi lahko pisal takšen poizkus o kalcrisl-bedi drugi državi, n. pr. o Kitajski ali Braziliji in gotovo bi bilo vprašanje tudi zelo zanimivo. Vendar pa se mi zdi, da c» sedanjo razmere v SIIS tako kričeče napake in z«iote njenih sedanjih odločujočih činiteljev tako značilne, splošno slanje stvari tako paradoksalno in; zmešnjava tako huda, da je morda malo tako poučnih predmetov na državno-pollličnem polju kot nam ga nudi sedanja Jugojlavij^ .
Da so ljudje tudi onstran premirne črte, ki se zavedajo teh žalostnih resnic, nam izpričujejo navedene besede gori omenjenega poslanca, ki sem si jih izbral za -»molto « moje razpravice. Cilj pa mi jc, da pokažem, zaka^ mora biti mnogo nezadovoljnežev v Jugoslaviji, zakaj jih mora biti vedno več in zakaj si nc morejo kaj, da ne bi prestrašeno klicali:
Quo vadiš, Jugoslavia?
* • •
Imenovani poslanec je izrekal navedene besede ob koncu svojega govora, ki ga je imel v belgrajskem ; narodnem predstavništvu- c«V priliki razpravljanja o jadranskem vprašanju. Njegove besede se nanašajo v prvi vrsti na splošno zanimanje za vsak korak prizadetih sosednih držav — Jugoslavije in Italije — glede na rešitev onega nerazvozljivega vprašanja, ki se tiče jugoslovensko-italijanskih, mej! in torej vprašanja o bodočnosti vseh primorskih Jugoslovenev. Kdo bi zanikal živijensko važnost pravične rešitve tega vprašanja ner samo za Jugoslavijo nego tudi za Italijo? Naravno je torej, da se mi, ki smo neposredno prizadeli, v prvi vrsti zanimamo zanje in Ja z nekakim nervoznim trepetom pričakujemo njega rešitev. Cre pač za našo kožo dn torej je — naravno vse to! Ali takoj moramo zaklicali in podčrtati, da bi bilo do skrajnosti nenaravno, ko bi se zanimali mi Primorci, kadar je beseda o Jugoslaviji, le za njen spor v Italiji* radi bodočih mej. Bili bi zares malo preveč enostranski, ko nas ne bi brigali tudi .takšnij dogodki v Jugoslaviji, ki niso v nobeni zvezi z jadranskim vprašanjem. Upam, da ne bom zadel krivo, če rečem, da gre ali vsaj da bi1 moralo iti 50% vsega našega zanimanja notranjemu razvoju političnih idej in reči, ime d' tem ko bi ostalih 50% padlo na zunanje-poli-tična opravila, ki se za sedaj sučejo, kot je bilo rečeno, okoli jadranskega vprašanja.
To bi bilo po mojem mnenju naravno. Sicer čutim, da je malo nevarno govoriti v množini »mi« v takšnih razpravah, kajti kdo li more zajamčiti, da govori ekozi tvoja usta žare.; splošno razpoloženje? Ugovor bi bil vsekakor umesten in upravičen; toda, ko gre za ljudsko razpoloženje, sc nc sme nikoli pozabiti dejstvo, da pravzaprav ni mogoče Izračunati, temveč da ga jc treba uganiti. Sicor pa tudi če bi debil nezaupnico , bi mi o'Lalo na raz-Dolago še eno sredstvo, ki bi si ga ne dal tako lahko iztrgati iz rok: začel bi namreč neusmiljeno kričati: Eppur si muove«. Vendar pa upam, da sem uganil in da je mnogim in mnogim takorekoč na jeziku kar sem se namenil povedati v naslednjih vrsticah.
Kdo se še ni vprašal tukaj na Primorskem, zakaj šc neki nima Jugoslavija svoje ustave? Kako je mogoče, da so izvršile volitve in si deloma tudi dale ustavo vse druge nanovj ustanovljene ali preustanavljene države, ku-kor Romunska, Češka, Poljska, Estonija, Gruzija, Azerbejdžan itd.? Le Jugoslavija jo maha naprej kakor človek brez glave ali i>re/. hrbtenice. Primera ni preostra, kajti vzemimo človeku pamet, aH vcepimo mu paralizo hrbtenice, in tedaj bomo imeli v miniaturi pred seboj to, kar jc država brez ustave in z večnimi vladnimi krizami. Kjer se te vladne krize nizajo ena za drugo, kakor je to slučaj v Jugoslaviji, tedaj smo lahko vnaprej gotovi, da dotična država nima »hrbtenice-, da jc njena vlada slaba, ali, kar je pravzaprav isto, da je nima.
Me i notranJTou eadevami Jugoslavije nas boi torej pred\fsem zanimala njena sestava, ki pa-mcoi tukaj njen »položaj brezuslavnosli*. Ke-daj bo Imela Jugoslavija ustavo? Ne venu Kakšna bo? Tudi o *em se ne more nič reči. Drugačno bi l>ilo vprašanje, ko i:i hoteli vc-»
JL
EDINOST« Mev.

•h
V Ti*«, dne 3. >«*$*
•/eti, kakšna bi morala biti $ugcefovenska nstava. Toda tudi to velezaninatvo vprašanje J>i bilo tukaj izven predmeta,*) kfer hočemo le poiskati napake in grehe, radi katerih se nam edi, da je današnja Jugoslavija v nevarnosti.
Toda, naj ne misli nihče, da imam kake revolucionarne namene, ker sem izbral n ak napadalno-pesimističen ton. Ne, .pr*'«i revoluciji v Jugoslaviji mora biti vsak misleči Jugo-eloven in vsak njen prijatelj. Tega: pa ne trdim zato, ker in hotel odrekati jugcslovenske-niu narodu pravico do revolucije in ga ludi nočem smatrali za nesposobnega ali, kakor se po navadi pravi, za »nezrelega«, da 3>i jo izvedel. Proti revoluciji v Jugoslaviji sem enostavno radi tega, ker bi bila ^jugoslG venska revolucija« sama po sebi veliko protislovje. Z drugimi besedami: *iaj se zgodijo kakršnikoli nemiri v sedanji Jugoslaviji, naj bedo še tako krvavi, o kaki revoluciji v pravem pomenu te besede ne more biti ni govora.
V definiciji revolucije same tiči že dejstvo*, da se zamore izvršiti le proti nečemur, kar ie cbstoja. V našem primeru in tudi drugod prihar'ste v pošlev v tem pogledu ustava M vlada. Toda, če pogledamo pogumno stvarem na dno, tedaj si moramo .priznati, da nima Jugoslavija ni ene ni druge, ni ustave ni vlade v pravem pomenu te besede. Da nima še ustave, upam da ni treba dokazovati, ker se pač pričakuje ustavodajna narodna skupščina, ki bi jo morala še le ustvarili. Ali čim smo priznali, da kaka država nima ustave, smo povedali obenem, da je dolična država tudi brez vlade. Ustvarjenost vsakega političnega bitja Jc pač takšna, da je vedno in .povsod vlada otrok ustave in ne narobe. Revolucija v Jugoslaviji ne bi bila po tem takem samo veliko protislovje, temveč je prava revolucija naravnost nemogoča, ker nima proti komu izbruhniti niti proti komu udariti.
Lahko bi mi kdo rekel, da je gornja teorija pravzaprav zanikanje Jugoslavije in njenega -obstoja. To bi bilo res le tedaj, ko bi bila Jugoslavija fctovetna z njeno ustavo in vlado, ki jih še nima. Toda Jugoslavija ie popolnoma nekaj drugega in ena obstoja, čeravno v nepopolni in nedodelani obliki. Jugoslavija je napravila prvi in najtežavnejši korak na poti do 6vo$» popolne ustanovi Ive v enem h>u, ko se je jugoslovensko ljudstvo izpod bivše Avstrije potem Narodnega Veća v Zagrebu dogovorilo s Srb.';o in Črno Goro, da bedo od onega zgodovinskega c'ne dalje tvorile skupaj samo eno in enotno .politično bitje nasproti ostalemu svetil. Od cneja Lrenui.ka Jugoslavija dejanski obstoja in cb enem bodi tudi povedano na ves glas, da .je ta rjugoslo venska pegedba« edino stvarno dejstvo, edini stvarni činitelj, z eno -besedo vse, kar je stvarnega na politični stavbi, kakršna je danes Jugoslavija.
Iz lega sledi več postranskih resnic. Prva takšna resnica je ta, da je vse ciru->o, kar se je zgodilo v Jugoslaviji poleg jugolovenske pogedbe, pravzaprav le gledališče. Predstave v njem imajo pa dve cbličji, in sicer eno komedije drugo tragedije. Kcmcdijo vidijo v no-tranje-političnem dogajanju v Jugoslaviji tuje", in Če so zraven tega še nje sovražn ici, se morajo presneto zadovoljno smejati; obličje tragedije pa imajo iste ; predstave-; za vse Jugc-slovene, ki jim -je količkaj pri srcu dobrobit njihove nove domovine. Ti Jugosloveni ne morejo videti v brezštevilnih vladnih krizah nič drugega nego konec enega in začetek nastopnega udejanja« v žalostni igri, ki jo • špo-gajo- sedanji -voditelji* jugoslo,venskega naroda.
Drugi zaključek, ki ga moramo postaviti nasproti prvemu, se tiče eventualne revolu-
Rusko revolucijo so završili še le tisti, ki 061 lev žaniftrjšAjifi zasebnih slovenskih ljudskih
dali Rusiji novo ustavo in videli srao, da se ;Lm je zelo a*ud«k>. To, kar sem imenoval jugo-slovensko revokicijo, traje ioroj dalje in bo trajalo, dokler ne dobi Jugoslavija ustave. Glede na notranjo stalnost pa se tfa prt*ner4ati vsaka država -ki s« nahaja v revoluciji, a armado v dobi reorgatfiizac^e. Le vprašajmo kakega generala In gotovo nam bo povedal, da ni nobe-na armada nikdar v večjem strahu kot tedaj in da se nikdar ne fccjji s&vražnika bolj kot v lii^u, iko se ji takerekoč izgirgajo vsi temelji. Da velja to tudi Ea drža.vo, ko se sahaja v revolucij o® arni, t. j. fcrezustavni !ddbi, (je ja^nb. Jugoslavija pa preživlja secVij takšno dobo, čeravno *e 'blaga, mirna, brez krvi i. t. d/) Kateri Jugesioven, kateri crijate.j mlade države se ne bo začudeno vprašal, ko tpne>mioii vse to, kam je dela svojo logiko tsedanja streinkarska oligarhija v Jugoslaviji, ko še ne čuti, da je lireba završiti revclucijicnaimo dobe! Ali se res ne zaveda svojega političnega greha, ki ga dela s tem, da kakor nalašč in na uimeten način odbija od eebe eni hip, iko flbi narod potom ustavodajne skupščine dal izraza svoji vrhovni volji in jo a-obli čil v jug oslov enski ustavi?
(Dalje prili.)
šol in da preneha lev na slovenske otroke za laške šole.
Resolucije,
sprejete na javnem shodu pol. društva „Edinosti" pri Sv. Luciji.
Resolucija o gospodarskih stvareh, predložena od g. župnika Joe-'pa Abrama:
Posestniki tolminskega okraja, stanujoči v porušenih krajih,
1. se pritožujejo, da ni okupacijsko oblastvo poskrbelo za to, da 'bi se <jim predložile jasne in čiste pogodbe glede obnove poslopij ter da ženijs&i uradi nočejo sprejemai v takozvane reverze niti najmanjše opombe pas estniko ve;
se pritožujejo, da iz leh reverzov ni jasno, kdo poravna stroške obnove v primeru, da ne bo vojne odškodnine, — za (primer pa, da se vojna odškodnina dobi, spet jasno ni, kdo poravna razliko med to odškodnino in dejanski-mi Strelki obnove, mej tem ko se širiro govorice, da jo bodo morali pesestniki sami mešati;
zaLo zahievajo, da naj zasedber.o oblastvo takoj pojasni, a?i res zadene posestnike ka'kr-
Sociefi AtmHn TMAo.
Ta laska tržaška »IcmeiijsJta« družfea je imela v ner^eljo svoj občni zknr. Ta sestanek gospodov — nekmetovalcev — je ostal sicer zvest svojinn prednikom v tem, da je bil pretežni del tega, kar so razpravljali, posvečen stvarem, ki so za interese pcljedeL lvai precej — brez pomena. Ali, rta preležni del rcziprav je prinesel vendar znj.meoitost, ki jo moramo tu izsbele-žiti. To znamenštcet ije vseboval pozdravni govor kometi dale rja Samaja, ki je predsedoval zborovanju.
Dazaavamo iz lega govora, 'da so odposlali udaracslno brzojavko njegovemu veličanstvu, kralju Viktorju Eratnuelu; dse so sporočili pozdrav, njegovi ek^ceJenci, generalnemu kc.rai-sarju MoscorJ,'u, in da so proslavili umrle člane. Poročili tajnika in blagajnika ipa sta v coročilu, ki so je priobčili tukajšnji listi, absolvirani: prvo z enajstimi, drugo pa celo le s celimi — dvemi vrsticami! Po tem diej&tvu samem že moremo soditi, kako malo ssvojih besed, svoje bistroumne^li in svoje skrbi za namene, ki nal bi fili za-aledovala ižružrfca na. korist kmeta in za povzdigo poljedelstva — so posvečali stvarem, ki se res dotikajo kože našega okoliškega kmeta, ki so zanj zares življenska vprašanja!.'
Ali govcar predsedujočega — ge'pcda ko-mendatorja Sama,;a ,je bil — kakor že rečeno — znafnenilcsi tudi za nas. Ne le, da zavzem-Ije največ 'jrrostora v poročilu, objavljenem v listih, ampak prinaša tuldii priznanje, ki ,je naravne!^ dragoceno xa našo slovensko kmetijsko družbe. Seveda je bil ta govor — saj drugače sploh ni možno pri teh Ij-uideh, ipa naj gre tudi le za prozaične stvari kmetijstva, poljedelstva, vinogradništva in gnojenja — natrpan" bombastičnih zvenečih fraz, ki so bržčas silno učinkovale na na vzoče —nekmete in jih morda celo ganile do sclz; — ki fpa se nam zde (skoro neslane ca zborovanju družbe ki naj bi bila, glsscm svetih pravil, H^ealjska!
Le en primer. G&vcrnik se ;e goslobesedno spominjat legerde Arltnna Fogazzaro. Neki heroićai poveljnik se je s svojo četo povzpel
šnekeli plačevanje, oziroma dopla5ef\ anje na g»-'ča, za ka-terega se je tbil hud boj. V
glede obnovljenih domov, in aJi re dalje res, da oblast v o v knjiži svoje terjatve na obnovljene dorncvc.
2. Dalje zahtevajo, naj se vse postopanje pri reševanju <vlog za vojno odškodnino čimbolj pospeši in denar take;; itzjplača v roke oškodovancev ter da se rek za nasnanjamje vojnih Škod podaljša do kcaca lela 1921;
3.	naj ckutpacijsko cibiastvo ukrene loke.j vse potrebno, da se zlaisti v porušenih kr- jih. ki so prlSli ob -vse orcldje in pohištvo, ljudstvo s tem oskrbi na račun vojne odškodnine;
4.	nai se posebno tudi enako ukrene glede živine, ki je ljudstvo prišlo po.polncma ob njo a si je v sveji Ibcdi in ofcubožnosti ne samo oskrbeti.
h'pu pa, ko je imel utrgati palmo zmage, je poveljnik padel smrtno zadet. Naročil je svojim vojakom, naj pokopljejo na griču v krsti iz lesu bukve, ki se je vzpenjala tam nir;e-rtetično. Vojaki so zves'io izpolnili željo pokojnikovo. Ali de^ke krste so se žalostile radi
doifo, Cestanzo Nicoi« , Cosolo Ca v. Piro, Fan-tin dott. Oreste, Garavi-ni dett. Carlo, Janesich Giuseppe, Piani Ing. Isidcro, Puglisi Umberko, Rusconi dott. Avv. Arturo, Rastelli Vito, Sa-maja C^mm. Marco, Vortmaan dott. Prof. Gior-gio e Welponer dott. prof. Egidio.
Niti enega kmeta ni v tem odboru, marveč sama mestna buržitazija, sami italijanski — nacionalistični politiki!
Če primerjamo sestavo odbora njihove Agra-ric s sestavo naše kmet. družbe, pa nam pada v oči kričeča razlika: tu so v odboru sami posestniki in kme>l.;e, poljedelski in vinogradniški strckcKVTjjaki; le en odvetnik je vmes, potreben za administrativno in organizatorično delo! Ali, z drugo besedo: njihova »kmetijska* družba ni kmeiJiska, marveč le n-a.prava italijanskega nacijonalrzma, naša pa zasleduje verno .dosledno in vstrajno ie namene resnične kmetijske družbe! Na zborovanjih te nase družbe se ne mečejo v svet bcibneče nacionalistične in pol:lične fraze, se ne zovejo iz grebov mrtvi in se ne pripovedujejo leger.de, marveč se razpravljajo le stvari, ki se itičejo interesov kmetovalcev in ki naj služijo v pevspeševanje poljedelstva. Od nekdaj že, od prvega njenega začetka, je ibila naša kmetijska družba v resnici edina zvesta in iskrena prijateljica in zasčit-nica našega kmetijstva. V neizmerni meri pa tekem vojne. Na tsvojem poslovat,)« ni poznala nikdar strankarskih ozirov, ampak v edino skrb ji je bila le pc-vzdrga maše poljedelske produkcije, čega velikega stebra narodnega gospodarstva. Kmetovalci, poljedelci, vinogradniki, vrtna^i: oklenile se je, zbirajte se c-koli njene poštene zastave, nudite jej oporo, da bo mogla še vspešneje vršiti svojo vzvišeno nalogo ket eaščttnica vaših koristi!
IN ZELEZNI-OROŽJEM ZA
spremstvu nekoliko častnikov in voi;4w>v W Ramadanu Šeteni, da bi posredoval. dan Šeteni pa ga je zadržal pri ^b* ujeS"-: nika. Ukrenili so se poti^eKoi k«r»Wi, da ga-Ramadan povrne nazaj. Vlada prš-pravfja c^a Iekosežne ukrepe in zakone, da ib« pemiri^ Tripclitanhjo m povrnila red v de*e!o.
Zarota avstri|sko-roadžarsldih č£stxuk«»v proli avstrijski vladi.
DUNAJ, 2. »Arbeiler ZeiUmg javlja, da/ se je razkrila zarota astrrjfkih častnikov n«-* Madžarskem proti sedanji a\"stri. ki \iaaa,:n:. Zaroto je pomagala madžarka \'ad i v-lecf-česar je kancelar Renner pczva! k :.ebi :t>a-■džarskega poslanika dr. Gi-«tza,	:»
^a je protestiral pri madžar ki	z?.raiH>
njenega* postopanja. Madčareka vlajia je odgovorila, da niina ariiakršnih ve*! s kuko ;>reti-avstrijsko zaroto. Na Madžarsko je pvišlo samo 80 avstrijskih častnikov, V' se ni^o M'-1-j£li v Avstriji preživeti. Madi&rstka \ lada jim je izitazala svojo gostoljubnost in jih nastanila v ujetniškem taboru v ZaliK^erszcgo. Madžarska vlada je dovolrla v*tc^> na svoje r.-zent-lie ?amo neomadeževani-m lfirae:n, dočim avstrijska vlada sprejela v svojo državo navadne zločinec.
.»Arbeiter Zeitung« protestira odločno proti madžarski vltdi in zahteva od ente '.le, razoroži madžarsko vojsko, ali pa naj dovoli Avstriji, da se Sčkma brani.
LONDON, 2. »Times« javljajo, da bedo romunski, češkoslovaški in jugo»loven#ki odpe-slanci izročili mi-rovni konferenci izjavo, ;i;i bodo naredili sami konec madžarskim -p!i!-kam, če madžarska vlada ne poskrbi za podpis in izpolnitev mirovne ^ogodfce.
ČEŠKOSLOVAŠKI VOJAKI ČARJI USTAVILI VLAK Z POLJSKO.
PRA.GA, 1. Češkoslovaški vojaki in železničarji so ustavili v Bredavi (Lundenburg) vlak z orožjem in municijo, namenjen za Pcijsko. (Ugotovilo se je, da -je bilo orožje namenjeno za boj proti sovjetski Rusiji.
Edvard Vojen umrl.
PRAGA, 2. V nedeljo je umrl po dolgi bolezni igralec Edvard Vcjan, -najboljši dramatični igralec in prvi član Narodnega gledališča v Pragi. Vojan je vzgojil celo generacijo češkoslovaških Idramatičnlh »igralcev. Njegova hči se nahaja sedaj v Nemčiji.
MIR MED LETIŠKO IN
RIM, 2. Lctisko poslaništvo
RUSIJO.
v Rimu javlja,
'svoje usode in so se plakajcč cbrnile 'druga <ja je m;r mca Le tis ko in Rusijo že gotova od druge. Tcda v nc-irarjem krste so pognale stv2r> Predsednik letiškega odposlanstva v
»revolucija« za neizogibno posledico raz
pad Jugcsiavije na bcgve koliko kosov. Vsled toga bi ibila revolucija v Sedanji Juogslaviji zločin preti ujedinjenju ket takšnemu ali drugače povedano — narodno izdajstvo, proti kateremu ne bi bila nobena mera prestroga.
Z ezirem na j ugoslo vensko revolucijo, sera rekel gori, da je pravzaprav nemogoča, ker bi ne imela proti komu izbruhniti in .predvsem tpa, da bi bila veliko protislovje. Če nočemo ostati v naši misli na pol peti, tedaj, moramo dostaviti tukaj, da fci b:la revolucija v Jugoslaviji protislovje tt-di radi tega, ker ni sedanje stanje v Jugoslaviji kot takšno prav za prav nič drugega kot revolucionarno stpaje. Dogodil se je prevrat, s 'katerim je bila odprav Vena avstrijska vladavina in kateremu je 13'ledija omenjena jugoslo-venska pegedba. Ne more pa se trditi, da je ta pogodba završila ; jirgoslov ensko revolucijo«, kakor se ne bi moglo reci, da je ibila ruska revolucija završena z dogovorom ruskih strank, da se skliče »učrediteljnoje sobranje«.
*) Glej o tem vprašanju III. del študije.
Resolucija o jezikctv.nih »In šolskih stvareh predložena od g. dr. Karla PodgornJka:
Slovenci s Tolminskega-, zbrani 30. mafnika 1920. pri Sv. Luciji na javnem shedu Političnega društva Edineati:
1. protestirajo proti kršenju jezikovnih pravic domačega slovenskega prebivalstva, proti pačenju krajevnih imen, proti zatiranju narodnih zastav, znakov in slovenskih napisov in zahtevajo, da se njihove pravice v polnem obsegu -spoštujejo in upoštevajo, na (podlagi nepreklicnih zakonov in davnih navad, v javnem
tudi v
preti-oblastev na škodo slovenskega šolstva in o-gor-čeno zavračajo stremljenje, da bi se oviral in ustavil samosvoj kulturni razvoj slovenskega ljudstva, katero se ne more zadovoljevati s šolskimi napravami, ki so mnogo slabše od onih, ki si jih je bilo priborilo proti odporu avstrijske vlade in naspretstvu laških sodeželanov; od-Iceno odklanjajo takšne neprimerne poskuse, kakor učiteljišče v Tolminu in gimnazija v Idriji, 'vi v nebenem oziru ne odgovarjajo potreban domačega prebivalstva;
3.	z vso cdločrtosljo zahtevajo, da naj se na šoiskem .polju nemudoma vzpostavijo normalne razmere in sicer vsaj takšne, kaikor so bile pred vojno oziroma pred okupacijo; posebno da se odipre-jo vse ljudske in strokovne šole po vser? deželi, -kolikor se še miso, in zlasti tudi srednje šole in obe učiteljišči v Gorici;
4.	zahtevajo kenčne, da se na šolskem polju opusti vsako pc.iitalijančevanje slovenske dece, ker hočejo da bodi vzgojena in izobražena v svojem lastnem jeziku in da ostane chara-
nove korenine bukve in vzklilo je na tisoče in tisoče novih mladik. In tedaj še le je duh junaka našel t.cj mir ter vstal k novemu življe ju koristnih Ln elebrih stvari!
Take stvari govore li ?-Jud*z r.a zborovanjih dri^žibc, ki ms" bi bila (kmetijska! za aiavaiime more j Ijjdi enostDv.no nekaj neraziuinljivega, — ne-; dostepnega orlprostemu člo veškemu razumu.
Toda, gospo,d kcmc .dator man je v nadaljnih
s.vo;il3i izvajanjih pojasnil, da je pouk, ki ga je hotel dati s Fcgazzarc vo legeudo, v popolnem skladu z nameni, ki jih ti gospodje zasledujejo vsikdar in povsedi. Zaželel je namreč, da bi istotako — kakor legendarni junck — vrtali zopet »vsi »asi jstezki v duhu plodnega delovanja min?. Ko je naša paKtičaa odrešitev dovršena, moramo delati za naše polj-e.lelsko odrešitev !«
In da-je: Ko moremo danes svebedno izražati vso svojo jn'sel, moremo Itudi svelbodno oc'.pre ti vso s vejo dušo in reči svojim bratom, došlih <td onkraj starih in nasprotnih mej: Dobrodošla, prisrčni aai objesi naj vam govori, da ne odrečejo nikdar čntstva neizpremenjene-ga patriiotiiSflp., ki je vsakdar navdaja! na*iO institucijo, ustvarjajočo Iz nje branik italijas-stva!«
In potem Še: Govornik je, proslavljajoč predsednika Leopolda Maurocerja, ki so ga avstrijske oblasti dale aretirati radi veleisfdaie, nagi a šal: »Scdij ko je dosežea n™« glzrvni cilj, ko smo s titanckka aapotoai od vrati poplavljajoči sJavizem, ha |e stezal svo;e kreup^c dx> na-šega lepega rncija, sme naša družba pričakovati sredstev, da temeljito izpremeni svoje delovanje. -t
Priznajmo gc^ptrdiu komendatorju: beseda mu je bila vendar jasna. Vsakomur mora1 biti jasno, t paše. kake namene so zasledovali gospodje tudi s kmetijsko drfdžho! Prlznaino je tu, da nji-hova kmetijska družba ni bila' kmetijska, nikdar, ampak da so ji bili nagnem politični, da je ;bil nje kmetijski videz le vadba, ki naj bi mamila naše okoliške kmetovalce, ki so izključno slovenskega rodu.
Pa saj ni treba tu ni kakih nadaljnih doka-
Mcskvi je izjavil, da se morajo rešiti samo še podrobna tehniška vprašanja. Rusija priznava popolno neodvisnost Poljske.
t UKREPI PROTI REAKCIJONARNIM POIZKUSOM V NEMČIJI.
BEROLIN, 2. Predsednik pomeranske komisije in poveljnik druge divizije državne branike <ita objavila proglas na prebivalstvo, v katerem je pozivata, naj se ne da vznemirjati po glasovih o državnem prevratu. Proglas pravi, da prebivalstvo lahko izaupa oblastim, ki imajo voljo in moč za obrambo ustave in ustavne vlade proti vsakemu napadu.
Iz Monakovega javljajo, da se je našlo v Wulfelu pri Hannoveiju skladišče orožja.
IZID PRUSKIH DEŽELNOZBORSKIH VOLITEV.
BEROUN, 2. Pri deždnczborskih volitvah so dobili: kmetska zveza 5, konservativci 1, ljudska stranka 3, demokrati 1 in neodvisniki 9 poslancev.
AMERIŠKI SENAT ODKLONIL PROTEKTORAT NAD ARMENIJO.
WASHINGTON, 2. Ameriški senat je odklonil sprejem protektorata -iad Armenijo. Stvar pride še pred poslansko zbornico.
Zmaga turških nacionalističnih čet.
PARIZ, 2. Agencija Tlavas* ja\lja, da turške nacionalistične čete povsod zmagujejo. Zasedle so Bulon, Ada Bazar in oblegajo Ismid in Icemak. Obal južno cd Ismida in Mar-morskega morja je v njihovih rokah. Govori se o pogajanjih med vlado in pristaši Kcmail
njena slovenski narod^osli; zato zahtevajo še zov, ker zadošča že sestava njihovega odfbora: posebej, da se spet odprejo slovenske ljudske! Predsednik: Leopoldo conun. Mauroner. Odsele v Gorici in da se dovoli zopetna otveri- j borniki: Blasig proL Francesco, Brunner Ro-
NEREDI V TRIPOLITANIJI.
RIM, 2. V Tripolilaniji se dogajajo precej zagonetne stvari. Ugled italijanskih oblasti ni zadosti visok, da bi bil v stanu napraviti konec netranjm bojem med posameznimi plemeni, posebno v iztočnem delu kolonije, kjer jc poglavar Ramadan Šeteni v vojni s poglavarji drugih okrajev. Vojaški poveljnik v Homsu, polkovnik Citarella, je sicer poizkusil napravili red s lem, da je šel osebno v
M odrešsns Ssiitaslns.
Razveseljivo gibanje c.a Koroškem. \'a bin-kostni ponedeljek se je vrši' v Železni Kapj^i tabor cb ogromni udeležbi. Navdušenje med množicami neepisno. Govorili so domači župnik Grm dr. Oblak :x Ljubljane, korošti roj:-' dr. Miiller. Govornike je Ijucbtvo posltt';a'( / največjo pažr.jo in buru o od-obravalo n« H vajanja. Navdušenje pa se je povspelo na sv višek, ko je nastopil bosanski narodni posl -nec Džamonja, dospevši direktno iz Belgr^d. . Govoril jc v krasni srbščini, ki so l',ud;e povsem razumeli, kar podčrtujemo kit /*- •«> a-žno dejstvo .posebno, ko je govoril o Korof fi. Govornik se je poklonil pradedout • r ano starih koroških očakov, katerim Jc moral deželni knez že pred tisoč leti priseči na \i -vedskem prestolu gori na gosposveiskem polju. da bo varoval pravice nareda :n da uu "u> pravičen sodnik. Srbija, ki je os v«./, edila . v najprvo turškega iarma i»i zdaj Slovc.ice 1 Hrvate, je vrgla raz sebe ves -srtv.ki n:. Srbije ni več, ona pozua le d-./avo Srbov, h -vale v in Slovcncev, ena sc jc spojila ie v i.v. u samo mogočno Jugoslavijo. Najlepši in najdn -gocenejši nakit ji bo koroška Slove lija, nje : dijadem, njena krona. Brez krene .Jugoslavija misli ne more, — slovenska Koroška je ^ailepše, kar je videl v vsej Jugoslav:"», najlepše, kar nam podajajo naše ji:goslovvn.s!;e alpe. Jugoslavia ne kupn e glascv ena ne prihaja z dinarji. — Zastavlja 'tni pa svojo . in zato ni izgubljen niti Celovec, niti Go?pa-sveta, niti Ziljska dolina. Zaklir.ja jili pti no-Plinu na slavne pradede Koroške, ki so :e borili nad tisoč let za svoje pravice in niso on. -ga!i, zaklinja jili pri sreči otrok in otroke, otrok, da pri plebiscitu ne izdajo najsvetejšega na svetu —svoje matere in svoje domovine. Nepopisno navdušenje je sledilo tem pn^rčnrm besedam, — govornik je moral ponovno na 4 -vorniški oder. Nato jc še govoril goriški Slovenec, nadalje g. nadpoštar Ravn;har, nt l r Jevnik, g. .Jaklič, gospodična iz Velikovca i. dr., Ljudje sc Jvar niso hotel i raziti. — p" i ij. ,!i bi bili pezno do noči brez jela in pijače.
Dne 24. m. m. se jc vršil v Lagavasl Vrbskem jezeru krasno uspeli shed, k; 0.1 )»• Otvoril žuipnik S:nger. a glavni govemik je bil g. Mahkcta iz Borcvelj. Na to je govoril het Kar.dut. Zborovalci so se obvezali, da bodo z vsemi silami delovali na to, d;i ;e . -t ljudskem glasovanju v?c kort. .ko slovensko ljudstvo kot en mož izreče za Jugi Javijo.
Letoviščarji iz vseh krejov Jugoslavije na Kcre«kc! — Iz Borovelj: i 1 di boj, ki ga bi;e jugcik^venski narod in zlasti nje^a slovcnf\i del za severne meje, ja gotovo rr.zg:asil ne slovenske Koroške po celi Jugoslaviji. Aljrtika dežela, ki jo deie od nekdanje Kranj ke Ifcpc Karavanke, je polna maravnih kra:.jt. Zlasti' lepa so koroška jezera, cd katerih jc v sla-venskesn de!u največje in najlepše Vrv.ko jezero. Ob njem je vse palno hotelov, pent'-;0-nov in vil, prirejenih za Irtoviščarje :n (e sploh vsa pokrajina tam eno samo krasno letovišče velikega, razkošnega stila, ki prevzame ob primernem negovanju lahko svetovno kon-
PODLISTEK
Branka.
Avgust Seaoa. — Posl. M, C—
(2)
r-Kakor svoje delo seveda.«
: Zdi se mi,« je odgovorila Branka v zadregi.
?Ha! Ha! Ha! Divno! Divno!«t je udarila Hermina v smeh ter jc, previjajoč se, začela poskakovati po sobi, da so ji kile skakale okolo glave. ' Kako se bo dragi major divil silnemu napredku svoje hčerke, ko bo gledal tvoje rdeče in zelene vbcde. Kakor da ga vidim pred seboj. Poreče, da so šole sedaj mnogo bolje. Morda napravi az svoje hčere tudi nadebudno preparantko. Oh, siavila bi! Ali tudi jaz sem doživela nekaj takega. Učim se, kakor veš, risanja doma, je temu kakih šest let. Tudi moj oče je vprašal starega učitelja, kako da napredujem. Izvrstno, ie odgovoril ta stari risalni stroj vsakokrat; pa ko je bilo lega izpraševanja vedno več, je izjavil učitelj, da moram svojemu očetu za bodoči god napraviti sliko. Dal mi je predložek: nekake koze pod starim stolpom — ali podobna neumnost je bila. Zdi se, da je več zagrebških očetov dobilo le koze pod tistim stolpom za svoj god, ker ie bil predložek po vraiie izlizan. AH meni
ni šlo to nikakor izpod rok. Stolp je vedno prihajal izpod svinčnika grbast, koze pa so imele mesto brade — brke. Slednjič se je učitelj razsrdil, razdr! grbasti stolp in bradate koze. ter začel sam kopirali svoj original; jaz sem podpisala Hermane« ter izročila očetu koze za god. Oh, tudi on se je divil mojemu napredku, pak je poklonil učitelju 5 goldinarjev. Glej, tvoje papuče so isto kot moje koze.«
Branka je na to vpirala svoje oči v Her-mino.
.»Kaj me gledaš?« je vprašala plavolaska.
»Tvoj smeh mi ne ugaja. Tudi meni je to delo nekako odurno, ker je na vse zadnje prevara. Da nisem siljena iskati z i^lo zaslužka, pri Bogu, da ne bi delala tega! Tebi ni umetnost nič — ti se smeješ temu lahkomiselno. -Pusti pridige, prosim te! Nisi še učileljica. Jaz ne držim nič na to risanje, to francoščino, t aglasovir, zgodovino. Dekl? se seveda mora ■ičiti tega, da more vsaj reči, da sc je učila. Ali, draga, to ti ne velja nič več nego umetno cvetje, ki je eno sezono nosiš na klobuku, pak je zamečeš. Dokler sem dekl^, si krajšam čas s tem, ali, čim se omožim, vrž<?m note, te risarje, to zgodovino in frano;ke vaie za peč.
»Hermina!« se je razvnela Branka, ali takoj je jezr-o obrnila glavo In zaključila: »Kdo l o pa le tiCvoril s teboj o ;e:n?<
»Ne m€ii vsega po sebi! Ti hočeš bili mo-
c. muka na vsak način, kvanš si oči z iglo in knjigami, celo v politiko siliš. Da vidimo, kam uovede to!s	j
•Piosim te, se Ji, pomir. se malo.* f-očem. Sedenje mi je ^.cp.rio. Hvala Bogu, da noiem po tolikih letih s.ob«dio stati!«
»Vo tolikih letih!« se jnasmehnili Branka — r-idi, ne bodi neumna! Meui 1 nisi še starka.* Stara nisem, hvala Bogu, po letih, pač pa pc- šolskem robstvu. Narobovala sem se tud: preveč in proti svoji volji nn klopeh učiteljišč. 1'gubiia sem svoja najlc-j:! leta za knjigami. Hvala Bogu, da je m^nul ia čas egiptovskega suženjstva; hvala Bogu, d i nisem več prepa-rantka, bitje, ki ni ne učiteljica ne grofica, ki nima pravega mesta v dru/.'>i. Sedaj imam jvo-jo diplomo v žepu, a ta ml daje prav;:c, da svobodno skačem po svoji volji, ne da bi vpraševala ne inšpektorja, na direktorja —na. vi-dii, tako-le!« je vzkliknila liermiui ter sc je pokajoč s prsti, začela sukati na eni nogi. Branka jo je pogledala samo i2pod očesa.
>-Da, da,« je nadaljevala Herir.ina, -glej me, kolikor te je volja, vse lo doslej zabranjeno sadj^ smem trgati odslej po svoji volji in je bom trgala, a strogi inspektor nima pravice, da bi dvigal name svoj kazalec. Kolika slast! Ko so mi ljudje doslej govorili ^Gospića!«, smatrala sem to za neko ironijo; sedaj se ponašam s tem naslovom, ker mi daje pravico do
romantičnih doživljajev, ki so mi kakor vos, posebno dragi. Tak naslov -gospica« jc vsa-kako pot do - gospe«, kar je na vse za.lnje pravi in edini cilj ženskega življenja. <
»Ne vem, kaj ti razumevaš pod »gospo«, je pripomila Branka, -ali. reci mi samo eno: mari ne postaneš učiteljica? < r;Niti na kraj misli mi ni.« ;-Cemu si se pa potem učila in položila celo izpit?«
a Morala sem. Tako je hotel moj oče. Dragi
je v življenju doleti nesreča Ji beda, pa t »oš imela diplomo v žepu, s katero si boš mogla, služiti vsakdanji kruh. Vsaka ko želim, da naučiš kaj praktičnega. Tako mi jc govoril moj neusmiljeni roditelj, ko sem dovršila vi;- • dekliško 50I0.
Ali kaj si odgovorila na to?
Spustila sem se, »seveda, najpjt-j v jek, ko sem se bila nasitila knjig.
-Ali, ti se učiš lahko, ker si nadarjena!
Nič za to. Pravim ti, -da sem bila s ta ti-
moj oče je sploh čuden svat v takih stvareh, stih modrosti, željna družbe in zabave kar '	..........nam nemih soiski zakon zabran j jjc. Udarna
in sirota mati ima ž njim dovolj borbe in otepanja, ali ne koristi ji nič. Oče je, kakor veš, visok uradnik, ima lepo plačo, a jaz sem mu edinka. Po tem vidiš, da me ni potreba gnala v nesrečno preparandijo. Nu, oče je rekel: Bog vedi, kaj se more zgoditi, danes smo, jutri nas ni. Vsakako treba že v mladih letih poskrbeti — naj gre za moško, ali žensko glavo —, da se kaj nauči, da nekaj zna, in da, če bi prišla nesreča, zna stati na sv oji nogi in ne obupa v življenju brez pomoči. Ti Hermina sc boš učila za učiteljico. In ko dovršiš nauke, postani učiteljica, če ti bo ugajal učiteljski poklic. Ce ti ne bo ugajalo, in če bom jaz živ, moreš ostati v hiši in se pozneje možiti; ali pa boš vsaj kaj znala — celo več, nego mnoge zagrefcšiie gospice ,s katerimi ne more človek govoriti niti resne besede. Ce pa le kasne-
sem v jok. pravim ti, da se jc po hiši razlegalo, a »tudi majnica mi je silno pomagala s svejimi soiz.'imi. Vse zastonj! Oče je odrezal slednjič povsem resrto: Ali greš v preparandijo, ali v brzojavno šolo! Pri teh zadnjih besedah se nii je zamoglelo, malo da sc ni se en zrušila. Jaz pa telegrafistka! Občutila sem, J* tu ne gre ea-mo za praktični nauk, ampai<, da me moj dragi roditelj noče prerano puelili v .praktično življenje, ter me jc hotel še za kako leto prikovati na šolsko klop. Koliko sva prosili jaz in mati, koliko jokali, ali na najine s obte je odgovarjal oče vsakikrat: trdna volja je, da se naučiš kaj praktičnega! Vidiš, draga Branka, tako sem postala prepa-randka!«
(Dalje.)
V Trstu, dne 3. junija 1920.
EDINOST« 5t t*. 126.
Stran nt
kurenco. Giede iprarodtaib krasot je to jezero, ležeče nad uležUani Iroimi, s katerih se nudi krasen traa^eki na Kara?va«ke na eno in ne mesto Celovec ter na ravasino tja proti slav« nema Goopo&vetskerou p,c*j-u na -drugo stran, *9«tovo ena najlepših sli celo najlepša točka Jugosaavije. Prrave.-no jc z& izhodišče r^r.ih roaajftih in večjih izletov po okolici, začetni-škiii plani?!sikih tur in .ludi večjih tur iza iz-\ežfcane turiste. V ostalem so hoteli itd. preskrbljeni z vsem potrebnim razkošjem, preskrbljeno je tudi v vsskejn oziru za razne športe, vožnje po jeizeru rebji lov itd. Cene so; zlasti za goste iz pokrajin, kjer ?c bil še pred uedinjenjem v veljavi dinar, naravnost neznatne. Toda iuidi v splošnem so zmerne. Dana ;e prilika tudi za konverzacije v francoskem, angleškem ter češkem jeziku. Ako pride dovolj gostov, je samo ob sebi umljivo, da bo i slovenski Ln s*bsko-hrvatski jezik zastopan Cako čsetno, da se bo sleherni J posloven lahko zavedal, da biva — čeprav na skrajni severni in najbolj ogroženi meji — vendar ped okriljem Jugoslavije. Sesija traja od 1. ms;a do septembra. Podnebje -ugodno in zlasti letes izredno prijazno. To letovišče je leos prvič odprto svobodnim državljanom iz svoirodne Jugoslavije, kajii prej so se tod šopirili Nemci.
Vsa podrobna pojasnila in navodila daje brezplačno J isgoslo vensko generalno poverje-ništvo za tujski promet v Sloveniji v Ljteblja-ni, >ter ekspozitura gen. porverjeništva v Borovljah na Koroškem.
B&mmim ^esti.
Umrl je Peter Furlan pok. Kristijana dne 31. majnika, najstarejši mož v katmarski župniji. Rojen je bil 11. aprila 1824. v Crnotiču. Bil jc posestnik pri Sv. M. M. spodnji št. 310 na Krajleršči*. — Bilo m<u je 96 let, 1 mcscc, 20 dni.
Le železno čelo more tako ?2gati! V Puli je začel izhajati nov italijanski list pod imenom r II naovo Oiornale . Toda vedimo: le fme je novo — hudobija in brezsramnost ste stari, podedovani po proslulem: Giornalel-tu -. t.II Nuovo Giornale ; je podal že v par dneh svojega življenja na j izdatnejši dokaz zato. Pokazal je svaje drzno železno čelo, ki bi moglo v svcje namene zatajevati tudi laka no-iorična dejsva, kakor je n. pr. to, da ljudje hodijo po zemlji in da solnce sije na nebu. Z vzl-rom na pritožbe z naše strani, .da so oblasti e?p?rale naše šole, p'Še n. pr.: Dobro: mi trdimo odločno in poživljamo vsakogar, naj trdi mafprc*no: da italijanska vlada n« zaprla v 5stri ni ene šole; da Je celo otvorila vse sole, ki jih je Avstrija zarila* v ko'ikor je mogla (ZtaH-a cvmreč) storiti to z razpoložljivimi slovarskimi nčitcVi!!« Za tak poziv treba res nezaslišane breze oraznesti — najdrzovltejšega železnega čela! Nu, našli so sc ljudje, ki so io čelo neusmiljeno butnili z loparjem: z dejstvi, k konkretnimi, neoporečnimi podatki. Pazm-<ski * Pučki Prijatelj« je priobčil celo dolgo vrsto imen krajev, kjer so cblasti zaprle naše šole. Navajal občine, kjer jc bila poprej vrsta hrvatskih šol, a je ni danes emi ene, oziroma, kjer so prejšnje šole izpremenili v pol miš-pol liča, kjer se preganjajo ljudje, čc zahtevajo, naj jim dado zopei hrvatske šole. Pač pa so oblasti preko noči odpirale v hrvatskih krajih italijanske šole ter odgnale ali pa odposlale r.a dopust na nedoločen čas hrvatsko u-čiteljitvo. Kolika perfidija je torej v trditvi, tla so oblasti odprle vse šale, kolikor je bilo ■le možno z ozirom na razpoložljivo« hrvatsko učiteljstvo! I seveda: čc si koga odgnal, ti r.i več — na razpolago. Ali, z drugo besedo: niso hoteli imeti na razpolago našega učiteljstvaf Pri tem pa treba še naglasiti kričeče dejstvo, da so postopali pri tem brez vsakega zakonitega razloga ali povoda, samovoljno in s politično tendenco. V nekem primeru so n. pr. oJ-lov'tev dotičnoga učitelja utemeljevali z navedbo, da je ;ugos!ovenski agii&tor, češ, da je zsČelkcnt vejtje interniral« — Avstrija! Italija ki v opravičevanje svojih političnih preganjanj poživlja kot kronsko pričo reakcionarno Avstrijo — mari ni to prizor za bogove, ki se ga pa mere le sramovati vsak pošte:! in vesten Italijan?! Tako nizko padajo li ljudje, ki sovražijo resnico in ki jim je edini gonilni nagib se?po sovraštvo, ki mu ni nobeno nasilje pregrdof! V nekem drugem slučaju .so opravičevali rekši, da je dotičen učitelj rad? svojega za ljudstvo koristnega dela zelo .priljubljen io spoštovan in ga treba zato cd-t Iraniti! Kolika monsiruoznost: če kdo deluje na korist ljudstva in po njegovi volji, jc nevaren za državo...! Vse to pa seveda ne bo oviralo t:stih Giornalov« in Giornaiettov«, da ne bi nadalje kričali o barbarstvu pokojne Avstrije in da ne bi slavili svobode in vseh drugih -dobrot , ki jih je doživel naš narod in jih doživlja dan za dnem. Pa saj tudi ni drugega pričakovati od Ij-udi, ki so začetkom vojne leta 1914. složno z avstrijskimi žandarji nas lovili, ovajaii nas in pljuvali na nas kot -srboMle, ter so, sledeč svojim glasbam kričali po ulicah proti Slovanom in zahtevali vojno p;oii Srbiji — prati Srbiji, ki je bila potem najzve = le ša zaveznica h*di Italije!
Je 1» to velika ialijaoska sloboda? Neprestano čitamo i čujemo sa strane talijanskih nacionalista o velikoj slobodi i pravednosti, koju nam je tobože donela Italija. U isto vreme oružnici dan na dan zatvaraju stotine i stoiine aiašlh ljudi i to bez ikakvog razloga. 1 ovdašnji zatvori su krcati naših ljudi, koji već mjesece i mjescce čekaju, da dodju pred sud. Spomenuti ćemo i opet jedan slučaj, koji ija-^no govori o nepravdi, koju čine talijanski o-jtžnici u zaposednutUn ^krajevima. Početkom meseca marca o. g. bi uapšen (zaprt) na Sušaku bivši tajnik rečkog jugoslovcnskog Narodnog Veća g. Josip Riemcr, i to po rečkim detektivima i privolom sužftčkih tal. orožnika p/edan rečkoj kvezturi. Kako se to može dogoditi, ked talijanska vlada tvrdi, da nema veza sa D'Annu»zijevini organima? Pošlo so se vsaka nekoliko dana D Annunzijevi organi na Reci osvedočili, da su g. Riemera po nevinom i nedužnom zatvorHi, pustiše ga: otpratiše J^remili) na Suše k. Su&ački ga oružnici za-dhžaše i nadalje u zatvoru, samo da im se ne može prigovarati radi ovog poave neopravdanog čina, i umesto da ga puete, šalju ova-mo u Trst, gde evo već 3 meseca leži u tam-
nici i čeka, da do-dje pred sud. Poznato nam je, da proti g. R. nema nikakve opravdane optužbe te zato ne možemo da shvatimo, kakvim pravom mu vojne cfckttti kradu njegovu osobnu slobodu i uništavaju njegov mladi život. G. R., koji se tek pred nekoliko meseci postavio na svoje vlastite noge. je <usled zatvora financijelno i materijalno upravo uništen, a da nije kod toga jadniče niti najmanje stvari za-krivio. kraja M oružnici pravo uništavati ljudsku ekcisteacu? Slaže li se to sa ciljevima velike i slobodne ideje, o kojima nam se neprestano govori? Zašto ga ne zovu aa sud, ako je kriv? Ali to je baš ono: da je kriv, bi ga sigurno zvali, ali pošto je nedužan, mora da sedi u tamnici! Šla kažu nato naše oblasti i naši veliki osloboditelji? Kako dugo če sc još naši ljudi nevino zatvarati i držali po zatvorima?!
—a.
Dr. Faidutti se hoče baje povrniti na Goriško. Sodbe med našim ljudstvom o tem bivšem deželnem glavarju Goriške so bile — izlasti po zlemu Avstrije — zelo neugodne, da, naravnost -srdite. Zbežal je in estavil deželo in ljudstvo v najhujših časih, ko sta potrebovala kakor še nikdar pomoči, zaščite, zasJombc in tolažbe. Z ozirom na dejstvo, da je bil Faidutti zagrizen avstrijakant, zvesto u-dan wa Dunaju, radi česar so ga i-redentovci smrtno sovražili, dohaja vest o nameri njegove povrnitve zelo presenetljivo in umestno je vprašanje: kaj se je neki zgodilo, kar je omogočilo Faid.utti;u sklep za povrnitev? Razlago, ki morda ni neosnovana, daja »Goriška Straža . Socijalisti so shrupeli proti povrnitvi Faiduittija. Goriški list pa meni: »Če je res, da je Faidutti tako nevaren socijalistom, ali danes, boljševištvu, tedaj mu italijanska vlada rada izpregleda njegovo nekdanje avstri-jakantsLvo in ga pokliče nazaj, češ: vrni sc kmalu in zajezi v Furlaniji naval kemunizma, ki ogroža obstanek italijanske države. V politiki treba marsikaj pozabiti, sposobne ljudi zase porabiti; in da bi to znala italijanska vlada, na to pozabljajo laški socijalisti!« — To fci bilo nekako po tisti znani: : Povrni se — vse jc pozabljeno in odpuščeno!« — Povrni se in — služi nam! Nu, to je na koncu konca osebna stvar dr. Faidutlija in bi nas ne zanimala dalje, če bi se nam cb znanih kvali-j te tali tega moža ne bilo treba bati, da nc bo : le v strašilo socijalistom, ampak da bo mel&l j polena tudi pod slovenska kolesa, kakor jc ; že to delal pod Avstrijo. Na vsak način rno-! ramo biti — če se Faidutti res povrne — pri-; pravljeni tudi na to možnost!
Naloga in dolžnost kulturne države. : Go-I ri^ka Straža piše: Vsaka* kulturna država J skuša svoje podložne, neuke ali nekulturne j narode povzdigniti h kulturi. Italija pa skuša kuHurti slovenski narod pahniti med analla-, bete s tem, da mu zapira šole! — Če jugoslo-venski delegatjc sklenejo z italijanskimi dele-• gati v Pallanzi sporazum, ne da bi nam Slo-| vencem, če že ni drugače mogoče, zagotovili avtonomije, da bomo imeli svoje šole in da o-: hranimo svoj jezik, tedaj naj vse skupaj hu-dič vzame! — Tako poslednji vzklik jc morda nekoliko — kako bi rekli — nesalenski, ali ima lo dobro, da prihaja iz poštene, a globoko užaljene duše, in da povsem odgovarja žagi enelemu čustvovanju našega ljudstva. Sami nočemo obnemoglo kloniti v j ar m. Pa naj pride nasilje...! Pripravljeni smo tudi na to, ali z zavestjo, da se je nasilje še vsikdar — prej ali slej — maščevalo nad tistim, ki $e js zagre-šal. Zgodovina Avstrije in nje sramotnega propada — uči tako.
Enako svobodo za vse! Prejeli smo: V zadnjih časih se jc začela s strani sccijalnodem. delavstva velika agitacija »za to, da naj bi bilo vse delavstvo brez razlike zavarovano edino le v okrajni bolniški blagajni. Ta agitacija zavzema v nekaterih podjetjih že naravnost o-bliko nasilja, terorizma. Delavstvo, ki ni zavarovano v okrajni bolniški blagajni, katera je, kakor pač znano, v socijalnodemokratskih rokah, se grozi, da se bo zahtevala njih odpustitev z dela, in druge podobne stvari. Ta agitacija je predvrem naperjena proti našemi-delavstvu, ki jc zavarovano v naših starih bolniških zavarovalnicah, v obeh naših podpornih d ruš ti h, Delavskem podpornem društvu^-in. Tržaškem podpornem in bralnem društvu , poleg teh pa tudi proti onemu delavstvu, ki je zavarovano v raznih italijanskih podpornih društvih. Ker veljajo za zasedeno ozemlje še vedno, in bodo tudi najbrž še nekaj let veljali avstrijski zakoni, je tako postopanje socijalnih demokratov ne samo skrajno mrzko, temveč tudi naravnost protizakonito. V zmislu zakona ima delavec neizpodbitno pravico, da se zavaruje v tisti bolniški blagajn:, v kateri se hoće sam zavarovati. Nihče ga ne sme siliti v to ali ono bolniško blagajno, ali da bi prestopal iz ene .bolniške blagajne v drugo, ako noče sam. Razume se seveda, da mora biti 'bolniška blagajna (podporno društvo), v k&tero se hoče vpisati, ali kjer je vpisan, oblastveno priznana za enakopravno z okrajno bolniško blagajno. Taki o-blastveno za enakopravni priznani ste pa obe naši podporni društvi, in zato je, kakor smo že rekli, ona zgoraj omenjena nasilna agitacija za prestop v okrajno bolniško blagajno Še tem odurnejša, in bila >bi pravcata zlorabna kršitev veljavnih zakonov in odredcb, če bi se vršila sporazumno z okrajno bolniško blagajno. Naše : Delavsko podporno društvo* se je ustanovilo pred 40 leti, ko o okrajni bolniški blagajni še ni bilo ne duha ne sluha, a »Tržaško podporno in bralno društvo« je le dve leti mlajše. Šele dobrih 12 let po ustanovitvi naših diruštev se je ustanovila okrajna bolniška blagajna, ki svojemu članstvu ne nudi nič več kot pa naši društvi, oziroma morda, kar se tiče dobe podpore celo še manj. In končno bi vprašali tudi, kje je tu vendar tista socijalnodemokratska pravicoJjubnost, s katero sc tako radi ponašajo, kje je tista enakopravnost za vse, katero tako radi poudarjajo, če hočejo z nasiljem in terorizmom odvračati delavstvo od naših podpornih društev? Naše delavstvo naj le <bo prepričano, da mu v tem pogledu nihče nima pravice zapovedovati, da ima edino le ono samo pravico odločevanja, kateri bolniški blagajni hoče pripadatir da ima, ako bi se mu hotela na kakršenkoli na-čin kršiti ta pravica samoodločbe, na 6voji strani zakon in cblasti, ki so ga dolžne čuvati.
Zato pa tudi pozivamo delavstvo, naj se ne da ostrašiti z nikakšnirai grožnjami, temveč naj se še tem trdneje oklene svojih starih podpornih društev. Prestop iz ene bolniške blagajne v drugo ni le mogoč, temveč svoboden, in se po šestmesečnem članstvu ne more m ne sme odrekati nikomur pod nobenim pogojem. Enaka pravica za vse; zato pa tudi enako pravico do samoodločbe v bolniškem zavarovanju našemu delavstvu!
R&zrekvizicija stanova«j in drugih prostorov v Trstu. Generalni civilni komisaršlat v Trstu nam je poslal: V svrho, da se olajša rešitev stanovanjske krize in vzpostavitev civilnega in trgovskega življe i ja v Trstu, si je generalni civilni kemiarijat mnogo prizadel, da bi postali mnogi po vojaških in civilnih oblastih rekvirirani prostori zepet prosti. Odlcčno pomu-ja-nje N;. E. generalnega cvitnega komisarja potom njegovega urada za rekvizicije in stanovanja, ie imelo uspehe, ki zasiužujejo, da se naznanijo občinstvu. Tako je v iremesečju -d februarja do aprila, počtc&atcč vedno v popolnem sporazumni z vojaškimi .afcuastvi, g. generalni civilni komisar dosegel, da .je bilo raz-rekvirkanih več kot 200 prostorov, med katerimi 94 oprenrijenah -stanovsi.j. Rekvizicije pa, ki ostanejo v velavi, odgovarjajo v seda-n-jean h'-poi stvarni«m in neobhodnim potrebam kr. vojske in javnih uradov. Vendar pa ima Nj. E. civilni komisar namen izvršiti nove raz-rekvizLcije, kakor hitro preneihaijo potrebe javnih koristi, ki se povzročile posamezne rekvizicije.
Olajšava vpisovanja na icr. poljedelske visoke šole. V seglacifU s tem, kar je odredilo ministrstvo za javno prosveto s svo;7m odlokom od 21. januarja 1920. -g^ede c-biLorije-n+rv, ki so položili zrelcs-Lni iz>p:t o? izrednem Teku v februarju in marcu, je ukrenilo m:.nici'rstvo za poljedelstvo, da se lshko vp-išejo na kr. poljedelskih visokih šolah za celo tekoče šok ko leto vsi- listi dijaki, ki so ofo keneru zadnjega šolskega leta pad4i na šest mesecev in ki so položili izpit z dcibrkn uspehom. Ta ukrep velja tudi za dijake iz onLh krajev v Dalmaciji, ki se nahajajo -onstran premirae črte, v koii-ikor odgovarja njihov položaj omenjenim pogojem.
Prošnje za cdškodiiino političnih pregnancev na Primcrskcss. Generalni civilni kemisa-rijat nam poroča: Dne 29. maja "je imela v dvorani generalnega civilnega komisarjata svojo prvo sejo komisija, ki je tbila ustanovljena v zmislu odloka ministrskega predsednika cd 1. aprila 1920 , v svrho, da pregleda prošnje tistih Primorcev, ki so bili preganjani sc strani bivše avstrijske vlade. V odsotnosti •Nj. E. generalnega civilnega kemiarja je imel otvoritveni govor g. generalni pedkemisar. Predsednik komisije, g. dr. Jakob Orbanich, odvetnik apelacijskoga sodišča, je imel vzvišen govor, v katerem je naglaša! važnost čina, s katerim je postala italijanska vlada varuhi-lja pravice političnih preganjanccv, da debi-jo cd avstro-ogrske vlade primerno odškodnino. Svoj go\or -e zaključil naslovijujoč na Nj. V. italijanskega kralja med splošnim ploskanjem vse komisije nekoliko udanostnih misli. Komisija je naLo po. dolgi razpravi sprejela nekoliko ukrepov splošne važnosti ter je sklenila, da se to od časa do časa sestajala v svrho svojega delovanja.
Bojkot proti »Rizc?ki bank?« in »Italijanski eske-mptni banki-. Tukajšnja delavska zbornica jc povabila svcje člane, naj začnejo bojkotirati v naslovu omenjena denarna zavoda. Vzrok takšnemu postopanju delavske zbornice jc treba iskati v zadnji stavki bančnih uslužbencev, a sedaj se zahteva od njiju, da se i-majo odpovedi preklicali. Ker nočeli prizadeli banki pristati na to, se -jima je napovedal bc'kot, ki se lUrfi izvaja. Tako se je pred nekaj dnevi imeli vkrcati v presti luki večja količina grozdja na račun oBanco di Roma<', a delavci ga niso hoteli nakladati. Tudi delavci, ki so delali razne poprave v prostorih o-menjer.ih zavodov, so se pridružili gibanju in niso hoteli do^ ršiti že začetega dela. Tiskarji so se baje tudi izjavili za .bojkot, tako da se ne izdelujejo nobene tiskovine več za »Banco di Roma in Banca di Sconto«. Bojkclno gibanje se baje razširi tudi v Rimu, kjer se nahajate centrali prizadetih zavodov.
Stavka v kamnolomih pri Sv. Ivanu končana. Ta stavka, ki je trajala 24 dni, se je končala, ker se je med podjetjem in delavci dosegel sporazum. Danes se je v kamnolomih delo zopet začelo.
Nagrobni spomeniki pri Sv. Ani. Tukajšnji magistrat naznanja: V najkrajšem č?su se bode pripravilo 10., 11. in 13. vrsto X1L1. kosa na pokopališču pri Sv. Ani za nove grobove. Na tem mestu ležijo telesni ostanki tistih ki so umrli od 23. marca do 24. ma»a 1911. leta. Z ozirom na omenjeno preureditev tega dela pokopališču, sc naznanja prizadetim, da imajo pravico dvigniti nagrobne kamne in druga mrtvaška znamenja z rečenega prostora do 20. junija 1920. V ta namen se ;bodo morali izkazati pri pokopališkem čuvaju s 'potrdilom, 'ki jim je izda IX. oddelek mestnega magistrata (ul. della Sanita 25), ako dokažejo na podlagi listin svojo pravico do spomenikov. Po spomenike sc bo lahko prišlo vsak dan razen sobot in praznikov. Po 21. junija pa ne bodo mogli več prizadeli dobiti spomenikov, ki zapadejo na prosto razpolago mestne občine.
Angleški in francoski začetni in nadaljevalni tečaji in tečaji za deco in trgovsko korespondenco (na Acqued&ttu 20, I. nadstr.) Opozarjajo sc vsi oni, ki so se že vpisali, kakor tudi oni, ki bi se želeli vpisali, da se prčne potzk prihodnji teden, v torek 8. t. m. ob 7 in ob 8 zvečer. Priporočamo najlepleje našim ljudem, da bi se v čim večjem številu prijavili k učenju teh velcvažnih svetovnih jezikov. Prijave se sprejemajo šc vsak dan od 18 do 20.
Cepljenje kczic. Tukajšnji magistrat poroča: Cepljenje kožic se je eačelo 1. junija in bo trajalo do 15. julija t. I. v naslednjih prostorih in v nastopnem redu: 1. Za okraje Sv. Vid, Staro in novo mesto v mestnem fizika tu (ul. Riccardo Pitteri št. 2, I. n.) vsak dan razen praznikov od 11.30 do 13 ure. 2. Za Okraje Nova mitnica vsake srede in vsake sobote od 9 do 10 ure v ambulatoriju v ul. Giulia št. 14 (dr. Hannapel). 3. Za okraj Stara mitnica vsake srede in sobote od 8 do
9 -ure v zdravniškem ambulatoriju v ul. Gin-nastica (dr. Laurinsich). 4. Za okraj Stara mit-
nica- B vsake srede in sobote od 9 do 10 ure v zdravniškem ambulatoriju v ul. Settefontanc 14 {dr. Marcovich). 5. Za okraj pri Sv. Jakobu vsake srede in sobote od 8 do 9 ure v ambulatoriju v ul. Rivo 46 (dr. Montr). 6. Za škedenjski okraj v?ake srede in sobote od 9.30 do 10.30 v ambulatoriju na št. 41 v Šked-nju (dr. Freiberger). 7. Za okraj Sv. Ana vsake srede in sobote cd 8 do 9 ure v ambulatoriju, Istrska cesta 8. (dr. Aviani). 8. Za Kja-din vsake srede in sobote cd 8 do 9 v zdrav, ambulatoriju v vri- Settefontanc 14 (dr. Stu-parich). 9. Za vrdelski okraj vsake srede in sobote cd 8 do 9 ure v ambulatoriju v ul. Giulia 82 (dr. Vianello). 10. Za rcjans&i o-kraj vsake srede in sobote od 10 do 11 v zdr. ainb. v ul. S. Ermacora 1 (dr. Bellen). 11. Za Barkcvije vsake srede in sobote od 9 do 10 ure, Barkovlje na barkovljanskem obrežju št. 65 (dr. Guastafia). 12. Na Prošeku vsake srede in sobote cd 12 do 13 ure v zdravniškem ambulatoriju (dr. Bechtinger). 13. Sv. Križ vsake srede in vsake sobote od 10.30 do 11.30 v zdr. ambulatoriju -{dr. Bechtiager). "14. Na Opčinah vsake srede in sobote od 9 do 11 v ambulatoriju na št. 209 (dr. Davanzo). 15. V Bazovici vsake srede in sobote cd 8 do 9 ure v ambulatoriju na št. 186 (dr. Sadnrg).
Izseljeni!ki vlak. Oni, ki niso še prinesH potrebnih potrdil za iprifilcdnji izs^jeni^u vhtk, naj se požuri;o, ker treba zaključiti priprave za odhod vlaka. — Urad, ulica Torre Kanca 39, I. nadstropje.
Brzojavi janje v Citicifo. Poštno ravnateljstvo poroča, da se bodo sprejemale brzojavke za v Adano, Ponzanzi, Rozan, Mersine, Tar-spus in Cemanie v Ciliciji ter se bodo odpravljale po polovična tarifi črez Malto-AIeksan-drijo in Beyronth. Dovoljena jc samo italijanščina, francoščina ali angleščina.
Dramatični odsek pevskega društva »Jadran« v Trebčah javlja, da se nameravana prireditev odloži radi nepričakovanih ovir na poznejši čas.
Tržaško pogrebno društvo pri Sv. J»kob;i
vabi vse svcje člane na važno posvetovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 6. junija, v dvorani »Del. kons. društva« ob 17 pop. Glavarjem družin, ki so člani zgoraj omenjenega društva, se nasvetuje, da pridejo vsi na posvetovanje, ker se imajo razpravljati važne društvene zadeve. — Odbor.
Pckojn?ne zasebnih uradnikov al pari. Razsodišče pokojninskega zavoda za uradnike v Trstu je razsodilo, da se na .podlagi naredbe vrhovnega poveljništva od 15. 5. 1919 morajo izplačati pokojnine al pari od 1. maja 1919 dalje. Vsled le razsodbe je pokojninski urad ukrenil potrebno, da sc pokojnine obračunajo al pari. Obenem s svojim obrokom za mesec junij bedo prejeli prizadeti tudi razliko od 60—100% pokojnine od 1. maja 1919 naprej.
Akad. fer. društvo »Ikdkan« ima sestanek jutri, 4. t. m., ob 21 v prostorih Slovanske Čitalnice. Prosi se za pcincšlevilno udeležbo, ker so na dnevnem redu važne stvari.
Italijanske carinske pristojbine v kraljestvu so se — kakor poroča rimski >Uradni list cd 31. maja —s kraljevim odlokom uveljavile tudi v zasedenem ozemljil.
Telovadno društvo ^Sakol« * Videli priredi dne 6. t. m. celod neven izlet v Divačo in Ško-cijan. Vabljeni so vsi Sokoli, Sokoliće iu prijatelji Sokola. Podrobnosti sc priobčijo v sobotni izdaji »Edinosti .
Stavka kemičnih uslužbencev dokončana. Včeraj so se dokončala pogajanja med Ivor-nicami in kemičnimi delavci, vsled česar se je slavka dokončala.
Ženska podružnica CM Družbe v Trstu priredi v teku letošnjega poletja veselični venec za naše sirote v Trstu in okclici. Odločila se je za ta korak radi ogromnega Števila sirot, ki nimajo cd nikoder pomoči. Vsled lega •prosi vsa pevska, dramatična in druga društva v Trstu in okolici, da ji blagohotno pomagajo s svojim sodelovanjem v dosego postavljenega si cilja. V nedeljo, dne 6. t. m., cb 10. uri prcdpoldne se bo vršilo v Slovanski Čitalnici v Trstu posvetovanje, kako naj bi se udejstvil nameravani veselični venec. Na-prošena so vsa društva, v prvi vrsti pevska, da pošljejo na to posetovanje svoja odposlanstva. Naprošeni so tudi \si posamezniki in posameznice, ki se za stvar zanimajo, posebno tudi bratje Hrvati in Srbi, da se udeleže posvetovanja. —. Odbor.
Kdo ve kaj? Jakob UdoviČ iz Kilovč Št. 2 je pogrešan že tri leta. Služil je pri K. k Lir. 27 10 K. 4. voj Vojna pošta 53. Kdor ve kaj o njem, nai iblagovoli sporočiti njegovi materi Mariji Udovič Kilovče 2.
DOPISI.
Iz Vipave. (Dr. Tuma — pogorel.) V nedeljo, dne 30. maja je imel dr. Tuma tu že dc^go napovedovani ehod. Zgodilo pa se mu je, kar mu privošča vsaka odkrita slovenska duša. Niti besede mu niso dali, dasi je v potu svojega obraza priremal peš iz Ajdovščine v Vipavo. Shod je bil zelo kratek, ali jedrnat; celo batine so padale. Najprej so planMi po nekem Vipavcu, ki je dra. Tamo povabil v Vipavo. Dr. pa je srečno odkuril, seveda, peš. Prisopihal je v Ajdovščino, kjer je baje, dasi ne pije, spil na jezo cele tri kvartine.
»Moate Nero«. Ugenite Slovenci, kje neki tiči ta ->Monte nero« Črni hrib. Gotovo si mislite, da je kje iv Kalaibri-ji, ali mogoče, blizu ognjenika Vezuva v Jtaliji. Motite se! Ta strašni Črni hrib, ta čudni ^Monte nero« je ščitil oziroma ščiti rojstno hišo našega pokojnega ^gorskega slavčka , rojstno hišo pesnika Simona Gregorčiča.
Bolje je, da počivata eba, da nc vidita, kako se na dopisnicah pači ime lepega in znamenitega našega Krna. Le tako naprej, blaženi kul-turonosci! Le hitite petujčevati imena krajev, hribov in voda, domovino skromne slovenske raje z go-lobjo moralo in potrpežljivostjo, katera čuti na svojej koži vašo toli .proslavljeno svobodo. Sedaj imamo »Caporetto«, =Montc nero', »Plezzo *, >Piedicolle ' itd. Kobaridčani so dobre duše; kakor tudi Bovčani, Podbrd> čani, ker dovole da se jim pačijo njihova lepa
Prav bodo imeli
imena, brez odločnega upora, za 500 leti potomci naših blaženih rešiteljev, če bodo trdili, da je bilo tu nekdaj vse italijansko, ali rimsko. Prav tako kakor v srednjem veku, ko so prihrumeli sem ter pustili tu svo- svrho prijave članov in sestave odbora.
fe sledi, n« katere se sedaj sklicujejo! Ali ako potuj&jo vse, potujčili ne bodo Škrotove •kale.
Iz Sv. Ivana. Kakor že sporočeno, jc slednjič vendarle oživelo telovadno društvo Sc-koJ«. Po kratkih pripravah je .pri-čelo z redno telovadbo, ki obeta mnogo dobrih uspehov. S strani članov se jc pak«zalo prccejSnJe zan"-manje, vendar pa ni odziv tak, kot bi maral bili. VeKko Iep£e je pri naraščaj, 1ci je že pri prvi uri štel do 40 dečkov in 30 deklic. Priporočati je tačasnemu odboru, odnosno načelniku, da začne zistematfčno prirejali izleie. Na teh si krepimo telo, in kar je nemale važnosti, se seznanjamo z raznimi kraji naše o/ e domovine, katero po večini vsi jako malo poznamo. Z izleti pa dosegamo še drug ctfj. to le odtegujemo mladino od sl&He družbe ter jo nit ta nabin varjemo pred njenim vplivom. Glede izletov bi bHo dobro pripomniti, da ?e mora paziti posebno na lo, da se vsi vsreno \v.<i«»jo. •tako da si bo društvo pridobilo iiffted, krerko?: jih bo prirejalo. Posebno je priporočati, da se ne darujejo glavne žrtve Bahu. iKolUtor velja za mladino — člane, loiiko velja tudi za naraščaj, vendar pa naj se ne prirejajo prepogosto skupni izleti za člane ki naražčai, in sice iz raznih lahko umljivih razlogov, katerih ni potrtbeo navajati. Na izletih za naraščaj na^j se vpeljejo mladinske igre, ki pa naj bodo iz--bra-tte. Ob tej priliki bi pripo*mil samo nekaj na naslov nd*dine. Ob raznih prilikah ubere-jp, naše divne narodne pesmi, kar je jako lepo. Tiapatetn se pa dogodi, da vpletejo i'rats ka^o tu^o, kar kvari prvoten vlis, česar čisto lahko pogrešate. — Član.
Od vsepovsod čujemo danzadr.era vznemir-rjive vesti o mlačnasti naših nekoč tako zavednih narodnih deklet. Kaj je tcnui v-drok? sc vsakdo vprašuje. Odgovor je kaj enestave^. Med vojno so marsikaj videle, marsikaj sli-Sale in marsikatera je izgubila pravi čut dn-stejnosti in ženskega ponosa. Po končani vojni in izvržena okupaciji se to uveljavlja v še večji meri. Domači fantju sc zć-kije vse preveč okorni, nevijiuJni, ne uglajen i in celo neka val -ski v primeri z le začasno priseljenimi tujci, ki jim je jezik uglajen, pogled ognjevit ln obnašanje prikupijivo. Dekleta slepo nasedajo na nastavljene jhn limanice, zaupajoč lepim besedam in obljubam, ne da bi pomislile a!i je obljubljeno tudi izvršljivo in čc je izvrši''v o, ima li oni, ki obljublja voljo in namen obljubljeno izvršili. V kciiko odgo\arju to resnic", sc je pokazalo žalibog že neštetokrat. Mnogo, premnogo jih je, ki preklinjajo zapelji'.c:;, trenutek, ko so se srečale prvič z njim, * lastno lahkomiselnost. Ali vse lo je /am:«r kajti iprej bi cprcz.no ravnale in ne zaupa'c ljudem, ki jih niti ne poznajo. Ne ostaje i m drugega, kot da po storjenem grehu del > grenko pokoro. — Pri S\. Ivanu ni nič bo!;.-o ko drugod. Posebno jasen znak je ta, da sc razvija telovadba v vseh oddelkih, odi >i pri moškem in dekliškem naraščaju, bedi-i pri čianih razveseljivo, le pri članicah nc. K tvlc-vadbi jih zahaja komaj par. Na pono\ <;a vabila, da se udeleže telovadbe, nekatere manj iskrene obljubljajo, da gotovo pridejo, dri.gc sc izgovarjajo, da so prezaposlene, a tretje povedo, kar naravnost, da to ni več zanje. Navadno so lo sami prazni izgovori. Telovadba da ni zanje — smešno! To, kar je zdravo za telo in pri čimer imajo tudi pri! ko si krepiti dušo, se izobraževali, to zanietujejo v svo;? kratkovidnosti; a to kar jim škodi, jih kvari in naravnost onečašča, to jih mika, ker jc ne-poznamo. Dekleta, povrnite sc <slaro pot, po kateri so hodile vaše matere in babice in ki je edino prava. Upam, da se ne bo čutila nobena užaljena in s prezirom mislila na sp'-sateljico, katere namen je samo opozorili n? nedesta-tke. One, ki se čutijo prizadele, naj se ne p o smeJi uje j o tem vrsticam, Lomveč roj vravnajo frvojo življens.kr> ipot, kakor jim veleva trezen razum in zgled njihovih slarišev. — Članica.
Marezige. Ne kličemo neljubih spominov i preminulo Avstrijo in tudi nočemo posploši na cel sedanji upravni organizem telesno i duševno izprijenost našega komisarja, katero smo očrtali v zadnjih dL-pisih. Pač pa lahko trd:mo toliko, da bi bivša Avstrija ne bila kratkomalo preslišala in prezrla tega slučaj;;, šc jnanj pa dala časovno priložnost, da zato-ženec ali o?-uml|enec sličnih zlorab zamaši ali izoži nekaj omenjenih upravnih — lukenj!
Zaimmivo jc gledati, kak^ konrisar hot.;č prehiteti vsako presenečenje — teka od enega do gdrugega vaškega načelnika, ki jih je on imenoval, poživljajoč jih na sveto dolžnost — da mu vrnejo proliuslugo s tem, da mu prožijo roko v rešitev iz zagate —. To naj bi izvršili tako-le: Zbrani vaški načelniki bi sc podali na koprskoi-trža.ški konvtsarijat in na »Edinost« ter tam odločno protestirali proli našim trditvam (v prejšnjih dopisih"). Posebno prepričevalno in izpodbujevalno deluje nn vaške načelnike komisarjevo opozarjanje na -slabe« posledice, ki bi jih imel srečno izvojevani prihod drugega komisarja, češ, da bi morali tudi oni sedaj demisijonirati. Zatorej jc potrebna stmitev naSih moči! Koga se bomo bali sedaj mi, ki nikdar nismo poznali strahu? —!■*
Porabiti hočemo prihodnjo priliko, da predstavimo javnosti naše vaške načelnike — po komisarju imenovane — v vsej njihovi nepvo-dimi avstrijski — skorji in sedanji prelevil , i. Takrat omenimo le to, da ima vsaka vas — žaH Bog — nekaj človeške tare, katero blazino — uporabljajo sedanje oblasti v svoje Spekulativne namene, prepuščajoč jim mične odstotke. A merodajnim činiteljem obupno kličemo: hitro preiskavo, proč s komisarjem, in vaškim načelnikom pokažite vrata! — Občani.
Gostovanje članov tržaškega gledališča v Ajdovščini. V soboto, C\ t. m., in nedeljo, '. t m., gostujejo člani tržaškega gledališča poc' vodstvom g. Mari^ Šimenca v Ajdovščini v veliki dvorani gostilne »Bratina . V soboto cb 20 prirede koncert z zelo zanimivim sporedom. V nedeljo cb 17 prirede zabavni večer z resnimi in šaljivimi točkami. Ker bodo to dve edini pevski prireditvi, je pričakovati obilne udeležbe.
Idrija. V nedeljo, 6. junija, se ustanovi društvo vpipčarjev«. Kdor se zanima, sc prosi, da pride ob 17 na »verando* hotela Dldič v
S«ran IV,
♦SDINOST« štev. 126.
Iz Gropidc. V nedeljo, 30. majnika, smo j spremili k poslednjemu počitku Lovrenca Hočeta. Star kemaj 33 let jc moral zapustiti to solzno dclrno vsled ibolezni, ki jo je dobil v svetovni vojiri. Vsi vaščani in sploh vsak, kdor je poznal, žal-aje za njim, ker bil je mladenič •blagega srca, z vsemi preden	marljiv
•delavec na .gospodarskem in kulturnem polju. .Bil je odbornik več gospodarskih društev ter ^ustanovitelj in odbornik tukajšnjega pevskega društva, za katero se je on največ zanimal. Dragi Lovrenc! Vsi in povsod Te zelo pogre-šania, ker s Teboj prizadeta inam izguba je ne-nadomeslna. Ostaneš nam v večnem spominu. N? svidenje v edini bratstva domini.
Ja\na ljudska knjižnica v Nabrežini naznanja bratskim društvem v okolici, da priredi v nedeljo dne 11. -julija 1920. veliko vrtno veselico. združeno s .koncertom. Na veselici in kon-cSlfcu sedelujeta pevski zbor in gedbeno društvo i i Nabrežine.
Iz Brezovice. »Kaj znancev je zasula že lopata* odprta noč in dan so groba vrata.« Pre-' šeren. — Dne 31. maja smo izročili materi zemlji ostanke zavednega slovenskega moža Karola Ivanoviča v njegovi najboljši dobi 54 let. Vsemogočni čreznaravni Gcspcd, kakor ga je pokojnik vedno imenoval, je poklical ze- j mcljskega trpina k sebi. Dragi Karol! Angel j miru Ti je utešil želje po miru in svobodi in j splaval s Tvojim uuhom nad oblake iz te j oglodane, zvulkanizirane zemeljske skorje v j času ko na-lega in delo nista še končana med! nanii in ni Ti dal dočakati svobode in pro- j stosti tvojega naroda, za čemer si najbolj hrepenel.
Pokojnik ie bil navdušen narodnjak vedno in po v i od. Zrastel je v narodu in živel je zanj. Videli smo ga povsod, kjerkoli je šlo za korist in pravice nareda. Zanimal se je za gospodarski in duševni peložaj vaščanov. Videl si ga pri raznih shodih, volitvah v predvojni dobi, prireditvah, gospodarski zadrugi, domači srenji »n drrgod, kjer se je vselej ogiašal kot govornik z razumnimi nasveti in ukrepi. Ni se ustrašil po tri ure dolgih poti, troškov in zamude časa, da je le prisostvoval sejam in občnim zboren gospodarske zadruge. B;1 je večkratni predsednik tukajšnje Narodne čitaJ-niče < in le njemu gre čast, da sc je obhajala j 23 letnica tabora -z leta 1883 s postavitvijo i spomenika. Pomagal je vsakomur z nasveti, a sum je \edno hrepenel po izobrazbi in po izpopolnitvi — vedno žejen tpotika. Globoko jc čutil, a nikdar n: mogel vseh občutkov izraz-ti in prodali drugim, ker mu je pvimankovalo izrazov, kaker je sam dejal. Pri njegovem pogrebu je prišla do izraza vsa 'ljubav, ki jo je ta sicer priprost kmetski sin, po svoii nadarjenosti redki mož užival ne le med vaščani, am-oak daleč na okrog. Potrtost in žalost je pre-vnrla vse, ki so ga poznali, ko so zvedeli o njegovi nenadni smrti. Slava njegovemu spominu! Užaloščeni družini naše iskreno sožaljc! j Tebi Karel pa mirno spanje v Gcspcdu v slovenski zemljici, ki si jo tako ljubil! L. Ž.
Iz Fcstcfne. V soboto 5. in nedeljo 6. t. m. bodo gostovali tu — v dvorani Narodnega hotela — člani 'tržaškega slovenskega gledališča. V soboto točno cb 20. uri vprizore pretresljivo Schdnherjr.vo »Otroško tragedijo-, n v nedeljo ob 3'J.30. Braccojevo socijalno dramo Don Pietro Caruso«, ter istega pisatelja sijajno ^veseloigro sEden izmed pošte-Vscpnice se dobivajo v trgovini g. Jo-Krajgherja v Postojni.
Tržne iaksc. Z ozžrem na interpelacijo na obC- gos-lav'jo. Nemčija bo uvedla redne parobrod-1 PRODAJALKA, dobra moč
službo. 4008
manufakturni stroki želi prsmenili Naslov pove ins. odd. -Edinosti
nem zboru 16. ni. m. glede iztirjevanja tržnih taksjne zveze* z Jugoslavijo. Ravnateljstvo tega; in določevania cen zelenjavi, sadju in drugim j društva je v Belgradu.	j
kmečkim pridelkom po tržaških magistralnih or- j Vcsi Q prej^^ ednosajev med Čehoslovaško J GOSPODIČNA PRODAJALKA išče službo eanih naznania naša Kmetijska družba kmetova!-	DniUr« xavM>	'	_________i ^m___.. . . _
ganili naznanja naša Kmetijsk ceni sledeče: Za vezave se plača od 1 lire naprej po množini in kakovosti pridelka, ki ga kmet prinese na trg, iu to ko stopi v tržni rajon. Za vsak jerbas se plaća po 20—50 ccnt. tudi po množini in kakovosti pridelka. Če sc zelenjava samo izroči preprodajalki, tedaj mora to takso plačati preprodajalka. Te takse kakor tudi cene zelenjavi, sadju in drugim kmečkim pridelkom na trgu določuje mestni magistrat, držeč se običajev v drugih mestih.
Pad—je cen — svetovni pojav. Stalnemu naraščanju cen po vsem svetu je sledilo -poleg dviganja mezdnih plač tudi padanje produkcijo. V Ameriki n. pr. je padla produkcija na 60 odstotkov mirovne produkcije, mezde pa so poskočile za večkrat mirovno visočino. Ljudstvo ni zmoglo več visokih c&n in zaloge s\> zaostajale. V Nemčiji so tovarne za čevlje izdelale velike količine, -pa jih vsled visekth cen ne morejo razprodati. Posledica tega je, da pada cena čevljev in jih tovarne prodajajo celo v lastno izgubo. Pada vena bakru in ameriški bakreni rudniki so le napol v cbr itu. Silno so padle cene kovinam in volni. Ker nI bilo živahnega premeta po na morju, pada tudi prevoz-nina; trdi se pa tudi, da svetovna tonaža prekaša danes že eno iz leta 1914. za štiri milijone. Velešpekulanti. bedo zelo udarjeni. Verjetno jc, ca poskoči valuta držav s pasivno trgovinsko bilanco, ker povpraševanje po plačilnih sredstvih pada. Le svetovne žitne cene
in Poljsko neresaične.
PRAGA, 2. Tiskovni urad čehoslovaškega j ministrstva vnanjih stvari javlja: Vesti dunaj škili in berolinskih listo*', prispele iz francos-
kaki trgovini ali kot praktikant inja v kaki pisarni, najrajši na deželi. Ponudbe na ins. od d. »Edioosti pod ^Prodajalka .	715
kega vira, o tprekinjenj« ođnOšajev med čeho-1 PRAŠIČI, zdravi se dobijo pri Ivanu Žerjalu, slovaško in Poljsko so brez vsake-podlage. | Boršt št. 1. Blago prvovrstno, leže od 10
_ , _ _	; do 25 kg. Cena po dogovoru.	708
Gcfci zasedli Dodeagač
ATENE, 1. Uradno *e javlja, da so močne i gri&e čete brez nezgod zasedle DedcagaČ in, Gumuidjino.
Madžarska podpiše mirovao pogodbo jutri.
PARIZ, 3. Madžarsko odposlanstvo podpiše mirovno pogodbo jutri, 4. t. m., v Vran-coski tpalači v Marsilji. Smatra se, da bo prisoten tudi grški kralj.
KUPUJEM CUNJE po 45, železo po 33 stot. Skladišče Campo Belvedere 2	709
SLUŽKINJO« Slovenko, praktično vseh domačih del išče slovenska družina. Dobra pUča, dobra hrana. Dvomesečni dopust. Predstaviti se v pisarni Lentič, ul. Fclice Venezian 5 cd 11 do 12.	1007
V Trstu, dns 3. junija 1923.
StJfzTIiSIje in vcaela prati Btabiii azar-i Seldel & Nentnann in »Sftiger1 Gast & Gasser
,	, . ... Tvrdka ust3 navijen 1. 1973
SSE&^'&'SSS? FRAHC£SC0 BEDKAR
popravUaoja.	Trgt ul Campaaiie 19
krnit
vtNHasaauEEai
ZOBOZDRAVNIŠKl KABINET
VILJEM TUSCHER
ulica XXX. oktobra št. 13
ostane zaprt do 5. junija.
Politični pregledi. __
ki predsednik Vestne j GOS	^ ^J^T ~	^
■ašanru. Njegovo <po- f	,4r	. _ .,	, ,
, .	. t : zeli zaania v svrho zemtve z ooorosrcn
uanja v svrlio zemivc z dobrosrčno gospodično, mogoče šiviljo, 28 do 38 let staro, neomadeževane preteklosti. Resne ponudbe ood .-Resnica na ins. odd. : Edino-f s tU. '	68 S I
LEPA VILA v bližini Bleda, na Gorenjskem se ugodno preda. Naslov pove ins. odd. >E-dinosti-.	718
V	Jugoslaviji je ministrski ^ oročal o jadranskem vprašanju ročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Jugo slovensko mirovno odposlanstvo, ki je sedaj zastopano samo po Trumbiču in Pašiču, bo zahtevalo, da Madžarska podpiše in izvrši mirov-j no pogodbo.
V	Češkoslovaški je bil zopet izvoljen za pred- j ANGLEŠKI ia francoski je^ik sc uči na sednika republike MasaTyk, ki je izdal odlok t Acauedottu št. 20, ia v ul. Boccaccio št. 3, o "amnestiji političnih zločmeev. Vest o pre-1 vraia 14. Otvoritev posebnih tečajev za cd-kinjenju odnosajev s Poljsko je neresnična. j rastle in deco ter trgovsko korespondenco.
Inar za cvctlice, stalno 23
— TVftDKA —
v Trstu, Via Roma 33 (bivša u1. tlelle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike poŠte. — Telefon 193.
Dvokolesa, motorna kolesa, prl-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
drugod ne kaže posebno dobro. Romunija nc bo mc-gla mnogo izvažati, ameriška žetev bodo pičla; tudi v Nemčiji ne kaže dobro. Ruska in gališka žetev pa za svetovni trg še ne pride v poštev. Edino naša država bo blogoslovijena, ako nas Bog zanoprej obvaruje nesreče.
Naše denarništvo. Kakor smo že ,porcčali, se ftvzionirajo tri hrvatske banke s sedanjo Jadransko banko v nov veliki bančni zavod. Kateri bo 'mel 100 milijonov kapitala in pravico povišati glavnico na 250 miliijonov. Tako pre-osnovana Jadranska barka bo imela sedež v Zagrebu. Glavni ravnatelj bo g. Stipanović, nan^eshvika ajegova pa Hcrze^ in pl. Ko-stial-Živanović. Ta transakcija se izvrši tako, da dobe sedanji delničarji jadranske banke za vsako staro akcijo dve <mr.i, delničarji Lito-ralke za stare eno novo, delaičarfi Hrvatske kreditne banke za dve stari delnici po eno novo, delničarji zagrebške industrijalne banke doba za 6J< starih delnic eno novo in za vsako delnico 4'92 K v gotovini.
Borzna poroiiia,
V Trstu, dne 2. junija 1920.
■ i
Iz življenjepisa Maksima Gorkega. Ms!« si m Gorki,	načelnik prosvetnega oddelka
ruske sovjetske republike in ruski pisatelj svetovne slave, je imel zelo burno življenje. L. 1878. je sic^>il kot učenec v neko trgovino s čevlji. 1879. ;e bil učenec pri nekem risarju. 1880. jc bih kuharski vajenec na nekem parnl-ku, kjer je .začel strastno čitati knjige, ki so rau dale prvo inicijativo za pisateljevanje. L.
1883.	jc delal ipri nekem peku. O tem poslu pripoveduje, da je b:l zanj najnapornejši. L.
1884.	®e bil težek, 1S85. <pe.k v neki .pekarni,
1886.	je pel v izboru nraibne potujoče opere,
1887.	je prodajal jabolka, 1888. se ,je poskušal umoriti, 1889. je bil železniški čuvaj, 1890. je upravljal kovinsko skladišče ipri neki žele^:-niski pof taji; še istega leta <je stopil kot pisar k nekemu a d veka tu. L. 1891. je iprepotoval Rusijo in j3 pri te;n delal v scJni industriji, 1. 1892. »e bil delavec v železniških delavnicah.
ieta ie izšla njegova prva povest, in s leni sc je sačeli njegova pisateljska karijera.
Kriza ib.lljssidh univerz. Profesor na univerzi v F'si Rc.uoio Cigijese piše v rimski i'r buni o krizi italijanskih univerz. Izvaja: > a k pometačev zbudi pozornost ministrstva, reusia.iji\a dekadenca italijanske kulture, i .ičenje lepe tradicije, visoki interesi bčeče sc mladine: vse lo ne zasluži ministrske pozor-r ->sti. ko vlada dobi v parlamentu večino, ki-o se briija poten za ljudske, srednje in visoke šole. čeprav jim grozi popoln pole m. Ako pr\ie tako naprej, bodo italijanske univerze kmalu pribežališče vseh mogočih nc-petrebnih nesposobnežev. Kcndicije predava-Lelie%' in asistentov so jako žalostne. — Radi tega beže \si tc';ši d.uhcvi od znarsivenih Štur'.-; kakor od kake ječe, kjer se umira gladu. Dobra tretjina univerzi Letnik profesorjev oahaja na politično .tribuno, v parlament, v ministrstva. druga tretjina si uničuje svoj dom da kupuje knjige, mikroskope in posveča sc študiju. dokler ne uniči vsega svojega ali dekler se ne naveliča, pa vrže v kot knjige in mikroskope ter sledi svojim drugom na politično polje. Ostala tretjina reprezentira prave učenjake. ki so se povsem posvetili študijam, katerih pa čaka lse siromaštvo. Ob takih ckol-nostih kdo more še v Italiji znantveno delovati? Priinum vivere ...
Jadranska banka
Tržaški Tramway
Cosulich
Dalmalia
Gerolimich
Likera Triestina
L.loyd
Lussino
Martinolich
Oceani a
Prem ud a
Tripcovich
Ampelea
Cement Dahnatia
Cement Spala to
Krka
Čistilnica petroleja
Poljska je v boju z Rusi stopila v defenzivo. Išč£ s£ priden xrl ostanejo visoke, ker žetev, razen v Jugoslaviji Spor radi tešinskega vprašanja traje se vedno. J uf na tcdcn< Zastonj je ponuditi se brez iz-1
ega vedenja in dolgih let .služ-1 j Edinostih pod »Jazi;
ičeval dobre' Ponudbe na ins. odd. sem cvetlični vrtnar.
667
in plačam
po najvišjih cenah. Jakob Margon. Solitario 19.	697
KUPUJEM ŽELEZO po 32 stot.kg, baker 4.80 kg bron 4.— kg, medenino 1.60 kg, svinec 1.40 kg lito železo 4-1 stot. kg, kosti 20 stol. kg. Ul S. Francesco 10, Miheučič. 687
580— 600 220— 225 635— 640 410— 420 2750— 2800 1330— 1340 2200— 2300 2950— 3000 440— 4501 510— nom. 690—• 700 j 640— 650 700— 710 390— 400 455— 460 659— 661 4000— 4100
Rusija je iposlala svoje odposlanstvo v An-1 prie gliio v svrho gospodarskih ipegajanj, katerih j be. i sc udeležuje tudi Francija. Mir z Letiško je
skoraj sklenjen. S Perzijo se začnejo pogajanja, j —	-^r-. V .-:-
— ' . . ' . .	v-	,, VSAKOVRSTNE VKEcE kupujem
V	Avstriji se je razkrila mcnarhisticna za-j
rota, podpirana od Madžarske.
Madžarska je sklenila, podpisati mirovno pegedbo.
V	Nemčiji se baje pripravlja nov državni j prevrat. Vlada je ukrenila protiukrepe.
V	Fraaciji je (končala železničarska stavka, j Začela se je .preiskava proti stavkujočim. j piANINO pli glasovirf tluli poLreben poprave,
Aaglr> se baje pripravlja na resen nastop j kup-m v vsakem kraju po najvišji ceni. Mi-vproti uporni Irski. Llovd George je sprejel rodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra ruskega delegata Krasina.	i stev#	527
Grčija je začela z zasedanjem Francije in s < . ... ■	■■ ........
pogajanji z Anglijo zaradi Cipra. Zaradi agi-1KROIACMCA Avgust Štailar ul. S. Fraacssco tadje viprid povrnitvi bivšega kralja Konstan- i d'Asisi 5te»v. 3-4, III. je edina dobroznana kro-tina je bilo proglašeno obsedno stanje.	j	v Trstu.__3361
V	Italiji je sklicana zbornica za 9. t. m. Vlada I ima velike težave 2 uporniki v Tripolisu, z | gibanjem v Furlaniji in z mezdnim gibanjem t poštnih uslužbencev. Papež jc začel akcijo I za pobratenje narodov.	j
V	Turčiji se vrše boji med vladnimi in nacionalističnimi četami, ki zadnje dni zmagujejo.
Ameriški senat sc je izjavil preti sprejemu •protektorata nad Armenijo.
ZOBOZORMSKi RABIM
ulica Chiozza št. 5, L nadstr.
Sprejema od 0—13 in od 15-17. Izvišujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebon in bi"ez neba po moderni tehniki.
Dr. F. Tsfn&tfs^šfti
%	tehnični vodja.
Vsi k predstavi v 5. dejanjih
uček MimlM
M
ki jo priredi
ma^dalcnska podruž.,»Ljudskega odra4 v nedeljo, 6. junija, v dvorani g- J. Miklavca, p. d. Kačun.
Začetek točno ob 18.
na fž&šselo in drobno.
Tuja valuta na Iržašl^em trgu:
V Trstu, dne 2. junija 1920.
Neprepečatene krone	7.	7.50
avstrijsko-nemške krone	10.	10.90
čehoslovaske krone	38.-	- 40.—
dinarji	62.-	- 64.—
levi	38.	40.—
marke	46.	- 47.
dolarji	16.35-	- 16.50
francoski Iranki	152.-	-133.50
švicarski franki	310.	-320,—
angleški funti, papirnati	66.-	- 67.—
rublji	24.	26.—
napoleoni	66.-s»—	- 68.
angleški funti, zlati	86.--	88.—
Vino belo in črno različnih stopinj. — Žganje istrsko. — Za krčiaarje in gostilničarje ccne nizke, za celc vagone 2% popusta.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem j I sorodnikom, prijateljem in znancem, tužnoj	.	v . ril r	.. . .
vest, da je nai preljubljeni soprog, oziroma j ZđlflCŽ in jlHIM V živili. G. V8MR tri. Si. 28-33,
oče, gospod.
■M"?'T--*-
Del. glav.: K 3!\000.000. Rizerve K IO.OOO.COO Belgrad, Celje, Dubrovnik, DtinnJ. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Vletkovlč. Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprsjama vlogo
na liranifne knjižice ter jtli obrestuje po 3Va7t, a v baneogiro prometu po O"/--
D.ije v najem varnostne r^daie (salcs). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ufa Casva Risparmia, ul. S. Klcolo
Telefon : Štev. 1463, 1793, 2<i7tt
— Blagajca pasluj« od 9.30-12.39 in ad 1130-15 — ^
a:

posestnik
danes, 2. junija, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v najlepši moški dobi, 42 let star, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega .pokojnika se bo vršil v petek, 4. t. m. cb 10 predpoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Divača, 2. junija 1920."
Fani, soproga,	Viktor, sin.
,vom
• IA
ZOBOZRAVNiK
Trst, Corso Vittorio Einanuele III. 24,1.
sprejema od 8»12 in od 15-18.
Brezholestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistem.
G. PIrfO, zioinrnitMiifnita
Trsti Corso Sftev. IS Kupujem srebrne krone in
goldinarls po naivlšjils cenah
y Trstu
registiovana zadr, z neomejenin
ul. Cesare Baitisii {prej Stndien) št. 21
sprejema hranilne tinti
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
EEEEEE 4
1 0 2 O
večje po dogovoru
Trgovcem olvarja tekoč© čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Oajs pošalilo
po najugodnejših pogojih na v na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne tire vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
^ipčarstvo in pipčarjl.
Popravek. V izkazu za peti anesee. objavljenem v torkovi številki, naj se čita: izkazano v št. 125. L 1377'—, 1 srebrna lira, 1 srebna krona (ne ,pa L 777'—}. — Nadalje: Skupni iznos petega meseca L 86S3'05 (ne pa L 8033 051.
Pipčarfi ze CM družbo: Naš Tor.e z obsedenega ozemlja nabral med svojimi prijatelji v Corici v narodni gostilni gospoda GPodgornika (Central) L 93.—. — Grem za uslugo L 5.—. Denar hrani uprava.
Gos-p. Crivičič, Zagreb, po »pipčarju lir 500.—; Živel!! [Denar hrani dr. Mikuletič.)
iEpJ^SB
^ajEiafcMi IM.........lllill'ln
se računajo po 20 stotink beseda — Najmanja , pristojbina L 2.—. Deb«ie črke 4« stot-nk beseda Najmanja pristojbina L 4.— Kdor Uče slažbo plača poloTicno ceno.
CSogpošSasT^©.
Gospodarske potrebščine. Tržaška kmetijska družba v Tr^tu, ul. Filzi 10, vabi vse kmetovalce in kmetijske korporacije, da prijavijo čimprej pS-trebo vseh gospodarskih potrebščin za bodočo jesen in pomlad, posebno superfosfata, semenske picnice, detelje, redkvice in drugih vrtnarskih semen. kakor tudi orodje in stroje itd., ker je sedaj čas za kupovanje po najugodnejših cenah.
DAROVI.
V Idriji se je nabralo za ženrko podružnico CMD L 151'—.
Za moško podružnico CMD darujejo Just Maurič L 2'—, Ivan Vidmar L 2"— in Verh Na-zarij L 3'—. Skupaj L T—.
Lovsko društvo > Komen- je nabralo v spomin ipok. tovariša Viktorja Adamiča za CMD L 70'—. — Denar hrani uprava.
—	Ker gospice niso hotele sprejeti za trud pri pogrebu Lc-jske darujemo CM dmžbi 30 L.
—	Za slovenske šole v Trstu je daroval Jean Eciireieul 10 lir. Denar hrani uprava.
—	Gosp. Grivičič, Zagreb, lir 500.— za Pol. društvo .>.£dino« t..
FOTOGRAFSKEGA UOENCA sprege fotograf Jerkič, ul. Roma 24, Trst.
takoj * | 72 i 1
srtSKa EDSfiHDO LOE^S — Trst, ulica Cesare Befiilsti štev. 14 §
POSESTNIK, vdovec, 45 let star, z otroci, želi znanja v svrho ženitve, 7. gospodično ali j vdovo brez otrok, od 40 do 45 let. Ponudbe j na ins. odd. -Edinosti pod »Tajnost 72
PKODA se decimalna	tehtnica in	razna opra-
va za mlekarno. L	,. Valdirivo	št. 2Q, M.
Mosetig.		720
VEČ VOZOV, težkih	in lahkih jc	na prodaj v
Barkovljah št. 35.		723
DVE KOZI z mladiči na prodaj. Sv. M. Magd. j z<>., Frančiška Tominc.	722
Zadnje vesti.
Naši delegati na mirovni konferenci.
BEL C RAD, 1. Na ši delegati na mirovni konferenci v iParizu Radovič, dr. Rybar in dr. Žolger so oproščeni dolžnosti kot člani jugo-slovenske mirovne delegacije. Našo državo bosta zastopala na mirovni konferenci odslej samo še dr. Trumbič in Pašič.
Parobrodni promet med Nemčijo in Jugoslavijo.
BELGRAD, 1. Bavarski : Lloyd je uvedel redno parobrodno službo med Nemčijo in Ju-
PRGDAM RIŠO. Boccaccio št. 10, vogal ul. Gazzoletti, mizar.	^22
A5SOLVENTINJA dvorazredne slovenske trgovske šole vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi vstopiti v službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ins. odd. »Edinosti« pod > Absolv entinja . (4006)
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garlbaldijev trg št. 3 (prej Barriera.) Tel. 329.	3341
ZAVEDNI SLOVENCI, kateri žejijo kupiti posestva v Ljubljani ali ljubljanski okolici, naj se obrnejo na Franca Goldman, Križevni-ška 9, Ljubljana, Jitgoslavija.	717
MODISTKA, Slovenka, sc priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Ulica Ales. Volta, št. 2, V. nadstr. vrata 19. (za ljudskim vrtom.)
Sobosdšfavfišši «£«•» E. (LOHFERO — 5n — ti'
Trst, Trg G@Sdeni šs. 11* IS. ftsdsftr.
sprejema od 9—in od 13—19
vsaki četrtek, petek in sob§!9
a—pe—M«M i MIipnw
Izdiranje zsU Urez bolečin, zoDovja, zlati mosfoui
\>m neUa. reiuiiranle zob in zlate krone. Vsa đela se izvršujejo po moderni tehnihi.
i i
liBB	IS		n^i		umu	imii	aiiH	umi