Poštnino piačana v gu.oviuj Abb. postale I gruppo Ct21ia 400 lil’ nevrnk Lelo XXXVII. St. 241 (11.063) TRST, nedelja, 11. oktobra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Bliža se desetletni popis prebivalstva T/sedržavni inštitut za statistiko (ISTAT) je praktično Itončal obsežne in zahtevne priprave za le tošnji popis prebivalstva in gospodarskih dejavnosti, ali natančneje, za 12. popis prebivalstva in stanovanj ter za C: popis industrij, trgovine, služb in obrtništva. Natisnili so 68 milijonov popisnih o-brazcev in 500 tisoč knjižic z. navodili za pokrajinske in občinske popisne urade oziroma popisovalce. Vr 8.085 italijanskih občinah bo za okrog 18 milijonov družin in za okrog 3 milijone in pol podjetij in krajevnih proizvodnih enot na razpolago 80 tisoč popisovalcev. Občine, oziroma občinski popisni iuradi, bodo prek svojih popisovalcev, ki so v glavnem povsod že izbrani pretežno iz vrst občinskih in drugih javnih uslužbencev, razdeljevali popisne pole od 15. do 23. oktobra. Vsi v obrazce vneseni podatki se bodo morali nanašati na nedeljo, 25. oktobra, za popis prebivalcev in stanovanj, oziroma na ponedeljek, 26. oktobra, za popis gospodarskih dejavnosti. Popisovalci, ki bodo morali biti prebivalstvu na razpolago za vse potrebne informacije in na željo tudi za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev samih, bodo začeli popisne pole pobirati 27. oktobra in pobiranje zaključili 11. novembra. Praktično to pomeni, da bodo družine imele 14 dni časa, da izpolnijo obveznost, ki jim jo narekuje zakon in ki je v praksi že dolga desetletja v vseh modernih in urejenih državah kot ena temeljnih statističnih osnov za kakršno koli operativno ali politično odločitev na področju programiranja socialnega, gospodarskega in tudi institucionaltiega življenja državne skupnosti. V tem »mislu služijo desetletni statistični popisi za preverjanje in dopolnjevanje podatkov s katerimi razpolaga državeki v desetletnih razdobjih doživljajo lahko tudi zelo velike spremembe, katerih pa poslovanje normalnih birokratskih služb tudi iz objektivnih razlogov ne more vedno registrirati s potrebno hitrostjo in natančnostjo. Kljub temu je javnost do lakih popisov že od nekdaj nezaupljiva, saj pomeni popisovanje na nek način tudi poseganje v zasebno življenje in v zasebne interese družin in posameznikov. Zagotavljanje, da zbrani podatki v nobenem primeru ne služijo ža nadzorovanje dohodkov in življenjskega standarda posameznikov v odnosu na njihove davčne prijave itd. ter da je zajamčena tajnost popisa, ni moglo odpraviti tega nezaupanja. Potem so seveda še drugi razlogi za nezaupanje ljudi, ki sv pri prejšnjih popisih izhajali iz nekaterih vprašanj v obrazcih, ki so preveč posegali v intimnost posameznikov. Nenazadnje je dokaj razširjeno nezaupanje do popisov nekje razumljivo tudi zaradi splošnega ne-razpoloženja do državnih inštitucij, ki so zlasti v zadnjih letih na založni klopi zaradi svoje neučinkovitosti, zaradi moralne degeneracije vodilnih struktur v njih, zaradi poglabljanja prepada med državno birokracijo in množicami itd. Vse to je mogoče razumeti in očitno so razumeli tudi pri osrednjem zavodu za statistiko, saj so •2 popisnih obrazcev črtali nekatera vprašanja in s tem dali večjo težo in verodostojnost izključno statističnemu namenu popisa. J/ izlogc za nezaupanje v popis ' prebivalstva smo imeli, in jih žal upravičeno še vedno imamo, tudi mi kot narodnostna skupnost v državi. Izkušnje iz prejšnjih popisov namreč dokazujejo, da so Popisi prebivalstva pri nas bili za vladajoče sile vedno priložnost za umetno manjšanje števila pripadnikov naše narodnostne skupnosti iti za iz tega izhajajočo diskriminacijo pri priznavanju in izvajanju njihovih pravic. Take težnje so redno prisotne tudi danes, ko se v raznih večinskih krogih vprašanje globalnega zaščitnega zakona Povezuje s številčno prisotnost-jo Slovencev na posameznih področjih. Slovenci smo zato prek svojih Predstavništev vedno enotno odklanjali popisovanje po narodnosti v kateri koli obliki, bodisi tisti iz leta 1961, ko so spraševali po pogovornem jeziku v družinah, bodisi hsti iz leta 1971. ko so spraševali Po narodnostni pripadnosti: odklanjali ne samo zato. ker takrat in tudi zdaj, 36 let po porazu fašizma, še niso bili ustvarjeni stvarni podoji za popolnoma svobndnp izpovedovanje pripadnosti slovenski narodnostni skupnosti, ker še niso Mi odstranjeni razlogi za asimilacijski proces, ki se nadaljuje, ker skratka nimamo nobenega jamstva, da bi s popisom dobljene številke odražale dejansko konsistenco naše manjšine, ne samo na Tržaškem (kjer je do leta 1971 veljal popis po narodnosti), marveč tudt na Goriškem in še zlasti v videmski pokrajini, kjer je v tem oziru stanje še posebno nevzdržno; odklanjali smo ga tudi zato, ker je sama popisna praksa z mahinacijami okrog slovenskih popisnih pol na Tržaškem (na Goriškem in v videmski pokrajini niti teh niso priznavali) dokazovala, kako nizkotnih prijemov se znajo posluževati nasprotniki naše skupnosti, da bi izsilili rezultate, ki bi jim potem služili za omejevanje naših pravic in naše enakopravnosti z večinskim narodom. jV avsezadnje so prav isto občutili 1 in občutijo tudi tokrat Italijani v avtonomni pokrajini Bočen, kjer kot manjšina napram nemško govoreči večini, nasprotujejo preštevanju po narodnostni pripadnosti, ker se zavedajo, da jim manjšinski status ne daje jamstev, da bodo zadovoljevani v svojih pravicah do enakopravnih pogojev v javnem življenju te južnotirolske pokrajine. Popisa po narodnosti tokrat pri nas ne bo, ne bo ga v smislu, da v obrazcih ne bo ustreznega vprašanja. Toda s tem nevarnost diskriminacijskih poskusov proti nam Slovencem ni povsem odstranjena. Ostaja vprašanje popisnih pol. Pravilno in normalno v demokratični državi bi bilo, da bi na narodnostno mešanih področjih bile vse pole dvojezične, tako kot so v bocenski avtonomni pokrajini, v Švici in kot so dosledno v Jugoslaviji. Dvojezičnih popisnih pol pri nas ne bo, bodo pa potisnili (7cot pred desetimi leti) 8000 popisnih pol v slovenščini, toda samo za tržaško pokrajino, ne pa tudi za goriško in videmsko. S tem se tudi ob tej priložmsti ponavlja stara diskriminacijska delitev Slovencev na tri kategorije glede na stopnjo uživanja že tako omejenih pravic. Popisovalci bodo torej istočasno italijanskimi morali tmeti pri razdeljevanju tudi slovenske popisne pole, vendar jih bodo izročali le na izrecno zahtevo zainteresiranih. Iz prakse izpred desetih let pa vemo, kako je bilo s tem. Če so popisovalci v okoliških občinah ravnali (tudi zato, ker so bili med njimi Slovenci v veliki večini) korektno, se je v tržaški občini na splošno, v mestu in predmestjih pa skoraj sistematično, dogajalo, da popisovalci slovenskih pol niso imeli, niso imeli dovolj ali so jih skrivali ali pa kakor koli odvračali ljudi od tega. da bi jih sprejemali in izpolnjevali. Bili so tudi pritiski in grožnje s kazenskimi postopki proti županom okoliških občin, ker so dovoljevali pobiranje samo slovenskih izpolnjenih obrazcev itd. Na vse to smo opozarjali pred desetimi leti in opozarjamo tudi sedaj, čeprav v pristojnih krogih zagotavljajo, da bo slovenskih obrazcev dovolj, da imajo popisovalci jasna demokratična navodila in da so slovenske popisne pole v vsem enakovredne italijanskim, da torej tistim, ki izpolnijo slovenski obrazec in ga podpišejo, ni treba izpolnjevati še italijanskega. Izpolnitev popisnih pol je zakon-1 ska in tudi moralna dolžnost vseh državljanov, ki se tej dolžnosti ne morejo odreči, zakonska pravica in moralna dolžnost vseh Slovencev pa je, da se poslužijo slovenskih popisnih pol. Če bo kdo iz števila izpolnjenih slovenskih popisnih pol potem delal špekulacije na račun globalnega števila Slovencev na Tržaškem, je to stvar njegove politične morale in nečistih namenov. Iz razlogov, ki smo jih obširno navedli, Slovenci kot narodnostna skupnost ne priznavamo nobene vrednosti nobeni obliki preštevanja po narodnosti, tudi posredni ne. To je bilo poudarjeno ob vseh povojnih štetjih in ponavljamo tudi danes in bomo ponavljali vse dotlej, dokler nam ne bodo zagotovljeni zakonski in praktični pogoji za popolno enakopravnost neglede na večji■ ali manjši odstotek našega realnega števila v primerjavi z večinskim narodom. JUTRI V INNSBRUCKU Pahr bo sprejel predstavnike SVP BOČEN — Avstrijski zunanji minister VVillibald Pahr se bo jutri srečal v Innsbrucku s predstavniki SVP. da bi z nji mi preučili položaj na Južno • Tirolskem predvsem v zvezi s splošnim popisom prebivalstva; avstrijski zunanji minister se bo verjetno pogovarjal tudi z južnodrolako socialdemokratsko stranko. MEDTEM KO V GLAVNEM MESTU GORNJEGA EGIPTA ASJUTU PONOVNO VRE Brez ljudstva in z izrednimi varnostnimi ukrepi včeraj pokopali egiptovskega predsednika Sadata Mubarak zagotavlja Zahodu, da ne bo skrenil s Sadatove poti - Pogreba so se udeležili skoraj izključno zahodni voditelji, celo proameriške arabske države so bile odsotne KAIRO — Z najvišjimi državniškimi in vojaškimi častmi so včeraj v Medinet Nasru pri Kairu pokopali egiptovskega predsednika Mohameda Anvara el Sadata. Kdor se še spominja veličastnega Naserjeve ga pogreba, nedoumnega in brezupnega ljudskega žalovanja, je bil včeraj nemalo presenečen. Ljudstva ui bilo, prav tako sc je bistveno spremenila sestava, delegacij, ki so se takrat, pred enajstimi leti poklonile očetu sodobnega E-gipta in enemu od ustanoviteljev gibanja neuvrščenih. Na včerajšnjem pogrebu so bili prisotni izključno šefi držav in vlad Zahoda, redki vidni predstavniki tretjega sveta, skoraj v celoti so bili odsotni Arabci, od socialističnega tabora pa se je Sadatovega pogreba udeležila le Romunija. Mimo campdavidskega sporazuma, ki je glavni vzrok za take izbire, priča udeležba na pogrebu, da je Egipt izgubil svojo vodilno vlogo v arabskem svetu in postal le ena, čeprav pomembnejša figura, v zahodni strategiji. Nič čudnega, torej, da je bila ameri- ška delegacija najštevilnejša. Z njo je Reaganova administracija dokazala, kako jo skrbi, da ne bi Egipt skrenil s poti, ki jo je začrtal Sadat. Bojazni je bodoči e-giptovski predsednik Mubarak po vsem sodeč odpravil. Sadatov pogreb se je tako prelevil v golo formalnost, pomembnejši so bili Mubarakovi politični stiki z Zahodom. Zahodni svet nima več dvomov. Prav zato je v Kairo poslal svoje najvidnejše predstavnike. Če Zahod nima vsaj do aprila, ko bi moral Izrael izročiti Sinajski polotok Egipčanom, nobenih dvomov, so skrbi v notranjo trdnost novega režima precejšnje. Sadatovo krsto pelje konjska vprega v novozgrajeni mavzolej (AP) Pogreb je v svoji hladni in togi formalnosti, kjer je bila žalost skoraj neopazna, razgalil marsikatero tragično resnico. Težko je ugotoviti ali je bil Sadat priljubljen med ljudstvom, a nedvomno, se vodstvo države boji tega ljudstva, saj si ne moremo drugače razložiti izrednih varnostnih u-krepov, ko ljudstvu. niso dovolili, da bi pospremilo k zadnjemu počitku svojega predsednika. Tudi televizijski posnetki Sadatovega pogreba so bili predvsem poskus, da bi dokazali svetu omikanost in napredek novega Egipta. Prisotnost pokojnikove žene in hčera je za islamski svet nepojmljiv. Če k temu dodamo, kolikokrat se je na televizijskem ekranu pojavil sin zadnjega iranskega šaha Reza Ci-ro Pahlavi, je vsakomur jasno, da niso bila to zgolj naključja. In prav strah pred «iranizaci-.10» Egipta .je kot zli duh prisoten nad vso državo. Ulice obmajno kaotičnega Kaira so bile včeraj prazne. Podobno je bilo tudi v drugih mestih. Dostop na vse žalne svečanosti širom po državi .je bil mogoč le s posebnimi dovolilnicami. Isto se je zgodilo tudi v Sadatovem rojstnem kraju Mit Abul Komu. kjer je vojska dobesedno obkolila vas. Po pogiebnih svečanostih, ko se je 30 delegacij vrnilo v svoje rezidence, je le kakih sto ljudi poromalo na Sadatov grob. Strah je torej vse-. pričujoč. Vesti iz Gornjega Egipta na potrjujejo. da je tako zadržanje u-pravičeno. V As.jutu so včeraj ponovno izbruhnili spopadi med var nostnimi silami in islamskimi fundamentalisti. Na Sadatovem grobu ob spomeniku neznanemu vojaku piše. da .je bil Sadat heroj vojne in miru. Za arabski, svet pa pohieni drugi del epitafa Sadatovo izdajstvo. Z izjemo prijatelja in zaveznika Nimeirija, omanske delegacije, pa so bile vse ostale arabske države odsotne. K temu je v dobršni meri botroval Beginov sklep, da se udeleži pogreba, ki se je tako spremenil v vrh zahodnega sveta. Po predsinočnjem Reaganovem povabilu naj obišče ZDA. so včeraj Mubaraka povabili drugi ev- VELIKA MANIFESTACIJA ZA MIR V BONNU «N1K0LI VEČ IIIKOŠIMA» čut S ous :• v:-x :**►.>* 't i?' - 1 • - • .? NATO! * * ■ ronski voditelji. Bivši egiptovski predsednik bo tako prihodnje leto obiskal tudi Italijo. Sladkor in bencin sta v Jugoslaviji od včeraj dražja BEOGRAD — Naftni derivati in sladkor so od včeraj v Jugoslaviji nekoliko dražji. Cena bencina «super» je od 26 narasla na 28,6 dinarja za liter, kilogram sladkorja pa se je podražil za 4,5 dinarja. Cena za naftne derivate so se podražile za poprečno 9.1 odstotka, pri tem pa sta se bencin in dizelsko gorivo podražila bolj kot kurilno o-lje za gospodinjstva in mazut za industrijo, ker so hoteli čimbolj omiliti verižno reakcijo podražitev. „„„.................................... DA BI ODKRILI OZADJE UMORA ABU SHARARA Člani varnostne službe PLO bodo danes prispeli v Rim Izvršni odbor PLO obtožuje umora ameriško in izraelsko obveščevalno službo RIM — Italijanska policija in Digos sta včeraj nadaljevala s preiskavo o eksploziji peklenskega stroja, ki je v hotelu Flora v Rimu stala življenje voditelja PLO in dobrega Arafatovega prijatelja Majeda Abu Sharara. Preiskovalci pričakujejo izvide balističnih izvedencev in nekroskop-skega pregleda pokojnikovega trupla, včeraj pa so zaslišali nočnega vratarja, ki je iz še nepojasnjenih razlogov za nekaj dni zamenjal svojega kolega. Na vprašanja policijskih agen tov je včeraj dajal pojasnila tudi član PLO. ki je s Shararom pre- itiiiiiiniiiiiiMiiiniiiiiiMiiiMuiiiiiiiinniiiiitifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiifiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiuiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiii «Disidenti» PSI so ustanovili «Zvezo socialistov» RIM — Skupina «disidentov», ki se je pri glasovanju o dokumentu o mednarodni politiki ločila cd uradnega stališča socialistične stranke in ki je bila zaradi tega od strani osrednje nadzorne komisije dejansko izključena iz PSI, je včeraj ustanovila «zvezo socialistov*. odprto politično grupacijo, ki se sklicuje na nekatera o-snovna načela, kot so moralno vprašanje, boj proti gospodarski krizi, prizadevanje za mir, proti lakoti in za razvoj, politična participacija. V koordinacijskem odboru »zveze socialistov* so tudi bivši člani centralnega komiteja PSI Bassanini, Codignola. Enri-que, Agnoletti. Ferrara, Luzzat-to, Leon, Amendola in Veltri. Njihovo stališče je včeraj obsodil predstavnik levice PSI minister Signorile, ki je sicer dejal, da razume »pomisleke tovarišev* vendar pa meni, da je treba taka vprašanja reševati v okviru notranje strankine dialektike. Prekinjena seja poslanske zbornice RIM — Zasedanje poslanske zbornice so včeraj dopoldne prekinili za 48 ur. Tako se je vsaj zaenkrat končala neprekinjena seja o osnutku zakona o javnem finansiranju strank. Zaradi obstrukcije radikalcev, kateri ni bilo videti kanca, so se namreč, kot kaže, predstavniki vladnih strank dogovorili o nekaterih bistvenih popravkih, tudi z namenom, da vsaj delno ustreže ;o zahtevam radikalne stranke. Baje bodo v poaedel.jek popoldne predložili vrsto ponravkov v obliki enega samega člena: če bodo radikalci še ycdno vztrajali pri obstrukciji, je zelo verjetno, da bo vlada zahtevala glasovanje o zaupnici, da s terr. pospeši delo parlamenta in v čim krajšem času odobri zakon o finansiraniu strank. To je potrebno tudi zato. ker mora poslanska zbornica v kratkem začeti z razpravo o nekaterih ctrneih . pomembnih, zakonskih besedilih. DOKUMENT VODSTVA ZA DEŽELNE PREDKONGRESNE RAZPRAVE Demokratična alternativa predlog KPI za premostitev sedanje krize v državi KD je v svoj sistem oblasti iz protikomunističnih vzrokov pritegnila tudi socialiste RIM — »Nova, svojska je ugotovitev italijanskega položaja, da se ne nahajamo pred krizo te ali tiste vlade, temveč v krizi tridesetletne oblasti, katere glavni značilnosti sta bili protikomunistična diskriminacija in pravo istovetenje države z eno stranko — krščansko demokracijo — ki ji je uspelo zabetonirati širok in razvejen družbeni blok*. To trdi politični dokument vodstva KPI, o katerem so razpravljali na zadnji seji centralnega komiteja in ki bo osnova za deželne predkongresne razprave. Dokument nadaljuje, da ni kriza samo rezultat zatona KD, politične, kulturne in celo moralne revščine vladajočih krogov, temveč jo stopnjuje konec objektivnih notranjih in zunanjih razlogov, ki so omogočili nastanek take države in takega gospodarskega razvoja. V takem položaju zavira KD napredek in modernizacijo. kot to med drugim dokazujeta referenduma o razpo-roki in splavu. Istočasno je prišlo do primerov izredne težine, ko so se rojevale vzporedno, a tesno prepletene s formalnimi, tajne in mračne sile oblasti. Za izhod iz te politične, družbene in moralne krize predlaga italijanska partija »demokratično alternativo*, ki mora biti odprta vsem pozitivnim italijanskim družbenim silam, levičarskim, laičnim in katoliškim. Zgled take alternative pa ne morejo biti predlogi socialdemokracije in niti rešitev evropskega Vzhoda. Komunistični dokument poudarja tudi, da Spori s socialisti ne izhajajo iz komunističnega zmanjševanja socialistične vloge v italijanski stvarnosti, ki ostaja nenadomestljiva, temveč iz zgre-. senc analize PSI o sedgnjeip. po- ložaju. Komunisti navajajo tudi, da se je ozkopolltični položaj še poslabšal zaradi izrojevanja odnosov med državo in strankami. «Tudi tu. trdijo komunisti, in ne zaradi naključja ali nemoralnosti posameznikov, je KD, da bi si zagotovila podpore socialistov in zavrnila zamisli, da je reševanje italijanskih problemov mogoče samo z odpravo protikomunistične diskriminacije, ohranila in celo stopnjevala metode debt-ve oblasti, tako na gospodarskem področju, kot v ključnih položajih države*. Ob tem ugotavljajo komunisti, da predlog o »demokratični alternativi* izhaja predvsem iz prepričanja, da vodstva države ne sme pogojevati KD, da mora biti alternativa premo- stitev krščanskodemokratskega sistema oblasti. Pot, ki so jo izbrali socialisti, je za partijo zgrešena, saj je vse ostalo pri starem. KD pa lahko sedaj izsiljuje PSI. RIM — Rimska federacija KPI je včeraj predlagala 57-letnega Uga Vetereja, sedanjega komunističnega odbornika za proračun v rimskem občinskem odboru, za naslednika župana Luigija Petrosel-lija. HAVANA — Kubanski predsednik Fidel Castro je včeraj na letališču v Havani svečano sprejel glavnega tajnika KPI Berlinguer-ja. ki je na uradnem obisku na Kubi. živel zadnje ure. Po njegovih izjavah naj bi oba pregledala Sha-rarovo sebo, ne da bi odkrila nič posebnega. Utemeljena je torej domneva, da so postavili bombo — verjetno s plastikom — po njegovem odhodu iz Flore. Sharar se je prav gotovo zavedal nevarnosti za atentat, saj se ni vselil v hotel, kjpr so spali drugi udeleženci zasedanji arabskih časnikarjev in intelektualcev o palestinskem vprašanju, čeprav se je tim prijavil s svojim pravim imenom. V Flori pa je izkoristil ponarejene dokumente nekega alžirskega državljana, o čemer pa so bile — po včerajšnjih izjavah predstavnika PLO v Italiji — italijanske oblasti obveščene. Izvršni odbor PLO je včeraj v Bejrutu javno obtožil umora a-meriško obveščevalno službo CIA ter izraelske varnostne organe, čeprav je istočasno pribil, da so atentatorji gotovo imeli v Rimu določene veze in podpore, o katerih naj bi italijanski varnostni organi bili na tekočem. Prav zaradi tega je včeraj odpotovala v Rim delegacija PLO, ki jo sestavljajo člani varnostne službe organizacije. Njihova naloga je, da pomagajo italijanskim organom pri ugotavljanju okoliščin smrti in istovetnosti atentatorjev na voditelja PLO. Izvršni odbor PLO je včeraj tudi zelo negativno ocenil prvotno poročanje italijanskega tiska in RTV, češ da je Aliarar umrl zaradi eksplozije pri pripravljanju peklenskega stroja. V uradih zunanjega ministrstva v Rimu so včeraj močno obžalovali in obsodili atentat, ki »odkriva primere nasilnega političnega boja. za katere pa je nedopustno. da se odigravajo na italijanskih tleli*. Uradni komunike F»r-nesine obenem zagotavlja, da bo-' do italijanski organi storili vse za odkritje storilcev, vlada pa bo sprejela potrebne ukrepe, da se zagotovi varnost ter spoštovanje italijanskega zakona. BONN — Na dpsettisoče mirnih demonstrantov iz vse Evrope je včei-aj v sprevodih krenilo v u-niverzitetni park Hofgarten v Bonnu, kjer se je odvijala največja manifestacija za mir v povojni zgodovini Zvezne republike Nemčije. Pripadniki številnih strankarskih, verskih in pacifističnih organizacij so nosili transparente. s katerimi so med drugim zahtevali razpustitev NATO in varšavskega pakta, razorožitev Vzhoda in Zahoda, preprečitev tragedije, ki jo je spoznala Hirošima. Na številnih govorniških odrih je spregovorilo veliko znanih in manj znanih borcev za mir; celotna manifestacija pa je spominjala na velik praznik, kjer so mladi združili osebna in družbena prizadevanja za boj proti vojni, za mir. Tudi začetna zaskrbljenost sil javne varnosti, ki so se bale, da bi se manifestacija sprevrgla v izgrede, jo v teku dneva popustita, čeprav so preletavali park številni helikopterji in je bilo med mladimi pome- Atentat v Londonu LONDON - Središče Londona je včeraj opoldne pretresla silovita eksplozija peklenskega stroja, ki so ga atentatorji skrili v parkiranem dostavnem vozilu. Bomba je poči'a prav v> trenutku, ko je — kot običajno — privozil mimo avtobus z vojaki prvega bataljona irske garde. Zaradi silnega zračnega pritiska je mimoidoča ženska izgubila življenje, 22 vojakov je bilo ranjenih, razbitine in drobci bombe pa so lažje ranili tudi 19 civilistov, med katerimi sta dva o-• troka. čeprav si ni nobena organizacija do sedaj prevzela očetovstva nad atentatom, se utrjuje prepričanje, da so ga-izvedli pripadniki IRA. šahih skoraj 10 tisoč a g eh tov. V Bonnu so tudi izrazili solidarnost s prebivalci sicilskega mesta Cb-miso, kjer je za danes napovedana velijta manifestacija proti oborožitvi in stopnjevanju oborožitvene tekme, MADRID - Po dolgih letih je znana Picassova slika »Guerm-ca» končno v svoji domovini; Njeno mesto bo v muzeju »Ceson del buen retire* v Madridu, kjer si jo bo lahko Vsak ogledal od 25. oktobra dalje. RIM — Jutri bo prispel v Italijo poljski zunanji minister Czyrek, Na kongresu CISL zahteva po splošni stavki RIM — Na vsedržavnem kongresu CISL je bil včeraj jasno govor o vsedržavni splošni stavki kot načinu mobilizacije in splošnega boja proti ukrepom vlade, ki bi v preveliki meri prizadeli delavski razred. O tem je govoril tajnik sindikata kovinarjev FIM Bentivoglio, ki je poudaril, da bi bilo treba začeti boj za obnovitev delovnih pogodb s splošno stavko in z veliko manifestacijo v Rimu. Enako odločna stališča so zavzeb nekateri drugi vidni predstavniki CISL in generalni tajnik Camiti je bil tako v svoji repliki prisiljen povzeti ta stališča ter je poudaril, da je sindikat razočaran nad dosedanjimi srečanji z vlado in če na prihodnjem sestanku, ki je napovedan za sredo ne bo prišlo do konkretnih rezultatov, bo pač nujno pozvati delavce k »splošnim oblikam mobilizacije in boja*. Sicer pa je Carnitl že od vsega začetka poudaril, da so stališča .vlade neprimerna za resnični boj proti jnflaciji in da .je mogoče vladi verjeti, samo če sprejme »drastične in pogumne ukrepe* na področju cen, jasnih storitev, pravične stanarine in davčne politike. Doslej po Carnitijevem mnenju vlada teh izbir ni hotela sprejeti. Sestanek, ki bo v sredo, bo torej po Carnitijevem mnenju, odločilen in enotna sindikalna zveza bo na osnovi izzida tega sestanka sklepala o nadaljnjih ukrepih. Sicer pa je Car-niti potrdil stališča, ki jih je iznesel v uvodnem poročilu in polemično odgovarjal Lami. še zlasti pa je poudarjal nujnost enotnosti sindikata. Carniti je bil polemičen tudi do Giannija Agnellija in je dejal, da sindikat jemlje na znanje, da predsednik vlade Spadoli-ni zaenkrat ne sprejema Agnellijevih zahtev. Gianni Agnelli pa očitno vztraja pri svojem, saj je včeraj na nekem zasedanju v Genovi dejal, da ni mogoče verjeti v uspe-„ šnost sestanka, ki so ga napovedali za sredo, češ, da mora najprej vlada zavzeti jasno stališče. Skratka, predsednik Fiata pravi, da ni mogoče misliti, da bodo »nekateri izgubili, drugi pa zaslužili* in pri tem očitno nieni, da bodo pač izgubili industrijci, zaslužil pa delavci. Zato mora po njegovem mnenju vlada izvesti že tolikokrat načrtovane ukrepe o zajezitvi premične lestvice. Na ta stališča je na istem zasedanju odgovoril generalni tajnik UIL Giorgio Benvenuto, ki je dejal, da bi bil sestanek z industrijci »pogovor med gluhimi* in da ni mogoče misliti, da bi sindikat od česarkoli odstopil, ne da bi v zameno kaj dobil. Uspešno rešitev je mogoče poiskati samo s smotrno gospodarsko politiko, ki bi se res lotila pravih dejavnikov krize v Italiji. Stališča Agnellija in Benve-nuta so skušah nekoliko ublažiti predstavniki vlade in na zasedanju sta spregovorila ministra Mareoira in De Michelis, vendar pa brez večjega uspeha. TRŽAŠKI DNEVNIK PJ UGOTOVITVAH INDUSTRIJSKE ZVEZE Gospodarski položaj na Tržaškem se v zadnjem času naglo slabša Število prebivalcev se je v zadnjem letu skrčilo za nadaljnjih 1.522 enot Slabša konjunktura v industriji, manj prometa v luki, po železnici in na cestah ■ Narašča število brezposelnih ljudi • Osebna vozila pa gredo kljub krizi še vedno dobro v promet Da se družbeno-gospodarska konjunktura na Tržaškem polagoma slabša, ni, žal, že dalj časa nobena skrivnost. Tukajšnja industrijska zveza pa je sedaj zbrala in objavila vrsto zanimivih podatkov s tega področja, ki ne le, da potrjujejo omenjene nazadovalne težnje, temveč celo opozarjajo, da se stvari na tem področju v zadnjih mesecih slabšajo občutno hitreje kakor denimo pred eni-n letom. Na demografskem področju beleži na primer statistika industrijske zveze, da se je število rezidentnega prebivalstva v tržaški pokrajini v zadnjem letu zmanjšalo za nadaljnjih 1.522 enot, tako da je znašalo konec letošnjega junija le še 287.466 enot. Poleg tega vse kaže, da se bo ta neugodna konjunktura v prihodnje še zaostrila, saj se je tudi število novo sklenjenih zakonskih zvez v primeri z lanskim letom zmanjšalo in sicer kar za 13,3 odst : v prvi polovici lanskega leta je namreč stopilo v zakonsko zvezo 593 parov, letos pa so jih našteli le 514. Življenjski stroški so se na našem območju od junija lanskega leta do junija letos povišali za 19.8 odst. Še hujši pa je skok, ki so ga zabeležili pri indeksu, ki ponazarja gibanje stroškov za gradnjo novih stanovanjskih objektov: ti stroški so se v zadnjem letu — od junija 1980 do junija letos — dvignili kar za 25,1 odst. Zanimivo .je pri tem, da se Trst v tem pogledu uvršča v sam vrh ustrezne lestvice v Italiji, saj velja sicer za povišek gradbenih stroškov v državi poprečni pokazatelj 22,7 odst. Kar zadeva gospodarske dejavnosti, je iz pregleda industrijske zveze razvidno, da se vse industrijske panoge nahajajo v hujši ali lažji krizi, v prvi polovici leta pa se je najslabše dogajalo obratom s področij železarstva in kovinopredelo-valne industrije. Stečajev je bilo letos dvakrat več kot lani: v prvi polovici leta so jih namreč registrirali 26 — od tega 9 v industriji — medtem ko jih je bilo do konca junija lani 13. O nazadovanju blagovnega prometa v pristanišču smo obširneje poročali pred dnevi, zaradi tega se danes ne bomo dotaknili tega poglavja. Pregled industrijske zveze pa dopolnjuje analizo tega področja s podatki, ki se nanašajo na kopenski promet med pristaniščem in zaledjem. No, tudi ta promet je bil v prvi polovici letošnjega leta občutno manjši kakor lani, saj beležijo ustrezne statistike nazadovanje v razmerju 22,8 odst. Pri tem se je železniški promet zmanjšal za 20 odst., promet s tovornjaki pa celo za 25,5 odst. Splošna neugodna gospodarska konjunktura se seveda nujno odraža tudi na področju zaposlenosti: tako se je število zaposlenih v tržaški pokrajini v zadnjem letu po^ novno zmanjšalo, in sicer za 2,4 odst., to je s 93.828 konec lanskega junija na 92.803 konec istega meseca letos. Število zasedenih delovnih mest se je skrčilo zlasti v industrijskih dejavnostih. Vzporedno s tem se je število brezposelnih lju- di v zadnjem letu povečalo za 391 enot, in sicer na 3.754. Kljub vsem tem negativnim dejavnikom pa je le neka gospodarska panoga na Tržaškem, ki očitno ne pozna besede »kriza*. Gre za prodaje novih avtomobilov in drugih osebnih ter industrijskih vozil. V prvi polovici letošnjega leta so namreč Tržačani kupili 6.598 novih osebnih avtomobilov, medtem ko so si jih v istem času lani nabavili »le* 6.155. Na tem področju smo torej krepko presegli nekdanje poprečje 1000 vozil na mesec. S tržaško registracijo je bilo tako konec preteklega junija v prometu skupno 183.764 vozil. • Tržaški župan Cecovini je v petek sprejel v občinski palači novega poveljnika tržaških karabinjerjev, polkovnika Carla Alfiera. Isti dan se je župan sestal tudi s poveljnikom pristanišča, kontraadmiralom Moccio, ki odhaja na novo službeno dolžnost v Rim. Manifestacija za mir na Trgu Goldoni Pripadniki kolektiva za zdravje žensk in stranke proletarske demokracije so včeraj na Trgu Goldoni pripravili manifestacijo proti oboroževanju in za mir. Na panojih in po zvočnikih so tržaški javnosti predstavili kam vodi sedanja oboroževalna tekma, v katero je neposredno vključena tudi Italija in še posebej naša dežela. V svojih geslih so podčrtali, da si imperialistični mogočneži iz obeh blokov prizadevajo pridobiti vojaško premoč, milijoni ljudi pa umirajo od lakote. Organizatorji manifestacije so tudi poudarili potrebo po ustanovitvi mogočnega ljudskega gibanja, ki bi se kot trden valobran zoperstavilo vsem poskusom krepitve napetosti med državami in politiki vojaške premoči. POMEMBEN DOGODEK ZA VSO NAŠO POKRAJINO Z uradnim aktom ustanovljen mednarodni «Zavod Jadrana» Mednarodna šola bo imela svoj sedež v devinsko-nabre-žuiski občini in bo pričela delovati s prihodnjim letom V petek so pri notarju uradno u-stanovili nov »Mednarodni kolegij združenih narodova; podpredsednik omenjenih zavodov Antonin Besse je namreč podpisal dokument, s katerim se v tržaški pokrajini odpira »Zavod Jadrana*, ki bo imel svoj sedež v devinsko - nabrežinski občini. Zavod bo, kot je znano, mednarodna šola, kamor bodo prišli študirat dijaki zadnjega in predzadnjega letnika višjih srednjih šol iz vsega sveta. Skupno bo torej zavod sprejel dvesto dijakov in približno štirideset profesorjev. Zamisel, da bi pri nas namestili mednarodno šolo, je že od leta 1974, vendar so se pojavile številne zapreke, ki niso dovolile, da bi se zavod ustanovil takoj. Treba je bilo najti primerne prostore za šolo, treba je bilo nabaviti vrsto potrebščin, da naštejemo samo dva problema, ki sta spremljala ustanovitev tako pomembne inštitucije. Kljub vsemu, pa je prišlo predvčerajšnjim do u-radnega ustanovitvenega akta in sedaj je vse nared, da bo lahko «Za-vod Jadrana* pričel z delovanjem že prihodnje leto. Najprej bodo odprli en letnik, v drugem šolskem letu pa drugega. .......mm...................imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii.. PROBLEM PROSTOROV OSNOVNE ŠOLE «F. BEVK> Openski starši bodo enotno nadaljevali začeto akcijo Jutri sestanek z vladnim komisarjem ■ kasneje v šolo, bojkotirali pa uro Združenje staršev openske osnovne šole »France Bevk* je priredilo včeraj v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah širok sestanek, na katerem je orisalo staršem o-trok, vaščanom, predstavnikom va škili kulturnih športnih organizacij ter družbenih komponent dosedanje trude in prizadevanja za pozitivno rešitev prostorske stiske na šoli. Kot smo že obširno poročali, je ob začetku šolskega leta šolski skrbnik predočil openskemu didaktičnemu ravnateljstvu dve možni rešitvi problema: vselitev nekaterih razredov v šolo na »Frčevi njivi*, k.jer ima sedaj prostore del italijanske šolo,, .ali pa- popoldanski pouk. Starši so že na svojem prvem sestanku odbili obe rešitvi in zahtevali. naj se najdejo prostori za slovenske razrede v središčni open ski šoli. S temi predlogi so pred dnevi stopili pred šolskega skrbnika, ki pa ni pokazal do njih velikega razumevanja (»jeguljasto se je izmikal vsem odgovornostim*, so menili včeraj predstavniki staršev o njegovem posegu). Včerajšnjega sestanka se je u-deležilo res veliko staršev in domačinov. prisotni pa so bili tudi predstavniki političnih strank, v katerih delujejo Slovenci, in pred stavniki naših šolskih organizacij. Po široki razpravi, na kateri so Otroke bodo poslali eno bodo popoldanski pouk bodo celoten problem iznesli tudi pred ta šolski organ, so udeleženci soglasno odločili, da bodo nodvzeli še nadaljnje pobude za iskanje po zitivne rešitve. Prva taka pobuda bo že jutrišnje dopoldansko srečanje delegacije združenja staršev z vladnim komisarjem prefektom Marrosu.jem, kateremu bodo nredočili svoje zahteve po ohranitvi' enotne slovenske osnovne šole v poslopju pri o-penskem tramvaju. Da bi podkrepili in navzven pokazali enotnost akdje. bodo starši openskih učen c^nšfipetiaff ‘jntri svoje otroke ponovno eno uro kasneje v «olo, obenem pa so se odločili, da ne poš-ljefrr ut rok- k- popoldaiMKBmu Pouku. Včerajšnja široka razprava je dokazala, koliko je Opencem in staršem iz drugih krajev, ki imajo svoje otroke v openski šoli pri srcu usoda njihove šole. Poleg staršev so se za to zavzeli tudi predstavniki vaških društev, kar je še posebej pomembno, saj bo mogoče le s skupnimi močmi in prizadevanji doseči povoljno rešitev. Seminar SLORI o sredstvih informatike Na pobudo Slovenskega raziskovalnega inštituta se bo v torek ob 12. uri v prostorih Dijaškega doma pričel seminar za tehnično izpopol- njevanje in spoznavanje modemih sredstev informatike, uporabljivih pri prostorski in družbeni analizi. V uvodnem srečanju bo beseda tekla o klasifikacijskih metodah spajanja podatkov. V naslednjih srečanjih (seminar se bo nadaljeval vsak torek v mesecih oktobru in novembru) bo delo predvsem posvečeno metodam ocenjevanja stanovanjskih potreb in spoznavanja tržne dinamike stanovanjskega modela. Udeležba je prosta, seminar vodi Igor Jogan. Zavod bo imel v devinsko - nabrežinski občini na razpolago več prostorov. Tako bo za dijake pripravljena stavba v devinskem gradu, ki je nekoč služila za sprejemanje gostov, zavodu so dodelili še vojašnico finančnih stražnikov in prostore stare osnovne šole. Jasno je, da bodo prostori urejeni za nove namene. «Zavod Jadrana* bo vsekakor pomembna pridobitev za devinsko-na-brežinsko občino, kot tudi za vso tržaško pokrajino. Dejstvo, da se bo v Devinu vsako leto in za daljši čas zbralo dvesto dijakov iz vsega sveta, pomeni kulturno, turistično in sploh vsestransko obogatitev. prisotni člani deželne komisije pri šolskem skrbništvu zagotovili, da .........................................m«.umi.......... Tudi letos bo stekla priljubljena radijska oddaja Med dvema ognjema Z igro med klasičnima licejema «Primož Trubar* iz Gorice in «Franče Prešeren» iz Trsta se bo začela Marjotovih 65 Vmesne obletnice po navadi ne štejejo, toda ne moremo si kaj, da ne bi za našega Marjota naredili izjemo, saj je izjema j tudi sam; izjema kot srčno dober človek in I prijatelj, predvsem pa kot fotoreporter našega dnevnika, že 36 let in še kakšno več, na okopih svojega težkega a tudi lepega, predvsem pa pomembnega in koristnega poklica. Kdo na Tržaškem ga ne pozna? Kdo ga ne pozna tudi izven obsega naše tržaške pokrajine, na Goriškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, pa tam čez mejo v matični domovini? Katera hiša na našem Krasu ali Bregu ga še nt prijazno sprejela in katera družina ga še ni pogostila s kozarcem domačega in prisrčno besedo? Marjo je ne samo naš fotokro-nist enkratne požrtvovalnosti, je tudi ambasador našega dnevnika med ljudmi. Vemo koliko mu dolgujemo, zato pa ga tudi imamo radi, ker mu želimo prav z našimi nedeljenimi simpatijami in spoštovanjem poravnati dolg. Dragi Marjo, »sliši se* (dobesedno) dobro in glej še naprej na življenje in svoj poklic skozi optiko najfinejše kamere, ki je. .. srce. Vsi Tvoji iz redakcijskega kolektiva dnevnik.a Ti tekmo zato ob jutrišnji okrogli (na pol) obletnici mnogg zdravja in zadgvoljstv•. nova radijska kviz oddaja «Med dvema ognjema*, ki je v prejšnjih dveh edicijah zabeležila lep uspeh med našo študirajočo mladino, pa tudi v širši javnosti. Jako bo v soboto. 24, t.m., ob 17.10 stekel novi ciklus, in zato je bila včeraj na deželnem sedežu RAl v Trstu tiskovna konferenca, ki so se je u-deležili tudi dijaki sami. da bi zvedeli vse podrobnosti glede poteka igre. Prisotne je pozdravil ravnatelj slovenskih radijskih progiamov Fi-libert Benedetič, ki je orisal pomen in vlogo takih oddaj. Gre za zbliževanje med radiom in mladino, ki mora postati tvorno, kot mora postati ustvarjalna tudi povezava s šolo. In prav take oddaje, je poudaril Benedetič, lahko veliko pri pomorejo k temu, da se tudi mladina vključi o prizadevanja naše narodnostne skupnosti za svoje pravice. da postane mladina aktiven člen našega življenja. Marjuča Oficija, ki si je oddaio zamislila in jo bo tudi letos vodila, pa je prisotne seznanila z ne katerimi novostmi, ki bodo igri *Med dvema ognjema* najbrž v prid. Tako bo poostrena kontrola nad delom posameznih ekip. izbrali so nova vprašalna gesla, oddajo pa bodo kot lani popestrili tudi go stje - kantavtorji iz Slovenije in iz Splita. Pa tudi nagradni sklad je letos visok, saj obsega tri milijone lir. ki si jih bodo razne šole po razdelile v razmerju z osvojenimi točkami. Bistvena novost je namreč tudi ta, da bosta letos dva tek movalna kroga in vse ekipe bodo nastopile dvakrat, medtem ko bo v finalu spopad med tistimi, ki so osvojili največ točk. Letos bo na ttekmovamu* nastn pilo deset tretiih razredov naših višnh srednjih šol iz Trsta in Gorice in tudi v lem je pomen odda je, da približa naše dijake, ki se sicer navadno redkeje videvajo. No, o oddaji sami bo še priložnost spregovoriti, saj se bo ciklus sklenil šele 27. marca oziroma 3. aprila prihodnjega leta. Prometni predpisi Ker so avtomobili parkirani v Ul. Coiautti večkrat ovirali promet po tej ulici, je občina na novo začrtala parkirne prostore in na delu lete uvedla tudi izmenično parkiranje glede na parne in neparne številke. • Pristaniška sekcija komunistične partije bo jutri ob 20.30 pripravila v domu pristaniških delavcev, Trg Duca degli Abruzzi 3, skupščino o krizi v pristanišču in možnostih za njeno rešitev. V razpravi bo sodeloval tudi član tajništva fede- V Mačkoljah pogorela domačija Smotlakovih Včeraj zgodaj zjutraj, približno ob 4. uri, je iz še nepojasnjenih razlogov izbruhnil požar na domačiji 72-letnega Izidorja Smotlaka in njegove žene Francke pod ceikvijo v Mačkoljah. Ognjeni zublji so zelo hitro napolnili spodnje prostore manjše vrstne hiše, v katerih naj bi bilo spravljenega precej vnetljivega materiala. Sosedje, ki so pritekli na pomoč, potem ko jih je prebudil močnejši tresk, podoben eksploziji, so z daljšo lestvijo najprej rešili iz prvega nadstropja o-ba upokojenca, nato so preprečili, da bi se ogenj razširil na sosednja poslopja. Približno pol pre po začetku požara so prihiteli v Mačkolje tudi tržaški gasilci z dvema avtocister-nama, ki so v uri pogasili požar. Na kraju nesreče so sicer ostali do poldne, ko se ni več kadilo iz popolnoma zgorele hiše. Iz pogorišča so med drugim izvlekli tudi plinsko jeklenko, kar dokazuje, da eksplozije in požara, v katerem je pogorelo vse imetje Smotlakovih, ni povzročil plin. Že zgodaj zjutraj je v vasi stekla solidarnostna akcija, v kateri so sodelovali vsi vaščani. Pogorelca sta dobila tudi zatočišče pri Smot-lakovem bratu, ki stanuje na nasprotni strani ceste. Pogorišče so si ogledali tudi tehniki dolinske občire, ki so preverili trdnost zidov, ki so še ostali pokonci in označili za nevseljivo sosednjo hišo. Cecovijiijev odbor sklical sejo občinskega sveta Tudi tržaški občinski svet, tako kot pokrajinski, naj bi se ponovno sestal, in to kljub zavrnitvi proračuna in kljub temu, da bi moral kmalu dospeti iz Rima odlok o razpustu obeh izvoljenih svetov. Povsem nepričakovano je namreč Cecovi-nijev odbor sklenil sklicati sejo sveta za prihodnjo soboto, 17. t.m. v prvem sklicu in naslednji ponedeljek, 19. t.m., v drugem. Občinski odbor je v tej zvezi objavil tiskovno poročilo, v katerem pravi, da je bil prisiljen sklicati sejo sveta, ker je od pokrajinskega nadzornega odbora prejel poziv, naj najkasneje do 10. oktobra opravi izredno ugotovitev aktivnih in pasivnih proračunskih ostankov za leto 1980 in prej ter naj o-dobri obračun za leto 1980. Občinski odbor v svoji noti pravi, da je za tovrstne sklepe pristojen edinole svet, ki da se mora zaradi tega sestati na izredni seji. Povsem jasno pa je, da gre za formalistično pretvezo in da se demokratične stranke ne bodo udeležile seje sveta, ki bi ga morali že zdavnaj razpustiti. SINOČI V PETERLINOVI DVORANI Sedanji in nekdanji člani proslavili 25-letnico SKK Številne prisotne je pozdravila predsednica kluba Silvija Callin - Govoru je sledil kulturni program Enodnevna stavka avtonomnih železničarjev Tržaško ravnateljstvo državnih že-l<*nic sporoča, da bo- zarade-nftpo-vedane enodnevne stavite, osebja, včlanjenega v avtonomni sindikat FISAPS CISAL, ki se >txx'Začela danes ob 21. uri in končala jutri ob isti uri, lahko prišlo do večjih zamud ter ukinitev in sprememb na nekaterih pirogah. Ravnateljstvo zato naproša potnike, naj budno sledijo sporočilom po zvočnikih, po katerih bodo sproti seznanjeni z vsemi spremembami. Sinoči je bila v Peterlinovi dvorani proslava 25-letnice Slovenskega kulturnega kluba. Govor ob srebrnem jubileju kluba je imela njegova sedanja predsednica Silvija Callin, ki je najprej dejala, da so se ob pomembnem jubileju srečali sedanji in nekdanji člani in poudarila načela, ki vodijo to mladinsko in študentsko organizacijo vse od njene ustanovitve. Govornica je k temu dodala, da so se na principih krščanstva in slovenstva, ki vodijo klub, vzgajali številni Slovenci, ki sodijo danes med vidne osebnosti našega manjšinskega kulturnega, političnega in družbenega življenja. Pri vzgajanju angažiranih ljudi in zavednih slovenskih razumnikov je imel torej SKK veliko vlogo, prav pri poudarjanju te vloge se je Silvija Callin spomnila pokojnega Jožeta Peterlina, ki je imel bistvene zasluge za nastanek in razvoj kluba. Govoru je sledil kulturni program, ki so ga podali prav mladi klubovci, ki so brali literarne o-dlomke nekdanjih in sedanjih članov kluba. Med branjem so si sledile glasbene točke, ki so jih izvajali prav tako mladi člani. Po kulturnem programu sta številnemu občinstvu spregovorila nekdanja klu-bovca Drago Štoka in Sergij Pahor, ki sta se spomnila, kako je klub nastal in kakšno vlogo je odigral v letih, ki za Slovence v Italiji nikakor niso bila lahka. Štoka je med drugim poudaril, kako sta načeli slovenstva in pluralizma, ki sta bili osnovi kluba, še vedno veljavni. »Uradni* del večera se je zaključil z nastopom Tržaškega mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Tomaž Simčič, nakar je sledila družabnost. v beograjski skupščini. Popoldne o-gled Beograda, zvečer pa bomo prisostvovali koncertu beograjske Filharmonije in zbora Branko Krsma-novič, ki bosta izvajala kantato za solo zbor in orkester na partizansko tematiko. Zbor in orkester bo na gostovanju v Srbiji oblekel nove uniforme in borci, katerih v zboru ni malo, si bodo ob tej svečanosti pripeli na prša častna priznanja in odlikovanja. OSKAR KJUDER Mladina od Dornja in Ivrmenke ter pevski zbor F. Venturini izrekajo iskreno sožalje Valterju Duja-niču ob izgubi drage mame. Sekcija KP1 Z. Kralj - Trebče izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi Petra Čuka. - I Župan, odborniki in svetovalci občine Repe.itabor izrekajo iskreno sožalje bivšemu dolgoletnemu občinskemu svetovalcu Silvestru Škabarju, občinski uslužbenki Zofiji Škabar por. Baiss in drugim sorodnikom ob izgubi drage mame Alojzije. Starši, učitelji in učenci osnovne šole Alojz Gradnik izrekajo iskreno sožalje družini Baiss in sorodnikom ob izgubi mame Alojzije. Zaradi gradbenih del v Ul- Mu-ratti je občina prepovedala parkiranje na delu te ulice in sicer od hišne številke 1 do 17. Prepoved parkiranja velja le ob delavnikih Ob 18. uri so sprejeli na zdravljenje v tržaško bolnišnico 54-letnega upokojenca Teodora Coslovija iz Šempolaja 21, ki so mu ugotovili u-darce po obrazu in prsnem košu, za kar se bo moral zdraviti 20 dni. Ko se je vozil s svojim avtomobilom znamke simca od Boljunca proti Borštu, ga je nenadoma obšla slabost in se je zaletel v obcestni zid. TPPZ bo nastopil v Beogradu Stodvajsetčlanski Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič bo 17., 18. in 19. t.m. gost političnih in kulturnih inštitucij v jugoslovanski prestolnici. Nastopil bo s samostojnimi koncerti na svečanih prireditvah ob 40.obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti in DneVa osvoboditve'Beograda. V soboto, 17. t.m., dopoldan bomo položili šopek cvetja v memorial-nem centru Josipa Broza Tita, sledil pa bo koncert v amfiteatru centra. Ob 12.30 bo srečanje s pionirji vseh republik matične domovine. Ob 16. uri bo zbor prisostvoval nogometni tekmi za svetovno prvenstvo med Italijo in Jugoslavijo, ob 19.30 pa bo v kulturnem centru maršala Tita celovečerni koncert. V nedeljo, 18. t.m., bo TPPZ Pinko Tomažič gost delavcev v Smederevski palanki, kjer je bil tov. Tito leta 1926 zaposlen v tovarni vagonov. V Mestnem gledališču Smederevske palanke bomo priredili koncert, kasneje si bomo ogledali muzej Josipa Broza Tita in o-koheo. Zvečer se vrnemo v Beograd. V ponedel.jek dopoldan bo srečanje z delavci v veliki tovarni v Beogradu. Ob 13. uri bo sprejem iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinnin Končana nova ploščad na Opčinah VAŽNO ZA VINOGRADNIKE Tržaška pokrajinska uprava bo tudi letos organizirala običajna strokovna posvetovanja z vinogradniki z našega območja. Kmečka zveza vabi zato vse kmetovalce, ki jih posvetovanja zanimajo, naj se čim-prej oglasijo v njenih uradih za sestavo seznama interesentov, ki ga bo nato zveza posredovala pokrajinski upravi. Nova ploščad za košarko in kotalkanje na Opčinah, ki so jo gradili poleg že obstoječega kotalkališča na Pikelcu, je končana. V mesecu dni je Polet — v glavnem s prostovoljnim delom — izravnal zemljišče, izkopal jarke, pripravil cementno podlago in okvir, sedaj pa so ploščad prekrili s cementno maso. Če bo šlo vse po sreči, bodo prihod- nji teden začeli sestavljati železno konstrukcijo, ki bo nosila plastično pokrivalo. Ko bo »balon* postavljen, bodo na ploščad položili še asfaltne ploščice, napeljali razsvetljavo in nova dvorana bo čez dober mesec u-sposobljena za vadbo. Na sliki vidimo zadnja dela pri raztezanju cementa na novi ploščadi, ki meri 14,5x27 m pokritega prostora. racije Giorgio Canciani. II,iiiihi.Ulili.....»kih............iiiiihmiiiiii..mi...m.. PREVEČ ZAPIČENIH ZASTA VIC... Edini državni zakon, ki vsaj delno ščiti interese Slovencev na Tržaškem in Goriškem (ne pa v Bene čiji) zadeva naše šolstvo. Na koncu zakona običajno riše, da ga morajo spoštovati s vsi organi republike*. Žal pa prevladuje miselnost, po kateri se zakoni izvaiajo strogo po črki, ne po duhu. Tako se slovenskim šolam jamči obstoj, redkokdaj pa pogoji za njihov razvoj. Tako se dogaja, da se n naših krajih sistematično utesnjuje prostor slovenskih šol. Vsako leto smo priča sporom za razred, učilnico, nad strup je, ki dejansko otežujejo še tako potrebno tožitje s sosednjim šolskim sistemom italijanske večine. V času, ko Trst demografsko upada in s tem tudi število šoloobveznih otrok, se kljub temu množijo primeri prisvajanja življenjskega prostora slovenskih šol, ki jih običajno spremljajo politične in nacionalistične špekulacije. Spomni mo se le dogodkov n dolinski občini, v Ul. Donadoni, v Miljah, na Katinari, v Lonjerju in na Opčinah. Povsod so nam z raznimi pretvezami skušali zožiti že itak pretesne prostore slovenskih šol in jih sprem Hali z očitki, da smo Slovenci «zapr-ti*. ker ne dovolimo, da bi se stiske reševale na naši koži. V Miljah so vodili okoli slovenskega šolskega centra pravo volilno kampanjo, ko so nahujskani starši odklanjali nove občinske zgradbe. V Boljuncu in Dolini enako, čeprav je občina nudila italijanski šoli novo poslopje. Na Katinari se nadaljuje pritisk na staro slovensko šolo, čeprav v notnem rajonu Rocol - Melara ne manjka struktur. V Lonjer vozijo otroke iz mesta, na opensko staro šolo Pa i* sosedniih okrajev in se pri tem opravičujejo z razrednimi pomisleki do druženja z Istrani in delavskimi, sinovi. Preveč je teh primerov, da bi za tem ne slutili načrtnega poskusa tzapičiti zastavice* pridobljenih pra vic povsod, kjer prihaja do živega stika med slovensko in italijansko mladino, ustvarjati trenja povsod, kjer je potrebno enakopravno sožitje in kulturno sodelovanje, netiti spore povsod, kjer bi bilo mogoče u-stvariti vzdušje prijateljstva. To so le ugotovitve iz nekajletne prakse. Vprašati se moramo, kaj delajo pristojne oblasti in državni funkcionarji, ki so zadolženi, da skrbijo za usodo in razvoj manjšinske šole brez mačehovskih pristopov. In ni morda tudi to nov dokaz o tem, kako krvavo potrebna sta nam upravna in kulturna samostojnost našega šolstva? STOJAN SPETIČ Nenadoma nas je zapustil EMILI0 GERMANI (SLIKAR) Pogreb pokojnika bo jutri, 12. t. m., ob 10. uri na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: hčerka Luciana, brat Mario z ženo Wally ter drugo sorodstvo in prijatelji. Trst, 11. oktobra 1981 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila CARMELA SUSAN vd. NOVELL! Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 10. uri na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: sin Sergio in drugo sorodstvo. Trst, 11. oktobra 1981 Zapustil nas je naš dragi oče in nono PETER ČUK Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 12. oktobra, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah. * i fl(St jiOt O > * • £•**« ii 'a »'/» * {f Žalujoči hčeri Laura in Milka z družinama Trebče, Melbourne, 11. oktobra 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega STANISLAVA PETAROSA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, g. župniku, cerkvenemu in pevskemu zboru PD Slovenec, sekciji VZPI-ANPI Boršt-Za-brežec, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ter ga spremili k zadnjemu počitku. SVOJCI Boršt, 11. oktobra 1981 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega JOSIPA GRGIČA . (ROUTERJA) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. duhovniku, karabinjerskemu podčastniku Pirasu, sosedom, pogrebcem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. SVOJCI Bazovica, 11. oktobra 1981 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota JOSIPA TULA se toplo zahvaljujemo zdravnikom in osebju I. kirurškega oddelka splošne bolnišnice. Posebna zahvala Borisu Pangercu, Mariju Magajni, godbi Breg, KD Primorsko, Zvezi žena Mačkolje, sorodnikom ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovalcem cvetja, vsem, ki so darovali v dobrodelne namene in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji pod. Žena Alojzija in hčeri Danica ter Nadja t družinama DEŽELNA UPRAVA JE PRED KRATKIM IZDALA IZVRŠILNE NORME Prispevki EGS za posodobitev in okrepitev proizvodnih struktur deželnega kmetijstva Namen prispevkov je v tem, da bi se dohodki kmetov izenačili s poprečnim dohodkom drugih gospodarskih sektorjev - Roki za vložitev prošenj bodo kmalu zapadli, vložili pa jih je moč pri Kmečki zvezi Deželna uprava je končno izdala izvršilne norme za dodeljevanje polnoči in finančnih sredstev, ki jih je.deželnemu kmetijskemu sektorju namenila Evropska gospodarska skupnost. Na osnovi smernic EGS za razvoj kmetijstva je italijanski parlament leta 1975 sprejel državni zakon za pomoč kmetijstvu in na tej osnovi je dežela izdelala zakon štev. 62 šele leta 1978, a ga do danes še ni izvajala: letos a-prila ga je dopolnila z zakonom štev. 19, manjkale pa so izvršilne in pravilnik za uresničevanje konkretnih posegov razposlala v obliki okrožnic zainteresiranim ustanovam in sindikalnim organizacijam kmetov. Komunitarne prispevke za posodobitev in okrepitev kmetijskih struktur, katerih namen je v tem, da bi se dohodki kmetov izenačili s poprečnim dohodkom v drugih gospodarskih sektorjih, je moč razdeliti na tri sektorje: razvojni načrti, vodenje knjigovodstva in kompenzacijske odškodnine. RAZVOJNI NAČRTI Kdo lahko na osnovi pripravljenega'razvojnega načrta prejme ko-munitarne prispevke? V prvi vrsti so to knietje, ki v letni bilanci ne dosežejo ^primerljivega dohodka*, to je poprečnega letnega dohodka, ki ga imajo delavci drugih gospodarskih sektorjev. Za tržaško pokrajino je bil poprečni letni dohodek določen v višini’ 12.021.000 lir; pravico imajo tudi tiste kmetije, ki sicer dosežejo ta letni dohodek, a dokažejo, da gh bodo v bližnji prihodnosti izgubile. Ko so kmetijska podjetja izpolnila te pogoje je potrebno, da so kmetje, ki prosijo za te prispevke, vpisani v pokrajinske sezname kmetijskih podjetnikov; za vpis pa morajo pripravi^ seveda razvojni načrt kmetije inf se obvezati, da bodo vodili knjigovodstvo podjetja za vsaj štiri lorar dfl začetka uresničevanja načrta. Prispevke za razvojne načrte lafikbr'' Naprosijo • tudi zadruge in združenja med kmeti. Razvojni načrt bo moral dokazati, da bo kmetijsko podjetje po uresničitvi načrta doseglo «primer-ljiv dohodek* za eno, ali največ dve moški delovni enoti, to je dohodek, ki ga imajo delavci iz iste Pokrajine, zaposleni v drugih gospodarskih sektorjih. Razvojni načrt bo moral prikazati celotni po-stajpek stanja V kmetijskem 'podjjč-tj® od dne, ko rraj bi se začelo uresničevanje načrta pa do končnega stanja, iz katerega mora seveda izhajati, da je letni dohodek ert&k, ali višji od dohodka vsaj ene moške delovne enote (12.021.000 lir). Za uresničitev načrta je po zakonu predvidenih od 4 do 6 let, ki pa jih je za gorata področja mpgoče podaljšati na 9 let. Dežel na. uprava je sicer v tej začetni fazi določila, da je treba načrte uresničiti v roku enega leta, kar Pa.velja le na papirju, saj bo mo-gciČe načrt predložiti večkrat. Kakšne finančne, olajšave so predvidene za uresničitev načrtov? Te'so: fe- prispevki na plačevanje interesov za investicije, potrebne za uresničitev razvojnega načrta: V- dodatna jamstva iz medbančnega sklada jamstev na posojila; — jamstva deželne ustanove za raz.voj kmetijstva ERSA: — prispevki za vodenje knjigovodstva ; ' (V. ‘ •' / J~ ’ Muh iHiiiiiiiiiiiHiiiititiiiiinimnifiiitiiiiiiiiiiiHiiiii Zadnja pat Josipa Tula — nagrade za proizvodno usmerjenost; — letne doklade ,za mlade sile — od 18. do 35. leta starosti — ki se ustavijo na kmetiji; te doklade veljajo le za prebivalstvo hribovitih območij. Razvojni načrti se lahko pripravijo tudi za obrtniške in turistične dejavnosti. Ta določila veljajo le za hribovita območja. Posojila bodo za 20 let za investicije za gradnje hlevov, rastlinjakov itd. in za 10 let za investicije za nakup strojev, opreme itd. Višina posojila ne bo mogla preseči v letu 1981 vsote 61 milijonov lir za vsako moško delovno enoto. Za ta posojila bodo zainteresirani iz goratih predelov plačali 6 65 od sto interesov, 9,65 od sto pa zainteresirani iz nižinskih predelov. Posojila bodo kmetom izplačana v rednih posticipiranih letnih, ali šestmesečnih obrokih. Predvidene so tudi nagrade za vodenje knjigovodstva, ki je za u-resnieevanje razvojnih načrtov obvezno: tisti, ki bodo vložili razvojne načrte bodo prejeli nekakšno odškodnino za dobo štirih let. Za 1. leto bodo prejeli okrog 377 tisoč, za 2. 250 tisoč, za 3. 150 tisoč in za 4. leto 100 tisoč lir. Predvidene so tudi nagrade za tista kmetijska podjetja, kjer bo po uresničenem razvojnem načrtu ugotovljeno, da polovica kosmate proizvodnje za prodajo izhaja iz prodaje goveda in drobnice. Prejela bodo okrog 140 tisoč lir za ha površine pod krmo. Ta vsota bo lahko povišana za 50 od sto za zadruge in skupne hleve, na goratih predelih pa še za okrog 33 od sto. V tržaški pokrajini bo rok za predložitev ■ razvojnih načrtov, ki dajejo pravico za prejem komuni-tarnih prispevkov, zapadel 20. oktobra za hribovita območja (o teh načrtih se morajo namreč predhodno izreči gorske skupnosti) in 5. novembra za ostala nižinska področja. VODENJE KNJIGOVODSTVA Finančna sredstva Evropske gospodarske skupnosti so namenjena tudi tistim kmetom, ki se ne opredelijo za velike investicije na osnovi razvojnih načrtov. Vodenje knjigovodstva ima predvsem to nalogo, da kmetijska podjetja analizirajo stanje svojega kmetijstva, pravilnost in rentabilnost določenih izbir itd. Na osnovi teh izsledkov, ki jih bo y kratkem roku analizirala po- sebna specializirana družba, bodo kmetijska podjetja lahko spremenila svoje izbire in se odločila za obdelavo za tisto področje primernejših pridelkov. Podjetja bodo za vodenje teh podatkov prejemala posebne prispevke, da bodo plačevala tiste osebe, ki jim jih bodo vodila; za opravljanje tega dela bodo lahko ustanovile svoje knjigovodske centre. K temu gre še dodati, da bodo ti podatki služili izključno kmetu samemu in ne drugim organom, ki bi lahko na njihovi osnovi ugotavljali kaj kdo pridela in koliko od tega zasluži. Rok za predložitev prošenj za vodenje knjigovodstva bo zapadel 15. novembra. KOMPENZACIJSKE ODŠKODNINE Predvidene so samo za hribovita področja; ustanovljene so bile z namenom, da bi kmetom kompenzirali naravne izgube, ki jih imajo pri svoji dejavnosti na hribovitih območjih in jih z njimi zadržali na teh predelih. Kompenzacijske odškodnine lahko prejmejo vsi tisti, ki dokažejo, da imajo v obdelavi vsaj 3 ha zemlje; obvezati pa se morajo, da bodo zemljo obdelovali vsaj za dobo 5 let, sicer bodo morali prejete prispevke v celoti vrniti. To ne bo veljalo za one, ki bodo medtem stopili v pokoj, odstopili svoja zemljišča v obdelavo drugemu kmetu, ali pa za tiste, ki ne bodo mogli več obdelovati zemlje iz višjih naravnih razlogov. Kompenzacijska odškodnina je vezana na količino ha in število glav živine v posesti. Za prejem odškodnine je treba imeti najmanj 3 in največ 35 ha zemlje, na vsaki ha pa vsaj eno glavo goveda; na vsaki ha zemlje (in seveda na vsako glavo govedi) pride okrog 100 tisoč lir letnega prispevka za dobo petih let. Sicer pa so predvideni prispevki tudi za kmetije, ki niso zgolj živinorejske. NAVODILA PRI KMEČKI ZVEZI Prošnje za prejem kompenzacijskih odškodnin je treba vložiti pred 20. novembrom. Vsekakor pa so vsem zainteresiranim kmetom na razpolago uradi slovenske strokovne organizacije Kmečke' zveze, v katerih bodo prejeli vsa nadaljnja pojasnila, navodila ter lahko vložili prošnje zaJt))v4e te prispevke, ki jih je deželnemu kmetijstvu namenila Evropska gospodarska skupnost. V Mačkoljah praznuje Gizela Marušič 80 let Minulo sredo so v Mačkoljah po spremili na domače pokopališče priljubljenega domačina Josipa Tula, Po domače Pepija. Pokojnik se jc rodil v breški vasici leta 1967 in v njej tudi preživel vso svojo dolgo življenjsko pot. Bil je kmečki sin, in je moral že kot deček trdo poprijeti za delo. Pozne-je .se je kot mladenič zaposlil v ž-ateljski rafineriji, a je delo iz Političnih razlogov opustil, čeprav je bil tik pred tem, da dobi stalno •nejjto. Zaveden in s srcem predan slovenski stvari je Josip Tul deloval kot aktivist še pred razpadom dalije in ob marsikateri priložnosti je za las ušel hudim posledicam ali celo smrti. Julija 1944 .je odšel v partizane Oa : Dolenjsko, kjer je bil tudi ramen. Iz vo.ine se je vrnil avgusta 1945 s činom starega vodnika. Za zasluge v narodnoosvobodilnem boju je bil tudi odlikovan. Po vojni se je ustalil na domačem posestvu, nekaj malega na je bil • zaposlen v raznih pod.jet.jih. Pazljivo ie tudi spremljal domače kulturno in nolitično življenje. Niegov dokončni odhod pušča v družini veliko praznino; svojcem izrekamo iskreno sožalie njemu na bodi lahka domača mačkoljanska gruda, (ris) V Mačkoljah bo jutri praznovala svoj 80. rojstni dan Gizela Marušič. vdova Smotlak, po domače »Flekova*. Slavljenka se ni rodila v Mač-koljaii, vendar jo ima.io Mačkoljani za svojo, saj je v tej vasi od leta 1921. ko se je poročila z domačinom Antonom Smotlakom. Rodila se je 12. oktobra 1901 v Opatjem selu. Oče .je umrl preden se je rodila. Ko je bila stara 4 ieta se je preselila v Prvačino, kjer se ie mati vnovič omožila. Mlada Gizela je odšla služit v Trst. se tu spo-' znala z mladim Mačkoljonom ir se poročila. V zakonu sta imela 6 o-trok, ki sta jih vzgojila v zavedne, napredne delovne ljudi in v ljubezni do slovenskega mater.inega jezika. Leta 1921, mesec po poroki, ko so fašisti divjali po našiti krajih. so zažgali tudi Mačkolje in seveda Smotlakovo nišo. Za časa NOB je tako mati Gizela kot vsa njena družina veliko delala in pomagala za končno zmago nad nacifašizmom. Hčerka Dragica je bila aktivistka, sinova Stanko in Ladko sta se borila v partizanih, ostali otroci, čeprav mladi, so tudi pomagali staršem pri tem boiu. Leta 1944 so nfleifošisti spet zažgali Mačkolje in z ostalimi vaščani so bili prizadeti tudi Smotla-kovi. Očeta Antona in sina Srečka so odpeljali v zapor v Milje, od koder se je Cvetku posrečilo zbežati med bombardiranjem očeta na so spustili pod pogojem, da nrinelie hčerko Dragico, ki so jo fašisti vneto iskali. Po končani vo.ini se je po tolikih nezgodah .in trpljenju vse družina združila. Od takrat so se člani družine angažirali tudi na kulturno političnem področju. čestitkam otrok in vseh sorodnikov se pridružuje tudi Primorski dnevnik, katerega je slavljenka zvesta čilalel.iica in ii želimo še mnogo zdravja in sreče. M. M. V Trstu občni zbor članov «Italcongr€ssi» Turistični operaterji, člani stanovske organizacije Italcongressi, so te dni zbrali v Trstu na rednem letnem občnem zboru, ki se je zaključil z običajno izvolitvijo novega vodilnega sveta. Na občnem zboru so med drugim poudarili, da se je v zadnjih letih notranji kongresni turizem v državi nekoliko povečal, število kongresistov iz tujine pa se je skrčil v tolikšni meri, da je Italija v tem pogledu zdrknila s 3. mesta v letih ’60 na 13. mesto v svetovnem merilu. Zakaj se tujci izogibajo temu, da bi organizirali svoje kongrese v Italiji? Turistični delavci, zbrani na občnem zboru, so za ta pojav navedli vrsto razlogov, med katerimi prednjačijo splošen položaj v I-taliji, neurejene storitve, stavke in skokovito naraščanje cen. SLOVENSKO V TRSTU GLEDALIŠKA ŠOLA Jutri, 12. oktobra, ob 19. uri se bodo dosedanji in novi slušatelji gledališke šole zbrali na skupnem sestanku v Kulturnem domu. Obrazložili vam bomo naše načrte in programe za letošnjo gledališko šolo. Sestanka se lahko udeležijo tudi tisti, ki se iz takih ali drugačnih razlogov še niso vpisali v šolo. Mladi! Če želite na drugačen način spoznati sebe in svet, v katerem živite; če na tihem razmišljate o svojem bodočem poklicu — gledališki igralec bi bil lahko tvoj poklic — vpišite se v gledališko šolo Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Podrobnejše informacije dobite na upravi SSG v Trstu, Kulturni dom, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik, razen sobote, od 8. do 14. ure M agencija Sirotich nudi zaposlitev v nadzornih organih družbe mladeniču, prostemu vojaščine, z diplomo višje srednje šole, znanjem slovenskega jezika, po možnosti s stalnim bivališčem v okoliških občinah. Zahteva se dinamičnost in nadarjenost za stike z javnostjo. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ulica Montecchi 6, pod šifro «RAS». Razstave V- galeriji "Torbaiulena so odprJ' li razstavo z naslovom «Tržaško zbirateljstvo moderne umetnosti*. Razstava bo trajala do 22. oktobra. V kavarni Tommaseo so odprli razstavo, na kateri razstavljajo Ferruccio Bernini, Ciro Gallo, Pino Giuffrida, Nereo Ghersim, Clau-dio Fuchs, Mara Mitri. V domu A. Sirka v Križu je na o-gled spominska razstava arh. Viktorja Sulčiča. Razstava je odprta danes, 11. t.m. (zadnji dan), od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. V galeriji «Tribbio» na P.zza Vec-chia ?o odprli razstavo kitajskega slikarja Žou Ži veja, ki bo odprta do 16. t.m. V galeriji vCorsia Stadion* v Ul. Battisti 14 je odprl razstavo slikar Pasquale Rando, ki bo razstavljal do 16. t.m. Razna obvestila Zveza bivših partizanov Prosek -Kontovel vabi vse bivše borce NOV, aktiviste OF, simpatizerje in mladino na občni zbor, ki'bo v sredo, 14. t.m., ob 20.30 v dvorani Soščeve hiše na Proseku. Prosimo točnost. Qdbor. KD Slovan sporoča, da bodo pevske' .vaje za sezono '1981 82 ob torkih za ženske in ob'petkih za moške v prostorih 'Gozdarske zadruge na iPadričah ob 20.30. Vabljeni novi • pevci in. pevke! ' KRUT — Krožek ža rekreacijsko udejstvovanje - Trst vabi vse člane. da se udeležijo sestanka, ki ibo jutri, 12. t.m., ob 17. uri na sedežu Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Ul. Petronio 4. Sestanek bo posvetovalnega značaja, namenjen sledečim interesnim dejavnostim: telovadbi in plavanju. Gledališča SSG Danes, 11. t.m., gostuje Stalno slovensko gledališče v Mestnem gledališču v Ljubljani ob 19.30 s «Par-tijo remija*; jutri, 12. t.m., ob 19.30 v Kočevju s «Partijo remija* in v torek, 13. t.m., v gledališču v Kopru s «Punčko». VERDI Kot napovedano se bo operna sezona 1981/82 začela v torek, 27. t.m., ob 20 .uri z Verdijevo opero «Na-bucco*. Pri blagajni gledališča Verdi (danes bo odprta samo zjutraj) se nadaljuje kampanja za nove abonmaje. Zapadel je rok za obnovo starih abonmajev, zato bodo ta mesta oddali novim prosilcem, ki jih je letos nad sto. Bloke novih abonmajev se bo lahko dvignilo v prihodnjih dneh vedno pri blagajni gledališča (tel. 631-948). ROSSETTI Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v abonmaju — Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Potrditev stalnih redov do 15. t.m. Informacije pri Teatru Sta-bile tel. 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Danes ob 20.30 «Trst včeraj, danes. vedno*. Poje, ob lastni spremljavi na klavir Umberto Lupi. Rezervacije pri glavni blagajni v Pasaži Protti. Kino Ariston 16.00-18.00 - 20.00 - 22.00 «This is Elvis*. Ritz 14.30 «Excalibur». Eden 15.30 «La pelle*. Režija Eliana Cavani. M. Mastroianni, Ken Mar-shal, C. Cardinale. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.00 «Storie di ordinaria follia*. O, Muti, B. Gazzara. Prepovedali mladini pod 18. letom. Fenice 115.00 «Tarzan, l’uomo scim-mia». Bo Derek. Cristallo 16.30 «Virus». M. E. New-ton, Frank . Garfeeld. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «Ricomincio da tre*. Massimo Troisi. Capitol 16.30 «The blues brothers*. Moderno 15.30 - 17.40 — 19.50-22.00 «Papillon». Dustin Hoffman, Ste-ve McQueen. Mignon 15.30 «Profondo rosso*.. Pre-novedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Pomo agen-zia Siscopa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00—22.15 «Morak il po-tere delTocculto*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri: «Se-xy diabolic story*. Vhtorio Veneto 15.00 «H Pap’occhio». Renzo Arbore, Roberto Benigni. Radio 15.00 Attenti a quei due... ninfomani*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 15.00 «Io sto con gli ippo-potami*. Terencq Hijl, Bud Spencer. Jutri: -iSoaje Aidf VtRti* in bassa Baviera*. Izleti Sekcija KPI občine Dolina organizira dvodnevni izlet 24. in 25. t.m. v Kumrovec in Ptuj. Na razpolago je 50 mest. Vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure na sedežu sekcije. Cena 45.000 lir. Združenje Union - Podlonjer javlja, da po zelo uspelem nedeljskem izletu ponovno priredi enodnevni izlet 18. t.m. v Hrastovlje z ogledom fresk, nato skozi komaj dokončan predor pod Učko do Moščeničke Drage. Vpisovanje v torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 - telefon 732858 ali 64459. V Mačkoljah bo jutri praznovala 80. rojstni dan GIZELA SMOTLAK Ob tem visokem jubileju se je spomitijajo in ji želijo še mnogo zdravih in veselih let v krogu svojih dragih. sinova Sandro in Cvetko, hči Drago-mila z možem Romanom, snahi Danica in Valerija, vnuka Iztok in Saša ter vnukinji Savica in Nadja z družinama Instaiaciie in naprave centralno gretje Umrl jc Rudi Mahnič medvojni aktivist OF V četrtek. 8. t.m., je v Trstu umrl Rudi Mahnič, eden od tistih tržaških Slovencev, ki so veano jasno izpričevali svojo nat odnest in svojo naprednost tako pred vejno, kot med njo in po njej. Zato se je tudi od vsega začetka vključil v narodnoosvobodilno gibanje in deloval v odborih Osvobodilne fronte Ko je bil novembra 1943 v UL Udine prvi sestanek pristašev fronte tega mestnega predela, je bil med njimi tudi Rudi Mahnič, sestanek pa sta vodila Matevž in Normin. Na tem sestanku so sestavili prvi začasni okrajni' odbor OF, ki se je nato sestal V- januarju naslednjega leta prav, na Mahničevem domu v Ul. delle ?Quereie 7. Med odborniki je bil tudi Rudi Mahnič z ilegalnim irpenom Jadran. Po osvoboditvi je bil Rudi' Mahnič aktivejn v naprednih organizacijah in zlasti v prvih povojnih le tih še je udeleževal številnih akcij v boju za tiaše narodne pravice in za napredne ideje. Včeraj dopoldne so ga svojci, prijatelji in znanci, med katerimi tudi njegovi soborci iz vojnih let, spremili na zadnji poti na tržaško pokopališče pri Sv. Ani. Naj mu bo lahka domača zemlja. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHg f Čestitke V Ricmanjih je včeraj praznoval rojstni dan MARKO HRVATIČ. Vse najboljše mu iz srca želijo, stric Milan, teta Pierina, Enio in Mariza. Jutri bo praznovala 80-letnico rojstva GIZELA iz Mačkolj. Mnogo zdravja in veselja v nadaljnjih letih ji želijo Nadja, Giorgio, Mitja, Lojza in Giudita. Ob 29. obletnici poroke RADA SLAVCA in ROZE MOHOR jima želi obilo sreče in veselja hčerka Savica. Te dni sta na Opčinah slavila 20. obletnico poroke DORICA in GIU-LIO ŠKERLAVAJ. Obilo sreče in zdravja jima želita hčerki Suzana in Sonja. Ob doseženi polnoletnosti čestitajo in voščijo vse najboljše A-LENKI FURLAN prijatelji, ki jo imajo radi. Jutri praznuje rojstni dan ETO iz Doline. Mnogo zdravja in sreče mn želijo žena, sorodniki in prijatelji. Jutri bo praznovala 80. rojstni dan GIZELA SMOTLAK iz Mačkolj Vse najboljše in še na mnoga leta ji želijo hči Željka z možem Dragom ter vnuka San-dy in Miran V petek je na Proseku slavil 80. rojstni dan ANDREJ REGENT Še m mnoga zdrava leta mu kličejo člani pevskega zbora Vasilij Mirk pam železnina [y| STROJI*. TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Industrijska cona) D O M J O, 132 - Tel. 824 979 Prosveta KD Lipa obvešča, da ima na razpolago abonmaje za letošnjo sezono Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Interesenti naj se zglasijo ob ponedeljkih in četrtkih od 21. do 21.30 v Bazoviškem domu. 'ik' 'ir T TUC rDARWIL KUPUJE TUDI RABLJENO ZLATO In plača do 14.000 lir za gram Karali - nalveč|a resnost -odkup polic TRST Trg Sv. Antona 4 (2. nadstropfe) CASTEL Drevored XX Settembre 67/b telefon: 573098 — TRST ŠTEDILNIKI S CENTRALNIM GRETJEM “A PREMOG IN DRVA Jutri praznuje naš prijatelj fotoreporter Primorskega dnevnika MARIJO MAGAJNA rojstni dan Družine Parovel, Sancin in Glavina mu želijo še mnogo let pohajanja po naših krajih in po svetu z njegovim fotoaparatom ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika iHki foto-kino (I* kontaktne leče Ulica Buonarrotj 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77 29 96 Danes, NEDELJA, 11. oktobra SAMO Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 17.27 — Dolžina dneva 11.11 — Luna vzide ob 16.52 in zatone ob 3.16. Jutri, PONEDELJEK, 12. oktobra MAKS Vreme včeraj: naj višja temperatura 20 stopinj, najnižja 16, ob 18. uri 19 stopinj, zračni tlak 1013,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 82 odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura, morja 20,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE RODILI SO SE: Barbara Scalise, Elena Scalise, Riccardo Gressani, Daniele Bosco, Paolo Viviani, Lo-renzo De Vecchi. UMRLI SO: 37-letna Gigliola A-pollonio, 61-letna Bianca Princi-valli vd. Pitacco, 78-letna Emma Cerlenizza vd. Silvano 95 letna Te-resa Balbi vd. Robotti, 47-letni Renato Pelosi. 52 letni I.eonello Dri, b5-letni Josip Grgič, 51-letna Marina Mistron. OKLICI: delavec Francesco Ca puto in gospod in’a Flora Liardo, podjetnik Učeni Burigana in bolničarka Caterina Cadoni, dciavec Giu- Včeraj - danes seppe Valentini in delavka Ciuzia Bevilacqua, težak Franco Metus in študentka Patrizia Travini, letalski podčastnik Renato Valenta in trg. pomočnica Marilena Serio, trgovec Giorgio Timperi in frizerka Adria- na Abrami, hišnik Edi Dobrila in trg. pomočnica Mirjana Obradovič, strugar Fulvio Jakomin in trg pomočnica Maria Concotta Rizzi, u-radnik Giorgio Vecehiet in uradnica Patrizia Claut, deiavec Waiter Štor in gospodinja Fulvia Di Rita, delavec Bruno Bussani in trg. pomočnica Marina Tomasi, finančni stražnik Vincenzo Coraci in delavka Silvana Gabbarrini. zidar Ser-gio Coslevaz in Stefania Possega, uradnik Gaetano Lorusso in uradnica Laura Griopaldi, ladijski strojnik Paolo Misturelli in uradnica Paola Ceppi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. LEKARNE V OKO MU Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596, Nabrežina- tel. 200 121; Seslja n: tel 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel.-68 441- LOTERIJA BARI 53 64 63 10 72 CAGLIARI 52 22 80 57 19 FIRENCE 26 86 82 68 6 GENOVA 34 80 63 2.3 6 MILAN 30 59 76 2 31 NEAPELJ 23 22 32 21 5 PALERMO 77 25 50 28 88 RIM 77 33 25 55 49 TORINO 11 22 56 32 18 BENETKE 64 60 5 31 21 E N A L O T T O XXI XII .2 2 1 2 1 X KVOTE: 12 - 17.710.000 lir 11 — 733.800 l:r 10 - 70.600 lir iium ORVISI . „ i Vse Igrače za Igre na prostem (na vrtu) bogata Izbira koles, triciklov, .motociklov (ročnih in električnih) Itd. TRST — Ul. PONCHIELLI 3 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE SLOVENSKO ^ STALNO „. 'GLEDALIŠČE V TRSTU OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1981 83 FERDO KOZAK «PUNČKA» Dramatična zgodba v petih slikah dogaja se v Ljubljani leta 1936 Režija: JOŽE BABIČ PONOVITVE danes, 11. oktobra 1981, ob 16.00 — abonma red C — prva nedelja po premieri v sredo, 14. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red D — mladinski v sredo v četrtek, 15. oktobra 1981, ob 20.30 — abonma red E — mladinski v četrtek. Nadaljuje se vpisovanje abonmajev vsak dan od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajni Kulturnega doma dvignejo svoje izkaznice (od 9. do 14. in od 18. do 20. ure). GLASBENA MATICA TRST Kulturni dom v Trstu KONCERTNI ABONMA Sezona 1981-82 TRIO LORENZ, sodeluje Jože Falout, rog MLADINSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE, dirigent Stojan Kuret PRIMOŽ NOVŠAK, violina RČLF MASER, klavir VLADIMIR KRPAN, klavir IRENA GFAFENAUER, flavta ACI BERTONCELJ, klavir TRIO DI TR1ESTE MARJANA LIPOVŠEK, alt MARIJAN LIPOVŠEK, klavir SIMFONIČNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA, dirigent Marko Munih, solist Žarko Hrvatič, violina MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA iz Kopra, dirigent Mirko Slosar — Mladinski in invalidski 12.500 lir (parter) — Mladinski in invalidski 9.000 lir: (balkon) Vpisovanje abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna 29, od 11. ••■•• .do l3. ure. banski abonenti potrdite svoj*' sedež še jutri, 12. t.m. 23. oktober 1981: 13. november 1981: 25. november 1981: 11. december 1981: 8. januar 1982: 22. januar 1982: 26. februar 1982: 26. marec 1982: 23. april 1982: CENE ABONMAJEV - Parter 23.000 lir - Balkon 15.000 lir vabi vse planince, prijatelje in znance na vsakoletni tradicionalni DAN PLANINCEV SPDT ki bo danes. 11. t.m. Zbirališče je na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 9.30. Od tu bo krenil planinski pohod do pod Paulega vrha pri proseški železniški postaji, kjer bo na travniku ob 14. uri planinska družabnost z igrami za otroke in odrasle. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni vsi. Pot do travnika bo zaznamovana s kažipoti. Sta ti všeč folklora in ples? TFS «STU LEDI» sprejema nove člane Pridi v Dijaški dom v ponedeljek, 19. oktobrd 1981 ob 20. uri. Prinesi dobro voljo in copate 1 ERMANN0 BUB0LA • KLIMATSKE NAPRAVE • SONČNI PANOJI • OGREVANJE S PLINSKIM OLJEM IN METANOM PO ZELO UGODNIH CENAM Delavnica: 34147 TRST — Aquitinia (Zavije) št. 402/A Tel. 040/231-149 pipica BAZOVICA pop Liljana fn Žarko Fučka se iskreno zahvaljujeta vaščanom in številnim obiskovalcem oo otvoritvi trgovine, ter se priporočata za nadaljnji obisk N Pnmor51£fSnwnik GORIŠKI DNEVNIK 11. oktobra 1931 SESTANEK DEŽELNEGA TAJNIŠTVA V GORICI SSk zahteva vlogo v deželi kot v upravah na Goriškem Protest stranke, ker IS TAT za popis prebivalstva ni poskrbel dvojezičnih poI - Obiskali bodo NSKS na Koroškem Predsedstvo kongresa CGIL Deželno tajništvo Slovenske skupnosti se je sestalo pod predsedstvom Andreja Bratuža in obravnavalo vrsto politično-upravnih vprašanj deželnega značaja in sodelovanja z manjšinskimi političnimi organizacijami. Deželni tajnik Drago Štoka je poročal o poteku priprav na o-bisk deželne delegacije SSk, ki se bo kot gost Narodnega sveta koroških Slovencev udeležila manifestacij na Koroškem kot odgovor na protislovenska zadržanja tamkajšnjih oblasti. Deželno tajništvo je nato obširno razpravljalo o bližnjem popisu prebivalstva in s tem v zvezi obsodilo nesprejemljiva stališča centralnega statističnega zavoda, ki ni poskrbel za dvojezične popisne pole, kot se dogaja za druge manjšine v Italiji, na celotnem ozemlju, kjer živi slovenska narodna skupnost. V KOALICIJI PETIII STRANK POGAJANJA 0 RAZDELITVI PREDSEDNIŠTEV 6 USTANOV Krščanski demokraciji MMMP Štandrež in avtoport - Ta teden ponovni sestanek Razdelitev šestih predsedniških | inflacija in druge težave in ne na- mest v prav tolikem številu pomembnih ustanov v občini Gorica je bil predmet sestanka petstran-karske koalicije v četrtek popoldne na sedežu krščanske demokracije. Sestanek je prinesel pičle rezultate in se bodo zastopniki KD, PSI, PSDI, PRI in SSk ponovno sestali v tem tednu. Dogovor med petstrankarsko koalicijo je težaven zaradi njenega razkroja ob izvolitvi predsednika Esposita (PSDI)' na predsedniško mesto krajevne zdravstvene enote. Ovira ga krščanska demokracija, ki je bila pri tej izvolitvi opeharjena in sedaj nateguje vrv. da bi stranke,, ki so prekršile dogovor, spet spravila med ojnice. Rezultat neprestane javne in manj javne masaže manjših laičnih strank je umik PRI v KZE in njegovo zbli-žanje s KD. Položaj bi se moral dokončno razčistiti ob volitvi proračuna KZE na skupščini te ustanove. V pričakovanju tega sestanka je petstrankarska koalicija zamrznila sklepanje o izbiri šestih predsednikov. Izjemo so napravili samo pri predsedniku konzorcija, ki bo vodil mednarodni mejni prehod štandrež in bodoči suhozemski terminal. Njegovo predsedstvo bodo zaupali predstavniku KD, v upravnem svetu pa bodo zastopniki vseh ostalih štirih strank. Odločitev o sestavi vodstva tega konzorcija je bila nujna predvsem zato. ker bodo MMP Štandrčž odprli točno čez en teden (18. oktobra) in je bolj kot dostojno, da se politiki dogovorijo, kdo bo na tej slovesnosti zastopal ta objekt. Sicer pa so se skoraj v celoti izoblikovale zahteve, ki jih imajo stranke do preostalih petih pred sedniških mest. KD zahteva zase še mestna podjetja in turistično ustanovo, PSI industrijsko cono, SSk dom počitka v Ločniku, PSDI in PRI pa se bosta morala dogovoriti, kdo naj prevzame vodstvo nad občinskimi lekarnami. V ŠTANDREŽU Obnavljajo nabirko za partizanski spomenik Odbor za postavitev partizanskega spomenika v Štandrežu je na zadnji seji sklenil,- da se obnovi nabirka za dograditev spominskega obeležja. Stalne podražitve materiala, težave pri izbiri materiala, zadnje precejšnja zamuda pri uresničevanju načrta, so kajpak povzročile, da doslej zbrana sredstva ne zadostujejo več. Odtod odločitev, da se med vaščani, ki jim je pri srcu postavitev trajnega obeležja v narodnoosvobodilni vojni padlim sorodnikom in prijateljem, žrtvam v taboriščih in tistim, ki so umrli med bombardiranjem, pa tudi med prijatelji in znanci v drugih krajih, obnovi nabirka. Člani in poverjeniki odbora tokrat ne bodo obiskovali družin po domovih, ampak naprošajo darovalce naj prispevke prinesejo v dom Andreja Budala in sicer vsak dan od 18. do 21. ure in to v času od 20. do 30. t.m. Ob koncu naj zapišemo še. da sta bloka kraškega kamna, ki bosta sestavljala osnovni element spomenika in ki ju je darovala Zveza borcev iz Nove Gorice že pripravljena in da ju bodo predvidoma že v prihodnjem tednu prepeljali v Štandrež. Klesali pa ju bodo, kakor smo že poročali, kar na kraju samem. Nadalje je deželno tajništvo o-bravnavalo politični položaj deželne uprave, ki po mnenju SSk ne o-draža situacije političnih zavezništev v lokalnih upravah. Zato je nujno, da se sedanja večina, ki jo sestavljajo KD, PSI in PRI, razširi tudi na druge stranke in da se tudi SSk zagotovi odgovornejša vloga v deželnem merilu, kot jo ima stranka v krajevnih upravah na Goriškem. IZ DELOVANJA SPD GORICA Martinovanje bo 15. novembra v Park hotelu Tradicionalno martinovanje Slovenskega planinskega društva v Gorici bo 15. novembra v novogoriškem Park hotelu. O tem je na zadnji seji razpravljal in sklepal upravni odbor društva, ki je te dni sicer zaposlen tudi s pripravami proslave ob 70-letnici, ki bo 21. novembra v deželnem avditoriju. Kljub temu, da se iz leta v leto večajo težave glede priprave družabnosti ob zaključku poletne sezone, je bil odbor mnenja, da bi bila velika škoda, če bi vsakoletno srečanje, ki postaja iz leta v leto bolj množično (lani se ga je udeležilo nad 260 planincev, članov in prijateljev), opustili. Tako se bomo torej čez dober mesec spet srečali v prijetni družbi, ob pogrnjeni mizi ter ob zvokih ansambla. Martinova večerja bo v glavnem enaka ali podobna lanski: predjed, mešano meso, krompir in repa z ocvirki ter jabolčni zavitek. Nekaj sprememb bo glede organizacije družabnosti, saj bo treba, zaradi prostorske stiske namreč, omejiti število udeležencev. Prijave za martinovanje bodo sprejemali na sedežu društva od torka, 13. t.m., do 10. novembra, oziroma do zasedbe razpoložljivih mest. Na sedežu prejmejo interesenti tudi podrobna pojasnila. da se je v razstavnih prostorih go riškega avditorija pričela razstavna dejavnost v novi sezoni s slovenskim goriškim slikarjem, vrhu tega pa še z njegovo retrospektivno razstavo. Rudolf Saksida nam je tu predstavil preko sedemdeset slik, nastalih v času od leta 1945 do danes. Če izvzamemo njegovo prvo obdobje, to je obdobje futurizma iz predvojnega in vojnega časa, bi lahko rekli, da gre tu za popoln in tehten pregled vsega njegovega ustvarjalnega razvoja. Saksida s ponosom poudarja, da mu je bil prvi in edini učitelj v pravem pomenu besede Tullio Crali. Ta ga je uvedel v svet slikanja v smislu, da mu je dal čopič v roke in pa da mu je nakazal umetniške smernice, katerih zagovornik je ta- Saksidova retrospektiva v goriškem avditoriju Morda je bilo le golo naključje, i krat bil. Se pravi, da je Saksida je pa vendarle prijetno ugotoviti, začel z napotki tedanjega »uradne- PADOVAN NOV! DEŽELNI TAJNIK CGIL Rahlanje vezi med sindikati narekuje odločnejšo akcijo CGIL Delavstvo je nezadovoljno zaradi premajhnih družbenih sprememb, je dejal Scheda - Podprl je predlog o aktivnejšem boju delavcev dežel vzhodnoalpskega loka za mir - Poseg predstavnika SKGZ Boga Samse Z izvolitvijo novega deželnega tajnika Giahina Padovana iz Pordenona, branjem in odobritvijo sklepne resolucije, izvolitvijo delegacije za 10. vsedržavni kongres v Rimu in govorom predstavnika, osrednjega vodstva sindikata Schede se je včeraj popoldne v Gorici zaključil 5. deželni kongres CGIL. Včeraj so kongres pozdravili predstavniki nekaterih pomembnih strank in organizacij, deželna tajnika KPI in PSI Rossetti in Bravo in predstavnik SKGZ Bogo Samsa, ki je najprej opisal'značaj m delo te manjšinske organizacije, potem pa je dejal, da je zveza s pozornostjo spremljala potek kongresa,' saj so slovenski ljudje člani te organizacije in v njej aktivno sodelujejo. Izrecno je dal priznanje CGIL za njene konkretne ukrepe, da bi sindikat postal resnični vzgled sožitja, v katerem se bodo Slovenci dobro .......................................... UGODNOSTI V KORIST KMETOV Deželni prispevek za izravnavo dohodka iz kmetijske dejavnosti Prosilci morajo predložiti srednjeročni razvojni načrt posestva - Prejemali bodo denarni prispevek, tako da bo njih skupni dohodek enak dohodku delavcev v industriji (za letos 9.572.000 lir) - Rok za predložitev prošenj poteče že 20. t. m. Pred tednom dni smo poročali o prispevkih Evropske gospodarske skupnosti v korist živinorejcev in kmetov na gričevnatih in hribovitih območjih, to je v krajih, ki spa dajo v teritorij gorskili skupnosti. Na podlagi določil deželnih zakonov št. 62/78 in 19/81, pa bodo kmetje na teh področjih, začenši že od letos dalje, lahko deležni še dodatnih prispevkov, seveda kolikor izpol njujejo osnovne pogoje. Pridelovanje hrane, oziroma živi noreje na hribovitem območju je težje kakor v ravninskem svetu, za to je tudi dohodek iz kmetijstva navadno precej nižji. Prav te oko liščine so v prejšnjih desetletjih □ Drogerija □ Parfumerija □ Fotografski laboratorij □ Fotokopiranje SERGIO ROVIS GORICA — TRAVNIK štev. 10 TEL. 84-812 ^JaLtu POHIŠTVO serijsko In po meri Sedež: STEVERJAN, Bukovlje 15 — Tel. 31148 Skladišče: GORICA. Ul Fotcolo 24 — Tel. 31087 Stilno m moderno pohištvo — spalne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo zo urade — vrtne garniture Sf-RVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE močno vplivale na beg kmečkega prebivalstva v druge gospodarske dejavnosti. Končno pa so v pristojnih krogih le pogruntali, da bi se dalo ta pojav, če ne že povsem preprečiti, vsaj precej omejiti, tako, da bi kmetom v hribovitih predelih priskočili na pomoč z dodatnim prispevkom ter tako njihov dohodek izravnali z dohodkom občanov, ki so zaposleni v industriji. Ta oblika podpiranja kmetijske dejavnosti je sicer nova v naši deželi, vendar se je izkazala kot zelo u-spešna v dolini Aoste ter na Južnem Tirolskem. Zakaj v bistvu pravzaprav gre? Dežela bo upravičencem, ki izpolnjujejo določene pogoje, nakazala denarni prispevek za izravnavo nji hovega dohodka iz kmetijstva, tako da bo enak, ali vsaj približno enak poprečnemu dohodku industrijskih delavcev, ki je letos za goriško pokrajino določen v višini 9.572.000 lir. Osnovni pogoj, da kmetje zaprosijo za izravnalni prispevek je, da predstavijo stvaren razvojni načrt posestva, ki ga obdelujejo (recimo posodobljenje hleva, nakup mehanizacije in druge opreme itd.), da se obvežejo, da bodo načrt (lahko tudi postopoma) uresničili v štirih, ali šestih letih (za hribovita področja TURISTIČNA AGENCIJA GORICA GOTOUR VABI na turistično potovanje v Egipt, pod naslovom NIL, VEČNA REKA ŽIVLJENJA, od 29. novembra do 7. decembra. GOTOUR Gorica, Korzo Italia 205 Tel. 33-019 NMFrVA RANICA 'MP? nMLLlln Dfiitt\n USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - KORZO VERDI 51 TELEFON: 84206 - 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN ’ VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI je rok še daljši) in da vodijo posebno knjigovodstvo, iz katerega je razvidno, kako se načrt uresničuje. Mimogrede, za stroške vodenja knjigovodstva je predviden prispevek dežele v višini 750 tisoč lir. Razvojni načrt ter prošnjo in druge dokumente za koriščenje prispevka je treba vložiti do 20. oktobra letos pri kmetijskem nadzorni-štvu (velja za tiste, ki nameravajo zaprositi za prispevek še za tekoče leto) ter do 31. marca prihodnjega leta (za tiste, ki nameravajo dodatni prispevek na osnovi razvojnega načrta zaprositi za nadaljnjih pet, oziroma štiri leta). Deželna zakonodaja predvideva nadalje posebne ugodnosti za mlade kmetovalce. O tem bomo poro čali v prihodnjih dneh. Ob koncu še priporočilo, naj se kmetje, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje in ki nameravajo ugodnosti koristiti, čim-prej obrnejo do strokovnih organizacij, kjer jim bodo postregli z natančnimi informacijami in kjer jim bodo izpolnili tudi potrebno dokumentacijo. • Društvo Gorizia nuoto, ki upravlja občinski bazen na Rojcah obvešča, da bo bazen danes zaprt. Zaposlitev na pokrajini Pri goriški pokrajinski upravi nameravajo začasno zaposliti (za dobo treh mesecev) nekaj pomožnega osebja. Prošnje na kolkovanem papirju, skupaj z dokazih je treba predložiti v uradu za osebje do 31. oktobra letos. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v uradu za osebje. Ukradeno blago so vrgli v reko Posebna ekipa orožnikov iz Trsta je včeraj pregledovala rečno dno Idrijce pri Krminu. V precej globoki vodi so našli nekaj delov motornih koles, nekaj avtomobilskih delov ter tudi nekaj elektronskega materiala. Očitno gre za blago, ki je bilo ukradeno v zadnjem obdobju na področju Krmina in okolice ter so se ga, zaenkrat neznani tatovi, skušali znebiti. V četrtek, 15. oktobra se bo na redni seji sestal rajonski svet za svetogorsko četrt in Placuto. Razpravljal bo o ostavki svetovalke Pierine Bonfrate Benedetti ter o njeni nadomestitvi, dalje o nekaterih zadevah komunalne ureditve. Seja bo ob 20.30 v prostorih bivšega hotela Pri treh kronah v Car duccijevi ulici S4. počutili in bodo v njem lahko govorili v lastnem jeziku. Izrekel je prepričanje, da bo kongres ploden za vse delovne ljudi in tudi za reševanje odprtih vprašanj slovenske skupnosti. Član vsedržavnega vodstva CGIL Rinaldo Scheda je uvodoma govoril o nevarnosti, da se med delavskimi množicami razširi razočaranje in nezadovoljstvo, ker ni prišlo v državi do sprememb, ki so jih pričakovale. Potegnil je vzporednico med leti hladne vo.jne po drugi svetovni vojni (sindikalni razkol itd.) in med sedanjo svetovno in nacionalno krizo in kot primer navedel pojav ideološkega teoretiziranja v ČISL in nevarnost njenega podrejanja vladajoči strukturi. Zaradi tega (razhajanja med sindikati) ima sedanja vlada prevelik mir. Scheda je dejal. da se zaključuje 10-letno razdobje enotnosti in da nasprotniki delavskega razreda to vidijo in izkoriščajo. Sindikat spričo takšnega stanja ne sme ostati križem rok. Priznal je, da je med delavci manj volje za stavke, toda sindikat mora voditi bitke, sicer bodo delodajalci to izkoristili. Scheda je glede demokratične metode odločanja v sindikhlnehU vrhu zagovarjal veljavo večlttč, ‘če pa to ni mogoče, je potrebna diskusija in soočanje z množicami. Pohvalil je predlog Calabrie, da se v sedanjem mednarodnem napetem položaju dežele vzhodnega alp- Člani in kotalkarji prosvetnega in športnega društva Vipava s Peči čestitajo TANJI PETEANI za dosežen uspeh na državnem prvenstvu v Pontederi. Kolektiv avtoprevoznega podjetja La Goriziana čestita Nataši in Danilu ob rojstvu sina DAVIDA klasi .SLOVENSKO r STALNO \m* GLEDALIŠČE j5' V TRSTU GLEDALIŠKA SOLA Vodstvo gledališke šole SSG v Gorici obvešča vse zainteresirane, da se bodo predavanja pričela v četrtek, 15. oktobra, ob 18. uri na sedežu Zve ze slovenskih kulturnih dru štev, Ul. della Croce 3. Obrazložili vam bomo naše načrte in programe za let«) njo gledališko šolo. Sestanka se lahko udeležijo tudi tisti, ki se iz takih ali drugačnih razlogov še niso vpi šali v šolo skega loka aktivno angažirajo v boju za mir. Podprl je prizadevanje sindikata za priznanje pravic Slovencev. Potrebno je poiskati identiteto sindikata, ki ne sme biti organizacija zaposlenih, ampak mora skrbeti za vse, zlasti za šibkejše sloje. Govoril je tudi o nevarnih težnjah, da sindikalni kadri odidejo v proizvodnjo. Za ocenjevanje kadrov ne sme biti najpomembnejše to, če lepo govorijo, ampak kolikšna je njihova priljubljenost. Ob koncu je (podobno kot poprej Rossetti) izrekel Calabrii priznanje za njegov prispevek v dolgem in težavnem povojnem razdobju sindikalnega gibanja v Trstu. f Čestitke Iskrene čestitke Nataši in Danilu ob rojstvu sina DAVIDA izreka KD «0. Župančič* iz Štandreža. UPRAVA JADRANSKEGA KOLEDARJA sporoča vsem (ustnikom kupona v vrednosti 7-OOO .lir, ki je bil priložen knjižni zbirki Jadranskega koledarja 1981 in ki ga niso še uporabili, da le-ta velja — nepreklicno — do 15. oktobra t.l. Interesenti si lahko s kuponom nabavijo na u-pravi Primorskega dnevnika Drevored XXIV. maja št. 1 v Gorici naslednje knjige po znižani ceni: 1. Černigoj: Monografija 2. Slovenska plemiška pisma 3. Kneippov Priročnik Včeraj-danes Iz guriškega matičnega urada RODILI SO SE: Ura Vecchi, Francesca Burgnich, Elisa Zorze-non, Elisa Polesel, Deborah Landi, Marina Braida, Chiara Natoli, Elisa Zanolla. UMRLI SO: 52-letni Giacinto Tor-men, 86-letni Domenico Alt, 65-letna Valeria Cantarin, 69-letni Vittorio Varotto, 45-letni Giovanni Presti, 78-letna Teresa Bressan, 72 letna Luigia Vecchiet vd, Tuti, 61 letna Giuseppe Maronese, 78-letna Adele Pulz, 69-letni Bruno Cattarin, 69-letni Gualtiero Cocolin, 70 letna Nada-lina Milost vd. Severa, 86 letna Maria Tonelli vd. (Jlini, 66-letna Maria Grilli Curci; 95 letna Ada Se-stan vd. Margaglio, 76-letni Johan-nes Nachtigall, 85 letna Anna Maria Zian, 58-letna Aurora Pascoli Borghi, 64-letna Marija Čotar, 61-letni Aristide Burello, 28-letna Elsa Carletti Tarantino. OKLICI: Giuseppe Balbi in Anna Spinelli, Marko Klanjšček in Kseni ja Crismancich. POROKE: Gianni Montico in Laura Brotto, Dario Mian in Lucia Giammarinaro, Franco Peric in Lucia Ghelfi, Giamario Stucchi in Cin-zia Bonamico, Franco Miranda in Marisa Giraudo, Franco Trampuš in Marinella Cantarutti. Diego Pe-senti in Rosanna Estrelii, Umberto Trebbi in Anna Masocco. •ilaiiiiiiiiranfiiiiisiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiniamiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimin Obnovila se je dejavnost pokrajinske komisije za Osimo Predsedstvo so znova poverili komunistu Polettu, podpredsednik prof. Pagura (KD) Čeprav nekoliko z zamudo, se obnavlja tudi dejavnost stalnih komisij v goriškem pokrajinskem svetu. Pred dobrim mesecem so umestili stalno komisijo za vprašanja zdravstva, te dni pa so se na ume-stitveni seji sestali člani komisije za izvajanje osimskega sporazuma ter komisije za javna dela. Za predsednika komisije, ki spremlja izvajanje določil osimskega sporazuma, zlasti kar zadeva gospodarsko sodelovanje, je bil ponovno izvoljen komunist Silvino Poletto, medtem ko so podpredsedniško funkcijo poverili demokristjanu profesorju Silvanu Paguri. Poletto je že na prvi seji nakazal najbolj pe- reča vprašanja, ki jih bo treba končno začeti reševati, med temi tudi vprašanje krize goriškega av-toprevozništva. Predsednik stalne komisije za javna dela je demokristjan Cisilin, podpredsednik pa komunist Cattu nar. Na umestitveni seji, ki sta se je udeležila tudi predsednik pokrajinske uprave, prof. Silvio Cumpe-ta ter odbornik za javna dela, so razpravljali o pristojnosti tega organa ter o nekaterih vprašanjih, ki naj bi jih najprej rešili. Med temi je tudi prevzem, oziroma odkup nekaterih manjših avtobusnih pod jetij s strani pokrajinskega pre voznega podjetja APT* ga* stila, to je futurizma. Tudi kasneje, to je v prvih povojnih letih, kaže da je bil Saksida navezan na italijanske tradicionalne smeri, kot so bile tako imenovani »novečenti-zem» in pa «metafizično» slikarstvo Kot samorastnik se je Saksida pač naslanjal na »priznane* slikarske smeri tedanjega okolja, v katerem je živel. Naše tedanje razmere mu seveda niso dopuščale, da bi imel kaj stika z likovnim dogajanjem v matičnem prostoru, čeprav ga nekateri slovenski kritiki povezujejo z «neodvisnimi»: morebitna takratna njegova sorodnost je bila povsem slučajna. Sploh pa je treba imeti tega slikarja tudi v poznejšem razvoju za svojevrstnega «mejaša». Bil pa je Saksida v prvih povojnih letih pobliže vključen v tržaški likovni in kulturni prostor ter ga pomagal tudi sam s svojimi stvaritvami oblikovati. Danes je vse bolj očitno, da so bili v tem prostoru bolj zastopani slovenski kot italijanski likovniki. Tržaški slovenski umetniki pa so z znamenito razstavo v Ljubljani leta 1950 še vse drugače razburili tedanje likovne razmere v Sloveniji: med temi je bil tudi Saksida. Prav tako je bilo Saksidovo »istrsko obdobje* izrednega pomena za poživitev likovnega u-6tvarjanja in sploh samega umetniškega okusa v tamkajšnjih tako slovenskih kakor v hrvatskih kulturnih središčih. To zgovorno potrjujejo njegove razstave v Kopru in na Reki. Pozneje pa se je Saksida s svojimi razstavami omejeval le na Trst in Gorico: te pa so nastajale, kakor se je pač sproti kaj nabralo. Prisoten je bil večinoma v naših kulturnih prostorih, zato nam je postal še bolj domač. Tedanja kritika je zelo posrečeno ugotovila v njem slikarja »pravljičarja*, saj zajema ta vzdevek ne le tedanjo, pač pa tudi vso poznejšo vsebino slikarjevega ustvarjanja. Pravljičarstvo pa še zdaleč ni snaivstvo*, pri Saksidi pa še posebno ne, pač pa gre za svojevrsten nadrealizem, : kjer prevladuj? «o-troška* simbolika. Do te so mu ne-dvdmno pripomogli', evropski' sodobni klasiki od Picassa do Braquea, Miroja, Kleea in Chagalla v prvi vrsti. Vidno pa je, da v pravljičnem* pogledu Saksida ne išče tradicionalne poučnosti, ki naj bi iz nje odsevala «ljudska» modrost. Zanj je pravljica sredstvo, da z njim izrazi trpko spoznanje v zvezi z bistvenimi bivanjskimi vprašanji. Njegovo razpoloženje je zdaj ironično in porogljivo, zdaj pa otožno in vdano. To je razvidno že v samih kompozicijah: za zasmeh uporablja širšo zasnovo in povečanega »protagonista* (čudovito preosnovanega npr. v »žensko ptico* ipd.), vse bolj »brezdomski* ,‘pa- se zdijo* njegovi potujoči mužfkaViti, ‘tfkfffe »Vgrajeni*, kot da so obsojeni na večno brezciljnost. Kar pa še posebej odlikuje Saksidol je izbira barve: v skladu s kompozicijo je tudi ta na videz otroško prikrojena, dejansko pa dobiva ta barvna šahovnica le poredkoma «igrivo» vlogo, pač pa je pogosteje podobno to kričečemu zasmehu. Toda kljub močnim in živim kontrastom ni na teh slikah nikoli nič razvpitega, temveč se vsakokrat zlije v globljo barvno harmonijo. Mimo tega dolgega osrednjega obdobja je na tej razstavi močno poudarjena tudi zadnja faza njegovega ustvarjanja, kjer kaže, da je avtor krenil na čisto novo pot: kot iz družbe izrinjen samotar pobira po tleh fragmente papirja, cunje in lesa in ustvarja iz njih svojevrstne kolaže, na katerih je barvno dno bistven nosilec razpoloženja. Zanimiva je ta »otipljiva abstraktnost* tudi po tem, ker nam potrjuje, ,da se Saksida še vedno zadržuje pri svojski predmetnosti. kot umetnik in človek, ki hoče ostati član objektivnega sveta, ker le v tem naj de svojo življenjsko smiselnost. V bogatem in obsežnem katalogu je poleg drugih besedil tudi avtorjevo «pismo Klavdiju*, iz katerega se splača navesti nekaj avtorjevih misli: »Če se umetniški izraz zrcali v tisti umetnikovi duši, ki doživlja svojo današnjost, pomeni, da je i* skren. Toda če umetnik ustvarja izven svojega časa, je njegovo delo laž. Ko pomislimo na tiste, ki niso na to pripravljeni, mislimo pač na tiste, ki živijo danes in so prepričani o svoji resnici, pa se pri tem ne zavedajo, da upodabljajo na platnu svet, ki ni več na žarišču. Tako zasnovana umetnina je laž, kajti vez med umetnino in umetnikovim duhom ni zajeta iz resnice. Kakšen cilj si pravzaprav zastavlja umetnost? Poleg tega, da je kulturni dejavnik, si hoče prevzeti vlogo, da svoje izpovedno sporočilo posreduje, vsem ljudem. Če ima današnja beseda moč, da kot potres in ciklon obsodi na platnu tragičnost vojne, mora o teh neizrekljivih grozotah spregovoriti. Toda umetnost ne bo z vsemi svojimi umetniškimi izrazi utegnila preusmei iti toka zgodovine, utegnila bo le svetovati, opozarjati in u-smerjati pogled v bodočnost. Umetnikov krik, je krik tistega, ki veruje. Njegov izraz se prelije v umetnost, če je bil spočet v čistem in iskrenem otroškem srcu.* Kulturno društvo SOVODNJE priredi danes, 11. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu KOMEDIJO Vojna v III. nadstropju ali stara bo sama legla Nastopajo člani amaterskega odra ZKO iz Nove Gorice. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici bo v tem tednu imelo tri predstave Hiengovega dela Zakladi gospe Berte in to v sredo, četrtek in petek, vsakokrat ob 20. uri v gledališki dvorani v Solkanu. Razstave V galeriji Vena Pilona v Ajdovščini razstavlja te dni kipar Negovan Nemec. V Kanalu, v galeriji Rika Debenjaka pa je odprta razstava jugoslovanske fotografije. V Goriškem muzeju v gradu Kromberk so včeraj odprli zanimivo etnografsko razstavo o umetnosti ljudstev Akamba Makonde. V deželnem avditoriju v Gorici je do 16. oktobra odprta retrospektivna razstava del priznanega goriškega slikarja Rudolfa Sakside. Planinsko društvo vabi v nedeljo, 18. t.m. popoldne, na tradicionalni praznik kostanja pri Steka rje vi h v Števerjanu. Društvo prireja ob tej priložnosti tudi pohod po gozdnih poteh na Kalvariji. Zbirališče in odhod od pevmskega mosta, ob 9. uri. Oskrba s kostanjem, moštom, vinom (in kislo vodo) zagotovljena. Udeleženci pa si bodo po lastnem okusu napekli na žaru dobrote, ki jih bodo prinesli s sabo. Razna obvestila ' -i)y • iti&K ' 'I Športno združenje Mladost sporoča,,da, bq od, srede, 14. oktobra dalje vsako sredo ob 20.30 v občinski telovadnici v Doberdobu rekreacijska telovadba za odrasle. Slovensko planinsko društvo obvešča člane in prijatelje, da se je končno preselilo v preurejen sedež in da ima tudi novo telefonsko številko 33 029. Kino (,'urrca VERDI 15:00-22.00 »Piso pisello*. Barvni film. CORSO 15.00—22.00 «Port bronx». J. Broling in K. Gorman. Barvni film. VITTORIA 15.15-22.00 »Le faccie della morte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič EXCELSIOR 15.00-22.00 »Virus*. PRINCIPE 15.00-22.00 »Le faccie della morte*. A«m Carica m oko tiru SOČA matineja ob 10. uri »Letalci velikega neba*. Ob 16.00—18.00— r 20.00 «Poša§ti morja*. SVOBODA matineja ob 16: uri »Robin Hond nikoli ne ’ umre*. Ob 18.00—20.00 »Človek z Bogartovim obrazom*. Ameriški film. DESKLE 17.00-19.30 »Ta Amerika ' II.». Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84-443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana, tel 44 387, ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega ALDA FRAND0LIČA se toplo zahvaljujemo g. župnikom, cerkvenemu zboru, vsem, ki so ga z nami spremili na zadnji poti ali na katerikoli način počastili njegov spomin. Družini Frandolič Doberdob, 11. oktobra 1981 ZAHVALA Ob težki izgubi našega nepozabnega MIROSLAVA DEVETAKA se iskreno zahvaljujemo g. župnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani in z nami žalovali. Žena Štefanija, sin Ludvik, sinova Jožef In Mirko ter hči Anamarija z družinami Vrh', 11. oktobra 1981 DVAJSET LET ŽE POJEJO DLETA KIPARJEV OD VSEPOVSOD Oživele mehke oblike na Formi vi vi v Seči Od 46 prijav iz vsega sveta so jih letos lahko sprejeli le šest PORTOROŽ — Bel istrski kamen in izsanjano umetnikovo po-doživetje, ki je izklesano v njem, bosta preživela nas, naš rod in našo civilizacijo. Oblikovane skalnate podobe forme vive na lucijski Seči pri Portorožu začenjajo v mislih neštetih obiskovalcev lesa gaja s kipi pridobivali svetovljanske in časovno neomejene razsežnosti. Kolikšno bogastvo raste v tem parku in diha z okoljem! Te dni oblika ponovno oživlja. Trde, robate poteze belega istrskega kamna iz Kanfanara pri Pazinu spreminjajo obliko —- postajajo mehke in žive. Forma vi-va je spet oživela, šest kiparjev iz petih držav se je udeležilo 13. kiparskega simpozija v Portorožu. Na delovišču pred Formo vivo skorajda brez predaha odzvanja zven kiparskega orodja — osli in dleta rijejo neutrudno: plenic, plenk, plenk. Iskre, drobci kamenja, droben prah obdajajo Romuna Leonarda Rachita iz Bukarešte, čehoslovaka Miloša Chlou-paca iz Prage, Danca Bjorna Noerggrda iz Koebenhavna, Japonca. Yulako Ohano, Beograjčana Djordja Crnčeviča... Zagrebčan Ivo Kožarič je svoje delo že končal... Dvajset let je že odkar prihajajo na Sečo kiparji iz vsega sveta. Najprej so hodili vsako leto, sedaj vsako drugo. V tem času se je nabralo kar precej — 72 kipov (brez teh, ki jih klešejo sedaj), tako da postaja prostor v parku galerije na prostem žc pretesen in v obalnih galerijah iz Pirana, ki upravljajo s Formo vivo v Portorožu, razmišljajo, kam s kipi. Razširiti park ali kipe poslejposlavljati, tudi v naselja na primerna' mesta, v parkih, ob cestah...? Nujni sta pravzaprav obe rešitvi. Kipi bi lahko postali značilnost regije. Na različnih primernih in izbranih mestih bi privabljali obiskovalce na Formo vivo. Le to bi bilo potrebno še povečati, urediti nove površine. Zaplete se seveda pri denarju. Kaj se ne bi: *samo za odkup stolpiča in zemljišča na koncu polotoka Seča (ki je sedaj v rokah zasebnika), bi morale obalne galerije odšteti kar precejšnjo vsoto. Sodni cenilec je tisti stari stolpič ocenil na 18 miliionov dinarjev (novih seveda). Tega denarja ne bomo nikoli zbrali*; zvtr-mo v piranskih obalnih galerijah. *Na letošnji simpozij se je prijavilo 46 kiparjev z vsega sveta. Vsi so bili pripravljeni ustvarjati pri nas in nam s tem zapustiti bogate umetnine. Sprejeli pa smo lahko le šest kiparjev, ki bodo pri nas mesec ali dva... Za celoten simpozij — torej za šest izdelanih kipov, bomo porabili o-koli 800 tisočakov...* pove ravnatelj obalnih galerij Toni Bilnslav. *Vsak kipar bg dobil 20 tisočakov nagrade, poleg tega imajo brano in prenočišče priskrbljeno. Najdražji je kamen. Kubični meter belega istrskega kamna iz Kanfanara stane 12 tisoč dinar jev, vsaka ura za dvigalo, ki premika te kamnite gmote, pa nas stane 2.500 dinarjev. Največ denarja je prispevala piranska kulturna skupnost — 275 tisoč, koprska pa 200 tisoč, prav toliko je dala tudi obalno-kraška turistična poslovna skupnost. Nerazumljivo je, da ni ničesar prispe- vala izolska kulturna skupnost -— kot da so kipi od nje predaleč...* Obalne galerije bodo dva kipa prodale — enega bodo postavili pred novo zgradbo koprske banke, drugega pa pred hotel Svoboda v Strunjanu. Za ti umetnini naj bi dobili 240 tisočakov, to pa je ravno toliko, da bodo lahko pokrili še vse preostale stroške, ki jim jih bo zadal letošnji simpozij ob 20. obletnici obstoja Forme vive. Kiparji se za težave obalnih galerij ne zmenijo: Njihove roke izredno pridno, hitro in z veliko ljubeznijo oblikujejo umetnine. V vseh je zadostna mera tistega bohemstva in umetniškega žara, ki ne dovoljuje, da bi jih zmolile take «posvetne* težave. Nihče ni prišel, da bi zaslužil. tše sem toliko idealista, da ne mislim na denar, zato sem kipar. In tako ni le pri nas v Romuniji, ampak povsod po svetu — kiparji povsod težko živijo. U-stvarjanje pri vas v Jugoslaviji pa mi je posebno všeč. Kar čutim kako prosto pot lahko ubira moja ustvarjalnost*, pravi Ferdinand Rachita iz Bukarešte, ki je na primer sodeloval tudi na simpoziju v Arandjelovcu. Sploh pa so na portoroški Seči že od samega začetka delali sami pravi in veliki umetniki. Ne- kateri med njimi so danes izredno cenjeni. Tu je kiparil pokojni Dalwood iz Velike Britanije, čigar kipe sedaj ocenjujejo tudi na 50 tisoč dolarjev, pa Japonec Mizui, ki je danes med vodilnimi kiparji v. svetu... Šele taki podatki lahko spreobrnejo preračun-Ijivce, ki lahko kmalu začnejo razmišljati — «pa se nam menda le splača organizirati simpozij*. Na račun Forme vive v Portorožu pa je tudi veliko pripomb — predvsem zato, ker njena zunanja ureditev ni najbolj brezhibna. Trava je velikokrat nepo-košena. i Še sreča, da kiparji niso tako natančni. • ^Portorož in okolica je čudovit kraj, tukaj na Seči pa je idealno mesto za kipe in naše ustvarjanje*, pravijo. Udeleženci 13. portoroškega simpozija radi dvignejo glavo in spregovorijo z vsakim, ki jih ogovori. Spregovorijo tudi s tovarišem, ki nekaj metrov vstran zaverovana kleše. Plenk, plenk... koliko zamahov s kladivom in koliko udarcev je potrebnih, da nekega dne obiščemo tihi svet portoroške Forme vive in mimo grobe vsakdanjosti začutimo mehkobo človekovega življenja! BORIS ŠULIGOJ VERDIJEV «D0N CARLOS* V OPERI SNG V LJUBLJANI Ivan Sancin navdušil v vlogi kralja Filipa Basist Ivan Sancin ' Osrednja slovenska operna hiša, Opera SNG v Ljubljani, je začela svojo novo sezono z Verdijevim «Don Carlosom* pod taktirko Lovrenca Arniča, v režiji Vladimira Ruždjaka, na sceni Nika Matula, v kostumih Alenke Bartlove, zbor pa je pripravil Jože Hanc. V vlogi Filipa n., španskega kralja, je nastopil naš tržaški slovenski basist Ivan Sancin. Osvojil je občinstvo in kritiko in znova dokazal, da se je razvil v vrhunskega opernega pevca tako v glasovnem kot v igralskem oziru. Ljubljenko »Delo* je nje- govo poustvaritev Filipa II. ocenilo, kot izjemno z besedami: »Ta izjema je basist Ivan Sancin, ki je nastopil v vlogi Filipa II., španskega kralja, in je s svojim nastopom izoblikoval pravo pevsko in tudi igralsko kreacijo. Ivan Sancin, ki ga je občinstvo popolnoma zasluženo nagradilo z izjemno dolgim aplavzom na odprti sceni, je vnovič dokazal svojo veliko muzikalnost in presenetljivo zrelost. Njegdvo pevsko podajanje je ujelo duha Verdijeve glasbe, postalo je živa podoba nekega časa, obdržalo je nit muzikalne pripovedi, ki je imela ob dramatičnih tudi lirične poudarke. Basist Ivan Sancin je s svojo vlogo dosegel umetniško prepričljivost, ki vznemirja. Vznemirila nas je že večkrat; že nekajkrat smo Sancina dojeli kot pravega pevsnega umetnika. V njegovem pevskem podajanju razpoznamo izjemno skalo dinamičnega razpona, sposobnost razumevanja motivične gradnje, bogastvo barvnih odtenkov, senčenj in splošnega muzikalnega občutja, v katerem se soočata besedilo in glasba. Ivan Sancin se nam je že večkrat vtisnil v spomin: kot Bartokov vojvoda Sinjebradec, kot Verdijev Filip II.; še vedno pa čakamo na njegovo kreacijo v slovenskem opernem delu.* Našemu opernemu umetniku iskreno čestitamo k prodornemu uspehu! GLEDALIŠČA V SR SLOVENIJI ZAČELA NOVO SEZONO Začetek s slovenskimi novitetami «Slo boeme» v Mestnem gledališču ljubljanskem, «Jaslice» v gledališču Glej, «Polka» v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, v Drami SNG «Mlada Breda» V gledališču se je začela nova sezona s slovenskimi novitetami: v Mestnem gl' 'ališču ljubljanskem so uprizori i Slo boeme pesnika Milana Dekleve, v gledališču Glej Jaslice Zdravka Duše, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju noviteto mladega pesnika Milana Kleča Polka, v Drami SNG;, pa sp Rfjpravili svojevrstno lutkovno predstavo Mlada Breda Daneta Zajca, a je za petek napovedana premiera spričo smrti velikega igralca Rudija Kosmača morala odpasti. Gledališki začetek torej v znamenju novitet in začetka uveljavljanja mladih dramatikov. Ali smemo napovedati v tem smislu prelomno leto v zgodovini slovenskega gledališča, saj pričakujemo še več domačih novitet? Domača dela nam naj bedo osrednji kazalec skozi novo dramsko sezono, prvi obeti in odmevi so zelo spodbudni. Brez pridržkov smemo oceniti kot odličen začetek nove sezone tudi v Cankarjevem domu Sem so sicer prenesli predstavo Sla boeme Milana Dekleve, spričo bogatih odrskih možnosti srednje dvorane, ki se bo, kot kaže, še najbolj izkazala v svoji gledališki funkciji. Domači premieri je sledilo troje gostovanj s petimi predstavami, ki so napolnile dvo rano do zadnjega sedeža. Za zdaj omenimo prvi dve: nastop slovite londonske gledališče skupine «Lindsay Kemp Company» in recital sve.ovncznanega kitarista Juliana Breama, prav tako iz Velike Britanije. Lindsay Kemp, režiser Shakespearove fantastične komedije Sen kresne noči; je v tem delu na ljubljanskem cdru nastopil tudi v odlični' vlogi Spaka. Londonski gledališčniki, so prišli v Ljubljano 'iz Beograda, s 15. festivala BITEF. Kemp je mednarodno priznana gledališka in filmska osebnost, med drugim je sodeloval pri predstavah Valentino in Divji mesio Kena Russella, pri filmih Riecarda Fellinija in Johna Casavetesa, nastopil je v mnogih komedijah v londonskem West Endu in se udeležil s svojo skupino mnogih mednarodnih festivalov. Svojo skupino je ustanovil leta 1962, v njej pa je igralec, plesalec, učitelj, koreograf, slikar, scenograf in režiser. Kajpada je tudi v Ljubljani zbudil, zlasti med poznavalci sodobnega evropskega gledališča, veliko zanimanje in pričakovanje. Nasiop skupine je navdušil. To je bil splet igre. giba, plesa, pantomime, posnete in žive glasbe, koreografskih in režiserskih domislic, brezhibne. g’adke, v hitrem ritmu se odvija ioče predstave, v kateri je bilo sicer, Shakesperovo besedilo zreducirano na minimum, vendar ga je »zamenjalo* spektakularno razkošje, kot smo ga v izvedbah domačih ansamblov nevajeni: predvsem se zdi, da domači igralci nimajo takih plesnih in pantomimičnih vrlin in jih tudi posamezni režiserski koncepti ne predvidevajo. Pravzaprav bi se težko odločili, ali sestavljajo Kempovo skupino »pravi*, tradicionalni,,.gledališki igralci. Preveč je bilo v Shakespearu heterogenih elementov, ki so s svojo rafiniranostjo,,prepletanja, logično izpeljavo, mnogimi nakazanimi elementi, zlasti v smislu erotike in parodije visoke in čiste ljubezni — v igri Romeo in Julija, nadgradili igro v mnogotere simbole. Že omenjena veronska ljubimca sta kajpada zamenjala v izvirniku Pirama in Tizbo, s čimer se je v Shakespearu pojavil nov odlomek istega avtorja: Julra na visokih hoduljah je u-prizorila pravcato ekshibicijo hoje in plesa, ki je morala prevzeti še tako zahtevnega gledalca. Nastop rokodelcev je še bolj poglobil klovnovske poteze in celotno karnevalsko vzdušje, nad vsem pa je bdel tudi dobesedno, ko je privezan plaval nad sceno kot kak angel, nenadkriljivi Spak, sam Kemp. To je bila mojstrovina obvladanja položaja, izziv in umik, erotika in njeno zanikanje, ples in obredje. Celotno predstavo je spremljala glasba, deloma PETINDVAJSET LET POMEMBNE SLOVENSKE PERIODIČNE PUBLIKACIJE Jubilejni «Idrijski razgledi» Zbornik izdaja Mestni muzej v Idriji, obsega 260 strani četrtinskega formata - Natisnili so ga v 1200 izvodih Ko prebiram novo številko ♦Idrijskih razgledov*, ki so z letnico 1980 izšli te dni ter nosijo v naslovu dodatno oznako »jubilejni letnik* — obhajajo namreč svojo petindvajsetletnico, prav redek jubilej za slovenske periodične publikacije take zvrsti — sc ob zajetni knjigi s pestro vsebino spominjam razprav izpred nekaj let, ko so tri (Obala, Srečanja, Idrijski razgledi) primorske revije na jugoslovanski strani zašle v nekakšno krizo in ko naj bi le njih združitev z ustanovitvijo nove, rešila nastali kri-*ni položaj. Spominjam se tudi Upornosti uredništva »Idrijskih razgledov*, ki so v združitvi videli konec neke idrijske krajevne kulturne dejavnosti in zato na ukinitev niso pristali pač pa so Sklenili, da revijo prenehajo izdajati kot trimesečnik in da postane vsakoletni zbornik. Odločitev jp bila povsem na mestu in lahko trdimo, da je zbornik koristnejši, kvalitetnejši, skratka Vrednejši izdajateljski uspeh, kot Pa v krajših časovnih presledkih izhajajoča revija, ki more le s težavo ujeti ritem izhajanja. Med doslej objavljenimi zborniki je ju bilejni o katerem poročamo najobsežnejši, vsebinsko zelo bogat pa tudi po tehnični plati nadvse uspel; prav slednje potrjuje kva “teto tiskarne, ki jo je izdaja tdj (Mestni muzej v Idriji) kot posebno svojo dejavnost združuje v svojem okrilju. Kot domala vse krajevne zborniške izdaje so bili tudi »Idrijski razgledi* v minulih letnikih zagledani predvsem v preteklost. Ta vsebinski poudarek je v jubilejni številki doživel očitno spremembo, saj je objavljeno gradivo namenjeno mnogim prav aktualnim problemom današnje Idrije in upravnega podrečja, ki mu je središče. Da je rudnik živega srebra še vedno tisti boleči simbol danes komajda še rudarske Idrije, nam pokaže že prvi objavljeni članek Marka Cigale »Prerez skozi krizno obdobje rudnika ži vega srebra Idrija*. Članek ne izzveni črnogledo in upa v morebitno obnovo delovanja rudnika, ki je mesto dvignil in mu dal velik ugled. Jože Čar je prikazal «Mineralno bogastvo idrijske ob čine*; ugotavlja, da je področje med geološko najbolj raziskanimi v Sloveniji in poudarja važnost takih raziskav za gospodarsko dejavnost. »Prebivalstvo in delovna sila kot dejavnik druž benega razvoja občine Idriia* je razprava Vlada Sedeja podkrep l.jena z mnogimi tabelami in grafikoni. Zaključne avtorjeve ugotovitve veljajo za skoraj vsa slovenska območja, kjer je nagel gospodarski povojni razvoj vplival tudi na demografsko stanje. Niko Jereb je pripravil »Oris razvoja zasebnega kmetijstva ob čine Idri a v obdobju 1970 198(1», Silvo Blaj pa je prispeval študijo »Gozd in . prostor*, seveda je svo- jo razpravo prostorsko omejil na območ.e Idrijskega. Marko Cigale je prispeval za jubilejno številko še drugi del pregleda »Idrija v paleontološki literaturi*. Po tako aktualno zastavljenem razdelku prehaja revija na področje zgodovine. Zdravnik Jože Pfeifer, ki je doslej že nekajkrat objavil zanimivo gradivo o zdravstvenih razmerah v Idriji je napisal članek «Idrijska porodniška služba in njeni predstavniki v IB. stoletju*. Pisec je uporabljal rudniški arhiv (hranjen je v idrijskem oddelku ljubljanskega Zgodovinskega arhiva). Kljub, temu, da smo Tomaža Pavšiča z referatom »France Bevk in Cerkljanska* slišali na lanskoletnem H plenumu kulturnih delavcev v OF v Novi Gorici, pa je srečanje s prelepim referatom v tiskani obliki ponovno doživetje. Stanko Majnik je gotovo eden najbolj zvestih in starejših sodelavcev »Idrijskih razgledov*; zbral je vrsto utrinkov iz življenja Idrije v preteklosti in pelpreleklesti. Isti je napisal tudi »Nekaj zanimivosti in številk iz življenja rudnika*. Slavica Pavlič je prispevala razpra vo ob 40(1 letnici idrijske osnovne šole; podatek, da je Idrija leta 1581 dobila protestantsko šolo je prinesla Arkova zgodovina Idri je. Avtorica je seveda svojo razpravo razširila na problem idrijskega osnovnega šolstva vobče. Silvij Blaj piše o gozdarju dr. Franju Kordišu dobitniku Jesenkovega priznanja za leto 1981. »Mozaik spominov* je nova rubrika namenjena takim prispevkom, ki zaradi svojih pomanjkljivosti ne bi našli mesta v zborniku, bila bi pa velika škoda, če bi se porazgubili V rubriki je objavljena pesem J. Štravsa «ldrijski otroci nekdaj*. Rafko Terpin je komentiral tri stare fotografske upodobitve Idrije. Rubrika «Zabeleženo» prinaša gradivo o nekaterih kulturnih, političnih, športnih srečanjih ter poročila o nekaterih za področje Idrije zanimivih izdajah. «Kropika» Silva Kovača poroča o dogodkih o občini v razdobju oktober 1979 in februar 1981. Ta rubrika je že od prvih začetkov prisotna v »Idrijskih razgledih* in je zelo pomembna za stik z bralci, zlasti za tisto njih navezanost na revijo, ki jo uredništvo v uvodu poudarja in ki seveda polno opravičuje obstoj revije. Letošnji «Idrijski razgledi* štejejo 260 strani, natiskali so se v nakladi 1200 izvodov. Prijeten je pogled na zajeten idrijski almanah, lepo je tudi slišati, da zaide knjiga v mnoge idrijske družine in da je spremljevalec njihovega vsakdana Naj prejme idrijski Mestni muzej na'iskrenejše čestitke za resnično lepo uspelo izdajo in za srebrni jubilej »Idrijskih razgledov* spidh. B. MARUŠIČ posneta na trakovih, a hkrati z orkestrom: klavirjem ali čembalom in harmoniko, flavto, saksofonom, violončelom, klarinetom: od sodobnih odlomkov je segla nazaj, v aluzije Mendelssohna, Mozarta, baroka: rafinirana v smiselni montaži in dovolj pomembna v nepretrgani spremljavi,. Igralci so se izkazali tudi kot pevci* mi S .pd&d*£2ba. Jčgnta in ubranega zbora, skratka vse v smiselni funkciji. In potem so bili v .predsjjUži M iwwl«ksvet-lobni efekti, ki so spodbujali k nakazani orgiastični celoti. Ob povedanem lahko sklenemo, da je Kemp s svojo skupino zapustil velik vtis in izzval odobravanje občinstva, ki je stoje dolgo dolgo skandirajoče ploskalo, medtem ko je ansambel zrežirano ponavljal svoje zaključne ekshibicionistične, predstavitvene in poslovilne plese. Tudi za nastop slavnega kitarista Juliana Breama v isti dvorani je vladalo nič manjše zanimanje. Mojster slovi tudi kot virtuoz na lutnji, a tokrat ni igral na tem inštrumentu. V program je uvrstil dela Fernanda Sora, J. S. Baciia, Hansa Wernerja Hen-zeja, Williama Turnerja Waltona in Enriqua Granadosa. Morda smo pričakovali preveč: najbolj se je izkazal z Bachcm in sodobnikom Henzejem, vendar v slabo akustični dvorani zvok kitare ni zvenel, zato z igro ni mogel prevzeti. Ponovno se je potrdilo, da-srednja dvorana Cankarjevega doma ne bo dobra za solistične nastope glasbenikov, lahko so še tako dobri. Slovenska filharmonija pa je odprla vrata, potem ko so tudi letos razprodali vse abonmaje, s koncertom z deli Blagoja Borse, Sergeja Prokofjeva in Leoša Janačka. Bersova Sončna polja so zanimivo delo hrvaškega skladate'^ (1873-1934), ki je povezoval Zajčevo obdobje, bil je njegov učenec, z novo smerjo v glasbi. Orkester je z dirigentom Milanom Hrvatom to programsko glasbo poustvaril barvito in dinamično razgibano. V Prokofjeva Tretjem klavirskem koncertu je nastopil naš priznani pianist Aci Bertoncelj: odlično pripravljen je v interpretacijo vnesel izrazito lahkotnost, žal pa v orkestru, ki je vztrajno rahlo zaostajal' v ritmu, ni našel primernega spremljevalca, zato je prevečkrat prihajalo do motečih neskladij. Vrh večera je pomenila kajpada redko izvajana Simfonietta z dvanajstimi trobentami, štirimi pozavnami, tremi tubami, štirimi rogovi. Mogočne fanfare so se oglasile v prvem in zadnjem delu, v sklepnem bolj izrazito in učinkovito. Orkester se je odlično pripravil, vendar smo pogrešali v interpretaciji več romantičnega poleta v mestih, ki ga ponujajo, več spevnosti in manj odrezavosti. Ob tako mogočnem trobilnem korpusu bi bila nuina večja zasedba v vseh godalih. V oklepaju velja dodati, da je bil prej ta program načrtovan že za veliko dvorano v Cankarjevem domu in bi tam bržkone tudi zasedba bila večja. Ponuja se nam misel, da bi Simfonietto, to izvrstno delo kmalu ponovili v novem okolju bodoče koncerlne dvorane, tedaj tam, kamor ta velika partitura tudi spada. Morda je bil uvodni program v novo sezono preveč zahteven in orkester še ni mogel pokazati vse uigranosti, značilne za sredino sezone. MARIJAN ZLOBEC TRST drevored Čampi Elisi vogal ul. d'Alviano s Q testenine iz ostre pšenične moke konf. 500 g olupljeni paradižniki Sud pločevinka 800 gr. lir 3] 10 olivno olje O* steklenica 1 1 lir 14 to sončnično olje pločevinka 1 1 izsušen sir grana 10 dkg lir 1090 lir 788 rastlinska margarina regina 200 gr. tun rio mare v olivnem olju 170 g lir 210 1890 lir 10 kock za juho liebig poseben okus lir 490 6 jajc vsaka 50/55 g lir 440 mleta kava vip AA v vrečki 200 g lir 5 nutella v bavarskem 1 vrčku 26$ g lir J 47 0 gran pavesi veliki f ormat slani in neslani 430 g lir 94 0 vino barbera 1 polotto steklenica 2 1 lir 791 In. polnomastno mleko dolgotrajno 1000 g lir 55 0 bio presto za pralni M Stroj - veliki format 4800 g lir J 88 0 pralni prašek soflan E3 420 g 1190 GRADBENI MATERIAL IN SANITARIJE TRST UL. S. GUNO 38 TEL. 54021 ZERIAL SANITARIJE PLOSCICE IZOLACIJSKI MATERIAL KAMINI PLASTIČNI MATERIAL Pri bloku pri FERNETIČIH je na novo odprl Caslavic Carla nudi po ugodnih cenah: ♦ vse vrste gradbenega materiala ♦ železa in barve za pleskanje + ploščice ♦ material za izolacijo ♦ vodne cevi — navadne in pocinkane UNIVERSALMACCHINE TRAKTORJI SAME TRAKTORJI GOLDONI POLJEDELSKI STROJI DROBNA ORODJA TRST - DOLINA 195 - Tel. 040-228190 KERAMIKA BRUNETTA TR2IC Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129 ■ KAMINI ■ MOOUETTES ■ PARKETI KOSMINA SERGIJ BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehnika ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN, PHILIPS, REX NABREŽINA Center — Tel. 200-123 Petdeset najlepših po izboru bralcev IZBRANA ILUSTRIRANA LEPOSLOVNA DELA IZ DOMAČE IN TUJE KNJIŽEVNOSTI PODVOJENA NAGRADA ZA KUPCE 3. LETNIKA! Priljubljena knjižna zbirka PETDESET NAJLEPSIH PO IZBORU BRALCEV je doživela tolikšen uspeh, da smo kljub visoki nakladi morali prva dva letnika dvakrat dotisniti. Tretji letnik zbirke, ki vam ga predstavljamo, prinaša zadniih dvajset let v tridesetih knjigah. V zbirko so jih na podlagi ankete uvrstili naročniki prvih dveh letnikov. Zaradi ugodnejšega nakupa smo 3. letnik zbirke razdelili v dva paketa: v prvem je štirinajst, v drugem pa 16 knjig. Glede na privlačnost naslovov se torej lahko odločite tudi samo za enega od paketov, vendar pa smo za naročnike celega 3. letnika, to je obeh paketov, pripravili imenitno dodatno knjižno darilo: to ie bogato ilustrirani priročnik velikega formata UREDIMO Sl STANOVANJE, ki je več kot potreben v vsakem gospodinjstvu. Seveda po boste pri nakupu celega 3. letnika z zadnjimi knjigami zbirke PETDESET NAJLEPSIH PO IZBORU BRALCEV brezplačno prejeli še zanimivo knjižico s petdesetimi svetovno znanimi anekdotami, kot je bilo predvideno že prej. Y< založba mladinska knjiga \\ PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV — 3. LETNIK 1. paket: T. Svetina, STENA I, II — A. Ingolič. PRETRGANA NAVEZA — Ch. Bronte, SIROTA IZ LOVVOODA I, II — F. Prešeren, POEZIJE — J. Steinbeck, VZHODNO OD RAJA, I, II — A. Christie, ZAVESA — F. Godina, BELE TULIPKE — E. M. Remarque, NOC V LISBONI — J. Galsworthy, SAGA O FORSYTIH I, II, III. Cena 1. paketa je 3.900,00 din, ki jih lahko nakažete v 12 obrokih. 2. paket: I. Andrič, NA DRINI MOST — F. Bevk, ZNAMENJA NA NEBU, I, II — A. Slodnjak. NEIZTROHNJENO SRCE I, II — E. Zola, NANA,— A. Selinko, DESIREE I, II — Z. Grey, JEZDECI ŠKRLATNE KADULJE — I. Cankar, NA KLANCU — M. Mihelič, OBRAZ V ZRCALU — M. Kranjec. MLADOST V MOČVIRJU I, II — A. Soubiran. DNEVNIK ŽENE V BELEM I, II — G. Flaubert, GOSPA BOVARY. Cena 2. paketa je 3.900,00 din, ki jih lahko plačate v 12 obrokih. Cena celega 3. letnika (1. in 2. paketa s knjižnim darilom UREDIMO Sl STANOVANJE in knjižico PETDESET NAJBOLJ ZNANIH ANEKDOT) je torej 7.800,00 din, ki jih lahko plačate v 24 obrokih. Knjige 1. paketa so že natisnjene in jih boste prejeli takoj po naročilu, medtem ko so knjige 2. paketa še v tisku ali pripravi in jih boste dobivali postopno (v treh zavitkih), kot bodo izhajale. Zadnji izidi so nredvideni za februar 1982. Knjige so na razpolago tudi v FtZdŠkl knjitJUffll — ul- SVi Frančiška 20, TRST ali pa jih naročite v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1 Nedelja, 11. oktobra 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal L0.00 Koncert godbe na pihala 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta 13.00 DNEVNIK 1 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje... 14 20 - 15.45 - 16.55 Športne vesti 14.45 Discoring - tedenska oddaja o glasbi in ploščah 16.05 «Piccole donne» - 2. del TV nadalj. 17.30 Fantastico bis - oddaja v zvezi z Loterijo Italija 18.00 Italijansko ’ nogometno prvenstvo - polčas nogometne tekme B lige 18.30 šport - 90. minuta Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Eneida - 4. epizoda 21.40 Športna nedelja 22.40 Koncert skupine New Trolls Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi Kanat 10.00 V počastitev spomina Bela Bartoka 11.00 Evropski dnevi 11.30 Komični film 11.50 Opoldanski program 12.10 Ceste San Francisca - TV film 13.00 DNEVNIK 2 13.30 Zaklad Hugonotov - 3. del 15.15 Neposredni športni prenosi 16.50 Maigretove preiskave - TV film 18.00 Amerika na kolesu -TV film 18.50 Gol flash 19.00 Italijansko nogometno pr-, venstvo - polčas nogometne tekme A lige Napoved vremena 19.50 DNEVNIK 2 20.00 Šport - Nedelja sprint 20.40 Gianfranco D’Angelo: Varietejski program 21.45 Srce in utrip srca - TV film 22.35 Tukaj Pariz, halo Nevv York Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Tret|l Kanai 15.30 Neposredni športni prenosi 17.10 Zvečer, poleti... Gjrofestival 81 18.30 Canta che non ti passa 19 00 DNEVNIK 3 19.15 Deželne športne vesti 19.35 Po turneji: Fabrizio De Ardre 20.40 šport 21.35 ./Quegli animali degli ita liani» - 1. del' 22.10 DNEVNIK 22.30 Nogometno prvenstvo A lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9 25 Poročila 9.30 Živ. žav - otroška matineja 10.20 D, Savkovič: Ljubezen po kmečko, TV nadalj. 11.10 TV kažipot 11.30 Narodna glasba 12.00 Risanka 12.15 Kmetijska oddaja 13.15 Poročila 14.15 Radost Evrope, posnetek prireditve 15.35 Poročila 15.40 Pevec jazza, ameriški film 17.05 športna poročila 17.15 Rokomet: Borac - Kolinska Slovan 18.35 Miinchen, reportaža 19.00 Risanka 19.22 TV in radio nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 19.55 Vreme 20.00 J. Veselinov - Žarko in A. Diklič - V. Radovanovič: Baza na Donavi, zadnji del TV nadalj. 21.20 Krasna si... Soča, reportaža 21.50 Športni pregled 22.35 V znamenju Koper 16.00 Rezervirano za najmlajše: Pravljice iz gozda - risanka Musetta v Parizu - ris. film 18.00 Ponovitev filma 19.30 Telestart - glasbena oddaja 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.30 Velike ljubezni - film 22.00 Velika dolina - serijski film 23.00 Glasba brez meja - ansambel Abba Zagreb 14.15 Velika atrakcija, sovjetski fihn 15.30 Nedeljsko popoldne 17.00 Obračun, ameriški film 19.30 TV DNEVNIK 21.20 S kamero po svetu ŠVICA 15.20 James - TV film 16 35 Sedem malih Avstralcev - dok. 19.15 Glasbena oddaja TRST A 8.00. 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu: 9.45 Veliki orkestri: 10.00 Poslušali boste: 10.30 NetUškL-avon: 11.00 Mladinski oderr?^»RobSr*'so med namis> - 1. del; Tl?30%a6o?-na glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v'‘Walffl, "1?.W‘tri 13.20 Glasba po željah; 14,10 Na goriškem valu (ponovitev) - šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. KOPER iSlovenski program) 7.30, 8.30, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.05 Jutranji koledar: 7.40 Kinospored; 8.00 Kmetijski nasveti: 8.03 Spored zborovske in narodnozabavne glasbe: 8.33 Iz našega življenja: 13.00 Najava spored; - Sosednji kraji in ljudje: 13.40 Glasbeni no- Srednji vgl 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKVV - Koper 98,1 Miz UKW - Nanos 88,6 MHz tes: 14.00 Glasba po željah; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.15 Poje Sandra Kuljer; 15.30 Programi tedna; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Nepozabne narodne; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 15 min. s skupino Prali: 17.00 Nedelja na športnih igriščih. KOPER (Italijanski program) 7.30, 10.30, 12.30, 1.3.30. 18.30 Po ročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.50 Podrob- Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertžbv in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKVV - Beli križ 97,7 MHz UKVV - Koper 89,3 MHz UKVV — Nanos 101,0 MHz nosti; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Valček: 11.30 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I; 15.15 Stisk roke; 15.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.30 Crash; 17.45 Glasbeni slovar. RADIP 1 8.00. iB.lfc 13.00, 17.02, t9.00 Poročila; 6.00 Glasba in besede za praznični dan; 8.50 Kmetijska oddaja; 10.15 Rimske pesmi; 11.00 To je special; 11.45 Moj glas za svojo nedeljo: 12.30 Bel papir; 13.15 Salone Margherita; 15.50 Nogometne vesti; 17.07 Bel papir; 19.25 Jaz . . . Charles Bukovvski; 20.00 Carmen, opera v treh de ja njih; 23.03 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.48, 16.55, 18.30. 19.30 Poročila; G.C0 - 8.00 Vsa tista leta; 8.45 Vi deoflash; 9.35 11 baraccone; 11.00 Koncert; 12.15 Tisoč pesmi; 12.48 Hit Parade 2; 13.41 Glasba in ki no: 14.30, 15.50 in 17.45 Nedelja z nami; 19.50 Nove zgodbe Italije; 20.10 Ribič na bisere; 21.20 Me sto ponoči: Turin: 22.50 Lahko noč, Evropa. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 8.07 Radijska igra za o-troke - Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši: 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Pogovor s po slušalci; 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce: 13.50 Pi halne godbe: 14.05 Humoreska te ga tedna; 14.25 S popevkami po Jugoslaviji: 15 10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Listi iz notesa: 16.20 Gremo v ki no; 17.05 Priljubljene operne me; lodije; 17.50 Zabavna radijska i-gra; 18.30 Na zgornji polici; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Glasbe ne razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik melodij. Ponedeljek, 12. oktobra 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Vzgoja in šola Znanost o vodah 13.00 Problemi gospoda Rossija 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV DNEVNIK 14.00 Jack London: Avanture velikega severa 14.30 Iz parlamenta 15.00 Šolska vzgoja 15.30 Risanke - Capitan Futuro 16.00 Josephine Beauharnais 9. nadalj. 16.30 Moj brat miličnik - 11. e-pizoda 17.00 TV DNEVNIK - flash 17.05 TV film - Funa 17.30 Risanke 17.50 Trije nečaki in majordom -Dunajski valček 18.20 Kulturna oddaja 18.50 MASH - «L’incubo di Haw-keye» 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV DNEVNIK 20.40 Conrack - film 22.25 Novosti s filmskega platna 22.30 Proslava ob Marconiju Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi Kanal 13.00 TV DNEVNIK 2 13.30 Govorimo angleško 14.00 - 17.45 Popoldanski program -17.45 TV DNEVNIK 2 - Flash 17.50 Iz parlamenta TV DNEVNIK - Šport 18.05 Muppet show 18.50 Korenine - NoVe generacije 19.45 TV DNEVNIK 20.40' Gledališke5 nagrade Sandro Giovannini 21.45 Sindikalna tribuna 22.15 Glasbena oddaja 23.15 Izvir življenja Ob koncu TV DNEVNIK Tretji kanai 15.15 - 16.45 Povabilo - oddaja znanosti 16.45 Nogometno prvenstvo 19.00 TV DNEVNIK 3 19.30 Šport v deželi 20.05 šola in vzgoja 20.40 Zmešnjava - Žena Tarzan -1. del 21.35 TV DNEVNIK 3 22.10 šport - ponedeljkov proces JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45,10.00, 15.30 TV v šoli . 17.10 Poročila 17.15 Glasba za cicibane 17.35 Nobelovci; Martin Luther King, angleška dok. serija 18.05 Jedrska revolucija: Atom. ta neznanka 18.35 Obzornik 18.45 Pop godba: Naš rock kon cert 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 LH 615 - Operacija Miin-chen - dok. drama 21.50 V znamenju 22.05 Ali se med seboj dovolj po znamo Koper 13.30 Odprta meja 15.30 Odprta meja - ponovitev 16.00 TV film: Velika dolina 17.00 Rezervirano za najmlajše 18.00 Film - ponovitev 19.30 Cinenotes 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.30 Film: Dropout - režija Tinto Brass, igrajo Franco Nero, Vanessa Redgrave 22.15 TVD Danes 22.25 Kandidat za umor - film, ob koncu TVD Danes Zagreb 18.25 Kronika občine Karlovac 18.45 Naš rock koncert 19.30 TV dnevnik 20.00 Želimir Žilnik: Vera in Er žika, drama 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Panorama 22.00 TV dnevnik 22.15 Šahovski komentar ŠVICA 20.15 TV dnevnik 20.40 Na cestah soli 21.30 Glasbena tema 22.20 Novosti s Ulmskega platna 22.35 TV dnevnik TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00,17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Gospodarska problematika pri nas in v svetu; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Nenavadno kramljanje o navadnih stvareh; 10.10 Koncert: Poldnevniški razgledi: 11.30 Izbrani listi; 12.00 Kulturni dogodki (ponovitev) - Zasebna slovenščina v 17, stoletju; 13.20 Letošnja-rerija-rPrimorska poje»; 14.10 Otroški kotiček; Tik-tak; 14.30 Roman v nadaljevanjih: iSveta- Bartrarasf 'IS.CO-V športa' in glasbe; 17.10 Mi' in glasba; 18.00 Roža rnogota (ponovitev); 18.40 Priljubljeni motivi. . KOPER,!,< Mtaliinnški program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila;. 6.00 - 9.30 Z glasbo v dobro jutro; 7.15 Horoskop; 8.32 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki; Z nami je....; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 In-termezzo in Horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Kim, svet mladih; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 14.33 Superklasifika; 15.00 Življenje v šoli - ponovitev; 15.20 Glasbeni intermezo; 15.45 Edig Gailet-ti; 16.00 Stadioni in telovadnice; 16.10 Glasbena oddaja; 16.32 Crash; 17.00 Spominjajo se opere te; 17.32 Na cesti; 18.00 Koncert; 18.45 Slišimo se jutri. KOPER (SlOvensKi program) 6.C5, 6.30. 7.25, 13.30, 14.30, 15.00, 16.30 Poročila; 6.00 7.30 Glasba za dobro jutro; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.00 Otvoritev, najava sporeda. pregled dogodkov; 13.05 Mladi izvajalci; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes, objave in rekla- • me; 15.30 Glasba po željah;. .16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 yaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic; 16.45 Zabavna glasba, objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Po- govorimo se z njimi; 9.02 Radio tudi mi; 11.10 Dan za dnem; 11.44 Moll Flanders; 12.03 Spektakel s publiko; 13.25 Karavana; 13.35 Master - glasbena oddaja; 14.28 Radijska priredba - Prebudil se je po osmih dneh; 16.00 Kulturne zanimivosti; 17.30 Mali koncert: 18.05 Kombinacija tona; 18.35 Vse je glasba; 19.25 Nabožna oddaja: 21.03 Radijska priredba; 21.30 Li-Pl^tU ^iasba; 22.00 Objektiv Evrope: 23.03 Danes v parlamentu; 23.28 Zaključek sporeda. * ' ‘RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 11.30. 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.45 Radio 2 predstav . lja;, Radijska priredba - Bodoči • poročene!; .11.32 S kritiko v kino; 11.56 Tisoč popevk; 13.41 Glasba in kino - Sound-Track; 14.00 De želna oddaja; 16.32 60 minut; 17.32 Ostržkove dogodivščine; 18.00 Ure z glasbo; 19.57 Glasbena od daja: 22.20 Parlamentarna panorama; 22.50 Melodrama o klavia turi; 23.29 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00. 22.00, 23.00. 24.00 Poročila; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 - 11.35 Rezervira no za . . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem o-dru; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 V gosteh pri zborih jugoslo vanskih radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Ra dio danes in jutri!: 16.00 Vrli ljak: 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Vilija Petriča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Iz naše diskoteke; 21.05 Glasba velika nov: 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Pooevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 lirični utrinki; 23.10 Za ljubitelje jazza. ' TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 13. oktobra LJUBLJANA 9.05, 10.00, 15.40 TV v šoli; 17.10 Poročila; 17.15 Beli delfin; 17.30 Ko utihne šolski zvonec; 18.00 Praznični dnevi slovenske folklore: 18.30 Obzornik; 18.40 Mostovi Hidak; 18.55 Knjiga; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme; 20.00 Skupno; 21.10 Ta vražji človek; 22.05 V zname nju; 22.20 Za lahko noč. KOPER 13.00 Odprta meja; 15.30 Odprta meja - ponovitev; 16.00 Narodna glasba; 16.30 Cinenotes; 17.00 Rezervirano za najmlajše; 18.00 Film - ponovitev; 19.45 V središču: 20.15 Stičišče; 20.30 Fantje tecite okoli zastave - film; 22.15 Danes: 22.25 TV film; 23.20 Vrnitev odpisanih, ob koncu TVD Danes. SREDA, 14. oktobra LJUBLJANA 9.00, 10.00 TV v šoli; 10.55 Oktober v Kraljevu - prenos; 14.25 Solun: nogomet Grčija - Danska; 17.15 Poročila; 17.20 Cirkus; 17.45 Romantika proti klasicizmu: 18.15 Okrogli svet; 18.25 Obzornik; 18.40 Jesenska serenada; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Draga moja Iza - film tedna: 21.45 Miniature; 21.55 V znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja; 15.30 Odprta meja - ponovitev; 16.00 TV film; 17.00 Rezervirano za najmlajše: 18.00 Film - ponovitev; 19.30 Glasbena oddaja; 20.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Film - Vprašanje vesti; 22.15 TVD Danes; 22.30 V središču; 23.00 Nogomet: Grčija Danska - prenos iz Aten. ČETRTEK, 15. oktobra LJUBLJANA 8.55, 10.00. 16.05 TV v šoli; 17.35 Poročila; 17.40 Divja leta; 18.00 Nova obzorja; 18.30 Obzornik; 18.40 Šesti krog; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Mednarodna obzorja; 21.30 625 ; 22.10 V znamenju. KOPER 13.30 Odprta meja: 15.30 Odprta meja ponovitev; 16.00 Skrivnosti Jadrana: 16.30 Risanke: 17.00 Rezervirano za najmlajše; 18.00 Film ponovitev; 19.45 Ella Fitzgerald in Boston Pops orkester -II. del; 20.15 Stičišče; 20.30 Zadnji dih - film; 22.30 TVD Danes; 22.40 Kdo pozna umetnost, ob koncu TVD Danes. PETEK, 16. oktobra LJUBLJANA 8.50, 10.00, 16.15 TV v šoli; 14.25 Nogomet: Jugoslavija - Italija; 17.15 Poročila; 17.20 Čebelko Hla ček - risana serija; 17.45 Sreča nje oktetov 81 3., del; 18.20 Ob zornik; 18.30 Jezik v javni rabi; 18.40 Sodobna medicina; 18.55 Ne prezrite; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Izsiljevanje na Atlantiku; 21.45 V znamenju; 22,00 Nočni kino; Vrnitev domov. KOPER 13.30 Odprta meja: 14.25 Nogomet: Beograd, Jugoslavija - Italija; 15.15 Odprta meja - ponovitev; 16.15 TV film; 17.00 Zdravo otroci; 18.00 Film - ponovitev; 19.45 V središču;' 20.15 Stičišče; 20.30 Tega ne moreš vzeti s sabo - film; 22.20 TVD Danes; 22.30 TV film: 23.25 V središču; ob konci TVD Danes. SOBOTA, 17. oktobra LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Glasba za d ribane; 8.25 Beli delfin; 8.40 Div ja leta; 9.10 Ko utihne šolski zvonec; 9.40 Dokumentarna oddaja; 10.10 Pravila šaha; 10.30 Župan v Casterbridgeu; 11.25 Ljudje in zemlja; 12.25 Poročila; 15.50 Beo grad: nogomet. Jugoslavija - Italija: 17.40 Potovanje Charlesa Danvina; 18.50 Naš kraj; 19.05 Zlata ptica; 19.10 Risanka; 19.15 Cik Cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Camelot. a meriškj film; 22.50 Modni utrinki; 22.55 TV Kažipot; 23.15 Poročila. KOPER 16.00 Beograd: nogomet. Jugo slavija - Italija; 17.45 Film - pc* novitev; 19.30 Rezervirano za nai-mlajše; o0.(K) Risanke; 20.15 TVD Danes; 20.30 Tri ure za umor -film; 22.00 TVD Danes; 22.10 Dvojni par s kraljico - film, ob koncu TVD Danes. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. oktobra 1981 NOGOMET V L IN 3. ITALIJANSKI LICI VIDEMČANI IN TRŽAČANI DOMA Koper in Študent danes za prvo mesto ODBOJKA NA ŽENSKEM TURNIRJU SOKOLA V NABREŽINI Udinese bo igral proti Torinu - Nov spodrsljaj bi lahko bil usoden Triestina, ki bo igrala v okrnjeni postavi, bo sprejela v goste Padovo Po štirih kolih v prvi italijanski nogometni ligi je videmski Udine-se_ zadnji na lestvici z eno bomo točko. Danes bodo Videmčani igrali doma proti Torinu. Nedvomno bodo le-ti pred zelo težko nalogo, vseeno pa morajo osvojiti vsaj točko, saj bi bil zanje nov spodrsljaj, in to kar pred domačim občinstvom, lahko usoden v borbi za obstanek v ligi. Od ostalih srečanj tega kola naj omenimo tekmo v Bologni med domačim klubom in Milanom. DANAŠNJI SPORED (15 00) Bologna - Milan; Catanzaro - A •coli; Fiorentina - Avellino; Genoa - Na svetovnem prvenstvu v Meranu Koreno j prosil za odgoditev MERAN - Včeraj je bil v Meram, kjer je v teku svetovno šahovsko prvenstvo, dan počitka. Oba nasprotnika bi se zato morala ponovno srečati v ponedeljek, ob 17. uri, vendar se to skoraj gotovo ne bo zgodilo. Viktor Korčnoj je namreč zahteva' odgeditev tega dvoboja. Po določilih pravilnika tega svetovnega prvenstva ima vsak od obeh nasprotnikov pravico do treh odgoditev in Korčnoj je zdaj prosil za prvo. Kot je znano vodi trenutno Karvov, ki ima tri točke (v štirih srečanjih), torej točno polovico tistih, ki jih potrebu je za končno zmago. DANAŠNJI SPORED (15.00) Fano - Alessandria; Forli - Trento; Vicenza - Treviso; Mantova -Empoli; Monza - S. Angelo; Parma - Piacenza; Rhodense - Mode-na: Senremese - Atalanta; Triestina - Padova. KVALIFIKACIJE ZA SP Poljaki kvalificirani LEIPZIG — Z zmago v Leipzigu s 3:2 nad NDR se je Poljska matematično kvalificirala na SP v Španiji. LESTVICA SKUPINE 7 Poljska 3 3 0 0 5:2 6 NDR 3102 Malta 2 0 0-2 4:5 1:4 Romunija — Švica 1:2 BUKAREŠTA — Romunija je nepričakovano doma v kvalifikacijskem srečanju za SP skupine 4 iz- gubila proti Švici z 1:2 Romuni pa so s tem napravili predvsem Angležem veliko uslugo, saj so bili le-ti pred včerajšnjim izidem v Bukare šti praktično že izločeni iz SP. LESTVICA SKUPINE 4 Anglija Romunija Madžarska Norveška Švica 7 3 13 12:8 7 2 3 2 5:5 5 2 2 1 6:5 7 2 2 3 7:11 6 2 2 2 9:9 Nova Zelandija — Kuvajt 1:2 AUCKLAND — V kvalifikacij skem nogometnem srečanju za SP je Kuvajt premagal Novo Zelandijo z 2:1 (0:1). Med in oo tekmi je prišlo med navijači do hudih inči dentov. LESTVICA N. Zelandija 3 111 2:2 3 Kuvajt 1 1 0 0 2:1 2 Kitajska 2 0 11 0:1 1 Saudska Arabija 0 0 0 0 0-0 0 Koprčanke so sinoči premagale Slogo, gostje iz Niša pa Nabrežinke Koper — Sloga 2:0 (15:12, 15:10) KOPER: Orehek, B. Klun, N. Klun, Bandelj, Kržišnik, Matič, Ra-dišič, Sever. Potočnik. SLOGA: Vidali, Benčina, Grgič, Hrovatin, L. Križmančič, M. Gre-gori, Milič, M. Križmančič, Zok, Gulič, N. Gregori. Cresciani. V prvi tekmi ženskega odbojkar skega turnirja, ki ga je priredil Sokol ob 15-letnici društvenega delovanja, sta se sinoči pomerili še-sterki Kopra in Sloge, ki sta pokazali zadovoljivo tehnično raven, čeprav je bilo že od začetka jasno, da so Koprčanke, ki nastopajo v drugi jugoslovanski ligi, boljše zlasti v napadu. Gostje iz Kopra so takoj povedle, pri rezultatu 14:7 pa so slogašice izkoristile nekatere napake nasprotnic in rezultat znižale, vendar gostje niso dopustile presenečenja. V drugem setu je premoč koprske še- llllllimillHIIIIIIIMIMKIlllllllllimilllllMilllllVllltlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIimillllllllllllllllMIIIIIIIIIIIlIlllliii NAMIZNI TENIS V ZENSKI A LIGI Roma; Inter - Cesena; Juventus -Cagliari; Napoli - Como; Udinese - Torino. * * * Pred zelo težko nalogo bo danes tudi Triestina, ki bo v 4. kolu tre-tjeligaškega prvenstva igrala doma Proti vodečemu na lestvici, proti e-kipi Padove. Tržačani bodo poleg tega igrali v zelo okrnjeni postavi. Manjkali bodo namreč izključena Costantini in Schiraldi ter poškodovani vratar Bartolini. KRAS TUDI SINOČI USPEŠEN Naša dekleta pa v tem srečanju s šibkim Cagliarijem niso igrala tako dobro, kot v prvem prvenstvenem nastopu Tudi drugo tekmo ženske namiznoteniške A lige je Kras odločil v svojo korist in premagal Cagliari s 4:1. Če so pred tednom dni Kr asova dekleta navdušila svoje navijače, pa so sinoči zaigrala daleč pod svojimi sposobnostmi in so kljub zmagovitemu nastopu v bistvu razočarala. Sonja Milič -je tokrat le sledila srečanju s trenerske klopi in je prepustila vso odgovornost mlajšima Dol.iakovi in Sedmakovi, ki sta pokazali slabo igro, predvsem pa krhke živce. Vzrokov je verjetno ve«: že itak je CagHari veljal za najšibkejšega tekmeca, ki se je tokrat predstavil celo brez svojih dveh najboljših i-gralk. To je vplivalo še bolj, da sta Kraševki podcenjevali sardinski i-gralki, ki sta uporabljali lopar s posebno oblogo, kar je povsem zmedlo mladi slovenski zastopnici. Tako AVTOMOBILIZEM RALLY SANREMO naV^uiTTi i ii M'i i'1, i 1 —1 Prva zmaja ženske posadke na rallyju, veljavnem za SP Moutoaava in Ponsova (audi 4) sta zanesljivo osvojili še zadnjo preizkušnjo SANREMO - Zadnja etapa 23. •vtomobilskega rallyja Sanremo ni prinesla nobene spremembe na samem vrhu lestvice, tako da je končna zmaga pripadla ženski posadki, 30-letni Francozinji Michelli Mouto-novi in 26-letni Italijanki Patrizii R°ns, ki sta tako pripravili eno naj-večjih presenečenj, saj je to prva imaga neke ženske posadke v avtomobilskem rallyju, veljavnem za svetovno prvenstvo. Pred zadnjo preizkušnjo sta ime-n Moutonova in Ponsova, ki tekmujeta na audi 3, le 34 sekund prednosti pred Fincem Vatanenom (ford oscort). že med prvo posebno vož-njo pa je Vatanen z levima kolesoma zadel v kamen ob cesti in Poškodoval vozilo. S popravilom pa s* je nabral toliko zamude, da je ml docela odrezan iz borbe za prvo mesto. Ostali piloti pa so itak že Prej imeli take zaostanke, da niso mogli ogroziti vodečih Moutonove in Pontove, ki sta tako brez večjega naprezanja osvojili končno zmago. Na cilj je prispelo 26 od skupno ‘1 Posadk, ki so v ponedeljek star lale v Sanremu. Po sedmih letih neprekinjene premoči fiata na ral lyju Sanremo pa se je na prvo mesto torej letos prebil audi. Končna lestvica: *• Mouton - Pons (audi 4) v 8 u-, 1 5’58”; 2. Toivonen - Gallagher (sunbeam lotus) po 3’25”; 2. Tony-:,V,y (°Pel ascona 400) po 6T8”; 4. Mtkkola - Hertz (audi 4) po 12'30”; zim Lucky ‘ Penariol (opel ascona po 15'01”; 6. Biasion - Siviero 'opal ascona 400) po 15'54"; 7. Va-mnen - Richarda (ford escort) po j' 85"; 8. Cerrato - Guizzardi (fiat ml abarth) po 19'43": 9. Alen - Ki-'''maki (fiat 131 abarth) po 20 55”: O- Orm(-/7ano - Berro (sunbeam lo-tl|s) po 27'57". Lestvica avtomobilskih hiš za SP: L Talbot 112; 2 Datsun 88: 3 Jm-d 80; 4. Opel 71: 5. Fiat 63: 6. fmault 50; 7. Audi 45; 8. Toyota 9- Lancia 28. Lestvica pPotnv za SP: L Freouelin 81; 2 Vatanen 79; 't Alen 57; 4. Menta 43: 5. Mikknla ?■' 6. Toivonen 38; 7. Verniche 26; H Ronalde 22: 9. Splnncn 20 NOGOMET v 2. JUGOSLOVANSKI LIGI Kraški zidar m stolico Kr*->šk| zidar — Dalvin 102:84 (46:43) Koši za Kraškega zidaria- Bre-*ec 38, Gvardjančič 9, Kobe 38. 6, Davtovič 11. Koši za Dalvin: Delač 4, Rejič 10, Dumanič 2, Puljiz 30, Bijelajac 26. Benovič 12. Košarkarji Kraškega zidarja so uspešno štartali v drugi zvezni košarkarski ligi. Gledalce si razveselili z cdlično igro, saj so že na začetku povedli z 8:0 Igra se je nato umirila, tako da so gostje preko izkušenega Puljiza sredi nolčasa izenačili in celo Drešli v vodstvo. Vseeno pa, se je prvi polčas no e-nakovredni igri končal z vodstvom Sežancev. Drugi del tekme je v celoti pri padel ekipi Kraškega zidarja, ki .je preko razpoloženega Brezca in Kobeta iz minute v minuto večala razliko. V tem obdobni tekme ie odlično igrala celotna peterka, kar je na koncu pripeslo Sežančem visoko in zasluženo zmago. je Doljakova le z veliko težavo dobila prvo srečanje v korist, po zanesljivi zmagi pri stanju 3:0 pa Krasovih igralk ni bilo mogoče več prepoznati. Najprej je Sedmakova dokaj nerodno klonila Loccijevi, zatem pa je Doljakova v odločilnem tretjem setu že izgubljala s 3:11 in s 16:20. Sardinka pa ni izkoristila kar šestih zaključnih žog in zmaga se je le nasmehnila Sonki. Vse je dobro, kar se dobro konča, ta negotovi nastop pa bo prav gotovo dobra lekcija, da mora igralka stopiti za zeleno mizo zbrana in motivirana ter ne sme nikoli popustiti. IZIDI: KRAS — CAGLIARI 4:1 POSAMEZNA SREČANJA Doljak - Locci 2:1 (18, —15, 15) Sedmak - Vacca 2:0 (15, 12) Doljak - Sedmak — Locci - Vacca 2:0 (19, 15) Sedmak - Locci 0:2 (—11, —18) Doljak - Vacca 2:1 (13, -14, 22) JifrV (« B. S. •-a4 zveze časopisnih |M]in založnikov FIEG Eli M0III PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene tv**# \ v % ■ Trst-Sv. Jakob Ul. delTIstria 18 tel.790 381 A. OSTEH ♦ <«* l * ni ^ na ročno 'delanih ploščicah ,. E& TDCT Ul- Boiamonti 3 — telefon: 820766 IKOI Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 813301 OPREMA TRST - Ul. Tesa 12 - Te!. 730257 REKLAMNA PRODAJA ZARADI NOVEGA POSLOVODSTVA do 31. oktobra POPUSTI OD 20% DO 50% POŠILJAMO PAKETE NA POLJSKO TRG LIBERTA’ 3/A TRST Oprema stanovanja je stvar okusa. Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami •n široko izbiro pohištva. Zastopnik sedežne garniture BUSNELLI ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Ob 9. obletnici smrti Ferdinanda Bogatca darujejo žena Anna, sin Gigi 7. družino in liči Sonja s sinom Lorenzom 15.0C0 lir. V spomin na Pavla Jeriča iz Komna darujeta Zora in Vojko (Izola) 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA V spomin na Olivo Štoka daruje ta Lucia in Luciano Štoka 15 000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSI Ob zaključku prvega kmetijskega praznika v Bol juncu darujejo: Milan Kuret 10 000, Vojko Švara 5.000, Stojan Maver 2.500, Maver 2.000, Angelo Serli 3.000, Angel Slavec 5.000, Miran Švara 3.000, Petaros 3.000, Tatjana in Evgen 5.000. Da nilo Zeriali 5 000. Mario Zupin 5.000, Slavko Ota 10.000, N.N. 20.000, Ful-via Risan 1.000. Mario Alberti 10 tisoč, Silvano Klabjan 10.000, Dino 3.000, Igor Diuna 10 000, Igor 10 tisoč, Mira 2.000 in Sergio 5.000 lir. Skupno 129.5C0 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Silvestre Žagar Grgič in Matija Grgiča darujeta družina Bak (Padriče) 20.000 in Vi da Grgič 5 000 lir. * * * Namesto cvetja na grob Josipa Starca darujejo Vinko, Sergij in Adrijana Cibic 30.000 lir za Kulturni dom Prosek Kcntovel. Ob 9. obletnici smrti dragega Egona darujejo Guerina in Milko Puntar ter Valter z družino 15.000 lir za Mladinski krožek Prosek -Kontovel. V spomin na Josipa Tula daru jejo za KD Primorsko Mačkolje: Lidija in Stanko Smotlak 10.000 ter Rafael Tul 10.000 lir. V spomin na pok. prijatelja Jo sipa Tula daruje Mario Čok 20.000 lir za KD Primorsko Mačkolje. V' zahvalo Kristini in Emi za uslugo daruje Nacija Zonta 20.000 lip za Zvezo žena Mačkolje. V spomin na dragega moža Jo sipa Tula daruje žena Alojzija 20 tisoč za Godbo Breg, 20X00 za ŠD Breg. 20 000 za KD Primorsko in 20.000 lir za Zvezo žena Mačkolje. Namesto cvetja na grob Josipa Tula darujejo za KD Primorsko -Mačkolje: Zoran Parovel z druži no 10.000, Marija in Milan Pangerc (Dobila) 10.000. Gizela Klun z družino 10.000, družina Smotlak (Mačkolje 26 ) 20.000. Vito Jercog z družino 10.000. Valeria in Cvetko Smotlak 20 000, družine Purger in Gla-vina 20.000 ter družina Stefančič (Mačkolje 68) 10.000 lir. Ob tradicionalnem družabnem srečanju Cibicev (Presek) darujejo udeleženci srečanja 120.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na pok. očeta Marice Mahnič - Sedmak darujejo tajnice slovenskih srednjih šol 30X00 lir za ŠD Mladina - Križ. Namesto cvetja na grof) Rudija Mahniča darujeta Gracijela in A-leksij 10.000 Ur za SPDT. IfMIMHVIVfftlllllltllllllllMIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllHVIlIVIVIIIIIIIIIIIIIIIIIIfltlllllllllllllllHIIIIIIIIIIIHIIIIt s.n.c. JUGOSLOVANKA z znanjem srbo hrvaščine, angleščine in danščine išče primerno zaposlitev. Telefon 040/728-229. V CENTRU Križa oddamo v najem lokal. Za informacije telefonirati na št. 040/220 216 ob uri kosila. PRIVATNIK proda mladiče-brake stare dva meseca. Telefon 040/ 417-110 ali 040/43 569. V KOZINI prodam dvostanovanj sko hišo s posebnimi vhodi. Lahko tudi posamezno. Telefon 061/ 722 933 Novak. V OKOLICI Krmina je na prodaj zemljišče primerno za vinograd, sajenje poljščin in tudi za gradnjo. Interesenti kličite v Novo Gorieo na št. 003865/24381. GRADBENO podjetje prodaja stano vanja v gradnji v majhnem sta novanjskem kompleksu pri Domju. Telefon 040/827636 od 18. do 19. ure. Z VPOSLITEV dobi kvalificiran de lavec pekarske stroke. Pekarna Urdih, Ul. Coroneo 38 - Trst, telefon 040/766 700. IŠČEMO za odkup industrijsko zgradbo veliko približno 2.000 kv metrov, v goriški industrijski co ni. Ponudbe na tel. 0481/32 517. IŠČEMO sodelavca za zanimivo komercialno dejavnost. Delo vezano na potovanja. Interesenti morajo obvladati slovenski ip italijanski jezik. Pismeno naj se obrnejo na Meblo italiana. Tržaška cesta št. 138/40 v Gorici, z navedbo krat kega življenjepisa ter dosedanjih delovnih izkušenj. O.HMKO je na Hrvatih 36 (Boršt) odprl Bruno Hrvat. PRODAM fiat 128 toupe 1100 v do •>rem stanju po ugodni ceni, tel 040/743071. TENIS club Devin organizira teni ški tečaj za otroke. Za informa cijo obrnite se na št. (040 ) 200-785 od 9 do 13 in od 14. do 19. ure PRODAM dvostanovanjsko hišo po trebno popravila z DIM) kv. m zemljišča dva km izven mesta Tele fon 040/822002 Jhioahi A mpori Vse za šport in prosti čas SESLJAN (CENTER) van. V spomin na pok. Josipa Tula daruje Aleksander Smotlak (Mačkolje) 50.000 lir za Godbo Breg. V spomin na pok. bratranca Josipa Grgiča darujejo Miro, Ema in Wilma z družinami 10.000 za KD ARNIEL TRGOVINE OBLAČIL OS.V1ICO je odprl Pepi Sancin - šar-nek Dolina 112, toči pristno belo in črno vino. PRODAM lancia beta coupe 1600 letnik 1975. Teleron 040/227284. PRODAM avto alfa romeo 2000 ber lina v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati 040/227222. KUPIM že rabljeno knjigo Monesi istologia - Piccin. Tel. 040/825246 18-LETNI fant z vozniškim dovolje njem dobi zaposlitev kot mizarski vajenec. Telefon 040/54390 BAMBIČEVA olja iz leta 1949 «Na juriš», »Vojna vdova*, »Brezposelni* s poudarjenimi sencami pred metov izven vidnega polja slike, naj proti nagradi koprski lastniki slik prefotografirajo za njih avtorja. Bambič, Ul. dclle Docce 12, 3412R Trst - telefon 040 / 572734, KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu ima na razpolago v skladišču III. Tra-sversale Est (Industrijska cona) -tel: 817 325, prvovrstno črno in belo grozdje za vino. VAM PRIPOROČAJO • OTROŠKA OBUTEV • ZENSKO SPODNJE PERILO • BOGATA IZBIRA OTROŠKIH ŠKORNJEV IN ČEVLJEV ZA PO SMUČANJU TRST — ULICA S. CATERINA 11 — TEL. 631277 TRST Ul. Mazzini 23 - Tel. 65988 Drev. XX. septembra 21 - Tel. 795381 Ul. Timeus 4 - Tel. 795381 SKODELICA KAVE 250 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. NOVO KOLEKCIJO MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE ZA JESEN IN ZIMO SAMO IZBRANO GROZDJE: BELO - ČRNO - MUŠKAT OBOO GRGIČ Poueriem nredstavnik in Pover|em predstavnik in mehanična delavnica PADRIČE — TRST Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS 226 161 4 KAROSERIJA 4 MEHANIČNA DELAVNICA 4 CESTNA POMOČ TRGOVINA OBUTVE /t ŠPEHI A/ NAJBOLJ MODERNI ČEVLJI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH TRST — UL. MAZZINI 38 — TELEFON 61633 SfGROZDJE ZA VINO ^^^superortofrutt,colo ~Trg Ca9ni 1 ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Rudija Mahniča darujeta Marija in Leopold Ažman 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Rudija Mahniča darujeta Miro in Iva Ščuka 15.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Danila Simoneto daruje N.N. 5.000 lir za pevski zbor KD Rdeča zvezda. Ob 14. obletnici smrti Franja Lukse darujejo žena Tončka, Milje-va in Maja 15.000 za spomenik padlim v NOB s Proseka in 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Gabrijele Micheli darujejo Nada, Anton, Peter in Nadja 50.000 lir za Center za hemodializo Namesto cvetja na grob Frančiške Godina iz Slop pri Kozini daruje Ignac Samec 15.000 lir za pevski zbor Fran Venturini. V spomin na pok. Gabrijelo Mihelič darujeta Sandra in Ivan Radovič 15.000 lir za ŠD Sokol. Sandra in Drago se zahvaljujeta vsem za darila in za prejeta voščila ob 25-letnici poroke in darujeta 20.000 za KD Valentin Vodnik in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine V spomin na pok. Olivo Štoka darujeta Liči in Alojz Kapun 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Josipa Starca darujeta Gracijela in Mario Černjava (Gabrovec št. 57) 50.000 lir za pevski zbor Vasilj Mirk. Namesto cvetja na grob Josipa Tula darujejo Darinka, Vanda. Vir-gilio in družine 50.000 lir za KD Primorsko Mačkolje. V spomin na pok. Silvestre Ža gar por. Grgič in Matija Grgiča daruje Vida Grgič 5.000 lir za šolo K. D. Kajuh. Namesto cvetja na grob Staneta Petarosa daruje Danilo Petaros (Boršt 32) 10.000 lir za ŠD Breg Namesto cvetja na prerani grob Gabrijele Micheli darujeta Mirko in Karmelija Pertot 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Olivo Štoka daru jejo za ŠD Kontovel: Marina in Egon 5.000 ter Slavko in Miranda 10.000 lir. V spomin na Olivo Štoka daruje Angela Cijak 10.000 lir za Dijaško matico Ob smrti očeta Josipa Starca da ruje hči Marta z možem Zdrav kom Kantetom 30.000 lir za Godbe no društvo Prosek. 50 1etniki iz Trebč darujejo 90.000 lir za novo plesno ploščo na vrtu Ljudskega doma. V spomin na Olivo Štoka daruje mož 40.000 za glasilo Delo in Uni-ta ter 10.000 lir za sekcijo KPI Prosek - Kontovel. V spomin na Silvestre Žagar in Matija Grgiča daruje družina Kalc (Padriče 12) 10 000 lir za KD Slo- Lipa, 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Bazovice, 10.000 za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir za ŠD Zarja. Ob priliki razstave Viktorja Sul-čiča darujejo za KD Vesna: sestra in nečaki 50.000 ter Rudolf Klarič 100.000 Ur. Namesto cvetja na grob Olive Štoka daruje družina Ciani 10.000 za amaterski oder Jaka Štoka in 10.000 lir za Tržaške skavte. V spomin na drago ženo Olivo daruje Josip Štoka 100.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Olivo Štoka darujeta Sergij in Adrijana Cibic 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina pok. Josipa Grgiča (Reuterja) daruje žena Ida 50.000 lir za Oš Primož Trubar v Bazovici. 25X00 lir za KD Lipa, 25.000 lir za ŠD Zarja. V isti namen daruje sin Marijan z ženo Andreino 50.000 lir za OŠ Primož Trubar v Bazovici. V počastitev spomina pok. Josipa Grgiča (Routerja) darujeta Alma in Marjo Ota 30.000 lir za OŠ Primož Trubar v Bazovici. CELESTINO DANIELS • GRADBENI MATERIAL • VODOVODNI INSTALACIJSKI MATERIAL • KLASIČNE IN MEŠALNE ARMATURE • ODTOČNE CEVI PVC • MANSARDNA OKNA • PODSTREŠNE ZLOŽLJIVE STOPNICE • ODPRTA OGNJIŠČA • KAMINI Z IZKORISTKOM TOPLEGA ZRAKA IN VODE • OPEČNI IN SAMOTNI MATERIAL • SAMOTNI DIMNIKI VVIERER • ZVOČNI IN TOPLOTNI IZOLACIJSKI MATERIALI • SREDSTVA PROTI VLAGI IN SNOVI ZA VODNO IZOLACIJO • OKRASNE PLOŠČE IZ STIROPORA • FASADNI MATERIALI 34016 OPČINE (TRST) Narodna ulica 77 — Tel. (040) 211034 Mali oglasi telefon (040) 7946 72 MOBIL MARKET TRST Ul. Limitanea 4/a - tel. 764126 rireja l MAGIČNI OKTOBER sijajno reklamno prodajo pohištva Dnevne sobe Sprejemnice 750.000 490.000 f.V.A. vključena l.\. L. vključena Otroške sobe Spalnice vseh cen 1.550. ooo l.WA. vključena /.1.4. vključena DOSTAVA nRE/.PL\ČSA ★ PLAČI 1.0 M OBROKE * Edinstvena priložnost, da PPlUPAKIITir kupite pohištvo in da pri nakupu » »Inlinlil I L