•o
Its ■o
-O
:t-»
im
¡«/"> im
-t-» ¡r-
90,6 95,1 95,9 100,3
MOZIRJE: Dišalo je po golažu
Št. 40/Leto 66/Celje, 24. maj 2011/Cena 1,10 EUR
LAŠKO: Zakaj bi menjali najemnico planinskega doma?
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Od tu in tam
Celjsko in žalsko občinstvo je ŽALEC" Sredi zvezd —
bilo nav(iustiiionci(iškonctir- festiVal acapella skupin
tno ponudbo. V Laškem so poskrbeli za športni konec tedna. V Zrečah so praznično razpoloženi. Rop v Vitanju zagotovo ni blagodejno vplival na naš občutek varnosti. Ogromno radosti celjskim rokometnim navijačem pa je prinesla vrnitev Dejana Peri-ča (na sliki) v Zlatorog.
Urban Ulrych, 18-letnik zaljubljen v džez
Up
zreče: Pred občinskim praznikom
optimistični	jjgj
celje: Starši dočakali vvaldorfsko šolo
Ekoval
Savinjske
zelene, okolju prijazne regije
Danes v Novem tedniku!
parama
□CDlPiSB
gyg
Vojnih, 19. 6. 2011 od 14. ure
Hitrocestni ovinki
Podpora 3. razvojni osi ob kritikah na izbrano traso Šen-trupert-Velenje
Pa smo tam, bi lahko rekli po hitrocestnem dogajanju v minulem tednu - le da najbrž še nihče ne ve čisto točno, kje. Potem ko smo spet poslušali podporo oziroma nasprotovanja izbrani trasi Šentrupert-Velenje, je v javnost pricurljala informacija, da Dars skriva študijo o tej trasi, v kateri so med drugim navedena opozorila o »zahtevnosti koridorja«, ki je bil po oceni avtorjev izbran po »nekem >političnem< kriteriju«.
Naslov okrogle mize na Polzeli je bil 3. razvojna os med stroko in politiko.
Predvsem je slišati glasna opozorila o predragi gradnji, saj naj bi postalo jasno, da bo nekoliko spremenjena trasa, ki bi jo speljali pod Goro Oljko, gradnjo hitre ceste bistveno podražila. Na to opozarjajo tudi člani Civilne iniciative Šmartno ob Paki, ki so izrazili glasen protest proti načrtovani gradnji. V pismu opozarjajo na ceno in izgubo kmetijskih zemljišč in hkrati dodajajo, da načrtovana trasa v občinah Zgornje Savinjske doline ne bo rešila prometnih težav. S tem so se v Šmartnem odzvali na pismo podpore trasi Velenje-Šentrupert, ki so ga podpisali vsi župani in predstavniki zgornjesavinj-
skega gospodarstva. O pismu šmarske civilne iniciative so v četrtek razpravljali tudi občinski svetniki na Rečici ob Savinji, ki so izbrano traso v bistvu podprli.
Za 3. razvojno os
Poziv, ne ravno za izbrano traso, temveč predvsem za čimprejšnjo gradnjo 3. razvojne osi, sta minuli teden na predsednika vlade Boruta Pahorja in številne druge ministre naslovila direktorja
celjske in velenjske gospodarske zbornice Drago Polak in Franci Kotnik. »Zbornici, ki povezujeta gospodarstvo na območju statistične Savinjske regije, se zavedata, da usklajenega regionalnega razvoja ne more biti brez sodobne prometne in ostale infrastrukture. V tem kontekstu razumemo 3. razvojno os kot kompleksno priložnost na njeni celotni trasi,« je med drugim zapisano v pismu. »3. razvojna os ni samo hitra cesta, ampak pomeni bistveno več: ustvarjanje razvojnih priložnosti tako za gospodarski kot negospodarski sektor, osnovo za dvig konkurenčnosti in dolgoročno prestrukturiranje regije ter realno upanje, da se bo v prihodnje večji delež visoko izobražene mladine, v katero
regija ogromno vlaga, vračal nazaj v regijo in si tukaj z vsemi svojimi potenciali ustvaril lasten obstoj.«
Zaradi navedenih razlogov sta celjska in velenjska gospodarska zbornica podprli umestitev severnega dela trase 3. razvojne osi, ki bo strokovno utemeljena, stroškovno sprejemljiva in bo omogočala izvedbo v najkrajšem možnem času, saj so nekateri nosilni gospodarski subjekti iz predelovalne industrije v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini zaradi vse večjih logističnih težav že najavili možnost selitve proizvodnje, v kolikor problem neustrezne prometnih povezav ne bo rešen v doglednem času.
3. razvojno os so podprli tudi na okrogli mizi, ki jo je
na Polzeli organiziral občinski odbor Zaresa. Kot je znova opozoril Urban Jeriha, predstavnik Civilne iniciative Bra-slovče, pri trenutno izbrani trasi Šentrupert-Velenje čez občino Braslovče niso bili upoštevani okoljski, gradbeni in finančni vidiki, ki gredo bolj v prid trase, ki je zasnovana preko Arje vasi. Trasa čez občino Braslovče bo po njihovem
TOREK SREDA
¿v
EHEJEElEl
mnenju uničila precej že tako redkih kakovostnih kmetijskih zemljišč, obenem pa je tudi dražja in ni umeščena tako, da bi bila povezovalna os te regije. Tudi zato so predlagali, da se pred dokončno odločitvijo ponovno preučijo strokovni argumenti za najbolj optimalno umestitev bodoče trase 3. razvojne osi.
US, foto: TT
ČETRTEK PETEK
V javnosti še niso znane ugotovitve vladne medresorske delovne skupine, ki ocenjuje dosedanje postopke pri prostorskem umeščanju hitre ceste Šentrupert-Velenje. Od teh ugotovitev bo najverjetneje odvisna tudi usoda izbrane trase.
Kdo bo zdaj glasnik občin?
Glasna opozorila, da lokalna samouprava izgublja z uzakonitvijo nezdružljivosti poslanske in županske funkcije - S Celjskega trije poslanci, ki so hkrati tudi župani
Kamen spotike glede idealno zamišljenega koncepta ločitve oblasti v novo ustanovljeni državi je bil ves čas močan županski lobi v državnem zboru. V Sloveniji naj bi imeli zastopniki lokalnih interesov besedo v državnem svetu, ki bi sooblikoval in dopolnjeval odločitve zakonodajne oblasti, a ta rešitev je zaradi prešibkih pristojnosti državnega sveta ostala zgolj na papirju. Zato ne preseneča, da je v državnem zboru hitro nastal močan županski lobi, ko so poslanci, ki so bili hkrati tudi župani, skušali interese lokalnega okolja neposredno uveljavljati, po drugi strani pa je zaradi tega že leta 1993 prišlo do prvega poskusa uzakonitve nezdružljivosti obeh funkcij.
Kot je znano, je slednje za- se s sistemskimi nihče ne govornikom nezdružljivosti ukvarja in jih ne rešuje,« so
uspelo šele prejšnji teden, ko so v sedmem poskusu vendarle izglasovali spremembe Zakona o poslancih. Te bodo začele veljati na naslednjih državnozborskih volitvah, ko bodo sicer lahko za poslanske mandate kandidirali tudi župani, a se bodo morali ob morebitni izvolitvi odločiti, katero od obeh funkcij bodo opravljali. Že dan po podpori zakonskim spremembam so se odzvali v Skupnosti občin Slovenije (SOS), kjer ocenjujejo uveljavitev nezdružljivosti funkcij župana (ali podžupana, op. p.) in poslanca kot še eno slabo v vrsti številnih odločitev, ki se tičejo odnosa države do lokalnih skupnosti. »S to odločitvijo se je ponovno zgodilo izločanje lokalnih oblasti iz soodločanja o za občine in njihove prebivalke in prebivalce pomembnih zadevah. Državne ustanove se še vedno ukvarjajo s parcialnimi rešitvami, tudi manj pomembnimi, medtem ko
zapisali in opozorili, da so se občinam tako še bolj zmanjšale možnosti soodločanja, vplivanja in sooblikovanja odločitev. Ob tem ne smemo prezreti, da se to dogaja »v sistemu, kjer je državni svet brez ustreznih pristojnosti in moči, v sistemu brez pokrajin, v sistemu, kjer se izrazito centralizira, v sistemu, v katerem stališča občin pogo-
Matjaž Han
Darko Menih
sto niso slišana, kjer Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko v zadnjih letih funkcionira samo kot resor prerazdelje-vanja evropskih sredstev in ne kot sogovornik in zagovornik lokalne ravni oblasti«. V SOS so prepričani, da so bili poslanci župani praktično edini, ki so v državnem zboru občasno dvignili glas za občine.
Treba bo izbrati stolček
Med zagovorniki nezdružljivosti poslanske in županske funkcije je bil tudi velenjski župan Bojan Kontič (SD), ki je kot drugo-podpisani tudi sodeloval pri vlaganju zadnjega predloga za spremembo zakona. Že ob razglasitvi kandidature za župana na zadnjih lokalnih volitvah je dejal, da se v
primeru izvolitve ne bo več potegoval za poslanski mandat in se bo v celoti posvetil delu v mestni občini.
Z njim ni delil mnenja strankarski kolega Matjaž Han, sicer tudi župan Občine Radeče, ki odločitve, ali bo na naslednjih državnozborskih volitvah znova kandidiral, še ni sprejel. V državnem zboru je poslanec stranke od leta 2004, dve leti kasneje pa je bil prvič izvoljen tudi za župana Radeč. »V primeru, da bom na državnozborskih volitvah kandidiral, se bom tega lotil resno in v nobenem primeru ne nameravam samo nabirati glasov za stranko. To ne bi bilo prav, v državnem zboru zastopam ljudi, ki mi na volitvah namenijo svoj glas,« je povedal. Han bi se tako znova odločil za poslanski mandat, v Radečah pa bi ostali brez župana, zato bi bile potrebne nadomestne volitve.
Odločitev, da se po enem mandatu odreče parlamentarnemu parketu in ostane dejaven v domačem okolju, pa je že sprejel Darko Menih (SDS), sicer od leta 2006 tudi župan Občine Šoštanj. »Odločitev ni težka, ostal bom v Šoštanju. V stranki smo podpirali stališče, da bi nezdružljivost veljala le za večje občine, saj se zavedamo, da manjše občine in podeželje potrebujejo svoj glas v državnem zboru. Država
občinam neposredno nalaga nove in nove naloge. Če bi imeli v državi vsaj pokrajine kot vmesno raven, bi bil dialog enakopravnejši, tako pa smo zdaj poslanci župani
edini, ki v državni zbor prinašamo informacije s terena,« pravi Menih in dodaja, da so prav zastavljena poslanska vprašanja velikokrat prinesla rešitve problemov v lokalnih okoljih. »Pri tem ni šlo zgolj za >lobiranje za svojo ali zraven še sosednjo občino<, saj so si problemi podeželja po Sloveniji zelo podobni.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: Arhiv NT
I \
EMELAX WMMM
Z Novim tednikom in Radiem Celje ter turistično agencijo Relax \ BREZPLAČNO na dopust J
na Brač
^Aseptembra!
KUPON
Ime in priimek:
Izpolnite kupon in ga pošljite na
naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje,
s pripisom Gremo na Brač ali ga prinesite 19. junija do 14. ure na piknik Katrce Radia Celje!
Izžrebali bomo srečneža, ki bo z nami potoval brezplačno, vsi ostali pa se lahko prijavite v poslovalnici turistične agencije Relax v Celjul Vsi prijavljeni na izlet do 19. junija boste avtomatsko sodelovali v nagradni igri.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
3
Maturanti so zaplesali
Letošnja maturantska ulična četvorka je točno opoldne med seboj povezala 22 slovenskih in 28 evropskih mest.
Države Slovenija, Hrvaška, Srbija, BiH, Madžarska, Makedonija, Slovaška in Češka pa so v okviru projekta European Quadrille Dance Festival združile 33.316 plesalcev, kar naj bi bil novi rekord, čeprav za zdaj še neuraden.
VELENJE - Tudi letos so se velenjski maturanti pridružili slovenski rekordni četvor-ki. Zanjo se je prijavilo kar 196 maturantov velenjskih srednjih šol.
»Danes mi lahko marsikdo zavida lep pogled na mladost na Titovem trgu. Upam, da doživljate lep dan in da se boste po končanem študiju vrnili v Velenje,« je med kratkim
Istočasno se je poljubilo več kot tisoč maturantov.
Poljub maturantov
CELJE - Na ulični četvorki, ki je bila v petek v Prešernovi ulici v Celju, je zaplesalo 1604 plesalcev v 401 četvorki.
Celjsko ulično četvorko pod okriljem Plesne zveze Slovenije je že desetič zapored organizirala plesna šola Plesni val. Vodja šole Cvetka Špiljar je bila tudi letos z odzivom otrok
zadovoljna. V Celju so letos sicer pričakovali več sodelujočih, vendar jim je bolj kot sam presežek Guinessovega rekorda o sinhronem plesanju četvorke pomembno to, da je ta dan minil v znamenju brez alkohola. »Vsi dijaki so prejeli brezalkoholno pijačo in res sem navdušena nad tem, da so uvideli, da se lahko zaba-
vajo tudi brez alkohola,« še dodaja Špiljarjeva. Tako kot že leta prej so v Celju po uradnem programu izvedli še naj-množičnejši poljub ter zapeli celj sko himno, ki jo je za naše maturante že pred osmimi leti napisal Igor Korošec v sodelovanju z vodjo Plesnega vala.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
Gaudeamus igitur...
Letos so bili celjski maturantje oblečeni v rdeče in bele majice, medtem ko so bili pretekla leta odeti v modro-rumene.
Mladost na Titovem trgu
nagovorom maturantom povedal velenjski župan Bojan Kontič.
Maturantom so se ob koncu četvorke pridružili še učenci devetih razredov osnovnih šol in nazadnje so skupaj zaplesali še polko. Sončen dan je bil resnično lep tudi za svojce maturantov in ostale gledalce.
HINKO JERČIČ
Med slovenskimi maturanti je bilo 196 velenjskih.
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
»Da posodobim svoj trenutni družbeni položaj, sem se pomešal med tele maturante, ki jih nekoč čaka enaka usoda, kot je zdaj moja ...!«
Nič novega v Steklarski novi
Po dveh letih stečajnega postopka je odprtih skoraj toliko vprašanj kot maja 2009
V teh dneh minevata dve leti, kar je klonilo (nekateri bi rekli, da je bilo »uklo-njeno«) slatinsko podjetje Steklarska nova. Konec proizvodnje maloserijskih ter unikatnih ročno pihanih in ročno dodelanih izdelkov iz kristalinskega in kristalnega stekla je bil boleč za vse zaposlene, še bolj boleča pa je nadaljevanka o prošnjah, tožbah, tudi ponižanosti, ki še danes ni končana.
Nekdanji delavci Steklarske nove, ki je bila preko Kapitalske družbe v lasti države, še zdaj niso prejeli odpravnin, na zavodu za zaposlovanje jim je pravica do nadomestila že zdavnaj potekla, še vedno pa ostaja odprto vprašanje plačila neplačanih prispevkov ... Od obljube predsednika vlade Boruta Pahorja, dane pred drugim steklarskim velikanom, Steklarno Rogaška, da bo država poskrbela za neplačane prispevke, je preteklo že kar nekaj vode, a zgodilo se ni nič. Razen tožb in pritožb ... Nekdanji zaposleni državo tožijo zaradi neplačanih prispevkov, ki skupaj predstavljajo 2,5 milijona evrov. Sodišče raziskuje, če je šlo pri neplačevanju prispevkov za kaznivo dejanje, za kar je Okrožno državno tožilstvo v Celju lani znova zavrglo kazensko ovadbo zoper oba nekdanja direktorja. Da je neplačevanje prispevkov za socialno zavarovanje za delavce družbe Steklarska nova specifično in odstopa od primerov, kjer je državno tožilstvo presodilo, da so izpolnjeni pogoji za kazenski pregon, so menili na sodišču. Postopki se nadaljujejo.
Ostanki nekdanjega steklarskega podjetja, ki je dajalo kruh mnogim steklarjem.
Konec pogojen s
»če«
Podjetje Steklarska nova je nastalo zaradi potreb šolanja mladih steklarjev, saj je bila v Rogaški Slatini edina šola za steklarje. Ker so se mladi šele učili, so jim priskočili na pomoč upokojeni steklarji, ki so mladim pomagali pri oblikovanju in prodaji stekla. Leta 2003 se je podjetje ločilo od steklarske šole, lastnica je ostala država, kar pa ni po-
magalo, da se ne bi Steklarska nova že leta 2005 znašla v postopku prisilne poravnave. Potrdili so jo sredi leta 2006, v letu dni, kolikor je trajala prisilna poravnava, pa niso poravnali zmanjšanih dolgov. Leta 2008 se je začela še hujša agonija, ki se je končala sredi maja predlani s stečajem podjetja.
Za stečaj mnogi krivijo Kapitalsko družbo, kjer so ocenili, da pripravljeni program prestrukturiranja ni ekonom-
sko upravičen. Kar nekaj časa je namreč veljalo, da podjetje ima naročila, le denarja ne, da bi manjkajoče surovine kupilo. Skušali so sicer iskati druge poti, tudi novega lastnika, vseeno pa med delavci ni bilo redko slišati, da so lastniki nalašč čakali na zaton podjetja.
V stečajnem postopku Steklarske nove je bilo preizkušenih 363 terjatev, ki skupaj znašajo 9,7 milijona evrov. Stečajni upravitelj Štefan Rola je priznal tri milijone prednostnih in 2,9 milijona navadnih terjatev. Priznana je tudi terjatev, zavarovana z ločitveno pravico, v znesku 3,5 milijona evrov.
Kdaj bo stečaj Steklarske nove končan, še ni znano, je omenil stečajni upravitelj Štefan Rola. Precejšen problem je s prodajo upravne stavbe Steklarske nove s pripadajočimi zemljišči, saj je eden od upnikov s pritožbo blokiral prodajo. »Po delih je stavbo nemogoče prodati,« je omenil Rola in dodal, da je v postopku še kar nekaj drugih odprtih zadev. Pod hipoteko so izdelki, zaradi česar teče sodni spor, problem imajo s prenosom zemljišč s strani ministrstva za šolstvo, ostaja tudi precej drugih odprtih vprašanj ... »Stanje je skoraj kot na začetku,« je omenil Rola, ki je sicer postavil hipotezo, da bi se lahko stečaj kmalu končal. Vendar je v tej napovedi kar precej »če-jev«. Dejstvo verjetno ostaja, da lahko delavci iz stečajne mase pričakujejo bolj malo poplačila in da je dogajanje v stečaju Steklarske nove precej zapleteno, ker je še iz časa, ko je podjetje poslovalo, ostalo preveč neurejenih zadev. »Steklarska nova bi lahko še danes delala, če bi nekdo pravi čas odreagiral,« je zatrdil Rola. Verjetno v tej trditvi ne najdemo le Steklarske nove, temveč tudi mnoga druga podjetja. Kot da boleče učne ure nimajo konca .
US, foto: GrupA (Arhiv NT)
Lučka upanja?
Čeprav so bile oči javnosti po četrtkovi seji nadzornega sveta Pivovarne Laško uprte v odločitve o prodaji Mer-catorjevega in drugih deležev, so vsaj zaposlene razveselile novice o boljšem poslovanju laških pivovarjev.
V letošnjem prvem trimesečju so v primerjavi z lani dosegli bistveno boljše poslovne rezultate. Prvo trimesečje ima značaj nesezone tako za matično družbo Pivovarna Laško kot tudi za Skupino Laško. V tem obdobju ustvarijo do petino letnega oziroma načrtovanega prometa. Po nekajletnem upadanju prodaje v nesezonskem obdobju so letos trend obrnili, saj sta v prvem tromese-čju tako celotna Skupina kot Pivovarna Laško dosegli večjo prodajo. V grobem, kot je predstavil predsednik uprave Dušan Zorko, je pivovarna v tem obdobju ustvarila 2,5 milijona evrov dobička iz poslovanja.
Matična družba Pivovarna Laško je v prvih treh mesecih skupaj prodala več kot 196 hektolitrov pijač oziroma skoraj
8 odstotkov več kot lani. »Na podlagi doseženih poslovnih rezultatov v nesezoni laški pivovarji z optimizmom pričakujejo sezonsko obdobje,« je napovedal predsednik NS Vladimir Malenkovic. »Z rezultati smo zadovoljni in upam, da bo tako tudi v prihodnje.« Zadovoljstvo je s prvim nadzornikom delil tudi predsednik uprave Zorko, ki je rezultate ocenil kot »nadpovprečno dobre«.
Strahu ni
Sicer so nadzorniki podprli predlog uprave družbe, da Laščani pristopijo h konzorciju za skupno prodajo Mer-catorja. V pivovarni podpis sporazuma o konzorciju pričakujejo do 10. junija, hkrati pa tudi, da bo konzorcij prodal vsaj polovico delnic Mercatorja. Pripravljali so tudi materiale za skupščino, ki bo 24. junija. Na njej naj bi predvidoma kot predstavnika kapitala imenovali dva nova nadzornika. O imenih, na razpis so prejeli 24 ponudb, Malenkovic ni želel govoriti. Sicer bodo na skupščini
razpravljali še o dokapitalizaciji: »Predlog oziroma številka bo takšna, ki bo omogočila preživetje družbi Laško tudi v prihodnje,« je napovedal Zorko. Po pričakovanjih naj bi znova načeli oblikovanje pogodbenega koncerna, torej predlog, ki ga lani na skupščini delničarji niso sprejeli.
Glede junijskih kreditov oziroma pričakovanega reprograma je Zorko omenil, da vsak reprogram s sabo nosi obresti. »Vsak mesec plačamo skoraj 2 milijona obresti. Ni korenjaka in ni sistema, ki bi to preživel. Naš reprogam je apel bankam, da nam omogočijo, da vračamo njihova sredstva nazaj.« Skupina Laško ima 420 milijonov evrov kreditnih linij, od tega dve tretjini kratkoročnih. Konec junija zapadejo krediti, vezani na nakup Mercatorja. »O številkah ne bi govoril, je pa manj kot 200 milijonov evrov in zaradi tega nimamo težav oziroma ni strahu za stečaj ali plačilno nesposobnost pivovarne,« je poudaril Zorko.
US
Unovčevanje donosov
Vlagatelji na svetovnih kapitalskih trgih v minulem tednu niso bili optimistično razpoloženi, kar je vplivalo na korekcijo na trgih. Skrb pred upočasnjevanjem svetovne gospodarske rasti in bližnjim koncem drugega kroga kvantitativnega sproščanja (QE2), v okviru katerega bo ameriška centralna banka odkupila za 600 milijard dolarjev državnih obveznic, investitorje sili k razmisleku, kako visoko se lahko še povzpnejo vrednosti delnic in surovin.
Z junijem se bo končal program QE2, kar bo takoj pomenilo manj ohlapno denarno politiko, seveda če ne bo Fed presenetil z idejo o tretjem krogu kvantitativnega sproščanja. Poleg tega na svetovnih kapitalskih trgih še naprej vlada zaskrbljenost glede dolžniške krize v Evropi, negativno sliko pa so zaokrožili šibki konjunkturni podatki, še posebej iz ZDA. Tudi v Evropi niso bili makroekonomski podatki vzpodbudni za vlagatelje. V Nemčiji so objavili svežo vrednost konjunkturnega indeksa Zew. Maja je padel na 3,1 točke, kar je tretji zaporedni padec in najnižja raven po novembru. Vrednost kazalca se je znižala predvsem zaradi mešanih signalov iz ZDA in s Kitajske. Ob že tako negativnem trendu na evropskih borzah so bile dodatno na udaru delnice Commerzbanke, ki ima v svojem portfelju precejšen delež vedno manj vrednih grških obveznic.
TEČAJEV V OBDOBJU MED 16. 5. IM 20. 5. 2011
Oznaka	Ime	Enotni tacaj	Promet v tEUR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	90,00	3,33		0.00
CETG	Cetis	18,10	0,00		0.00
GRVG	Gorenje	10.50	304.59		-2,78
PILR	Pivovarna Laško	7.80	6.80		-6.02
JTKG	Juteks	22,90	2,67		-4,38
ET0G	Etol	67,00	0,47		-15,19
Frankfurtski indeks DAX je teden končal 2,5 odstotka nižje in je v petek dosegel 7.400 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 2 odstotka nižje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 izgubil 1,4 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 0,5 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu pocenil za 0,62 odstotka vrednosti ter v petek dosegel 2.368 indeksnih točk.
Vrednost dolarja je v primerjavi z evrom padla na 1,4260 dolarja za evro. Posledično s tem so se okrepile cene surovin.
Vlagatelji so v maju usmerjeni v večini v unovčevanje donosov. Razlogov za to je več. Predvsem gre za realiziranje donosov pred poletnimi počitnicami, ob čemer je preveč odprtih vprašanj glede reševanja evropske finančne krize in stimulacije ameriškega gospodarstva, ki po zadnjih podatkih kaže na stagnacijo. Volatilnosti v prihodnjih dneh prav gotovo ne bo manjkalo, vprašanje je samo, kateri trend bo trg izbral.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
ZADNJA NOVICA
Donat vodi v spor
Če smo še pred tremi leti poslušali, da je vode v vrtini, iz katere Droga Kolinska polni Donat Mg, dovolj tudi za družbo Hotel Sava Rogaška, ki je pridobila koncesijo za izkoriščanje podzemne vode, je očitno danes drugače.
Vlada bo na eni prihodnjih sej namreč obravnavala predlog odgovora na tožbo Hotela Sava Rogaška iz Rogaške Slatina, ki se je pritožil zoper odločbo vlade o dovolitvi obnove postopka za podelitev koncesije za rabo podzemne vode iz vrtine. Očitno je v ozadju spor okrog lastništva med med Drogo Kolinsko, ki iz vrelca polni Donat Mg, ter slatinsko družbo, ki ima od leta 2008 koncesijo za izkoriščanje vode iz vrtine RgS-2/88. Tako v družbi Droga Kolinska trdijo, da je na podlagi odločbe sodišča vrtina v njihovi posesti.
Kot pa je pojasnil direktor Stanislav Pšeničnik, je druž-
ba Hotel Sava Rogaška vrtino kupila že leta 2004, prav tako zemljišče, na katerem se nahaja. Na zemljišču in vrtini imajo zakonito posest, v skladu z razvojnim načrtom družbe pa so pristopili k pridobitvi koncesije za polnjenje naravne mineralne vode. Koncesijo za dobo 30 let in črpanje vode so pridobili leta 2008. Takrat je Pšeničnik napovedal, da bo začel v dveh letih in pol prodajati najboljšo vodo iz Rogaške Slatine, vendar pod novo blagovno znamko, saj je Donat MG zaščiten. V skladu s koncesijsko pogodbo so začeli graditi polnilnico, naložbo pa ocenjujejo na 5 milijonov evrov.
Letos pa je vlada sprejela sklep o obnovi postopka podelitve koncesije, na kar so se v Rogaški Slatini seveda pritožili. Ker je postopek na sodišču, podrobnejših pojasnil iz vladnih služb nismo dobili.
US
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Osrednja prireditev občinskega praznika Zreč bo v četrtek, 26. maja, v kulturnem domu, kjer bo slovesna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj. Priznanje častni občan bodo podelili prvemu dolgoletnemu direktorju zreškega GKN Driveline Bojanu Leskovarju, zlati grb bo prejela Lovska družina Zreče ter srebrni grb Združenje šoferjev in avtomehanikov Zreče, bronastega grba pa letos ne bodo podelili (zanj ni bilo nobenega predloga). Gospodarstvenik Bojan Leskovar postaja po trinajstih letih četrti častni občan Zreč, po gospodarstvenikih Marjanu Osoletu in Janezu Špesu iz Uniorja ter Štefanu Nemešu iz Cometa.
»Posebno vesel sem napovedi gospodarstvenikov«
Veliko dela tako v tovarnah kot v občini - Zreški župan napoveduje, da bodo na univerzijado kljub različnim zapletom dobro pripravljeni
»Najbolj sem pravzaprav vesel, da so naši gospodarstveniki v tem letu pri svojih napovedih precej bolj optimistični,« pravi župan Zreč mag. Boris Podvršnik.
ZREČE - To je občina, o kateri se nasploh veliko govori, pozna jo tako rekoč vsa Slovenija. Med najpogostejšimi temami iz občine, ki praznuje svoj praznik, so turizem v dolini ter na Rogli, močna zreška industrija ter seveda univerzijada v začetku leta 2013. O težavah in dosežkih smo se pogovarjali z županom mag. Borisom Podvr-šnikom.
Zreče so občina, kjer je gospodarstvo zelo razvito ter posebej pomembno. V kakšni kondiciji je trenutno vaše gospodarstvo, kako premaguje splošno gospodarsko krizo?
Ja, res je, da smo - poleg še petnajstih občin v Sloveniji - izrazito delovno aktivna občina, kar pomeni, da zaposlujemo tudi precej ljudi iz drugih občin. Po besedah direktorjev naših največjih podjetij, to je Uniorja, SwatyCometa in GKN, imajo vsi zelo veliko dela, tako da lahko z veseljem ugotavljamo, da so najtežji krizni časi verjetno za nami.
Kako občina pomaga gospodarstvu, da bi krizo lažje prebrodilo?
Občina ves čas aktivno spremlja stanje v gospodarstvu in ima dejavno vlogo pri uresničevanju razvojnih pobud gospodarstva in turizma, predvsem s proaktivnim udejanjanjem prostorskega razvoja, kjer smo poskušali maksimalno skrajšati odzivne čase od pobude do sprejema prostorskega akta. Poleg tega poskušamo dati svoj prispevek h konkurenčnosti gospodarstva s tem, da cen nekaterih naših naj-
pomembnejših komunalnih storitev nismo povečevali kar počez. Tako cene pitne vode v zadnjih letih, pravzaprav od leta 2001, nismo povišali. Posebno pozornost v zadnjem obdobju na eni strani posvečamo pospeševalni dejavnosti v turizmu, saj smo kadrovsko oziroma organizacijsko okrepili in pomladili ekipo LTO, kjer želimo dati poudarek trženju kapacitet, organiziranju prireditev in izletniškemu sonarav-nemu turizmu. V ta namen se v zadnjem času trudimo povečati zanimivost muzejskih zbirk in tematskih poti: naj omenim Vodovnikovo zbirko na Skomarju, železniški muzej, Šreklovo-Zajčevo kovačijo, Ošlakovo kovačijo, Vodno učno pot ... Več namenjamo tudi za socialne transferje, subvencioniramo samozaposlitve .
Za Občino Zreče ima izjemen pomen turizem, ki je pomembno prispeval k njenemu razvoju. Prejšnji župan, sedanji občinski svetnik Jožef Košir, je na zadnji seji občinskega sveta trdil, da so gosti s ponudbo nezadovoljni ...
Težko se je strinjati s to ugotovitvijo bivšega župana. Na primer: Rogla je na sejmu Interalpin v Innsbrucku v kategoriji smučišč pravkar prejela štiri prestižna mednarodna priznanja, za Fun park celo zlato odličje. Gre za mednarodno ocenjevanje Skiarea test, v katerem je 220 ocenjevalcev vrednotilo ponudbo centrov v Avstriji, Italiji, Švici, Franciji .
Čez dobro leto in pol bo na Rogli zimska univerzijada,
dogodek svetovnega pomena. Pri gradnji smučarsko tekaškega središča prihaja do zapletov, nazadnje zaradi stečaja izvajalca MTB iz Maribora. Boste v občini na univerzijado dobro pripravljeni?
Pravzaprav je vzrok stečaj njegovega hčerinskega podjetja, ki je bilo izbrano na javnem razpisu kot najugodnejši ponudnik za izvedbo druge faze projekta tekaškega poligona. Nenazadnje je prva faza uspešno dokončana, a tudi sicer smo uspešno izvedli prvo tekmo svetovnega pokala že decembra 2009. Naslednje tekme bodo letos decembra. Tako da kljub temu, da razpis za izbiro izvajalca druge faze ponavljamo, verjamem, da bomo roke, ki so določeni v pogodbi o sofinanciranju oziroma dokončanju projekta v letu 2012, ujeli.
Zreška zdravstvena postaja kraju ni ravno v ponos, na obnovo se pripravljate že več let .
Zdravstveni dom res čaka na drugo fazo obnove že dlje časa. V tem letu ga bomo celovito prenovili, tudi s pomočjo sredstev države, ki bo prispevala v dveh letih nekaj več kot 58 tisoč evrov. Dela se bodo začela najpozneje do prvega septembra letos.
Na gradnjo čistilne naprave čakate že sedem let .
V programskem svetu za urejanje Dravinje (občine Ma-kole, Oplotnica, Poljčane, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče), ki mu trenutno predsedujem, smo zadovoljni, da smo uspeli pridobiti kohezij ski projekt druge faze na področju odvajanja in čiščenja padavinskih voda, kar pomeni sofinanciranje dveh podprojektov kolektorjev in
čistilnih naprav v Slovenskih Konjicah in Zrečah. Projekt Slovenske Konjice bo sofinanciran v vrednosti malo več kot pet milijonov evrov, podpro-jekt Zreče z malo več kot tremi milijoni evrov iz evropskih in državnih sredstev oziroma okrog 85 odstotki upravičenih stroškov.
Trenutno je med največjimi problemi občine to, kam z odpadki ter po kakšni ceni. Odlagališča v Slovenskih Konjicah ne boste smeli več uporabljati, za odvoz na regijsko odlagališče, ki ga zahteva država, se bodo zneski na položnicah občanov potrojili .
Na področju ravnanja z odpadki srčno upam, da se bo čim prej odpletla zgodba z RCERO Pragersko, na katerega stavimo v občinah v okviru projekta Očistimo reko Dravinjo. Gre za odvajanje in čiščenje, oskrbo s pitno vodo, ravnanje z odpadki in urejanje porečja Dravinje, tako da bo zgodba tudi za občine ožje dravinjske subregije - to je Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče - z dograditvijo tega pomembnega objekta končana. Do takrat seveda moramo poiskati vmesno rešitev, saj se bo deponija v Slovenskih Konjicah konec maja zaprla. To ne pomeni povečanja obstoječih storitvenih cen, ampak novo storitev - odvoz ostankov odpadkov na regijsko deponijo. Opozoril bi, da so bile cene pri nas zadnje desetletje pravzaprav zamrznjene in prav gotovo najnižje v Sloveniji, saj je štiričlanska družina za te storitve odštela 5,99 evra, brez DDV.
Govoriva o aktualnih problemih, občina je seveda v zadnjih letih pomembno napredovala. S čim ste v
obdobju od lanskega občinskega praznika najbolj zadovoljni?
Z napredkom občine v zadnjem letu in tudi v prejšnjem mandatu sem tudi osebno zadovoljen. S trdim in sistematičnim delom nam je uspelo dvigniti sistematičnost, prijaznost, odprtost, transparen-tnost, učinkovitost ter gospodarnost v občinski upravi, saj smo med drugim uspeli pridobiti certifikat kakovosti ISO 9001. To se kaže tudi navzven, saj smo nenazadnje uspeli pridobiti številne projekte, ki so sofinancirani s pomočjo evropskih in državnih sredstev. Poleg uspešnega izvajanja druge faze tekaškega poligona v ožjem območju Zreč prav v tem času uspešno udejanjamo večletne projekte gradnje kanalizacijskega omrežja in obnove ostalih komunalnih vodov ter javne razsvetljave v Zrečah, vključno s predpripravo za vgraditev optičnih komunikacij. Poleg tega bomo odprli 3. junija novo pomembno pridobitev - novo krožišče na Stranicah, ki bo bistveno izboljšalo prometno varnost na tem prometnem vozlišču, prenavljamo tri kilometre dolg cestni odsek Vidmar-Fil-čenk ... V zadnjem času nam je uspelo pridobiti listino občina po meri invalidov, poleg tega smo se resno lotili sodelovanja v projektu Natreg, ki bo prav gotovo pomembno prispeval k prihodnjemu trajnostnemu, sonaravnemu razvoju. Najbolj pa sem pravzaprav vesel, da so naši gospodarstveniki v tem letu pri svojih napovedih precej bolj optimistični, kar je bistvenega pomena za prijazno življenje in delo v tej lepi naši zeleni južnopohorski občini.
BRANE JERANKO
Športni vikend -prvič!
LAŠKO - Od petka do nedelje je bil v Laškem Športni vikend, ki ga je organiziral Stik Laško v sodelovanju s Športnim društvom Celjan ter z drugimi krajevnimi športnimi društvi.
Prvi dan je bil na programu tek za otroke in njihove starše, seznanili pa so se tudi s košarkaškimi prvinami. Organizator tako petkovih tekov za najmlajše in sobotnih za odrasle je bilo ŠD Celjan z Ninom Cokanom na čelu: »Vsi ti teki so sestavni del prireditve Tek za zdravje, ki je postal nacionalen in ne poteka samo v Laškem, temveč še v Celju, Velenju, Kopru in Ljubljani.« Na petkovih krajših razdaljah
so se merili otroci, stari do sedem let, posebna disciplina je bil Očkov tek, kjer so se očetje po krajših trasah podili celo z vozički, v katerih so imeli otroke. Najmlajši so lahko izbirali med teki na 200, 400 in 800 metrov. Naslednji dan so bili teki daljši, saj so bili namenjeni odraslim. Na nočnem teku je bil najhitrejši Andrej Cvikl, ki je 10-kilometrsko traso premagal v 36,34 minute: »Glede na to, da sem na isti dan tekel že v Radencih, sem z rezultatom zadovoljen,« je dejal po teku, ko niti ni kazal znakov utrujenosti. V teku za ženske, katerega trasa je bila dolga 3,3 km, pa je bila najhitrejša Polona Kopač.
Sobota se je začela s strelskim tekmovanjem in Stiko-vim kolesarskim druženjem,
kjer se je 45 kolesarjev podalo na 14-kilometrsko pot v Zg. Rečico, tisti vztrajnejši pa so šli na 28 km dolgo turo na Šmohor. Na glavnem prireditvenem prostoru pred kulturnim centrom so delavci Zavoda za zdravstveno varstvo Celje mimoidočim brezplačno merili telesno maščobo, vodo, težo kosti .
Športni vikend se je končal v nedeljo, ko je bil že v jutranjih urah Stikov pohod na Hum, nato so sledili kolesarski vzpon na Svetino, mednarodna ribiška tekma ter triatlon za rekreativce. Kolesarski vzpon je bil dolg 7,3 km, zanj pa je poskrbel Cokan: »Želeli bi si še več kolesarjev, vendar sva z soorganizatorjem Stik zadovoljna.«
MOJCA KNEZ
polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 181€ polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 253 €
Šest proti pet za Zupančiča
VELENJE - Svet zavoda Zdravstveni dom Velenje je v petek nadaljeval sejo, na kateri so odločali o novem direktorju zdravstvenega doma, ker je aktualnemu direktorju Jožetu Zupančiču potekel mandat. Zupančič je ponovno kandidiral in člani sveta zavoda so se zgolj z enim glasom več na tajnem glasovanju spet odločili zanj. O njegovem ponovnem imenovanju za direktorja bodo zdaj odločali še svetniki treh občin ustanoviteljic.
Nekateri zaposleni, predvsem reševalci, so zadnje mesece precej intenzivno opozarjali na nepravilnosti v velenjskem zdravstvenem domu. V javnost so prišla poročila različnih nadzorov, pa tudi načelno mnenje protikorupcijske komisije in ugotovitve inšpektorice za delo. V vseh poročilih so bile ugotovljene napake pri zaposlovanju, od tega, da nekate-
ri zasedajo delovna mesta, ki jih glede na izobrazbo ne bi smeli, do tega, da so bili nekateri preveč, drugi premalo plačani. Bivši vodja reševalcev Janez Kramar, ki je član novega sveta zavoda (svet zavoda se je pred štirinajstimi dnevi prvič sestal v novi sestavi), je zato na prvi seji pred predstavitvijo kandidatov za direktorja zahteval vsa nadzorna poročila in
Starši dočakali waldorfsko
Celjski waldorfski vrtec je že premajhen za vse otroke, ki bi jih želeli starši vpisati. Načela waldorfske pedagogike narekujejo uporabo igrač iz naravnih materialov, je ob igri pojasnila vzgojiteljica Tanja Raz-goršek.
Janez Kramar je v začetku seje, ko je predstavnica velenjske občine Andreja Katič podvomila v vodstvene izkušnje Bola Natkove, dejal: »Saj občina Velenje bo naredila vse, da izloči kandidatko.« Katičeva je kasneje, po predstavitvi kandidatke, vprašala: »Ne vem, gospod Kramar, zakaj kandidatko vikate. Ste pa ja družinski prijatelji, menda sta bila celo sošolca?« Kramar ji je odgovoril: »Saj tudi župana v zasebnem življenju tikam, na sejah ga ne bi nikoli.«
CELJE - Vrtci in šole, ki pri vzgoji in pouku upoštevajo načela waldorfske pedagogike, so že dolga leta na voljo staršem, ki malčke v predšolsko varstvo in šolo vpisujejo na primer v Ljubljani ali Mariboru. Vse glasnejše pobude staršev, da bi to možnost imeli tudi v Celju, se organizirano pojavljajo od leta 2009, lani pa so prizadevanja Društva Wal obrodila prve sadove - ustanovljen je bil waldorfski vrtec Direndajček. Z naslednjim šolskim letom pa bo v Celju zaživela še waldorfska osnovna šola.
Ker gre tako v primeru vrtca kot šole za zasebni zavod, je bila realizacija želja odvisna od zagnanosti posameznikov. Tako waldorfskega vrtca v Celju bržkone še ne bi imeli, če ne bi bilo Cite Majcen, ki je prostore za vrtec uredila kar na domačem naslovu, na Bregu. Predvsem ker je v takšen vrtec želela vpisati svojega otroka, drugih možnosti, da bi ga sicer odprli v Celju, pa takrat ni bilo. »Čeprav je med starši vladalo precejšnje navdušenje nad odprtjem vrtca, smo bili v začetku obenem v dvomih, kako bo z vpisom. Kmalu se je izkazalo, da je dvom odveč, saj imamo oddelek poln. Glede na prostorske pogoje imamo lahko vpisanih 12 otrok, povpraševanje staršev kaže, da bi jih želeli vpisati še 24. Res pa je, da imamo otroke ne le iz celjske, ampak tudi iz drugih občin,« je povedala Majcnova ob našem obisku waldorfskega vrtca. Kot je pojasnila, delovanje zasebnega zavoda v skladu z zakonodajo 85-odstotno sofinancira matična občina,
ostale stroške je treba pokriti s šolnino. Cena mesečnega bivanja v vrtcu se giblje okoli 455 evrov, pri čemer starši stroške pokrivajo glede na kriterije, ki veljajo tudi za javni vrtec. Mesečno prispevajo še okoli 100 evrov za hrano, ki jo v vrtec pripeljejo.
Pustiti prosto pot otroški domišljiji
Ob obisku waldorfskega vrtca na prvi pogled še ni slutiti, da gre za drugačen vrtec. Kuhinja, jedilnica, sanitarije, prostor za dnevni počitek, igralnica ... Razlika je ta, da za 12 otrok skrbita kar dve vzgojiteljici; Mirjana Pavlovic ima z waldorfsko pedagogiko že bogate in dolgoletne izkušnje, Tanja Razgoršek pa formalno izobrazbo za vzgojiteljico še dopolnjuje z dodatnim izobra-
odzivna poročila velenjskega zdravstvenega doma. Seja je bila potem prekinjena in na petkovem nadaljevanju vseh poročil ni bilo. Tudi ne odzivnih. Si jih pa lahko pridejo člani sveta zavoda pogledat k direktorju, je bilo povedano ob koncu seje.
Kdo bo koga
Se je pa zataknilo že na samem začetku seje, saj se niso mogli zediniti, ali je druga kandidatka, ginekologinja, zdaj pa nadzorna zdravnica pri zdravstveni zavarovalnici, Aleksandra Bola Natek, sploh izpolnjevala razpisne pogoje, saj so ti zahtevali vodstvene izkušnje. Bola
ževanjem iz waldorfske pedagogike. Kot sta nam pojasnili, so v isti skupini otroci, stari od leta in pol do najstarejšega, ki bo jeseni šel v šolo. Otroci si tako med seboj pomagajo, se drug od drugega učijo. Nekoliko drugačne so tudi igrače, ki jih imajo v vrtcu, saj gre izključno za naravne materiale. Ogromno prepuščajo otroški domišljiji; kos lesa je na primer lahko vagon vlakca ali del hiše. Otroci oblikujejo namesto iz navadnega plastelina iz čebeljega voska, kar zahteva več truda, saj je treba vosek prej zagreti. Lutke, s katerimi se igrajo, nimajo izrisanih obrazov, da otroci nanje lažje projicirajo svoje trenutno razpoloženje. »Velik poudarek je na ustaljenem ritmu, naš teden je vedno razdeljen na dneve, ki so namenjene posameznim aktivnostim. Tako ob ponedeljkih na primer rišemo. Vsak dan gremo ven, razen če vremenske razmere tega res ne dovoljujejo,« je pojasnila Razborškova, medtem ko je malčke preoblačila v trpežna oblačila za nemoteno igro v zunanjem peskovniku.
Natkova je dejala, da se je o tem posvetovala s pravniki in da ima s sabo tudi pisno pravno mnenje, da pogoje izpolnjuje.
Kandidata sta se nato posamično predstavila članom sveta zavoda. Za Bola Natko-vo posebnih vprašanj ni bilo, razen vprašanja finančnice zdravstvenega doma, ki je dejala, da je program Bola Natkove dober, vendar je vprašanje, koliko je izvedljiv, glede na to, da imajo v Zdravstvenem domu Velenje »iz meseca v mesec likvidnostne težave«. Sledila je še predstavitev Jožeta Zupančiča, ki je deloma odgovoril na vprašanja o očitanih nepravilnostih. Dejal je, da je odgovore poslal na ministrstvo, tudi na pro-tikorupcijsko komisijo. Plače oziroma plačne razrede so popravili, je pa opozoril, da so se zaposleni na novo izračunane plače pritožili. Priznal je tudi, da so res zaposlili nekoga brez ustrezne izobrazbe, vendar je vozil le
Waldorfska šola bo zaživela v Medlogu
Z odprtjem vrtca pa še ni bilo konec prizadevanj številnih staršev, organiziranih v
sanitetne prevoze, nenujnih prevozov, ki jih ne bi smel, pa je opravil le okoli dvajset. Zupančič je ob tem poudaril, da se to ne dogaja več, vendar se »mogoče še bo kdaj, če bo nujno«. Glede zaposlovanja diplomiranih zdravstvenikov, kar je tudi očitek v nadzornih poročilih, pa Zupančič vztraja, da jih ne bodo zaposlovali, ker lahko srednje medicinske sestre oziroma zdravstveni tehniki to delo enako dobro opravijo, zato si bodo v zdravstvenem domu prizadevali tudi za znižanje standarda pri zaposlovanju. Končal je z besedami: »Ne želim več govoriti o tem. Odločite.« In je zapustil sejo.
šolo
Društvo Wal, saj so si več let v Celju želeli tudi waldorfsko osnovno šolo. Ta bo vendarle zaživela z novim šolskim letom, otroke pa je še vedno mogoče vpisati, zato število šolarjev še ni dokončno. Celjska šola bo, tako kot vrtec Di-rendajček, organizacijsko del ljubljanske waldorfske šole. Zasebni zavod bo deloma sofinancirala država, ostale stroške bodo krili starši, ki ob vpisu otroka poravnajo tudi vpisnino v višini 125 evrov. »Največ težav je bilo z iskanjem primerne lokacije. S predstavniki občine smo si ogledali kar nekaj prostorov, kjer bi izvajali pouk, a vsi bi zahtevali temeljite prenove in prilagoditve, kar je bilo povezano s prevelikimi stroški,« je povedala Majcnova. Slednjič so se odločili, da bodo program izvajali v prostorih Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Od šole bodo v najem vzeli primerne prostore z urejenimi sanitarijami. »Z izborom lokacije je izpolnjen še en zelo
Člani sveta zavoda so se z večino odločili za tajno glasovanje. Po prvem glasovanju je bila ena glasovnica neveljavna (obkrožena sta bila oba kandidata), pet glasov je bilo za Zupančiča in pet za Bola Nat-kovo. Po ponovnem tajnem glasovanju pa je Zupančič dobil en glas, skupno šest, več od Bola Natkove. Zupančič tako ostaja na čelu ZD Velenje. Ni namreč pričakovati, da ga svetniki Mestne občine Velenje, Šoštanja in Šmartnega ob Paki ne bi potrdili. Zagotovo ima podporo velenjske občine, kot nam je že pred časom povedal velenjski župan Bojan Kontič.
ŠPELA KURALT
pomemben pogoj, saj bomo v Medlogu sredi narave, parka in nasadov, kar je za wal-dorfsko šolo zelo pomembno. Hkrati pa bomo imeli blizu dobre cestne povezave,« je še pojasnila Majcnova.
Za starše, ki so želeli izvedeti več podrobnosti, je Društvo Wal v sredo v Celju pripravilo tudi okroglo mizo. Vodila jo je Manca Košir, na njej pa so sodelovali strokovnjaki s področja waldorfske pedagogike ter starši otrok in nekdanji šolarji, ki so spregovorili neposredno o svojih izkušnjah. Staršem se je predstavil tudi bodoči razrednik celjskih šolarjev Boštjan Štrajhar, ki se bo, sicer s težkim srcem, zaradi prihoda v Celje poslovil od svojih ljubljanskih petošolcev. Kot je povedal Štrajhar, se v waldorski šolski program oblikuje skozi zelo tesno sodelovanje s starši ter kot odziv na specifične potrebe vsakega otroka. Celostni pristop k posamezniku zato narekuje tudi učni načrt, predmetnik in urnik, saj so ti prilagojeni duhovno-duševnemu in fizičnemu razvoju otroka.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
O ustanovitvi waldorfske šole razmišljajo tudi v Žalcu. Pobudo za to so dali starši, katerih otroci že obiskujejo waldorfski vrtec v Celju. Waldorfska šola naj bi v Žalcu zaživela s šolskim letom 2012/2013, prostore pa naj bi ji odstopila UPI -Ljudska univerza Žalec, kjer zdaj gostuje OŠ Griže. Šola naj bi delovala kot podružnica ljubljanske waldorfske šole.
vstopnine ni i Vojnik, 19. 6. 2011 od 14. ure
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Menjava na Šmohorju
Čeprav so nekateri zelo zadovoljni z najemnico planinskega doma, bo septembra prišla nova - Planinsko društvo Laško: Želimo le najboljše!
LAŠKO - Planinski dom na Šmohorju bo dobil novo najemnico. Tako je odločil upravni odbor Planinskega društva Laško, ki je prejšnji teden za novo najemnico izbral Heleno Perko. Dosedanja najemnica Rozalija Vidic ostaja na Šmohorju do 2. septembra, ko se ji izteče pogodba. So se pa že pred razpisom oglasili nekateri planinci, ki želijo, da bi Vi-dičeva vendarle ostala na eni najbolj obljudenih koč na tem koncu. Zdi pa se, da v PD Laško odločitve ne bodo spremenili.
Med planinci, ki redno, nekajkrat na teden, hodijo na Šmohor, je zavrelo, ko so videli razpis za novega naje-
mnika doma na Šmohorju. Ne razumejo, zakaj je treba zamenjati nekoga, ki kočo dobro vodi in nudi kakovostne storitve. Med planinci, ki si želijo, da bi Vidičeva ostala, je tudi Celjan Željko Cigler, sicer član Planinskega društva Grmada: »Kočo redno obiskujem. Tu se imamo vedno lepo, koča je prijazna, odprtih vrat.« V PD Grmada večkrat pridejo na Šmohor, tudi njihov planinski odsek otrok vodijo sem in otroci so zadovoljni. Cigler se tudi spominja, kako so nekoč na Šmohor nenapovedani prispeli trije polni avtobusi, pa je Vidičeva praktično sama vsem postregla. Po njegovem mnenju je trenutna na-
jemnica izvrstna in ne more razumeti, zakaj želi PD Laško zamenjati nekoga, ki dobro dela: »Ne vem, kakšni interesi so tu zadaj.«
Morda še bolj vnet zagovornik Vidičeve je pohodnik, ki ni želel biti imenovan. Tudi on ne razume laških planincev. Moti pa ga tudi, da je dom zelo nevzdrževan. Kar ga čudi, glede na to, da je najemnica plačevala visoko najemnino, 425 evrov na mesec, plačala vse stroške, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. »Kam je šel ta denar? Treba bi bilo obvestiti tudi Planinsko zvezo Slovenije!« je dvignil glas. Opozoril je še, da se lahko zaradi slabega vzdrževanja, za katerega je odgovorno PD
Planinski dom na Šmohorju
Laško, zgodi, da bo ob močnejšem vetru razkrilo streho in bo začelo zatekati: »Kolikor jaz pomnim, niso zamenjali ničesar. Le vrata, pa še tisto so menda dobili povrnjeno od zavarovalnice. Ne vem natančno.« Sicer prihaja na Šmohor že četrt stoletja, pa do danes po njegovem take ponudbe in tako dobre hrane še ni bilo. In če bodo Zaliko, kot vsi pravijo Vidičevi, zamenjali, se lahko
Lani so srečanje pripravili v podružnični šoli Liboje, za letošnji jubilejni tabor pa so se ponovno vrnili v Griže.
Pustimo gozdovom
djhati Unescov naravoslovni tabor, ki so ga v Grižah organizirali
že desetič, je letos dobil mednarodne razsežnosti
GRIŽE - Preko projekta Comenius so na Osnovni šoli Griže poleg slovenskih šol gostili tudi šole s Poljske, iz Turčije, s Portugalske, iz Španije, Bolgarije, Italije, Srbije in z Madžarske. V petek so se na temo letošnjega jubilejnega tabora Pustimo gozdovom dihati med seboj prepletle mnoge dejavnosti, prav tako pa se je spletlo veliko vezi in poznanstev tako med osnovnošolci kot tudi mentorji različnih držav.
Že od srede se osnovnošolci mudijo na območju Žalca, kjer so obiskali ekomuzej, podrobno so si ogledali mestno jedro, med drugim jih je sprejel tudi župan Janko Kos. V trinajstih naravoslovnih delavnicah, v katere so bili učenci razdeljeni po
starostni stopnji in predznanju, so spoznavali predvsem delo na terenu. Od športnega plezanja, geografskega proučevanja vegetacije, lesne biomase do opazovanja ptic v gozdu in ob gozdnem robu. Pomočnica ravnatelja Janja Ramšak si želi, da
bi lahko mednarodni tabor organizirali tudi prihodnje leto. »Je odlična priložnost za vse mlade, da se družijo, spoznavajo kulture drugih držav, nenazadnje se tudi sporazumevajo v tujih jezikih, kar je v današnjem času ključnega pomena. Vsekakor ostajamo pri projektu Come-nius, čeprav je za nami zelo zahtevno delo, vendar se ves trud poplača v teh dneh, ko vidimo mnogo zadovoljnih obrazov otrok. Že v prvem letu, ko smo organizirali prvi Unescov naravoslovni tabor, smo imeli goste z Madžarske,
vendar je bil obisk osnovan le na prijateljski ravni.«
Svoje izkušnje in znanje je učencem ter mentorjem na predavanju predstavil osrednji gost srečanja, svetovni popotnik Zvone Šeruga, nato so učenci nadaljevali kosilo, ki so ga organizatorji pripravili v prijetnem ozračju v letnem gledališču. Ker je vsak mentor fotografiral svojo delavnico, so nato vse skupaj prepletli v film, ki so ga predvajali na večerni prireditvi.
AŠ
Foto: SHERPA
na Šmohorju kar poslovijo od tega, je še zaključil.
Rajh: »Bile so hude pritožbe.«
Ko smo se pogovarjali s planinci, ki si želijo, da Vidičeva ostane na Šmohorju, nas je budno spremljal in poslušal član PD Laško za sosednjo mizo. Tudi njega smo želeli vprašati za mnenje, vendar ni bil pripravljen povedati nič. Jezno in s precej povzdignjenim glasom je le rekel: »Zalika je dobra za v kuhinjo, za šank pa ni!« Zanimalo nas je, kaj to pomeni, vendar ni obrazložil.
Kaj je bilo torej narobe, da je bilo treba Vidičevo zamenjati, smo vprašali podpredsednika PD Laško in člana gospodarskega odbora društva, ki skrbi za dom, Jožeta Rajha. Dejal je, da so na Vidičevo oziroma njeno delo dobili nekaj resnih pritožb. »Bile so take, da nismo vedeli, kaj narediti. Potem smo se soglasno odločili, da gremo v razpis za novega najemnika.« Z glasnim smehom pa je Rajh zavrnil govorice, da je želel na Šmo-horju zagotoviti delo za svoje otroke.
Na razpis se je prijavila tudi Vidičeva. Društvo bi ji lahko,
če bi bili člani z njenim delom zadovoljni, pogodbo brez razpisa podaljšalo. Rajh nam je povedal, da je rok zamudila, ni pa povedal ali so njeno vlogo sploh obravnavali. Je pa odgovoril, zakaj je pohodniku rekel, da verjetno ne bo izbran, tudi če se prijavi. »To je gospod, ki ima že zdaj več lokalov. Klical je, če lahko kasneje pošlje prijavo na razpis, ker je v časovni stiski. Rekel sem mu, da ne verjamem, da bo izbran, glede na to, da ima že več lokalov, mi pa želimo, da se tisti, ki bo kočo dobil, njej tudi posveti.«
Rajh je zavrnil tudi očitke, da društvo ne vlaga v dom. Vsa najemnina je po njegovih besedah temu namenjena, res pa je, da včasih vložijo več, včasih manj. Obžaluje pa dejstvo, da dom ne živi tako, kot bi lahko, glede na to, da imajo zdaj do njega asfalt. »Na drugi strani so recimo koče, kot je Planinski dom v Gorah nad Hrastnikom, kjer pravijo, da se je treba ob nedeljah naročiti. Se pravi, da se da. To je pa verjetno odvisno od ljudi, ki tam delajo, to pomeni od odnosov do cen, do kvalitete. Ni pa vsak za vse,« je zaključil.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Raztegnimo ponjavo! Zabavno bo!
Čebelar Anton Drev je v center pripeljal na obisk prave čebele.
Naš prostor pod soncem -med ljudmi
Dan, ki se je raztegnil na tri dni - V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna so bili veseli vseh obiskovalcev
Poklon lutkarjev, ki so za obiskovalce letos uprizorili igrico Janko in Zaspanko.
V velikem pocinkanem vedru pred vhodnimi vrati Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna je v četrtek obiskovalce pričakal ogromen šop sveže nabranega travniškega cvetja. In-vanjščice, travniške kadulje in nežni poljski maki so bili razmeščeni tudi po hodnikih, v avli in drugih prostorih. »Cvetje je res sveže, naši so ga zjutraj, ko sem se pripeljala v službo, prinesli z okoliških travnikov,« je bila na zaposlene in varovance centra ponosna direktorica Irena Ceglar, ki je vodenje centra prevzela 11. aprila.
Glede na to, da se na delo vozi iz Šmartnega pri Litiji, se je od doma odpeljala najbrž približno takrat, ko so se njeni Dobrnčani odpravili po cvetje. Pa kljub ogromnim šopkom, ki so pozdravljali obiskovalce centra, pogled na bujno zelenje in cvetoče še nepokošene travnike ni bil nič manj pisan. Praznično vzdušje je dopolnjevala še v živahne in svetle barve odeta notranjost centra, ki je tokrat praktično za vsakimi vrati skrivala kakšno presenečenje. Čeprav prav tiho in mirno v centru ni nikoli, je bil četrtkov živahen vrvež v veliki meri posledica tega, da so svoja vrata že šesto leto zapored odprli vsem, ki jih zanima, kakšno je življenje in delo v centru. V posameznih učilnicah so pripravili različne delavnice in razstave, rdeča nit dneva odprtih vrat pa so bile letos čebele in cvetje. »To temo smo izbrali, ker že drugo leto sodelujemo v projektu slovenskih ekošol, predlani je bila tema ljubezen,«
je našo radovednost tešila Bojana Lipičnik, vodja centra za usposabljanje in varstvo otrok in mladostnikov na Dobrni. Letos so prireditev prvič raztegnili na tri dni; že v sredo so predstavili utrip v dnevnem oddelku v Celju in vojniški enoti varstveno-delovnega centra, četrtek je bil dan za svojce varovancev, predstavnike strokovne javnosti in preprosto vse, ki jih življenje v centru zanima, v petek pa so vrata na široko odprli še za domače osnovnošolce in otroke iz vrtca. Zakaj? Najbrž preprosto zato, ker v centru vidijo svoj prostor pod soncem - med ljudmi. »Dan odprtih vrat je na nek način le prikaz našega celoletnega dela. Vse leto se nanj pripravljamo in >obdelu-jemo< izbrano temo likovno, z besedami in glasbo, v naših delavnicah in tudi lutkovno predstavo uprizorimo.« Njene besede je dopolnjeval
pogled na bogato obloženo mizo. Otroci, mladostniki in odrasli, za katere skrbijo v centru, so pomagali napeči slastno pecivo, obiskovalci so lahko izbirali med zeliščnimi čaji z domačega vrta, v ničemer od tega pa ni manjkala vsaj kapljica medu. Kot tudi ne v medenjakih, ki jih je za obiskovalce in varovance napekla Tatjana Šolar iz Laškega, v centru pa so jih potem še lično okrasili.
No, »čebelicam in čebelam«, ki jim je center postal drug dom, saj se v njem učijo vsega tistega, kar je potrebno za čimbolj samostojno življenje, so tokrat družbo delale tudi čisto prave čebele, ki jih je v prenosnem panju pripeljal na obisk čebelar Anton Drev. O zagnanosti in pridnosti, ki sta tako značilni za čebele in ju v centru res ne manjka, smo se lahko prepričali v četrtek.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
V centru za usposabljanje, delo in varstvo skrbijo za 98 otrok, mladostnikov in odraslih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Ob prostorih na Dobrni, kjer je ob centru v hišici v parku tudi manjša enota VDC, imajo prostore še v Vojniku in Celju. Za otroke in mladostnike do 26. leta izvajajo posebni program vzgoje in izobraževanja ter programa socialnega in zdravstvenega varstva. Odrasli so vključeni v varstveno-delovni center in inštitucionalno varstvo. V okviru zaposlitvenih programov izdelujejo voščilnice, izvirne spominke in dekorativne predmete ter papir, varovanci pa izbirajo še med poslikavo papirja, oblikovanjem darilnih vrečk in škatlic, vzgojo zdravilnih zelišč in pridelavo čajev, delom na vrtu, sušenjem cvetja za dekoracijo ... odvisno od sposobnosti.
»Mi smo prijatelji, kajne?« so se fantje dobrikali Bojani Lipičnik.
Irena Ceglar je vodenje centra prevzela pred dobrim mesecem. - Št. 40 - 24. maj 2011 -
»Tudi dobri športniki smo, ne verjameš?« je Aljaž Podjed ponosen na medalji, ki ju je osvojil na zimski specialni olimpijadi v Ameriki.
mc2 + $ M
Urban Ulrych med glasbo, matematiko in fiziko
Naslov tega prispevka smo kar prepisali z majice, ki si jo je posebej za petkov koncert z uglednimi slovenskimi džezisti, ki jih je zbral v svoj kvintet, dal izdelati komaj 18-letni dijak I. gimnazije v Celju Urban Ulyrich. In s svojo majico povedal vse o sebi. Matematika, fizika in glasba so stvari, ki jih v življenju ljubi in jih postavlja na svoj mali zasebni oltarček življenjskih prioritet.
Za svoj prvi večji koncert je Urban izbral džez, v katerega se je po letih študija klavirja v celjski glasbeni šoli dobesedno »vrgel« na glavo. Četudi ima klasično glasbo rad, se je kot izvajalec, izvrsten pianist, našel šele v glasbi, ki pušča odprte poti, ki ni shematična, ki dovoli svojstveno in samostojno izražanje izven ustaljenih form in obrazcev.
»Po osmih letih igranja klasike sem prišel do točke, ko se mi to ni zdelo več dovolj. Našel sem se v džezu. Vedno več sem ga poslušal, vadil, se poglabljal vanj. Postal mi je všeč, res sem se skoraj na glavno >vrgel< v to glasbo in vesel sem, da sem lahko že pri 18. letih igral z glasbeniki, ki so zaigrali na mojem koncertu,« je povedal Urban Ulrych.
Zasedba, ki ste jo izbrali v svojem kvintetu, je osupljiva. Gre za občasno zasedbo, kot je to v džezu navada, a vendar, kako je
Urban Ulrych
igrati s takšnimi mojstri? Kako vam je uspelo, da ste jih pridobili za ta koncert?
Vse dobro poznam, saj spremljam dogajanje na slovenski in tudi tuji džez sceni. Dolgo si jih nisem upal povabiti k sodelovanju. Potem se je pojavila priložnost. Nekaj sem jih osebno spoznal, nekateri so me tudi slišali igrati in takoj so bili za akcijo. Kot je to pri džezu - ekipa se je zbrala, nekajkrat smo vadili in res sem vesel, da sem lahko igral z njimi.
Kako ste izbirali spored?
Iskal sem predvsem glasbene užitke za širši krog občinstva. Izbiral sem med latinom, džezom bolj svobodnih oblik, bluzom, funkom, fusionom in swingom. Nastal je spored, ki je, se mi zdi, zadovoljil pričakovanja in okus vseh, ki imajo radi malo drugačno glasbo. Dodal sem še nekaj avtorskih skladb članov skupine in tudi svojo.
Kje se vidite kot avtor te glasbe?
Tudi kot avtor bi rad čim bolj napredoval in odziv na moj avtorski prvenec, s katerim se je končal koncert, je
v tem smislu velika spodbuda. V prihodnje bom še pisal glasbo in moja velika želja je, da bi bil naslednji koncert sestavljen izključno iz moje avtorske glasbe.
Letos boste maturirali, kam boste odšli?
Odšel bom v Ljubljano, na fakulteto za matematiko in fiziko, študiral bom finančno matematiko. Tako matematiko kot fiziko sem imel ob glasbi vedno najbolj rad. Slednjič sem se odločil za to dvoje, a glasbe, seveda, ne bom zapustil. Skušal bom vzporedno krmariti glasbe-
no in, upam, tudi službeno, matematično pot.
Ostaniva pri glasbi. Znate že dovolj?
Ne, ne, nikakor ne. Kdor pravi, da zna vse, zame ni dober glasbenik. Učimo se vedno, celo življenje. Trenutno obiskujem nadstandar-dni džez program v celjski glasbeni šoli pri profesorju Milanu Stanisavljevicu. Upam tudi, da bom odšel še na kakšno dodatno usposabljanje v tujino, kjer sem tudi že bil. A nikoli ni dovolj znanja in izkušenj, ki jih pridobivaš od drugih. Verjamem, da se bom učil celo življenje in da bom izvedel še veliko novega, ob tem pa skušal napredovati.
Kje se vidite čez nekaj let? V kateri od skupin, s katerimi že danes sodelujete? Kot samostojen ustvarjalec? V svoji zasedbi?
Upam, da bo vsega po malem. Želim si ustvarjanja z lastnim džez kvintetom ali s kakšno drugo džez zasedbo, ki bi izvajala moja avtorska dela. Uživam pri zasedbi Saxotoxin, pri delu z drugimi solisti ali pevci ... Vesel pa bom sodelovanja z novimi glasbeniki v Sloveniji in tujini. A na prvo mesto postavljam avtorsko delo in zanimive koncerte z dobrimi glasbeniki.
Če bi vas zdajle poklical na primer Vlado Kreslin ... Ste sposobni kar sesti za klavir in ga spremljati?
To ni tako lahko. Do neke mere že. A raje sedem h klavirju, naštudiram stvari, da potem zvenijo, tako kot morajo.
Veliko vadite?
Rekel bi, da premalo. V zadnjem času sem sicer zaradi številnih nastopov vadil več, a vseeno ne dovolj. Toda šolo še
vedno postavljam na prvo mesto, čas, ki ostaja, pa skušam porabiti čim bolj koristno in za glasbo, ki jo imam rad.
Pot med številke in formule, na katero se podajate, bo zapletena. Note enačb ne poznajo ...
Ne. A tu je čar. V matematiki je vse sistematično določeno. Ve se, kaj je prav in kaj ni. V glasbi pa so širina, duša, lastna interpretacija. Super se mi zdi, da lahko krmarim med to sistematiko in odprtostjo ter izražanjem svojih čustev.
Sistematiko v sebi torej potešite z matematiko in s fiziko. In kaj iščete v glasbi? Svobodo?
Lahko bi rekel tako. Rad imam sistematiko, a vse le ne more biti sistematično. Glasba zagotovo ne. Zato je krasno, da se lahko kdaj skoznjo izrazim, pokažem svoja čustva, pa naj bodo pozitivna ali negativna. Prav to mi ponuja džez, kjer so najpomembnejši interpretacija in čustva.
Kakšno vlogo ima džez v Celju danes? Se položaj boljša s posamezniki, ki se ukvarjate z njim, ki ste izšli iz glasbene šole, iz Extra banda, od pedagogov, ki zdaj prihajajo in ga poučujejo, zaradi Džjezz festivala?
Vedno boljše je. Džez sicer v Celju ni prva izbira glasbe, a mislim, da se prostor vse bolj odpira. Tu so festivali, glasbena šola ... vse bolj živi in verjamem, da ga bo občinstvo še bolj sprejelo, in tudi, da bomo poslušalce tudi s temi koncerti še bolj izobrazili, pripravili na džez. Tudi tiste, ki sicer tega ne poslušajo. Verjamem, da jih bodo vsaj takšni koncerti navdušili.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Pet
nagrajencev z Lirikonfesta
Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika sta pod pokroviteljstvom Javne agencije za knjigo in Mestne občine Velenje tudi letos organizirali Lirikonfest. Pomladni festival liričnih umetnosti so pripravili v treh dneh, končal pa se je v petek, ko so na prireditvi Akademija poetična Slovenija podelili več nagrad.
Književno nagrado čaša nesmrtnosti - velenjico 2011 za vrhunski desetletni pesniški opus so podelili pesniku Milanu Jesihu. Podelili so tudi mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki je osrednja slovenska kulturna zahvala ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu. Prejel jo je nemški slovenist prof. dr. Peter Scherber. Festivalno priznanje lirikonov zlat, ki je nagrada za vrhunske revijalne prevode poezije 21. stoletja v slovenščino, je med petimi nominiranci prejela Tanja Petrič, ki je bila sicer že nekajkrat nomi-nirana za to nagrado. Prvič pa so podeljevali priznanji tujima književnima prevajalcema novejše slovenske literature. Med skoraj stotimi prijavljenimi prevajalci sta priznanji prejeli prevajalka novejše slovenske poezije v poljščino Marlena Gruda in prevajalka novejše slovenske poezije v slovaščino Kristina Potočnakova. Njuna nagrada bo enomesečno ustvarjalno bivanje v mednarodni književniški rezidenci v Velenju.
ŠK
Čas je za džez
Vrhunski džezovski koncert napolnil atrij pred Vodnim stolpom
www.novitednik.com
Urban Ulrych quintet je v petek s sijajnim koncertom zelo raznolike džez glasbe, ki je segala od povsem svobodnih do uveljavljenih, swingovskih, bluzovskih in funky oblik, navdušil občinstvo, ki je povsem napolnilo prizorišče pred Vodnim stolpom v Celju.
Urban Ulrych, eden bolj obetavnih slovenskih džez pianistov, maturant I. gimnazije v Celju, je za prvi koncert zbral imenitne glasbenike. Vsi so ugledni džezisti, člani številnih domačih in tujih džezovskih zasedb, Big banda RTV Slovenija, vsi so visoko izobraženi glasbeniki, večinoma dodatno izšolani na slovitem ameriškem Berkleeju. Tako smo ob mladem, a nadvse prepričljivem pianistu Urbanu Ulrychu slišali še enega najboljših slovenskih džez kitaristov Ja-nija Modra, enega najboljših saksofonistov Primoža Flei-schmana, sijajnega tolkalca Aleša Rendlo in preciznega basista Jošta Drašlerja. Silovit funky začetek je množico obiskovalcev spravil v ritem in pozibavanje ob izvrstnem skupinskem muziciranju. Še posebej pri muziciranju
Urban Ulrych quintet so bili (z leve) Primož Fleischman, Jošt Drašler, Urban Ulrych, Aleš Rendla in Jani Moder.
solistov so si prav vsi vzeli svoje minute, da so pokazali vrhunsko obvladovanje svojih glasbil. In če kdo pravi, da je džez na tako vrhunski ravni težko poslušljiv, se je v petek moral ugrizniti v jezik. Slišalo se je odlično, poslušalo še bolje. Muziciranje zelo razpoloženih »mačkov« in mladega Urbana ni bilo le poslastica za ušesa, bilo je
tudi zabavno in plesno. Svoje sta z imenitnim vokalom v dveh skladbah in z zvoki trobente prav tako v dveh skladbah dodala še gosta, pevka Sandra Feketija in trobentač Aljoša Jurkošek. Višek večera pa je bil tako za skoraj celoten Urbanov razred, ki je prišel na koncert, kot za kolege iz Extra banda, glasbene pedagoge in preostalo
občinstvo sklepni del, ko je Urban Ulrych quintet odigral še Urbanovo avtorsko skladbo. Večerov, kot je bil petkov, si v Celju še močno želimo. Ne zgolj zaradi kakovostne glasbe, tudi zato, ker je bilo zabavno, sproščeno, ker je občinstvo hotelo še. Šeeee-
eeee .
BRANKO STAMEJCIC Foto: SHERPA
Uroš Peric in Maja Keuc v navdušujočem duetu petkovega koncerta
Uroš v formi
Na Pericevem koncertu v Celju še enkrat blestela Maja Keuc
V Celjskem domu je v petek občinstvo jutru nasproti pospremil Uroš Peric z 10-člansko combo zasedbo, s »svojimi« vokalistkami Pearlettes in posebno gostjo, Majo Keuc - izjemno vokalistko, ki je navdušila Slovenijo že lani v oddaji Slovenija ima talent, še bolj pa na letošnji Evroviziji.
Ray is back - tako je imeniten celjski pianist z glasom Raya Charlesa naslovil tokratni koncert, ki je bil pravzaprav nekakšna generalka pred enakim, ki ga Uroš Peric pripravlja 28. maja v ljubljanskih Križankah. Peric je pravi fenomen na domači in tudi tuji glasbeni sceni. Nikakor ni oponaševalec velikega Raya Charlesa. Preprosto je eden najboljših, če ne najboljši interpret njegove glasbe, z domala identičnim glasom, odličnim klavirskim znanjem in tudi interpretacijo, ki pa ni naučena in ne oponaša velikega Raya, preprosto prihaja iz njega na enak način, kot je iz velikana soula, bluza in džeza. Tudi tokrat je Peric postregel z Rayevimi velikimi uspešnicami, dodal še nekaj manj znanih in tudi nekaj svojih skladb in za koncert takšne vrste povsem neprimerno dvorano Celjskega doma ponovno spravil na noge. Z odličnim izborom pesmi, vo-kalom, neverjetnim klavirskim znanjem in imenitno interpretacijo je dokazal, da sodi v vrh tovrstne sodobne glasbe. Se je pa poznalo, da je, kot je tudi sam povedal v koncertni napovedi, s to zasedbo prvič javno nastopil. Zvočna neuglašenost, ki jo lahko pripišemo tudi dvorani, neuravno-
vešenost glasbil, med katerimi je mnogo premočno izstopal bas, skromna izkoriščenost imenitne pihalne sekcije so pokazali, da pred ljubljanskim koncertom kakšen popravek aranžmajev in še kakšna vaja ne bosta odveč. Zasedba s štirimi pihalci, kitaristom, basistom, pianistom in dvema tolkalcema sama po sebi, brez izdelanih aranžmajev in brez še nekaj več predrznosti v izvedbi, pač ni dovolj za popolno zmagoslavje.
Je pa, z zgolj štirimi odpetimi skladbami, še enkrat navdušila Maja Keuc. Kar ne moremo se znebiti občutka, da bi z lahkoto Urošu Pericu »ukradla« koncert. Neverjeten črnsko obarvan vokal, petje na meji, že kar iz petnih žil, sijajna interpretacija dokazujejo, da je Maja Keuc pevka ne zgolj z velikim glasom (in stasom), ampak tudi interpretka, dobesedno rojena za to zvrst glasbe. Le upamo lahko, da je evrovizij-ski in tudi uspeh na drugih področjih bolj pop glasbe ne bo potegnil iz ustvarjalne poti v drugih, morda manj popularnih, a vsekakor izjemno kakovostnih glasbenih vodah. Zato si želimo, da bi še pela bluz, džez, funk, soul ... in da bi še sodelovala s skupino Papir.
Višek večera pa ni bil ne Majin nastop, ne skupne skladbe s Pearlettes, ne komadi, ki jih je Uroš Peric odpel in odigral sam. Pravi višek je bila Georgia on my mind, ki jo je Peric odigral v povsem novi preobleki in v duetu z odlično flavtistko.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
S čopičem do neba in nazaj
Posthumna razstava ob 70-letnici Goceta Kalajdžiskega v Galeriji Zgornji trg
Predlani preminuli slikar Goce Kalajdžiski bi letos obeležil 70 let. V spomin na mnogo prezgodaj odloženi čopič, na slikarski pečat, ki je desetletja povezoval najbolj skrajni republiki nekdanje Jugoslavije, in na človeka, ki je temeljito zaznamoval Šentjur, so v galeriji Zgornji trg odprli spominsko razstavo. Na ogled bo do 20. junija.
Goce Kalajdžiski se je vedno imel za makedonskega slikarja. Kot je v spremni katalog zapisal kustos Igor Pirker, pa je posthumni pogled na avtorjevo zapuščino drugačen kot kadarkoli prej. Če so mnoga njegova dela doslej ostajala neobjavljena iščoč širši okvir posameznih sklopov, jih dokončnost slikarjevega ustvarjanja postavi na svoje mesto. Kot je povedala Anita Koleša s šentjurske izpostave JSKD, s to razstavo niso niti poskušali povzeti celo-
tne širine slikarjevega dela. Zaradi prostorske stiske so namreč povsem spregledali njegove akvarele in levji delež ikonografije. Ta izredno obsežen segment so simbolno predstavili zgolj z eno ikono. Razstavljena dela so tako v večini nastala v zadnjem desetletju. Celoten opus Kalajdžiskega pa na celovito in sistematično obdelavo še čaka.
Med najbolj znanimi sklopi Gocetovega ustvarjanja so Temne slike, Mediteranski zapisi, Panonske krajine, Spomini na Provan-so in Daleč spodaj, visoko zgoraj. Razstavljal je na 19
samostojnih in številnih skupinskih razstavah. Pri tem je dosegel precejšen mednarodni ugled. V Šentjurju je razstavljal štirikrat, a žal ni dočakal nove galerije, za katero si je močno prizadeval.
Spominska razstava je nastala v sodelovanju z makedonskim kulturnim društvom Vatroslava Oblaka iz Celja. Prisotne sta ob tej priložnosti nagovorila župan mag. Marko Diaci in veleposlanik Republike Makedonije Igor Popov.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: MARKO MAZEJ (arhiv NT)
Goce Kalajdžiski se je rodil ob Prespanskem jezeru v učiteljski družini. Od tam se je družina najprej selila v Bitolo, nazadnje pa v Skopje. Kalajdžiski je po prihodu v Slovenijo prva leta služboval kot učitelj v OŠ Planina. Kasneje je bil vodja propagande v zreškem Uniorju, bil je urednik občinskega glasila in nazadnje sodelavec Celjskega sejma. Kot je dejal, je zadnjih 20 let živel od umetnosti in za umetnost.
Goce Kalajdžiski z vnukinjo v svojem ateljeju na Marofu
Prijatelji in
v ■	■ ■
šolarji
V avli Osnovne šole Lava je na ogled že druga skupna razstava članov celjske likovne skupine Prijatelji ter učencev OŠ Lava.
Likovna skupina Prijatelji je nastala pred šestimi leti, sestavlja jo 14 ljubiteljskih slikarjev, njihova likovna dela pa po vsebini zajemajo različno motiviko, od krajin do portretov, tihožitij in aktov. Ustvarjajo v različnih slikarskih tehnikah in slogih, od realizma do abstrakcije. Že drugo leto zapored so za svoje razstavišče letne pregledne razstave izbrali OŠ Lava in svojim delom dodali še najbolj uspele slike mladih likovnikov te šole. Razstava bo na ogled do konca maja.
BS, foto: SHERPA
Baročne fantazije
Že šestič pod Celjskim stropom s starodavnimi glasbili
V Pokrajinskem muzeju Celje je pod slovito iluzi-onistično slikarsko mojstrovino, Celjskim stropom, Hiša kulture Celje pripravila že šesti koncert baročne glasbe Fantazije pod Celjskim stropom.
Tradicionalni koncert so tokrat pripravili v čast 560-letnice knežjega mesta, in sicer z domačimi glasbeniki, glasbenimi pedagogi iz celjske in žalske glasbene šole. Irena Glušič (sopran in citre), Maruša Mirnik (lutnja in kitara), Dejan Podbregar (sopranska trobenta), Kristian Kolman (rebec) in čembalistka Irena Kralj svoje redno delo dopolnjujejo tudi z izpopolnjevanjem in muziciranjem na starih glasbilih.
Zakaj prav malo znana in zahtevna baročna glasba? Gregor Deleja iz hiše kulture pravi, da k takšni glasbi naravnost vabi ambient, iluzio-nistična mojstrovina Celjskega stropa, ki je edinstven primer takšne slikarije na evropski
ravni. »Prostor, ki je manjši, naravnost vabi h komorni glasbi in če je ta lahko še iz tistega časa, je to čudovito. Baročna glasba je sicer za današnja ušesa zahtevna. Toda vedeti je treba, da je bil barok prvi čas, ko je glasba resnično zaživela v pojmovnem smislu, ki ga danes razumemo kot pop. Skladatelji in glasbeniki tistega časa so naravnost tekmovali za čim več izvedb, čim več nastopov, čim več občinstva ... Barok je bil prvi, ki je na zvezdniške prestole postavil glasbenike, soliste. Zanimivo pri teh naših koncertih je, da tudi občinstvo v tem okolju povsem drugače sprejema in dojema glasbo, ki je sicer ne bi nikoli poslušalo doma. In še to - barok je glasbo postavil v drugačne družbene razmere. Še v renesansi so povzdigovali zlasti človeški glas, z barokom so prišla na vrsto glasbila, tudi pozabljena. Zato je prav v tem času razvoj glasbil doživel svojsko renesanso. In glasbi tudi vrnil glasbila, kot so čembalo, lutnja, rebec, ki je
Fantazije pod Celjskim stropom so izvedli člani zasedbe Archidamia, glasbeni pedagogi, ki gojijo baročno glasbo z izvirnimi, starodavnimi glasbili.
predhodnik današnjih godal, glasbeni večer v mestu, ki nja stare glasbe, ki sicer ni katerem se dogaja, še posein še druga.«	vsako leto glasbenikom iz stalnica celjskih in sloven- bej dragocen.
Baročni glasbeni večer mesta, domovine in tujine skih koncertnih odrov. Prav	BRST
je edini tovrstni tematski nudi možnost predstavlja- zato je v mestu in okolju, v	Foto: GrupA
Ognjemet »iz roke«
V Galeriji Nika Ignjatiča razstava fotografij Valentina Steblovnika
Žalska zasedba Cantemus si je na letošnjem festivalu prislužila 2. nagrado žirije in 3. občinstva.
Z acapello do zvezd
Žalski festival Sredi zvezd je minuli konec tedna ponovno postregel z vrhunskimi nastopi najboljših slovenskih acapella skupin.
Prvi festivalski večer, v petek, je bil tekmovalnega značaja. V žalskem hramu kulture se je predstavilo šest zasedb: Amadeus iz Šmarja pri Jelšah, Cantilena iz Podlehnika, Jazzva iz Ljubljane, Male malice iz Ljubljane, Cante-
mus iz Žalca in Sonus iz Oplotni-ce. Občinstvo so najbolj prepričali prav slednji. Drugo mesto je publika namenila skupini Jazzva, tretje pa domači zasedbi Cantemus. Nastope skupin je ocenjevala tudi žirija v sestavi Tomaž Kozlevčar, Samo Ivačič in Gorazd Kozmus. Po njeni oceni se je enako kot lani najbolje odrezala Jazzva, druga nagrada je šla v roke skupini Cantemus in tretja zasedbi Sonus.
Žirija je podelila tudi kar nekaj posebnih nagrad.
»Acapella se je prijela, Slovenija ima vrhunske skupine in želimo si, da bi naslednje leto na 10. festivalu res sijale zvezde!« je po uspešno izpeljanem festivalu, ki ga je v soboto z acapella koncertom sklenila odlična italijanska zasedba Blue Penguin, poudaril njegov ustanovitelj Matjaž Kač.
BA, foto: GrupA — Št. 40 - 24. maj 2011 —
V Galeriji Nika Ignjatiča v Celju je na ogled druga samostojna razstava fotografij Valentina Steblov-nika iz Celja.
Steblovnik, znan popotnik in kulturni ustvarjalec, član društva Svit, se s fotografijo intenzivno ukvarja zadnja štiri leta. Tokratno razstavo je naslovil Erupcije v kozmosu in na ogled postavil 20 barvnih fotografij večjega formata. Slike so impresivne, saj je na njih ujet zgolj svetlobni trenutek, tisti, ki ga pričara ognjemet. A to niso statične podobe eksplozij raket in drugih svetlobnih teles, ki jih riše ognjemet. Steblovnik je namreč za fotografiranje izbral dolge čase osvetlitev, kar je omogočilo, da so na fotografije prišle svetlobne igre najrazličnejših barv in vzorcev, ki spominjajo na tanke svetlobne niti, ki tkejo svoje podobe v vesolju.
»To so posnetki z ognjemeta v Laškem. Niso klasične podobe ognjemeta, slike, kot smo jih z ognjemetov vajeni. Mnogim tudi ni bilo jasno, da so slike prav od tam. Ognjemete običajno slikajo tako, da se vidijo svetlobne eksplozije, sam sem se odločil za abstrakcijo. Poskrbel sem za daljši čas osvetlitve in tako so na posnetkih nastajali barvni vzorci padajočih ognjenih delčkov. Pohvalim se lahko, da sem vse slikal brez stojala, >iz roke<,« je ob odprtju razstave povedal Steblovnik.
Glede na to, da si Steblovnik ni pomagal ne s stojalom in ne z obdelavo fotografij na računalniku, še več, od približno sto dvajsetih posnetih slik mu je uspela skoraj tretjina, velja avtorju za to razstavo in fotografije res čestitati.
BRST
Foto: GrupA
Valentin Steblovnik razstavlja svoje Erupcije v kozmosu.
Velenjčani odrešili Celjane
Mariborčani so devetič državni prvaki, Celjani pa so se navkljub porazu dokončno izognili izpadu. Odrešili so jih Velenjčani, ki so ugnali Lendavčane. Ti imajo tri točke zaostanka za Celjani in slabši medsebojni izkupiček. V nedeljo bo v zadnjem krogu v Areni Petrol gostovalo Primorje.
Na Bonifiki je bilo 19 Celjskih grofov, njihovi ljubljenci, čeprav zelo oslabljeni, so bili vsaj enakovredni nasprotniki. Prevladovali so na sredini igrišča, tudi po zaslugi Denisa Po-poviča, ki je bil avtor asistence tekme: »Bili smo boljši, imeli smo več priložnosti, toda kot je že v navadi na zadnjih tekmah, zapravljamo stoodstotne priložnosti.« Roman Bezjak je namreč povsem osamljen s sedmih metrov oddaljenosti zamajal vratnico. Morda je sporen edini zadetek: Kapiču se je pred prostim strelom izmuznil Osterc in se znašel v zaledju celjske obrambe ... Nato je v koprskem kazenskem prostoru dvakrat padel Iztok Močivnik: »Mirne vesti bi lahko sodnik vsaj enkrat pokazal na belo točko. Obakrat sem bil zaustavljen s prekrškom, še posebej očitno v prvem primeru. Narekovali smo ritem tekme.« V prvi celjski postavi je debitiral 18-letni branilec David Bezovnik: »Da zaigraš na Bonifiki, ko šele postaneš
»Mirne vesti bi Čeferin lahko pokazal na belo točko« - Gol Kopra iz ofsajda?
že potekajo. Zaradi finančnega položaja se bomo oprli na obstoječe jedro ekipe in na domače mlade igralce. Na dveh, treh mestih se bomo skušali okrepiti.« Trener Damijan Romih je izpostavil: »Bili smo podjetni, toda naša realizacija zelo peša. Sedaj ne moremo več govoriti o smoli.« Vodstvo NK CM Celje je sporazumno prekinilo pogodbo z Rokom Štrausom; že nekaj časa je bil suspendiran, potem ko se ni udeležil treninga. V nedeljo se bodo vse tekme začele ob 17. uri. Rudar se lahko z zmago v Novi Gorici povzpne v zgornji del razpredelnice.
Konjičani ne bi
V 2. SNL ima Aluminij točko več od Interblocka in dve od Dravinje. V nedeljo bodo Konjičani v zadnjem krogu gostovali v Šiški pri Interblocku. V boju za 1. ligo jim pride v poštev le zmaga. Če jim uspe in če Aluminiju spodrsne pri Šenčurju, potem bi se senzacionalno celo neposredno uvrstili med elito, sicer pa bi igrali kvalifikacije
LESTVICA1. SNL
1.	MARIBOR	35 20 12 3	63:25 72
2.	DOMŽALE	35 20 7 8	57:33 67
3.	LUKA KOPER	35 17 9 9	56:41 60
4.	OLIMPIJA	35 15 10 10	58:40 55
5.	HIT GORICA	35 13 8 14	42:53 47
6.	RUDAR	35 12 9 14	58:50 45
7.	CM CELJE	35 9 10 16	39:52 37
8.	TRIGLAV	35 9 9 17	35:58 36
9.	NAFTA	35 9 7 19	45:66 34 10. PRIMORJE (-2)	35 7 7 21	37:72 26
zanjo. Vprašanje pa je, če ima vodstvo Dravinje ambicije za prvoligaško tekmovanje. Trener Marjan Marjanovič odgovarja z vprašanjem: »Kako pa potem naprej? Na nek način je nerealno pričakovati Dravinjo v prvi ligi. Drugi so tukaj, da razmišljajo, kako in kaj. Trenutne zmožnosti v Slovenskih Konjicah ne dopuščajo tega. Morda se bo kdaj v prihodnosti pokazala želja za to, a sedaj to ne bi bila pravilna odločitev. Nedvomno bi v kratkem obdobju naredili več škode kot koristi. Upoštevati moramo naše pogoje in finančno konstrukcijo. Zato v tem trenutku nismo zmožni prve lige. Kljub vsemu bomo športno in pošteno odigrali zadnjo tekmo.«
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ
CM Celje (4-2-3-1): Muj-činovič - Medved, Krajcer, Kapič, Bezovnik - Ber-šnjak, Popovič - Zajc, Firer, Bezjak - Pavlovič. Igrala sta še Močivnik, Alenc.
Roman Bezjak je v Kopru zatajil v usodnem trenutku.
polnoleten ... Ja, izpolnile so se mi sanje. Dobro smo začeli in bili nevarni. Prejeti zadetek nas ni potolkel, v drugem delu je le za las manjkalo, da bi izenačili.« Tehnični vodja Borut Arlič je poudaril: »Cilj
pred začetkom sezone prav gotovo ni bil zgolj obstanek v ligi, temveč uvrstitev v sredino lestvice. Glede na zaplete med prvenstvom pa moramo biti zadovoljni z razpletom. Pogovori z igralci za naslednjo sezono
Laški triatlon
V okviru Športnega vikenda Laško sta Stik Laško in ŠD Celjan organizirala triatlon za rekreativce.
Dvajset se jih je pomerilo v super sprintu in sprint triatlonu. V prvi kategoriji so tekmovalci v Thermaninem olimpijskem bazenu plavali 200 metrov, prekolesarili 10 km in tekli 2,5 km. Najuspešnejši je bil Luka Zajc, ki je za prvo mesto potreboval 27 minut. Predsednik ŠD Celjan Nino Cokan, ki je tudi sam triatlonec, je povedal, da so bile vse razdalje primerne udeležencem, torej za vsakogar: »Veseli smo, da se je na štartu pojavil tudi državni prvak. Obenem pa so nas opozorili, da so bile trase morda malce prenaporne, vendar smo bili na koncu vsi zadovoljni.« V kategoriji sprint triatlon je bil v plavanju na 750 metrov, 20-kilometrskem kolesarjenju in petkilometrskem teku najhitrejši državni prvak Jaroslav Kovačič, ki mu je bila tekma dober trening. Opravil pa jo je v eni uri in šestih minutah. Tako Cokan kot Stik obljubljata, da bosta športni vikend in s tem tudi triatlon v Laškem postala tradicionalni prireditvi.
MOJCA KNEZ , foto: TimE
Triatlona so se udeležile tudi ženske. Za mnoge je bila trasa, sploh kolesarska, zelo zahtevna.
V četrtek 32. cicibanijada
Kot vsako leto Športno društvo Gaberje (ŠDG) vabi na tradicionalno srečanje predšolskih otrok v spretnostnem poligonu.
Začelo se bo v četrtek ob 17.00 na zunanjem telovadišču ŠDG na Mariborski cesti 42 v Celju. K sodelovanju vabijo tudi otroke in starše, ki svojih otrok nimajo v vrtcih ali pri vadbi v katerem od društev. Letošnja novost je »prijavnina«: vsak udeleženec mora prinesti plastični zamašek.
DŠ
Perke sedm skom
Najbrž ne bi še tako zvei okrepitev dvignila toliko pra vzbudila presenečenja in p vsem prinesla ogromno rad celjskim rokometnim navijai kot jo je vrnitev Dejana Peri Zlatorog.
V doslej še nepojasnj okoliščinah je pred koncem 2003 eden izmed največjih . celjskega rokometa izvedel mora zapustiti klub. Pred k cem tiste sezone je srbski vr ki ima tudi slovensko držav stvo, s fantastičnimi obram mi - predvsem pa nepoza kapetansko držo - poskrbel je Celje Pivovarna Laško pos evropski prvak. Dolgo je okle kam se bo napotil. Službo m ponudila Barcelona. Da bi njej nemudoma prinesel na zmagovalca lige prvakov. Na osvojil še srca navijačev mac skega Veszprema. »Večjega prisega večina gorečih prist celjskega rokometa. Podpis dveletno pogodbo, 22. septer bo napolnil 41 let. Po zaklju igralske kariere bo ostal v kl s tem bo delno popravljena največjih krivic v slovensk športu. Ko si je celjski klub do sicer storil povsem sam . sedmih sezonah bo Perke zn stal pred celjskimi vrati. M njegovo odsotnostjo so bili ž sin in hči ves čas v Celju.
DEAN ŠUS Foto: arhr
Dobri o Solkanc
Med 9. in 12. junijem bo v Španiji evropsko prvenstvo na divjih vodah, precej možnosti, da se zbora najboljših članov udeleži, pa ima celj ski mladinec Simon Brus.
Konec prej šnj ega tedna je bila v Tacnu trenutno najmočnejša tekma na svetu, udeležilo se jo je kar šest sedanjih ali bivših svetovnih prvakov. Bila pa je tudi izbirna za sestavo slovenske reprezentance. Prvi dan je med 98 kajakaši zmagal Daniele Molmenti pred našim šam-pionom Petrom Kauzerjem, tretji pa je bil Brus! Naslednji dan je imel precej smole, tudi zaradi neizkušenosti, kajti komaj je ulovil štart in z nezbra-
Simon Brus
i po lih letih lin
neca ahu, ired-losti :em, iča v
enih leta asov l, da kon-atar, ljan-nba-ibno l, da stalo eval, iu je tudi slov to je Ižar-ni!« ašev al je nbra ičku ubu; ena kem ško-.. Po ova Med ,ena,
TER
/ NT
Nepozabni dvojec, ki ni imel sreče, da bi skupaj igral več kot pet sezon. Morebiti bi Edi Kokšarov sprejel trenerski izziv v Celju, če bi vedel, da se vrača »njegov« Perke. Tako pa se bo poslovil od kluba, Celja, Slovenije ... In tudi od Dejana Periča, ki je napovedal svoj prihod na petkovo tekmo v Zlatorog.
beti pred
»m
no vožnjo osvojil 30. mesto. V finale se je od Slovencev uvrstil zgolj Kauzer. Takoimenovani »slovenski paket« je imel zaradi značaja izbirne tekme še drugo vožnjo, v kateri je Simon Brus zaostal le za Juretom Megli-čem, s časom, ki bi v velikem finalu zadostoval celo za četrto mesto.
Odločitev o potnikih na EP bo padla prihodnji vikend v Solkanu, kjer bosta še dve izbirni tekmi. Simonu dobro kaže, saj je med člani trenutno na tretjem mestu, za Kauzerjem in Megličem, ki pa sta zaradi medalj z lanskega EP že neposredno uvrščena. Med mladinci je prepričljivo prvi, Martin
Sodniška kraja v Treh lilijah
Zlatorog drevi s Krko v gosteh, pojutrišnjem doma
Srebotnik četrti, njuna klubska kolegica iz celjskega KKK Nivo Tonka Kadilnik pa prav tako vodilna.
DŠ
Foto: NINA JELENC
V petek je bil na sporedu zadnji krog v ligi za prvaka pri košarkarjih. V lokalnem der-biju na Polzeli so Hopsi premagali Elektro z 88:70. V ospredju je bil obračun Zlatoroga in Heliosa. Domžalčani so slavili s 76:72, še dolgo pa bo odmevalo, kako so prišli do zmage.
Laščani so fantastično začeli tekmo, saj so si v hipu priigrali več kot deset točk naskoka. Z natančnimi meti in odlično obrambo so prvi polčas dobili s prepričljivih 47:32. V tretji četrtini so gostje zaostajali le za štiri točke, v zadnji četrtini pa je sledila prava drama. Čeprav so jo gostitelji odigrali pod pričakovanji, saj jim igra nikakor ni več stekla, jih je zaustavil predvsem katastrofalen kriterij sodniške trojke Javor, Lovšin in Petek. Predvsem Damir Javor je znova dokazal, da mu je laška zasedba velik trn v peti, saj je bil njegov kriterij več kot očitno naklonjen ekipi Rada Trifunoviča, saj ji je bilo omogočeno izjemno grobo igranje v obrambi. Zadnji krog je odločal o tem, katera bosta polfinalna para končnice, zato bi moralo biti sojenje kvalitetnejše. Trener Aleš Pipan je bil po tekmi upravičeno izjemno besen: »Že kar nekajkrat sem dejal, da o tej problematiki ne smemo govoriti. V Sloveniji je pač tako narejeno, da ko karkoli pošteno poveš, jih dobiš po nosu. Vsi, ki so kaj povedali o tem, so bili maksimalno kaznovani. Vzdržal se bom komentarja tudi tokrat in nasploh do konca sezone. V Sloveniji bomo potrebovali še koga, ki bi o tem povedal kaj več ...« Naj dodamo, da je Damir Javor Laščanom sodil na tretji od zadnjih štirih tekem in venomer so bile velike težave. To pa še ni vse. Danes sta na sporedu prvi tekmi polfinala, Krka - Zlatorog in Union Olimpija - Helios. V Novem mestu pa bo med delivci pravice zopet Javor! Ob njem bosta še Roman Kolar in Damjan Gajšek.
Pipan je pred polfinalom, ki se igra na dve zmagi, dejal: »Na žalost nam je zaradi znanih dogodkov povsem vseeno, koga imamo za nasprotnika!« Četudi bi Zlatorog v petek zmagal, bi ostal četrti, kajti morebitnega kroga treh moštev ne bi bilo zaradi zmage Ljubljančanov pri Krki.
Na boleč poraz pred domačimi gledalci se je ozrl Luka Lapornik, ki je blestel v 1. polčasu: »Nato so nas gostje zelo stisnili na celotnem igrišču, sodniki pa so jim dopuščali izjemno agresivno obrambo. Sporne odločitve so bile vidne prav vsem na tribuni. Helios se je ob tem razigral in tekmo obrnil v svojo korist. Sledi obračun s Krko, ki smo ji bili na zadnji tekmi v Novem mestu odličen nasprotnik. Zakaj ne bi še z malce boljšo igro tokrat slavili? Gremo po presenečenje!« Kapetan Miha Čmer je pripomnil: »Razočarani smo, da tako uspešne
WjLm
Jp-**
tmr ■ L
Aleš Pipan: »V Sloveniji je pač tako narejeno, da ko karkoli pošteno poveš, jih dobiš po nosu.«
sezone nismo kronali z zmago v zaključku lige za prvaka. Morda smo tokrat prehitro visoko povedli. Če v košarki povedeš za petnajst točk ali več, ne pomeni, da si tekmo že dobil. Helios nas je v drugem polčasu ob spornih odločitvah delivcev pravice ujel in na koncu zmagal. Takšen je pač šport. Krki se moramo odločno zoperstaviti.« Svoje občutke je strnil tudi Mitja Nikolič Smrdelj: »Helios je s trdo in fanatično obrambo oziroma s >pretep igro< tekmo obrnil v svojo korist. Mi se nismo prilagodili sodniškemu kriteriju in sledil je poraz.« Jure Pelko je pred današnjim gostovanjem pri Krki optimističen: »Nadejam se, da lahko v polfinalu premagamo Krko, čeprav v letošnji sezoni blesti. Treba bo odlično odigrati v obrambi, vseskozi pritiskati, v napadu pa biti razigran.« Druga tekma je na sporedu v četrtek, morebitna tretja pa v soboto.
Polzelani so v zadnji tekmi vknjižili peto zmago v ligi za prvaka, ko so ugnali »sosede« iz Šoštanja in sezono končali na šestem, Elek-tra pa na osmem mestu.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Zatresle so se roke
Organizacija zaključnega turnirja v odbojki za starejše dečke je tokrat pripadla Odbojkarskemu klubu Bra-slovče. Za mlade domače odbojkarje je bil uspeh že uvrstitev med najboljšo četverico.
Pomanjkanje izkušenj in trema pred domačimi navijači sta bila opazna že na prvi tekmi, ko so klonili proti ŠD Brezovica z 2:0. V ključnih trenutkih tekme so se jim zatresle roke in tako so oba niza v končnici izgubili. Več kot 200 navijačev je v športnem duhu bodrilo skupno 60 tekmovalcev, med katerimi je bil zagotovo tudi kakšen bodoči odbojkarski reprezentant. V boju za tretje mesto so Bra-slovčani pod taktirko Andreja Hribernika ponovno izgubili z istim rezultatom kot na prvi tekmi, z Mariborom. Igralcem ne gre zame-
f t t $ "S M
u»
&
l^i
- -
I i
✓ i
Z leve stojijo Andraž Šoštarič, Luka Volovlek, Januš Vašl, Niko Strahovnik, Grega Šolinc in Jakob Rojnik, čepijo David Sternad, Blaž Plaskan, Nejc Hribernik, Jan Skok, Nejc Strojanšek in Lovro Esih.
riti, saj so se proti tekmecem iz mnogo bolj znanih klubov slovenske odbojke borili srčno in borbeno. Na turnirju so
izbrali tudi najboljše igralce na posameznih igralnih mestih in najboljšega igralca. Odličja je podelil član ACH
Volley Andrej Flajs, zaključni turnir pa je osvojil OK Salonit Anhovo.
AŠ
PANORAMA
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 9. krog: Maribor - Gorenje 30:33 (15:16); Razgor 7, Gregorc 6; Bezjak 10, Manojlovic 6, Gol-čar 5, Medved 4, Miklavčič 3, Gams 2, Svetelšek, Musa, Štefanič 1. Vrstni red: Cimos 53-9, Gorenje 51-11, Celje 3824, Loka 37-25, Maribor 3230, Trimo 31-31.
KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 14. krog: Zlatorog - Helios 72:76; Panic 20, Nikolič Smrdelj, Lapornik 12, Omic 8, Atanack-ovic 7, Pelko 4, Vujasinovič, Dimec, Brodnik 3; Raymond 31, Mali 11, Hopsi - Elektra 88:70; Sviridov 17, Vašl 16, Podvršnik 14, Godler 13, Kobale, Vrsaljko 8, Mijajlo-vic, Sebič 6; Nuhanovič 16, Horvat 14, Bilič 11, Miljkovic 9, Jeršin 8, Lelič 7, Bukovič 3, Lekič 2. Vrstni red: Krka 27, Union Olimpija, Helios 24, Zlatorog 22, Geoplin Slovan, Hopsi 19, Maribor 17, Elektra 16.
NOGOMET
1.	SL, 35. krog: Koper - CM Celje 1:0 (1:0); Osterc (44), Rudar - Nafta 4:0 (0:0); Bratano-vič (64), Grbič (72), Rotman (87), Kelenc (89), Primorje
-	Maribor 1:2 (1:0), Triglav
-	Hit Gorica 1:0 (0:0), Domžale - Olimpija 3:0 (1:0).
2.	SL, 26. krog: Dravinja -Šmartno 1928 1:0 (0:0); Han-kič (70). Vrstni red: Aluminij 45, Interblock 44, Dravinja 43, Drava 39, Mura, Dob 38, Bela krajina 36, Krško 30, Šenčur 22, Šmartno 19.
3.	SL - vzhod, 23. krog: Šentjur - Dravograd 1:3 (0:0); Žibert (47), Čarda - Kovinar 2:0 (1:0), Zreče - Veržej 1:4 (0:1); Celcer (49), Grad - Si-mer Šampion 1:2 (0:1); Dju-ranovič (10), Lazičič (89). Vrstni red: Odranci 52, Si-mer Šampion 47, Kovinar 38, Dravograd 36, Tromejnik 35, Čarda 34, Malečnik 31, Paloma 29, Grad, Stojnci 28, Bistrica 26, Zreče 25, Veržej 22, Šentjur 18.
Štajerska liga, 23. krog: Zavrč - Šmarje 5:0 (2:0), Marles hiše - Mons Claudius 5:1 (1:1); Peer (33), Šoštanj
-	Rogaška 2:1 (0:1); Spaso-jevič (57), Vejizovič (81); Jutriša (40). Vrstni red: Zavrč 65, Šoštanj 55, Šmarje 43, Pohorje 40, Pesnica 38, Marles hiše 33, Podvinci 27, Koroške gradnje, Peca 26, Ormož, Rogaška, Poljčane 22, Mons Claudius 16, Gere-čja vas 15. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 24. 5. KOŠARKA
1. SL, 1. tekma polfinala, Novo mesto: Krka - Zlatorog (18).
Četrtek, 26. 5. KOŠARKA
1. SL, 2. tekma polfinala, Laško: Zlatorog - Krka (20).
www.radiocelje.com
Golaž s hmeljem in z jagodami
Utrinki z mozirskega trga, kjer je Društvo kralj Matjaž pripravilo tretjo golažijado
O eni osnovnih kuharskih veščin, lupljenju čebule, bi lahko napisali roman, v katerem seveda ne bi manjkalo solz. Sploh če je treba olupiti preko sto kilogramov te zelenjave, ki bo po svoje oplemenitila okus govejega mesa. Seveda govorimo o golažu oziroma o omamnih vonjavah, ki so v soboto, na tretji golažijadi, zapolnile mozirski trg do zadnjega kotička.
Letos je kuhalnice vrtelo 25 dvočlanskih ekip. Zdi se, da so bili kuharji, kar se sestavin tiče, enotni samo v govejem mesu in čebuli. No ja, mogoče še par začimb, kot so sol, poper, rdeča paprika, majaron, ampak veliko ostalih, menda bistvenih dodatkov, pa je stvar navdiha. To je na letošnji golažijadi ugotavljala tudi strokovna komisija pod vodstvom Tomaža Vozlja, ki je med pokušanjem presenečen ugotovil, da je v tistem golažu hmelj. »V grobem so bili letošnji golaži dobro pripravljeni. Opaziti pa je, da želijo uporabiti čim več začimb in zelišč, kar se potem odraža v okusu. Bilo je kar nekaj takih, ki so imeli okus bolj po paprikašu kot po golažu. Se pa opaža, da so ekipe vsako leto bolj izpopolnjene in boljše pri pripravi jedi. Vidi se, da se učijo, kopirajo in spremljajo, kaj dela konkurenca. Tudi barvne kombinacije so bile letos veliko bolj usklajene kot minuli dve leti.« V grobem torej pohvala, čeprav velja, da bo pri uporabi dodatkov za pravo simfonijo okusov potrebnega še nekaj treninga.
Po živahnem dogajanju je popoldanska nevihta nekoliko le okrnila letošnjo golažijado.
Tudi sami smo v kotličkih, v katerih je brbotala gostljata rjavkasta tekočina, odkrivali »svašta«, od pirine moke, preko mrtvaških trobent do ore, piva ali kakšne druge sestavine. Da ne bo pomote: nismo taki poznavalci kot člani strokovne komisije, ampak tekmovalci so morali sestavine, iz katerih so pripravili za mnoge kraljevsko jed, obesiti na vidno mesto na svoji stojnici. »Sestavina, ki v golažu zagotovo ne sme manjkati, je dobra volja,« smo slišali. Na drugi stojnici so prisegali na kanček sončnih žarkov,
največkrat pa je bil slišan recept v smislu »golaž kot golaž, samo da je kuhan z dušo«.
Okus z vsebino
Pravila golažijade so precej preprosta. Vsak tekmovalni par po plačilu kavcije prejme 4 kilograme mesa in 4 kilograme čebule, kar je dovolj za 10 litrov golaža, kolikor ga mora skuhati v treh urah. Kavcija za udeležbo je 30 evrov, pripravljeni golaž pa, če imajo bon za dva evra, lahko poskusijo vsi obiskovalci. Zbrane bone, mora jih biti
več kot 40, na koncu ekipe odnesejo do organizatorja, ki tako povrne del kavcije. Organizator priskrbi tudi pribor in kruh, tekmovalna ekipa pa kotel in plin ali drva ter dodatke. Tako je sicer zapisano v pravilih, vendar so poskrbeli še za marsikaj drugega, s katerimi so okrasili svojo stojnico. Tako so privabljali obiskovalce in skušali prepričati komisijo, saj ta ocenjuje tudi samo pripravo. Vino, kruh s posebnimi dodatki, domača specialiteta, v venec spletena čebula; veliko drobnarij je dišalo po »do-
mačem«. Da o šopkih, ki so stali skoraj na vsaki stojnici, ne govorimo. Posebej je navdušil šopek sveže natrganih gozdnih jagod.
Žal je potem, ko so številni obiskovalci pomazali nekatere kotle do čistega, ponagajala narava. Mozirski trg je doživel pravo ploho, ki je motila dogajanje, vendar
Tudi letos so bili kotli kaj hitro prazni. Ampak to ni bil glavni razlog, da je nekuharska ekipa Novega tednika in Radia Celje na dan, ko so v Mozirju ocenjevali goveji golaž, pokušala slasten srnjakov golaž, ki ga je skuhal »Žeronički Stanko«. Kaj hočemo, domači k domačim.
vseh obiskovalcev pomladanski dež ni pregnal. Tudi zato je letošnja golažijada, kot je z zadovoljstvom ocenjeval glavni organizator in idejni vodja Vinko Matjaž, dosegla svoj namen. Bistvo ni v tem, da bi poleg čebule »olupili« obiskovalce, temveč želijo v Društvu kralj Matjaž za oživitev podeželja in trga Mozirje predvsem razgibati dogajanje na glavni trški ulici, ki je z izgradnjo obvoznice in uvedbo enosmernega prometa precej zaspalo. Ker se bojijo, da bi središče zapustilo še več obrtnikov, se v društvu že nekaj časa trudijo dokazati, kako vesel in živahen j e lahko mozirski trg.
Vsekakor so z golažijado dokazali, da Mozirjani znajo in zmorejo. Na srečo Društvo kralj Matjaž obeta. Zadnja sobota v juliju bo menda tista, ko bo po mozirskem trgu spet dišalo, takrat po roštiljadi.
URŠKA SELIŠNIK foto: GrupA
Zmagovalno harmonijo vseh sestavin je letos skuhala ekipa Apartma Orel iz Trnavč, za njimi so se uvrstile Vesele in drzne iz Mozirja, na tretjem mestu pa je pristala ekipa TD Griže.
Dobri kuharji so v Mozirje prišli z vseh vetrov.
Okusu svoje doda tudi stil. - Št. 40 - 24. maj 2011
Je treba kaj dodati? Aja, mogoče malo golaža.
Pravih foto modelov ni manjkalo.
Mis Slovenije Sandra Adam se je objektivom nastavila v starodobnem vozilu in na modni pisti.
Od Aristotela do danes
Na vsega 120 metrih Stanetove ulice v Celju imeniten Dan fotografije
Običajnega celjskega sobotnega sprehajalca, ki enkrat dopoldne pride v mesto, pospremi svojo ljubljeno na tržnico, odnese vrečke v avto, potem pa sede v bližnjo kavarno in »oblaja« vsakega znanca, ki ga že ves teden ni videl, je minulo soboto mesto vsaj nekoliko zbegalo. V Stanetovi ulici so postavili nekakšne čudne stojnice, jo napolnili s starodobnimi volkswagni, po promenadi se je trlo čudnih možicev in dam v še bolj čudnih opravah, vmes pa so kot pobesnele kobilice skakali ljudje s fotoaparati v rokah. In po zraku se je v rafalih širil tisti nadležen zvok, ki pove, da je nekdo pritisnil na sprožilec svojega »fotkiča«.
Dogajanje je »zakrivil« celjski Fotosalon z agencijo Ojla, oba pa sta povezana z Edijem Masnecem, nekoč fotoreporterjem našega tednika, kasneje lastnikom agencije Dober dan, dubrov-niškim častnim občanom, ki se je zadnja leta spet vrnil h koreninam - fotografiji kot prvi in največji ljubezni svojega življenja. Masnec je, potem ko je lani v Stanetovi ulici odprl Fotosalon, v kate-
rem skrbi za redne fotografske razstave, izobraževanja in trži fotoshootinge na priložnostnih izletih in potovanjih, zraven pa poskrbi še za izobraževanje nado-budnežev, v Celju pripravil Dan fotografije.
Če bi zgolj naštel, kaj vse se je med deveto jutranjo in drugo popoldansko dogajalo v eni sami pogosto tako pusti in zapuščeni celjski ulici, bi porabil preveč prostora. Zato
le nekaj besednih in nekaj fotografskih utrinkov - kot se pač za dogodek, kot je bil in kakršnih si še želimo, spodobi. Predstavili so mehansko voden fotoaparat na balonu, v Pelikanovem fotografskem ateljeju pripravili vodene oglede, na ulici so se vrstili ulični plesi, koncert skupine Chateau, pa harmonikarske-ga virtuoza Zorana Zorka, modne revije, predstavili so poročni par, ki se bo vzel na sanjski poroki v Dubrovniku sredi septembra ... Vmes so »koracljali« otroci in že kar nekoliko zbegane mamice, ki so jih lovile za rokav, fotografi, okoli sto jih je prišlo iz vse Slovenije, kar 40 iz Kopra, pa so s pridom in nenehno izkoriščali možnosti za fotografiranje. Motivov pač ni manjkalo. Mladenke v starih kopalnih oblekah,
Na modni reviji z Adrenalinčkom je zlasti mladim poskočil adrenalin.
Na priložnostni fototržnici »ni bilo, da ni bilo«. Od stare leice do aparatov na meh in novodobnih »digital-cev«.
Kopalke nekoč ... in danes. Ob Savinji.
za katerimi je marsikdo odšel kar ob Savinjo, pa v starodavna oblačila oblečeni igralci trnoveljske Zarje, ki so se se sproščeno sprehajali po prizorišču, ponudba na sejmu stare in najnovejše fotografske opreme, za krono še parada »mamic« s starodobnimi vozički in »fo-toshooting« z mis Slovenije Sandro Adam, ki se je objektivom nastavila v starodob-nem avtomobilu.
Ob tem so v Fotosalo-nu pokazali še fotografsko
inštalacijo dijakov celjske srednje šole za medije in razstavili fotografije našega obetavnega fotoreporterja Tima Einspielerja. Opravičujem se, če sem na še kaj pozabil. Ah, ja - ogledal sem si camero obscuro, s katero celjski študentje že vrsto let, tudi v delavnici Celje Fokus, ki so jo predstavljali, dokazujejo, da je fotografija med nami že od Aristotelovih časov in da je pravzaprav ta preprosta naprava vse, v kar se je razvila današnja
digitalna fotografija. In še kak kolaček iz Hrustljave skušnjave sem pojedel. Pa tudi to še ni bilo vse. Ogledal sem si res stare, stare fotoaparate in cedil sline ob njih bolj kot ob novodobnih »digitalcih«. Pa nekaj foto monografij sem prelistal ... Potem pa je bila ura dve. Domov je bilo treba. Na kosilo. Kot se Celjanu, ki se je pregrešil in šel v soboto zjutraj v mesto, spodobi.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Zmešnjava s prodajo tujega stanovanja ...
... se je z okrožnega prestavila na okrajno sodišče
Na celjskem okrajnem sodišču se je včeraj nadaljevalo sojenje šmarskemu notarju Sergeju Rojsu, ki mu očitajo nevestno delo v službi. Kot smo že poročali, naj bi sestavil dve kupoprodajni pogodbi na podlagi ponarejenih dokumentov. Gre za primer, ko sta Ivan Vučina in Iztok Perčič pred leti Cirilu Zeliču prodala tuje stanovanje za kar 250 tisoč evrov. Oba sta bila zaradi goljufije že obsojena na visoki zaporni kazni, za Rojsa pa še ni znano, kako sta ga Vučina in Perčič sploh vpletla v eno največjih goljufij v Sloveniji.
Pred sodnico je stopil Ciril Zelič, ki so ga zasliševali dobro uro, predvsem o tem, kako je sporno stanovanje kupil, ne da bi si ga pred tem sploh ogledal. Zelič namreč trdi, da je denar izročil Perčiču v notarjevi pisarni, vendar je pri tem kup nejasnosti, saj notar trdi, da iz-
Sergej Rojs je takole prikorakal na sodišče, kjer sta ga pričakala kar dva zagovornika.
ročitve denarja sploh ni videl, čeprav je v pogodbi zapisano, da ta začne veljati s plačilom. Rojs naj bi v vsej zadevi nasedel dvakrat. Prvič pri prodaji stanovanja domnevnega lastnika (za katerega se je z lažnimi dokumenti predstavljal Vučina) Perčiču, drugič pa pri prodaji taistega stanovanja od Perčiča Zeliču. »Če bi vedel, da imam opravka s kriminalcem, ne bi šel v ta posel,« je bil jezen Zelič, ki ga je med pričanjem moral večkrat miriti njegov pooblaščenec Marjan Feguš. Ta je v sodni dvorani večkrat vzrojil, saj je po njegovih besedah obravnava zašla s prave poti. Menil je, da sta mu Rojso-va odvetnika postavljala nepotrebna vprašanja, ki so vezana na sodni postopek zoper Vuči-no in Perčiča, ki je že zdavnaj dobil epilog, in ne na obtožbe, ki se očitajo Rojsu.
Izza zapahov pa so na sodišče vklenjenega pripeljali
tudi Iztoka Perčiča, ki je
vso krivdo za goljufijo zvrnil na Zeliča, na Feguševa vprašanja ni želel odgovarjati, o denarju, ki naj bi ga prevzel v notarjevi pisarni, pa nima pojma. Rojs, ki se na začetku sojenja ni želel zagovarjati, je tokrat dejal, da je svoje delo opravljal vestno in pošteno, da pa je bil v vsej situaciji zaveden predvsem zaradi ponarejenega potnega lista. Sojenje je včeraj trajalo več ur, nadaljevalo naj bi se konec junija.
SŠol, AŠ Foto: SHERPA
Sodnica je včeraj zaslišala tudi Jožefo Feldin, ki je bila vrsto let zaposlena pri notarju Rojsu. Kaj bistvenega ni povedala, razen tega, da sta z Rojsom dobro sodelovala in da je bil pri svojem delu vedno natančen.
Rop banke v Vitanju. Drugič.
Banka v Vitanju spet tarča roparjev
Kaj ima Vegrad s peno in z vodico za britje?
Zatem ko je Bojan Poplaz v priporu izvajal poskuse, je ostal še brez vezalk ...
Pred dnevi smo pisali, da je Bojan Poplaz, ki mu očitajo, da je na vrata Vegradove stavbe lani obesil ročno bombo, zagotovo eden zanimivejših obtožencev na celjskem okrožnem sodišču. V priporu je namreč preštudiral goro zakonov (tudi fizikalnih) ter predpisov in se na tak način dodobra spoznal s slovensko zakonodajo (Poplaz je nemški državljan). S tem znanjem želi ovreči obtožbe, da je on tisti, ki se je 1. septembra z bombo sprehajal po Vegradu. Po zadnji sodni obravnavi pa se mu je zgodila zanimiva stvar.
Kot je znano, je Poplaz na sojenju poskušal dokazati delovanje fizike predvsem pri izgorevanju dveh cigaret, ki sta bili na eksplozivni napravi. Njuno dogorevanje bi namreč povzročilo eksplozijo, vendar sta cigareti ugasnili istočasno in na istem mestu, zatorej do velikega poka ni prišlo. Zato je Poplaz kar v priporu izvajal empirični poskus. Pokuril je škatlici Marlboro cigaret. In če se tako početje morda
zdi komu smešno, ga tako ne dojema Poplaz, saj meni, da bi lahko ovrgel nekatera mnenja, ki so jih postavili tožilci v obtožnici in izvedenci na sodišču. S cigaretami, z izolirnim trakom in s stekleničko z vodico po britju in pri podobni temperaturi, ki je bila 1. septembra v Vegradu, je z večurnimi fizikalnimi preračunavanji v termodinamiki dokazal, da cigarete pač ne bi mogle nikakor pregoreti do konca. Ali je storilec to vedel in torej ni imel namena vreči Vegrada v zrak?
Toda zakaj je Poplaz sploh izvajal poskus, če trdi, da v Vegradu ni bil? »Moj cilj ni obramba proti očitanemu dejanju, saj za to nisem odgovoren in tako dejanja nimam kaj zagovarjati. Moje orožje sta papir in >tinta<, ne pa eksplozivna sredstva. Gre le za to, da dokažem, na osnovi katerih izmišljenih podatkov in konstrukta se izvajajo dokazi pristransko in manipulativno! Zakaj se krši zakon v škodo obtoženega? Zakaj se laže?« se sprašuje Poplaz. Kljub zelo
pravosodnih policistov, kar pomeni, da je zanj izdelana ocena, ki ga verjetno opisuje kot nevarnega pripornika. Po prebranem v medijih se je očitno kdo iz uprave za izvrševanje kazenskih sankcij odločil, da pripori vendarle niso laboratoriji, čeprav bi Poplaz s fizikalnimi poskusi marsičesa naučil tudi nekatere izvedence ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Banka v Vitanju je bila včeraj ponovno tarča oboroženih roparjev. Roparja naj bi v banko prišla okoli pol desete ure dopoldne, koliko denarja sta odnesla, po do zdaj zbranih podatkih ni znano.
Policija o podrobnostih ne govori, tudi ne o tem, ali sta uslužbencem morda celo grozila ali koga poškodovala. Vitanjsko banko, gre za poslovalnico Banke Celje, sta prav tako dva moška oropala že pred desetimi leti. Do danes ju še niso izsledili, kot tudi ne ukradenega denarja. Takrat sta roparja kar s čeladama in v delavskih oblačilih ter s hrvaškim naglasom grozila in odnesla približno šest milijonov tolarjev in se odpeljala z motorjem za kros. Med ropom naj bi
Kriminalisti še vedno iščejo roparje pošte na Lavi, bank v Vojniku, Vitanju, Žalcu in Šmartnem ob Paki ter pošte v Dra-mljah.
bila dokaj agresivna, eden naj bi celo ustrelil, ranjen ni bil nihče. Policija je bila na kraju le devet minut po sprožitvi alarma, toda roparja sta bila hitrejša.
Včerajšnja roparja sta bila oblečena v temno modra oblačila in obuta v svetlejše modre čevlje. S kraja sta se odpeljala z osebnim avtomobilom Volkswagen Passat svetlo sive barve. Policisti so takoj po ropu postavili tudi zapore na okoliških cestah.
AŠ
Foto: SHERPA
Še poznate pravila?
Slovenske avtošole so aprila organizirale brezplačna predavanja o problemu prevelike hitrosti pri vožnji, enaka predavanja bodo tudi od 27. junija do 4. julija. Upravna enota Celje bo v ta namen v prostorih Izpitnega centra za vozniške izpite Celje na Ljubljanski cesti omogočila brezplačna testiranja cestnoprometnih predpisov vsem, ki bodo želeli to storiti brezplačno. Testiranja bodo to sredo in četrtek od 8. do 10. ure ter od 28. do 30. junija prav tako od 8. do 10. ure. Na tak način bodo vozniki preizkusili svoje znanje.
Bojan Poplaz. Bo dokazal svojo nedolžnost?
dodelani raziskavi s cigaretami, podprti tudi z grafi, mu poskusa v sodni dvorani sodnica namreč ni dovolila. So ga pa presenetili dan kasneje, ko smo se mediji razpisali, da je obtoženi v priporu izvajal poskuse. Vzeli so mu peno in vodico za britje, selotejp, izolirni trak, vezalke in tudi rezultat njegovega poskusa. Tudi cigarete, s katerimi je izvajal teste. Poplaz je namreč v celjskem priporu eden najbolj varovanih pripornikov oziroma pod budnejšim nadzorom
Petkov pogled na celjski mestni park. (Foto: TimE)
V	parku spet droge
V	petek so bili v celjskem mestnem parku tudi policisti, prodajo alkohola mladoletnim pa so preverjali tržni in zdravstveni inšpektorji. V dveh trgovinah v Celju so ugotovili, da so alkohol mladoletni uspeli kupiti, v eni je mladoletnik pokazal celo ponarejen osebni dokument. Kaznovali so tudi lastnika dveh gostinskih lokalov, kjer so alkohol točili najstnikom. V parku so ukrepali zoper dva kršitelja javnega reda in miru, kar sedemkrat pa so morali kriminalisti posredovati zaradi drog.
Zgodba o Xiao Qin
Na enem od obiskov mi Xiao Qin reče: »Seveda vidiš nasmeh na mojem obrazu, a ne moreš videti, kaj se skriva v mojem srcu.« »To je res,« rečem, »povej.« Zdaj se srečujeva že malo več kot osem mesecev. Neredno, ker sem mnogokrat zunaj mesta, a ko sem v Nanningu in sem popoldne prost, pridem na klepet.
Zdaj jo kličem Xiao Qin, xiao kot mala, vzdevek, ki ga uporabljaš za prijatelje. Rad jem vroči lonec oziroma hotpot z njo in njenimi sosedi in še bolj sem vesel, da je to »sramežljivo skromno dekle«, kot bi se nekoč opisala, zdaj zelo sproščeno s svojo angleščino.
Vem, da prodajalnico kave, v kateri dela, zapirajo, in vem, da težava ni v tem. Xiao Qin pravi: »Moj šef je zelo prijazen. Da, tukaj zapira, ker prostor ne prinaša dovolj denarja, a njegova prodajalna v Shenzhenu dela bolje in vabi me, naj pridem delat tja. Morda bo plača enaka, a morda bo tudi dela malce manj in dobila bom stanovanje - sobo - in hrano. Ni popolno, a je mnogo bolje kot delo v tovarni. Lahko bom prihranila.«
Vedno se smejiva, ko se pogovarjava o tem, kaj vse njen šef zahteva od nje. Zanj ni le prodajalka, temveč tudi tajnica, osebna asistentka ... Zares je dober do nje - spoštuje jo, zaupa ji, ne kriči nanjo, zaradi napak ji ne trga od plače - a zdaj se tudi zavedam, da je tovrsten - torej »večdimenzionalen« - odnos med šefom ter uslužbencem tu zelo pogost. Zame so črte med stranema (in profesionalnim ter prijateljskim
odnosom) zabrisane, nejasne. Mojim prijateljem so povsem očitne.
»Torej, težava ni v delu. Tu si bila najprej srečna, a zdaj ti je dolgčas in želiš si premika naprej. In tvoj šef ti ponuja delo v Shenzhenu, a ne v tovarni, temveč podobno kot tule, kar se zdi popolno. Kje se skriva težava?«
»Moj fant in jaz.«
Nekoč jo naivno vprašam: »Se imata zelo rada?« Dobro se spominjam njenega premišljenega in resnega odgovora: »Da, zelo.« »Saj sta še skupaj, je tako ...?« »Ne gre za to ...« In sledi razlaga. Njen partner je prijeten fant z »manirami«,
voznik tovornjaka. Strinjata se, da bi bilo bolje zanj, če zamenja službo. Oba bi rada našla zaposlitev v Shenzhenu, kajti tako bosta lahko tudi ostala skupaj. A njegovi starši je ne marajo. »Njun edinec je in pravita, da sem presuha, da ne bom imela otrok. A resnica je, da želita najboljše dekle zanj in da sta si vbila v glavo, da jaz nisem najboljša. Nikoli me nista spoznala. On se bori zame - zaradi mene se je sprl s starši, kar je slabo. Misli, da je bolje, da ne spoznam njegovih staršev, ker bo le še huje. Jaz pa mislim, da me bosta lahko vzljubila le, če se srečamo. In mislim tudi,
da če nama uspe priti v Shenzhen - ne glede na to, če bo našel službo tam ali ne - če ne bova živela skupaj, brez blagoslova njegovih staršev - bo to slabo za naju. Morda se bova morala raziti.« Zadnji del pove z jasnim, neoklevajočim pragmatizmom, ki ga občudujem, a seveda v njeno srce ne vidim.
V Nanningu obstajajo premnoge plasti odnosov med moškimi in ženskami: seveda je prisotna prostitucija (veliko je aidsa). Tu so ženske, ki so ulovile »kolonialistič-ne« zahodnjake, ali obratno (in tudi v tem segmentu zgodbe so plasti). Tu so dekleta in fantje, trenutno odrezani od družin, z začasno službo, v čakanju boljše prihodnosti, v zelo »prostih« zvezah. In potem so tu posamezniki kot Xiao Qin: moderno dekle s srednjimi možnostmi in, vsaj zame, z relativno tradicionalnim srcem.
»In težava je to, da nimava veliko časa. Če ne spoznam njegovih staršev zdaj, kmalu, preden grem, ne vem, kdaj se bo to zgodilo. Ne vem, kdaj jih bom lahko prepričala. Morda se bomo lahko srečali šele mnogo kasneje. Prepozno. A on noče tega srečanja zdaj - in tako sem zaskrbljena. Kako se bo to končalo?«
Xiao Qin odhaja v Shenzhen tri tedne pred mojim odhodom s Kitajske.
»Kar naprej se le poslavljam, prav smešno je,« rečem in ona odgovori skoraj z nasmehom: »Pravzaprav ni zares smešno.« In moram se strinjati.
Kasneje se srečava na QQ-ju. Zaposlena je in njen šef ji spet daje dodatna dela. »Moram vzpostaviti internetno prodajo kave in uči me, kako upravljati s trgovino.« Smejeva se z izmenjavanjem QQ-jevih smehljajev, a mislim si - verjetno si to misliva oba - da ji šef v resnici ne »daje« le dodatnih muk, temveč dodatno znanje. In to je dobro. Zdi se mi, da ni nič novega - nič slabega - glede razmerja s fantom. Pošlje več smehljajev. In seveda tudi skozi ta elektronski smehljaj ne morem videti. Ali pa lahko: upanje. In mislim si: vsakdo, ki premore upanje, ima srečo.
Tri tedne kasneje se po naključju »srečava« na internetu prav na isti dan, ko njen fant preneha delati v prejšnji službi in dobi novo, relativno blizu nje, s stanovanjem blizu nje. Plača bo manjša, a časa bo imel več - in skupaj sta.
Rad imam zgodbe s srečnim koncem, čeprav seveda konca ni, dokler traja življenje. Morda je ravno to največja sreča.
PETER ZUPANC Foto: arhiv PZ
V mesecu maju nas sodelavec Novega tednika, Peter Zupanc, doma s Polzele, v feljtonu o Kitajski seznanja s to oddaljeno deželo. Obiskal jo je večkrat, nazadnje je v njej preživel več kot leto dni. Sprehod po Kitajski bomo sklenili prihodnji torek z zadnjim delom feljtona pod naslovom: Supersila, da ali ne?
RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
e in male
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuhareke bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuhareke hukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje i/^.	Podpl!:-
HITRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. | Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | ■ 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
Eti ri
jTTzr

\ tudi letNiik 2011 /TH ---=■---TV-OKNO! ^
FT i
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NAROČILNICA
l!M'ilU'l!IIH
Prešernova 19 3000 Celje
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
18
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Mladi parlamentarci pri predsedniku države
Toplo sončno jutro je sprejelo udeležence otroškega parlamenta občin Šentjur in Dobje, ki so se popeljali v Ljubljano na ogled parlamenta, kjer nas je čakalo veliko presenečenje. Sprejel nas je predsednik države Danilo Türk. Šolarji so bili nad presenečenjem zelo navdušeni.
Sprejem pri predsedniku države je bil zelo prisrčen in sproščen. Sprejel nas je v velikem salonu, kjer se odvijajo visoki državni sprejemi, se podeljujejo odlikovanja in sprejemajo poverilna pisma raznih ambasad. Po pozdravnem govoru in tudi navdušenju predsednika nad našimi šolarji je sledilo skupno fotografiranje. Dobre pol ure so naši šolarji klepetali s predsednikom, ki jih je povpraševal o njihovi šoli, uspehu in tudi o tem, kaj jih moti v naši družbi in kaj bi spremenili. Čas
ob soku in piškotih je hitro minil. Predsednik je šolarjem naročil, naj se čim več ukvarjajo z ekologijo, naj čuvajo lepote naše domovine, v prometu naj skrbijo za varnost svojih življenj, saj so neprecenljive vrednosti. Po končanem razgovoru nas je povabil še na ogled predsedniške palače. Bili smo eni redkih, ki smo si lahko pogledali zlati salon, kjer se odvijajo srečanja s tujimi predsedniki v dvoje brez prisotnosti javnosti.
Veseli in nasmejanih lic smo se napotili še v slovenski hram demokracije. Po zgodovinskem pregledu naše poti v samostojnost smo odhiteli še na ogled kraške podzemne lepotice Škocjanske jame. Rahlo utrujeni in polni vtisov smo se vračali v naš Šentjur.
AK
Osnovna šola Vojnik ima talent
Na OŠ Vojnik so že drugo leto organizirali prireditev OŠ Vojnik ima talent. Z njo želijo vzpodbuditi učence, da pokažejo svoje sposobnosti, ki pri samem izvajanju pouka velikokrat sploh ne pridejo do izraza.
V četrtek, 12. maja, je prireditev, ki je potekala v Kulturnem domu v Vojniku, privabila zelo veliko število gledalcev in poslušalcev. Predstavilo se je petdeset učencev v devetih različnih točkah, svoje dobre sposobnosti pa so pokazali tudi povezovalci programa. Strokovna komisija, sestavljena iz učiteljev šole, je izbrala tri najboljše točke, med finalisti pa so »zvezdo« večera izbrali poslušalci v dvorani. Največ glasov je prejel Niko Armič iz Lemberga, učenec 2. razreda, ki je na zaključku še enkrat navdušil dvorano s svojim petjem in prijetnim nastopom.	MILENA JURGEC
Niko Armič je zmagal med nastopajočimi talenti.
Modna revija z eko oblačili
Učenke petih razredov smo v Pilu opazile natečaj Moja eko obleka in ga takoj prebrale. Zelo nas je navdušil. Ugotovile smo, da moramo na A4 list iz odpadnih stvari izdelati čim bolj izvirno obleko. Takoj smo se lotile dela. Vsaka je svojo idejo prikazala na listu. Pri tem nam je pomagala učiteljica Zala Valenčak, ki je skice tudi poslala na revijo Pil. Po približno enem mesecu smo dobile sporočilo, da smo med finalisti. Bile smo tako vesele, da smo kar zavriskale.
Naslednji dan smo se takoj lotile dela. Izdelati smo morale vsaka svojo obleko po idejni skici. Z veliko truda nam je le uspelo. V soboto, 2. aprila, smo se odpravile v Koper na modno revijo, da predstavimo svoje obleke. Modeli smo bile kar same. Ko smo prispele, smo začele z vajo hoje. Čez eno uro in pol smo se odšle uredit za modno revijo. Kmalu smo prišle na vrsto. Ko smo nastopile vse, smo morale še nekaj časa počakati na razglasitev rezultatov. Vse smo bile zelo napete.
Najprej so razglasili »tolažilno zmagovalko«. To je bila ena izmed nas - Nika. Vse smo bile zelo uspešne (tako so vsaj pravili nekateri). Zelo pa nas je presenetila tudi naša učiteljica Zala, ki nas je gledala in vsaki podarila šopek cvetja. Domov smo odšle z nasmejanimi obrazi. Imele smo se zelo lepo in upamo, da se bo to še kdaj ponovilo.
NIKA ŠTRAUS, LINA ZORE IN KLARA RIBIČ, 5. b OŠ Petrovče
Obisk pravljičarke Anje Štefan
Sredi aprila smo se lahko naužili pravljičnih dobrot, ki jih je na našo šolo prinesla pisateljica, pesnica in pravljičarka Anja Štefan, gostja letošnje podelitve bralne značke na OŠ Šempeter in tako smo še prav posebej slovesno obeležili 50-letnico gibanja Bralna značka.
Vrhunc na državno
Na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtome-hanikov Savinjske doline v Ločici ob Savinji so pripravili 43. občinsko kolesarsko tekmovanje občine Žalec Kaj veš o prometu.
V teoretičnem delu z vprašanji o cestnoprometnih
predpisih, opremi kolesa in etiki v prometu ter praktičnem delu z ocenjevalno vožnjo na prometnih površinah ter v spretnostni vožnji na poligonu se je pomerilo 28 učenk in učencev štirih osnovnih šol občine Žalec (OŠ Griže, Petrovče, Šem-
peter in II. OŠ Žalec). Med ekipami je pri mlajših (6. in 7. razred) zmagala OŠ Griže, pri starejših (8. in 9. razred) pa OŠ Šempeter. Med mlajšimi je posamezno zmagal Domen Sevnik iz OŠ Griže, med starejšimi pa Jernej Vrhunc iz OŠ Šempeter, ki se bo 28. maja udeležil 20. državnega tekmovanja v Ljubljani.
TT
Na šoli smo organizirali dve srečanji s pisateljico, in sicer za učence od 1. do 5. razreda ter za učence od 6. do 9. razreda. Bralno značko je letos osvojilo 219 otrok, kar je skoraj 80 % vseh otrok na šoli.
S to prireditvijo smo zaključili letošnje branje za bralno značko ter posebej nagradili 21 učencev 9. razreda, ki so bralno značko v času šolanja osvojili vsako šolsko leto.
Pravljičarka Anja je otroke animirala, da so aktivno sodelovali pri njenem pripovedovanju. Skupaj z mlajšimi otroki je pela pesmi, reševala uganke, kovala rime, starejše pa je popeljala v svet pravljic iz celega sveta. Tako smo skupaj odkrivali, kako so živeli včasih, kako otroci živijo na drugem koncu sveta. Z njo pa so opravili tudi kratek intervju.
Otroci so s pisateljico in pesnico Anjo Štefan uživali, saj jih je s svojim izvirnim in doživetim pripovedovanjem popeljala v svet besede, ki ima še kako veliko težo in pomen v našem življenju, na kar pa ob nenehnem vsakodnevnem hitenju včasih kar pozabimo.
KATJA ZAVRŠNIK
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Počastili velika praznika
Pred kratkim smo v naši občini Štore počastili dva velika in izjemno pomembna praznika - 70. obletnico ustanovitve OF in 66. obletnico dneva zmage. Oba praznika sta del naše pomembne preteklosti in do obeh je treba nedvomno gojiti spoštljiv odnos.
Med drugim smo obiskali partizanske grobove, ki jih je na območju naše občine kar precej. Eden izmed njih je grob vojaka ruske Rdeče armade v Javorniku nad Štorami. Ob tej priložnosti smo v Štore povabili tudi predstavnika veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani, kjer smo se s položitvijo cvetja skupaj poklonili padlim partizanom in ak-
tivistom OF. Ruski gost Andrej S. Mjasnikov je v svojem prisrčnem nagovoru izrazil tudi hvaležnost ruskega naroda in države do Slovenije in tistih, ki za padle ruske vojake tako lepo skrbimo in ki ohranjamo to pomembno zavezništvo slovanskih narodov v skupni borbi proti fašizmu in nacizmu.
V Štorah pa smo ob tej priložnosti proslavili še en pomemben dogodek. V Kompolah nad Štorami smo pri Ocvirkovi domačiji odkrili obnovljeno spominsko obeležje iz časa NOB.
SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranskih organizacij občine Štore
Dijakinje Srednje zdravstvene šole Celje z mentorji in ravnateljico Katjo Pogelšek Žilavec
Državno tekmovanje za priznanje Angele Boškin
Grob vojaka Rdeče armade v Javorniku nad Štorami smo obiskali skupaj s predstavnikom veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani Andrejem S. Mjasnikovom.
V okviru svetovnega dneva zdravja je bilo letos že 16. državno tekmovanje srednjih zdravstvenih šol Slovenije na temo Motnje hranjenja za program tehnik zdravstvene nege oziroma zdravstvena nega in 8. državno tekmovanje za bolničarje/nego-valce na temo Nega in oskrba varovanca v domačem okolju.
Dijakinje so tekmovale za priznanje Angele Boškin, ki velja za prvo izšolano medicinsko sestro pri nas. Tekmovanje je bilo 8. aprila na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec, ki je bila odličen gostitelj. Da dijaki Srednje zdra-
vstvene šole Celje niso od muh in da dobra pripravljenost s pravo mere sreče pusti tudi dobre rezultate, so dokazali z osvojitvijo priznanj. Iz programa tehnik zdravstvene nege oz. zdravstvena nega je Karmen Seljak, 4. a, osvojila zlato priznanje, Anja Poličnik, 4. c, in Maša Zavolovšek, 3. c, sta osvojili bronasto priznanje, njihova mentorja sta bila Polonca Kačičnik in Peter Čepin Tovornik. Iz programa bolničar/negovalec je bronasto priznanje osvojila Katarina Užmah, 3. fb, pod mentorstvom Marije Bec.
PETRA MRZDOVNIK
Na izletu s starejšimi
V krajevni organizaciji RK v Mestni četrti Savinja smo kot vsako leto organizirali izlet za vse krajane, ki so stari nad 70 let. Izlet je bil 12. aprila. Tokrat je bil malo drugačen, ker smo se odpeljali v bližnji, a vendar neznani kraj Radeče, pravzaprav v Zagrad in Jagnjenico.
Ustavili smo se pri čarodeju Branku, ki nam je predstavil svoje čarovnije, ki smo se jim do solz nasmejali. Pri Branku smo si tudi ogledali razne živali, rdeče ribice, zajčke, piščance, ki nimajo perja, kačo in še kaj. Ogledali smo si cerkev svetega Petra, to je župnijska cerkev, ki je bila ustanovljena že leta 1618. Takrat je stala že kamnita
gotska cerkev z lesenim zvonikom. Od te cerkve je ostal prezbiterij, ki je sedanja zimska kapela, posvečena Mariji Brezmadežni. O tej zgodovini nam je razlagal gospod Zdravko, ki je nadomeščal župnika Mira Berglja, ki je bil tisti dan odsoten. Potem smo se odpravili na zasluženo kosilo pri Ježu, kjer nas je že čakal naš čarodej Branko. S svojimi inštrumenti je igral res odlično, kot pravi čarodej, in nisem si mislila, da bomo še zaplesali.
Smo mestna četrt s pretežno starejšo populacijo in letos je bilo 13 krajanov starih 70 let in 19 krajanov, ki so in bodo letos stari 80 let. Imamo krajanko, staro 102 leti. To je
gospa Marija Jakob. Moja soseda, ki se je udeležila izleta, ima letos 90 let in gre vsak dan po srčni poti in ob Savinji nazaj. Na izletu je bilo veliko tudi tistih, ki so stari nad 70 let in 80 let. Vsi udeleženci so bili zadovoljni in veseli smo se vračali, polni lepih spominov. Na koncu smo si ogledali še Rimske Toplice, tam nas je sprejela prijazna mladenka in nam razkazala vse tisto, kar se je dalo pokazati, ker še ni vse dokončano. Hvala Mestni četrti Savinja in društvu upokojencev Muzejski trg za materialno pomoč za izvedbo izleta, ker ga brez njihove podpore ne bi bilo.
MARIJA JALŠOVEC, predsednica RK
Na Zusmu kljub slabemu vremenu
Pri čarodeju Branku
Planinsko društvo Žusem je 27. aprila organiziralo že 4. tradicionalni pohod na Žusem. Kljub napovedim slabega vremena se je na zbirnem mestu pri Turistični kmetiji Žurej v Javorju zbralo lepo število pohodnikov.
Pohoda, uvodnega odkritja in blagoslova panoja planinskih poti Planinskega društva Žusem se je udeležilo okrog 350 pohodnikov in simpati-zerjev društva. Pano je blagoslovil slivniški župnik Marko Šramel. Javnosti in zbranim pohodnikom pa sta ga odkrila predsednica društva Bernard-ka Škrjanec in predsednik KS Loka Srečko Krajnčan.
Po končanem slavnostnem delu je zastavonoša odprl pohod po t.i. panoramski poti z dvigom trobojnice, kot je že v navadi pri vseh pohodih na Žusem. Po prečkanju travnika smo zavili levo v gozd, pot nas je kmalu pripeljala do t.i. napajalnika, kjer smo lahko obogatili naše zaloge pitne vode. Kmalu nas je pot pripeljala do precej zahtevnega klanca z zanimivim imenom Kurčev hrib. Razpoloženje pohodnikov med potjo je bilo precej bolj vedro od vremena, ki nas je vsake toliko časa poškropilo s kakšno kapljo dežja. Prva postojanka, kjer smo se po-
hodniki lahko okrepčali in se še dodatno razvedrili, je bila pri Pušn šanku pri Užmahu, kjer smo pohodniki vedno dobrodošli in nam dobro postrežejo.
Pot smo nadaljevali po lepo markirani poti do Ravnih njiv, kjer so za okrepčilo in dobro voljo poskrbeli člani planinskega društva. V nadaljevanju smo po nekaj minutah prispeli do vrha, do mesta, kjer bo stal Stolp ljubezni in kjer smo se lahko vpisali v vpisno knjigo. Po nekajminutnem kramljanju na vrhu smo se vedrih obrazov in prešerno razpoloženi odpravili do lovskega doma, kje so nam postregli z okusnim pasuljem in pijačo. Ob zvokih domače glasbe smo se zabavali dolgo v noč.
SM
Če nam bo tudi letos vreme tako naklonjeno, kot nam je bilo lani, bo učna ura na zelenem travniku s Franiko Burjan (na sredini) poučna in prijetna.
Z Zelenim valom na izlet pod Gozdnik
Pred vami je prvi kupon za tradicionalni izlet z oddajo Zeleni val Radia Celje in z voditeljico Matejo Podjed. Pridno izrezujte kupone tudi v naslednjih številkah našega časopisa, vse do 14. junija, in jih izpolnjene s točnimi podatki pošiljajte na naš naslov.
V sredo, 15. junija, med 11. in 12. uro, v času oddaje Zeleni val, bomo izžrebali štirideset potnic - upamo, da tudi kakšnega potnika,
Kupon št. 1
M/.
Ime
«¡Ura«**
Priimek
Naslov
Telefonska številka
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.
www.radiocelje.com
v Celju krenili rožnatemu dnevu naproti.
Izlet organizira naša medijska hiša in poskrbi za prijetno strokovno, zabavno in kulinarično plat dneva, ki se bo za izletnike končal z odhodom avtobusa izpod Gozdnika, kjer bo naš končni cilj, nazaj v dolino. Dan pa bo prinesel še številna presenečenja in postanke na poti, ki jih ne gre izdati kar v eni
sapi. Čarobno bo že to, da boste potniki izleta (letošnji bo deveti po vrsti, oddaja pa je stara štirinajst let), ki se oglašate voditeljici oddaje Mateji Podjed prav z vseh koncev Slovenije, spoznavali drug drugega, stkali in prepletli vezi, ki vas bodo še dolgo spominjale na ta dan pred skorajšnjim koncem pomladi in bo vaš klic poletju slišati po vsej deželi.
ljubitelja zdravilnih rožic, ki se tudi vsako leto znajde v zeleni karavani - da bi nato v soboto, 18. junija, ob 8. uri z avtobusne postaje
www.noyitednik.com
Ekoval
Savinjske
zelene, okolju prijazne regije
Prihodnost je v samooskrbi
Skrb za okolje, usmerjenost v trajnostni razvoj in iskanje ljudem in naravi prijaznih rešitev so še vedno vodilo vseh, ki ne mislijo le na danes. Na četrti regijski delavnici, ki je bila 16. maja, so bili tako znova predstavljeni primeri dobrih praks občin, vključenih v Savinjsko regijo - Ekoregijo. S temi se lahko pohvalijo v občinah Dobrna, Zreče in Žalec, ki so svoje delo na tem področju predstavile tudi v oddaji Eko val na Radiu Celje.
S sodobnimi, okolju prijaznimi pristopi je naravnana prihodnost Občine Dobrna. Zupan Martin Brecl je kot zgledno navedel urejeno področje ravnanja z odpadki in vključenost v RCERO, vseeno pa ne gre brez zavzetosti občank in občanov, ki se množično vključujejo v čistilne akcije in skrbijo za okolje. S čistilno napravo za 4000 populacijskih enot in z urejanjem kanalizacijskega omrežja so naredili veliko,
horje. Odgovornost do okolja moramo imeti vsi, ne glede
na starost, ker nam vrača, kar mu dajemo, je potrdil župan Občine Zalec Janko Kos. Ker se zavedajo, da je treba reševati okoljske probleme celovito, so svojim občanom stopili naproti pri ekološko zelo sporni azbestni kritini, salonitkah, saj sofinanciranje odvoz. Občina Zalec ima program varstva okolje že od leta 2001, ima energetski koncept in energetsko knjigovodstvo javnih zgradb. S sofinanci-
ranjem se vključujejo še pri zbiranju odpadnega papirja in baterij v šolah ter sofinancirajo dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij na področju varstva okolja in narave. Kot zavarovana območja občine, zaščitena z odlokom, so opredeljeni Ponikovski kras z biserom, jamo Pekel, območje ribnika Vrbje in naravni park Ložnica.
Deklaracija trajnostnega razvoja Savinjske regije je ti-
sta, ki podpisnike zavezuje k družbeni in odgovorni skrbi za splošno blaginjo v regiji. Pomembna je zato, ker temelji na etičnih načelih, ne na kazni ali finančnih vzpodbudah.Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije, je kot nov mejnik navedel 31. maj, ko bodo ob 13. uri slavnostno podpisali deklaracijo in se s tem zavezali k sprejemanju in izvajanju njene vsebine.
medtem ko je celostna sanacija v smislu čiščenja odpadnih voda v fazi zaključevanja projekta. Prednost Dobrne je v njeni naravi in tu je Brecl opozoril, kako pomembno je misliti na samooskrbnost, ki bo čedalje bolj pomemben dejavnik za vse. Severni del občine Zreče spada pod področje Natura 2000, ki ga urejata dve evropski direktivi, zato se še toliko bolj zavedajo pomena narave. Štefan Posi-lovič, strokovni sodelavec za okolje in prostor na Občini Zreče, je opozoril na projekt Natreg, iz katerega je izšlo še nekaj podprojektov, vsem pa je skupno promovirati in pokazati potenciale varovanih območij in to jemati kot priložnost za trajnostni razvoj. To udejanjajo tudi s s Skladom za ohranjanje narave Pohorja in si v okviru tega prizadevajo za sožitje z ljudmi in naravo na tem področju. Natreg se v letošnjem letu končuje, sledi mu projekt Wetman, ki ureja trajnostni razvoj mokrišč, kamor je vključeno tudi Po-
Z leve: Štefan Posilovič, strokovni sodelavec za okolje in prostor na Občini Zreče, Janko Kos, župan Občine Žalec, Martin Brecl, župan Občine Dobrna in Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije
NASVETI
ROŽICE IN CAJCKI
Provansalska zelišča 2.
Če vas kdo vpraša, kaj sestavlja zeliščno oz. začimb-no mešanico Herbes de Provence oz. provansalska zelišča, ki postaja vse bolj nepogrešljiva tudi v naših kuhinjah, mu kot iz topa izstrelite: timijan, rožmarin, lovor, šetraj in majaron.
O začimbni vrednosti pro-vansalskih zelišč smo govorili že prejšnji teden, ko smo predstavili tudi zdravilne vrednosti timijana in rožmarina. Danes na hitro spoznajmo še zdravilne odlike preostalih sestavin te čislane mešanice.
Lovor (Laurus nobilis) ni le nepogrešljiva začimba za fižolove in krompirjeve juhe, pasulje ali kaj podobnega, pač pa se suvereno obnese tudi kot zdravilna rastlina v čaju. Ne le da spodbuja prebavo, lajša tudi krče v prebavilih in slabosti v želodcu, preprečuje vrenje v črevesju ter odganja bolečine v grlu. Listi zimzelenega grma, ki so svoj čas krasili olimpijske zmagovalce, rimske cesarje,
Piše: PAVLA KLINER
poete in generale, so čislani tudi kot pomočniki pri pijanskem mačku, ko boli glava in želodec in peče vest: potrebujemo list ali dva lovorja in polovico limone, narezane na koščke. Vse to damo v pol litra vode in kuhamo dvajset
Makaron je naravno pomirjevalo.
minut, malo ohladimo ter dodamo še sok polovice limone. Vonj lovorovih listov se človeku prileže, kadar je zamorjen, kadar sumi, da je storil nekaj, kar je v nasprotju z etiko in moralo in kadar išče izhod iz labirinta neprijetnih misli - tako vsaj opiše zdravilne lovorove učinke na psiho Andrej Dvoršak v Padarskih bukvah.
Poda se k fižolu in še kam
Šetraj (Satureja hortensis) poznamo v prvi vrsti kot začimbo za stročnice, zlasti se poda k fižolu in leči. Še dobro, saj izjemno dobro omili napenjanje in izboljša prebavo. Prilega se tudi k zelju, br-stičnemu ohrovtu, kumaram in drugi zelenjavi. Vrzimo ga v juhe, na pečenke, v meso na žaru, na ribe, zlasti postrvi, pečen krompir, v omake s paradižnikom in marinade. Šetrajev čaj blagodejno vpliva na ves prebavni trakt, zlasti dobro pospešuje prebavo. Poleg tega odganja vetrove, pomirja želodčne in črevesne krče ter lajša driske, ki nastajajo zaradi gnilobnega vrenja. Ljudsko zdravilstvo šetrajev čaj priporoča tudi za lajšanje sladkorne bolezni. Po njem naj bi se zmanjšal občutek žeje, značilne za to bolezen. Šetrajev čaj pripravimo v obliki poparka: dve do tri žličke zelišča popari-
PRAV(N)I KORAKI
Dedovanje po teti
Vprašanje: Bralčeva teta, ki je bila brez potomcev, je celotno premoženje prepisala na drugega nečaka, bralčevega bratranca. Iz daljšega pisma je mogoče razbrati, da je šlo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, saj je bilo v pogodbi, ki jo je teta sklenila z nečakom, zapisano, da mora nečak zanjo skrbeti in plačevati oskrbo v domu, če pokojnina ne bo zadoščala. Teta je vse premoženje prej obljubljala bralcu - drugemu nečaku, vendar je ostalo pri obljubi. Nečak, kateremu je teta dejansko naklonila vso premoženje, je bralcu nato obljubil, da mu bo on dal nekaj tetinega denarja, kar pa ne stori. Bralca zanima, ali lahko kot nečak uveljavlja nujni delež ali če lahko terja obljubljeni denar.
Odgovor: Bralec izpostavlja dva pravna problema - darilno obljubo in nujni delež. Najprej o nujnem deležu: Zakon o dedovanju (čl. 25) določa krog nujnih dedičev. To so lahko pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Nujni
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
dediči so lahko, vendar le če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, tudi dedki in babice ter bratje in sestre pokojnika. Nečaki, kot je bralec, torej ne spadajo v krog nujnih dedičev in te pravice bralec ne more uveljavljati.
Drug problem, ki ga izpostavlja bralec, je obljuba darila in možnost uveljavljanja te darilne obljube. Bralcu je bilo dvakrat obljubljeno darilo - tako sta mu obljubila teta in bratranec. A obakrat obljuba ni bila izpolnjena. Opaziti je mogoče, da ljudje darilno obljubo kot samostojno pogodbo, ki jo skleneta darovalec in obdarjenec, premalo poznajo. Če darovalec samo obljubi, da bo obdarjencu nekaj podaril, obdarjenec pa se s tem strinja, še ne gre za pravo darilno pogodbo. Gre le za darilno obljubo. Na podlagi takšne pogodbe (darilne
mo s pol litra vode in pijemo nesladkan čaj po požirkih. Šetraj mnogi čislajo kot nadomestek za sol in poper, zato je dobrodošla pomoč ljudem z dieto z malo soli. Uvrščamo ga tudi k tako imenovanim zeliščem za srečo, saj naj bi poskrbel za srečo in poskočnost v postelji.
Ni kolin brez majarona
Majaron (Origanum majorana) je ena od najpogosteje uporabljenih začimb v slovenski kuhinji. Si predstavljate koline brez majarona? Le kakšen okus bi imele krvavice brez tega močno aromatičnega zelišča? Tudi gobove in juhe iz krompirja ali stročnic so z majaronom veliko okusnejše. Da ne govorim o pečenemu krompirju z dodatkom svežega majarona. Privoščimo pa si tudi ma-jaronov čaj, zlasti če želimo spodbuditi prebavo. Sicer pa blagodejno vpliva na vse notranje organe, jetra, vranico, ledvice, mehur, pljuča, in poživlja njihovo delo. Najbolj pa slovi kot odlično naravno pomirjevalo. Priporočajo ga pri pospešenem živčnem srčnem utripu, tesnobi in nespečnosti. Pospeševal naj bi tudi znojenje in izločanje
Šetraj je zelišče za srečo.
mleka pri materah, zniževal krvni tlak, blažil vnetje oče-
sne veznice in pomagal pri težavah z žolčem.
HUJSANJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
12/252 32 55,01/519 35 54
u	www.pimat.si
Dr. Rmat d.D.n, Rmlagova 29, Maribor

Brezplačen pregled ven
Bolezni ven so zelo razširjena težava, ki pesti številne ženske in moške v vseh starostnih obdobjih. Vene, ki vijugajo po nogah, niso moteče le z estetskega vidika; povzročajo lahko hude zdravstvene težave: bolečine, otekanje nog, tromboze, pljučne embolije, odprte rane ...
Težave z venami so lahko različno hude. A kako naj bomo prepričani, kdaj je pravi čas za obisk zdravnika? In tudi če želimo k njemu, kaj, če v bližini našega kraja ni strokovnjaka za bolezni ven?
Ker mnogo ljudi ne ve, kdaj se posvetovati z zdravnikom in tudi ne, na kakšen način se lahko zdravijo in lajšajo težave, bodo vsi, ki bi želeli, lahko opravili brezplačen pregled pri dermatovenerologu. Pregledi bodo potekali po različnih krajih po Sloveniji v maju in juniju. V Celju bodo pregledi v lekarni Center, in sicer v sredo, 25. maja, med 15. in 19. uro. Pregledi bodo brezplačno na voljo vsem, ki bodo to želeli, brez napotnice ali zdravstvene kartice. Preglede bo vodil specialist dermatovenerolog, strokovnjak za bolezni ven.	AB
obljube) nastane darovalčeva obveznost, da res podari ob-darjencu to, kar je obljubil. Na drugi strani pa obdarjenec pridobi pravico, da od darovalca zahteva, da to obljubo izpolni. V slovenskem pravu velja, da za sklenitev pogodbe ni potrebna kakšna posebna oblika, razen če zakon drugače določa. In za darilno obljubo velja posebna oblika. Obligacijski zakonik namreč določa, da mora biti takšna darilna obljuba sklenjena v pisni obliki. V kolikor takšna obljuba darila ni sklenjena v pisni obliki, obdarjenec ne more s tožbo zahtevati njene izpolnitve. To pomeni, da obljuba darila sicer velja, ni pa iztožljiva. Ostaja torej vprašanje moralne obveznosti in odgovornost tistega, ki je darilo obljubil in ga potem noče dati. Glede na dano situacijo bralec tako preko sodišča ne bo mogel izterjati ne nujnega deleža ne darila, ki mu ga je bratranec obljubil. Še vedno pa mu ostane možnost, da se z bratrancem pogovori, ga opomni na obljubo, da mu bo dal nekaj tetinega denarja, da »popiha na njegovo vest« in mu predlaga, naj obljubo izpolni oziroma če je še morda ne more izpolniti, da to, kar obljublja, tudi zapišeta. Za v bodoče pa bralcu svetujem, da se o tem, kako naj zavaruje svoje interese, posvetuje pravočasno. Kajti še vedno velja, da nepoznavanje prava škodi ...
mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
VELIKA NAGRADNA IGRA
"AKCIjaE
Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo m
ob 12.15	;
. na Radiu Cel}« :
Kako lahko sodelujete?	..............
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
■v..
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:.
tus
95.1 959 100.3 90.6 H
Naslov:.
Št. Tuš klub kartice: □ODdDODCOIO
Davčna številka:_
Telefon:_Podpis:_
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA E- KATEGORIJE - M/Ž; MEDNARODNI PREVOZ BLAGA. (VEČINOMA PO SLOVENIJI), VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. DOLOČEN CAS, 12 MESECEV, 27.5.2011; ERDA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., GASILSKA CESTA 22,3202 LJUBEČNA DELAVEC V PESKALNICI - M/Ž; PO NAVODILIH NADREJENEGA OPRAVLJA DELA V PESKALNICI, PO NAVODILU PREDPOSTAVLJENIH OBČASNO OPRAVLJA DRUGA DELA V SKLADIŠČU IN PROIZVODNJI, KOT SO MONTAŽA, UPORABA VILIČARJA IN DVIGALA, DELO NA NA UPOGIBNEM STROJU, PLAZMI, STRUŽNICI, PREDIJALNEM STROJU, Z ŽAGO IN ŠKARJAMI .... DOLOČEN ČAS. 1 MESEC. 25.5.2011; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.0.0. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
S0RTIRECII. - M/Ž; OPRAVLJANJE VSEH DEL NA R0CNI IN STROJNI PRIPRAVI MATERIALA. SORTIRANJE MATERIALOV PO VRSTAH, KAKOVOSTI IN UPORABNOSTI. SORTIRANJE PAPIRJA IN PLASTIKE PO BARVI IN KVALITETI, IZLOČANJE NEČISTOČ (LES, TRAKOVI, TRANSPORT), PRIPRAVA MATERIALA ZA ODPREMO, SKRB ZA UREJENOST DELOVNEGA MESTA, DELO SE OPRAVLJA STOJE ZA TEKOČIM TRAKOM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.5.2011; ADECCG H.R. 0.0.0.; A0ECC0 H.R. D.0.0.. PE CELJE. ULICAXIV. DIVIZIJE B. 3000 CELJE NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.5.2011; KITAJSKI DVOR, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.0.0., TEHARSKA CESTA 35, 3000 CELJE
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; VSA KLJUČAVNIČARSKA DELA, BRANJE NAČRTOV, RAZREZ IN PRIPRAVA MATERIALOV, OBDELOVANJE RAZLIČNIH KOVIN IN MATERIALOV, SESTAVLJANJE IN MONTIRANJE, DRUGA KLJUČAVNIČARSKA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, I MESEC, 25.5.2011; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.0.0. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVSKA DELA - DELO JE V AVSTRIJI - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 0.0.2011; GLOBALNA LOGISTIKA. GRADBENIŠTVO IN ŠPEDICIJA. D.0.0.. MARIBORSKA CESTA 80.3000 CELJE STROJNIK
OPERATER NA STROJU - M/Ž; PO NAVODILIH NADREJENEGA OPRAVLJA DELA NA CNC STROJIH IN NAPRAVAH IN OBDELOVALNIH STR0JIH.SKRBI ZA VNOS PARAMETROV ZA POTREBE DELOVANJA STROJA IN ZAGON TER SPREMLJANJE DELOVANJA STR0JA.0PRAVLJA DRUGA P0D0DNA DELA S PODROČJA PROCESOV DELA V PROIZVODNJI. SAMOSTOJNO NASTAVLJA 0DDEL0VANCE IN DELA NA CNC ALI OBDELOVALNEM STROJU. SKRBI ZA ZAMENJAVO ODDELOVANCEV.... DOLOČEN ČAS, I MESEC, 25.5.2011; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.0.0. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PROFESIONALNI PREMOŽENJSKI SVETOVALEC - M/Ž; OPTIMIZACIJA VSEH BANČNIH PRODUKTOV IN ZAVAROVALNIŠKIH RIZIKOV. NUDIMO; DELO V HITRO RASTOČEM IN USPEŠNEM KOLEKTIVU, ZAPOSLITEV ZA NEDOLOČEN ČAS, MOŽNOST RAZVIJANJA KARIERE, STALNO IZPOPOLNJEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE V LASTNI IZOBRAŽEVALNI ŠOLI, STIMULATIVEN IN NEOMEJEN ZASLUŽEK. (FIKSNI IN VARIABILNI BEL PLAČE). NEDOLOČEN ČAS. 28.5.2011; DPS - MASI, ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, D.0.0., TRNJAVA 37,1225 LUK0VICA SKLADIŠČNIK III - M/Ž; PREVZEM IN 0DPREMA BLAGA. PRIPRAVA BLAGA ZA IZDAJO. DOLOČEN ČAS. 0 MESECEV, 25.5.2011; INP0S. TEHNIČNA TRGOVINA NA DEDE-L0 IN DROBNO. D.0.0.. CELJE. 0PEKARNIŠKA CESTA 2. 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA ODMOČJE CELJA - SVETOVALEC PRODAJE - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 20.5.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA. K0MENSKEGA ULICA 4,1000 LJUBLJANA
ASISTENT PRODAJE NA TERENU - M/Ž; ASISTENT TR-ŽNIK - PREZENTAT0R (VADILO STRANK, TELEFONSKI KONTAKTI S STRANKAMI, PRODAJAJ, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA. 0.0.2011; ADASTRA. RAZISKOVANJE TRGA IN JAVNEGA MNENJA. VALENTINA LESJAK S.P., KLANC 02 A, 3204 DOBRNA ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIKAR- MERILEC SPECIALIST - M/Ž; VEZAVA RAZ-DELILCEV, EL. OMAR IN SKLOPOV, IZVAJANJE MERITEV, PARAMETR. MERILNO REGUL.0PREME, REVIZIJE NA SN ELEKTR. NAPRAVAH, MONTAŽA IN SERVIS MER. - REG. OPREME, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.0.2011; K0MP0-ZIT EMRA, ELEKTROENERGETSKE MERITVE, REGULACIJE IN AVTOMATIKA, INŽENIRING IN RAČUNALNIŠTVO D.0.0., TKALSKA ULICA 13,3000 CELJE NATAKAR
NATAKAR II - M/Ž; STREŽDA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 25.5.2011; TERME DOBRNA. TERMALNO ZDRAVILIŠČE D.D.. DOBRNA 50.3204 DOBRNA TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE IN SODELOVANJE PRI ZDRAVSTVENI NEGI. IZVAJANJE IN SODELOVANJE PRI IZVAJANJU OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH AKTIVNOSTI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 25.5.2011; DOM OD SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 0, 3000 CELJE
METALORŠKITEHNIK
METALOGRAFSKI LAD0RANT - M/Ž; PRIPRAVA VZORCEV ZA METALOGRAFSKE ANALIZE, MERJENJE TRDOT, UGOTAVLJANJE STRUKTUR IN DRUGA P0D0DNA DELA, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 27.5.2011; VALJI GROUP
PROIZVODNJA. INŽENIRING. TRGOVINA. D.0.0.. ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE ZDRAVSTVENI TEHNIK SPREMLJEVALEC GIDALN0 OVIRANIH UČENCEV IN DIJAKOV - M/Ž; POMOČ GIDALN0 OVIRANIM UČENCEM. DOLOČEN CAS. 25.5.2011; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA. 0DLAK0VA ULICA 15.3000 CELJE EKONOMSKITEHNIK
REFERENT ZA PODROČJE RAČUNOVODSTVA - DELO V CELJU - M/Ž; K0NTIRANJE, KNJIŽENJE, USKLAJEVANJE SALDAK0NT0V, KOMPENZACIJE, FAKTURIRANJE, ODDELAVA INTERNIH IN EKSTERNIH SITUACIJ, POMOČ PRI VODENJU KNJIGOVODSKIH EVIDENC, ODRAČUNOV MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA .... DOLOČEN ČAS. 2 MESECA. 28.5.2011; INTERNALIS. GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE. D.0.0.. AVČINOVA ULICA 10. 1000LJUDLJANA
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE - ENERGETIK - M/Ž; IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE. IZD. PROG. KRMILJA NAPRAV IN AVTOMATIZ. PROIZVODNEGA PROCESA, VEZAVA RAZDELILCEV, EL. OMAR, MONTAŽA, POPRAVILA, SERVIS ELEKTRO INSTALACIJE, IZVAJANJE MERITEV .... DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.0.2011; KOMPOZIT EMRA. ELEKTROENERGETSKE MERITVE, REGULACIJE IN AVTOMATIKA, INŽENIRING IN RAČUNALNIŠTVO D.0.0.. TKALSKA ULICA 13.3000 CELJE DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS)
DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA V NEGOVALNI ENOTI - M/Ž; IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE GOLNIKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.5.2011; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE. OBLAKOVA ULICA 5.3000 CELJE PROFESOR DEFEKTOLOGIJE »SKUPINSKI HABILITATOR - M/Ž; ORGANIZIRANJE. SPREMLJANJE IN IZVAJANJE STROKOVNEGA DELA V SKUPINI UPORADNIKOV PRIPRAVLJANJE TER SPREMLJANJE PLANOV. POROČIL IN STROKOVNE DOKUMENTACIJE SODELOVANJE S STARŠI. SKRDNIKI. ZAGOVORNIKI UPORADNIKOV TER STROKOVNIMI DELAVCI IN DRUGIMI INSTITUCIJAMI IZVAJANJE DEL IN NALOG V SKLADU Z DELOVNIM PLANOM USTANOVE.« DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.5.2011; CENTER ZA USPOSABLJANJE. BELO IN VARSTVO DODRNA. LOKOVINA 10, 3204 DODRNA
SKUPINSKI HABILITATOR - M/Ž; ORGANIZIRANJE, SPREMLJANJE IN IZVAJANJE STROKOVNEGA DELA V SKUPINI UPORADNIKOV PRIPRAVLJANJE TER SPREMLJANJE PLANOV, POROČIL IN STROKOVNE DOKUMENTACIJE SODELOVANJE S STARŠI, SKRDNIKI, ZAGOVORNIKI UPORADNIKOV TER STROKOVNIMI DELAVCI IN DRUGIMI INSTITUCIJAMIIZVAJANJE DEL IN NALOG V SKLADU Z DELOVNIM PLANOM USTANOVE, NEDOLOČEN ČAS, 28.5.2011; CENTER ZA USPOSADLJANJE. DELO IN VARSTVO DODRNA. LOKOVINA 10.3204DODRNA VZGOJITELJ V DOMU - M/Ž; VZGOJA IN IZODRAŽEVANJE UČENCEV, DOLOČEN ČAS, 25.5.2011; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA. OBLAKOVA ULICA 15,3000 CELJE UČITELJ - M/Ž; VZGOJA IN IZODRAŽEVANJE UČENCEV, DOLOČEN ČAS, 25.5.2011; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA. ODLAKOVA ULICA 15.3000 CELJE VZGOJITELJ V DOMU - M/Ž; VZGOJA IN IZODRAŽEVANJE UČENCEV. NEDOLOČEN CAS. 25.5.2011; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA. ODLAKOVA ULICA 15.3000 CELJE UČITELJ V PODALJŠANEM DIVANJU - M/Ž; VZGOJA IN IZODRAŽEVANJE UČENCEV. NEDOLOČEN ČAS. 25.5.2011; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA. ODLAKOVA ULICA 15.3000 CELJE
UČITELJ V PODALJŠANEM DIVANJU - M/Ž; VZGOJA IN IZODRAŽEVANJE UČENCEV, DOLOČEN ČAS, 25.5.2011; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, ODLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE
UČITELJ - M/Ž; POUČEVANJE PREDMETA TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA, NEDOLOČEN ČAS, 25.5.2011; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA. ODLAKOVA ULICA 15.3000 CELJE UČITELJ - M/Ž; VZGOJA IN IZODRAŽEVANJE UČENCEV, NEDOLOČEN ČAS, 25.5.2011; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA. ODLAKOVA ULICA 15.3000 CELJE
UELAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOČNIK V PRODAJI M/Ž - M/Ž; DNEVNI PREVZEM BLAGA. SKLADIŠČENJE BLAGA. SKRB ZA UREJENOST SKLADIŠČNEGA PROSTORA. POLNJENJE IN UREJANJE PRODAJNIH POLIC .... DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 28.5.2011; ENGROTUŠ D.D.; SUPERMARKET LAŠKO, CELJSKA CESTA 36.3270 LAŠKO POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; ROČNA DELA, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.6.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0., TROBNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT STROJNIK GRADDENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MSV ŽOHAR. STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI BOL 34,3271 ŠENTRUPERT KLJOČAVNIČAR
IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž; STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH. ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 0.6.2011; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.0.0..DREZN07A, 3270 LAŠKO IZDELOVALEC HLADILNIH AGREGATOV - M/Ž; STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH, ČRPALČNIH IN DRUGIH SKLOPOV V DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2011; EHO ELEKTRIKA. HLADILNIŠTVO. OGREVANJE D.O.O.. BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO VOZNIK
STROJNIK GRADDENE MEHANIZACIJE, VOZNIK - M/Ž; STROJNIK, VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 18.6.2011; MSV ŽOHAR. STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O.. TROBNI BOL 34, 3271 ŠENTRUPERT
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; ELEKTROINŠTALACIJE NA OBJEKTIH, STROJIH IN NAPRAVAH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 25.5.2011; SALIJAJ. GRADBENIŠTVO IN
TRGOVINA, D.O.O., JESENOVA RAVAN 5, 3272 RIMSKE
TOPLICE
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ADAPTACIJE, POLAGANJE RODNIKOV, UPORNIH ZIDOV, NEDOLOČEN ČAS, 1.6.2011; GRADDE-NA MEHANIZACIJA FERDINAND HERCOG, S.P.. TEVČE 8,3270 LAŠKO AVTOMEHANIK
»AVTOMEHANIK (M/Ž) - M/Ž; -SAMOSTOJNO IZVRŠEVANJE MEHANIČNIH. VZDRŽEVALNIH IN VULKANIZERSKIH DEL NA MOTORNIH VOZILIH. TERENSKO DELO. SKRD ZA UREJENOST DELOVNEGA OKOLJA. OPRAVLJANJE DEL IN NALOG PO NAVODILU NADREJENEGA«; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 0.6.2011; AMJ, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, JANI MAROT, S.P., TEVČE 11, 3270 LAŠKO NATAKAR
NATAKAR I - M/Ž; DELO V STREŽBI V RESTVARACIJI, KAVARNI, SODNI STREŽBI IN POGOSTITVAH, SKRD ZA ČISTOČO IN UREJENOST DELOVNEGA OKOLJA, IZVAJANJE STANDARDOV DELA V STREŽBI, SODELOVANJE PRI INVENTURAH, DRUGA DELA PO NAVODILU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.5.2011; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA, TURIZEM, D.O.O., TOPLICE 10,3272 RIMSKE TOPLICE KOHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA MALIC, JEDI PO NAROČILU, PEKA PIZZ, OSTALA DELA PO NAVODILIH VODJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.6.2011; BISTRO KRIŽIŠČE ZDENKA SIMONČIČ. S.P.. OBREŽJE 5. 1433 RABEČE
DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJE. NEDOLOČEN ČAS. 1.6.2011; THERMANA D.D.. DRUŽBA DODREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
uemozirje
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; PREVOZ V MEDNARODNEM PROMETU - EU. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.5.2011; FLOVID, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O.. SVETI JERNEJ 4.3215 LOČE
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; PREVOZ V MEDNARODNEM PROMETU - EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.5.2011; FLOVID, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.D.. SVETI JERNEJ 4,3215 LOČE
NATAKAR - M/Ž; STREŽDA V LOKALU, NEDOLOČEN ČAS, 30.5.2011; VELGOST PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O.. VRBJE 85 G, 3310 ŽALEC NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) UPRAVLJALEC STROJA II. - M/Ž; NALOGE IN OPERACIJE
V	PROIZVODNJI V SKLADU Z NAVODILI IN PREDPISI. SPREMLJANJE IN OBVEŠČANJE O STANJU DEL. SREDSTEV. IZPOLNJEVANJE DOKUMENTACIJE. SAMOKONTROLA, ZAPISI KAKOVOSTI, SLEDLJIVOST KOSOV IN DOKUMENTOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.5.2011; ADECCO H.R. D.O.O.; ADECCO H.R. D.O.O.. PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6,3000 CELJE
UPRAVLJALEC STROJA III. - M/Ž; IZDELOVANJE VSEH VRST BRUSOV IN DRUGIH IZDELKOV TER POLIZDELKOV NA STROJU, SPLOŠNE NASTAVITVE STROJEV ALI NAPRAV NA KATERIH DELA, PREVENTIVNA VZDRŽEVALNA DELA IN ČIŠČENJE STROJEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.5.2011; ADECCO H.R. D.O.O.; ADECCO H.R. D.O.O.. PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 0.3000 CELJE NEZNAN NAZIV
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; PREVOZ V MEDNARODNEM PROMETU - EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.5.2011; FLO-TRANS STORITVENO PODJETJE D.O.O.. SVETI JERNEJ 4, 3215 LOČE
ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH. PRERIJALNIH, OD-REZILNIH, KALIDRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE DN .... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.6.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O.. STRANICE 55,3206 STRANICE VARNOSTNIK
VARNOSTNIK - M/Ž; FIZIČNO VAROVANJE ODJEKTOV Z ODHODI, INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM ODJEKTU .... VARNOSTNIK/VARNOSTNI-CA, NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2011; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.0.0. CESTA NA ROGLO 11/J. ZREČE, CESTA NA R0GL011 J, 3214 ZREČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, SERVISER - M/Ž; PREVAŽANJE TOVORA PO SLOVENIJI, PREKLADANJE TOVORA
V	PODJETJU, POMOČ PRI SERVISIRANJU TOVORNIH VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2011; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P.. POLAJNA 4. 3206 STRANICE
STRUŽENJE - M/Ž; STRUŽENJE PROIZVODOV, SIGNIRA-NJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, RAZREZ MATERIALA NA STROJNI ŽAGI, SAMOKONTROLA MER PROIZVODOV, VNOS MERITEV V PC, KONTROLA MER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.6.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O.. STRANICE 55,3206 STRANICE
DDREZOVANJE ODKOVKOV - M/Ž; DELO NA STROJIH ZA ODREZOVANJE ODKOVKOV, TOPLO ODREZOVANJE IN PREBIJANJE ODKOVKOV, KALIBRIRANJE. DELO NA BRUSILNIH STROJIH, MONTAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ, BRUŠENJE ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC .... DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.6.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O.. STRANICE 55, 3206 STRANICE KOHAR
PIZZOPEK KUHAR - M/Ž; PEKA PIZZ IN MALIC, NEDOLOČEN ČAS, 30.5.2011; VELGOST PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., VRBJE 85 G, 3310 ŽALEC KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC, PRIPRAVA RIBJIH JEDI. SOLAT, IZDELAVA IN PEKA PIC, JEDI NA ŽARU IN VSA DELA V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.6.2011; GOSTIŠČE »ZALEZNIK JANA« S.P., KRIŽEVEC 1, 3206 STRANICE
VODJA GOSTIŠČA - M/Ž; SAMOSTOJNO IN ODGOVORNO VODENJE GOSTIŠČA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 12.6.2011; GRADBENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKOVAR S.P., TOVARNIŠKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽDA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 12.6.2011; GRADDENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKOVAR S.P., TOVARNIŠKA CESTA 10.3210 SLOVENSKE KONJICE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA KNJIGOVODJA - M/Ž; PISANJE RAČUNOV, IZTERJAVA,
PISANJE IN KNJIŽENJE POTNIH NALOGOV, NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2011; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P.. POLAJNA 4.3206 STRANICE INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA KOMERCIALE - M/Ž; IZMERE PO TERENU.PRIPRAVA PONUDD, PRIPRAVA SKIC ZA PROIZVODNJO, OBISK SEJMOV DOMA IN V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.5.2011; MONTIS, PVC OKNA IN VRATA, SAŠO FURMAN S.P., REZINA 00, 3210 SLOVENSKE KONJICE
ue Šentjur pri celj"u
DELAVEC BREZ POKLICA
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; VZDRŽEVALNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 28.5.2011; MONTEH PLUS MONTAŽA, SERVIS, TRGOVINA, D.O.O., LJUDLJANSKA CESTA 32, 3230 ŠENTJUR
OBLIKOVALEC KOVIN
OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; POSLUŽEVALEC NA CNC IN KLASIČNEM STROJU, NEDOLOČEN ČAS, 28.5.2011; IZDELOVANJE DRODNIH KOVINSKIH PREDMETOV GREGOR SELlC S.P., CESTA NA RIFNIK 8,3230 ŠENTJUR ELEKTROTEHNIK
MONTER IN SERVISER ELEKTRO IN ELEKTRONSKIH SISTEMOV - M/Ž; IZVEDDA INSTALACIJ AVTOMATIZACIJE TER SISTEMOV TEHNIČNE ZAŠČITE, NEDOLOČEN ČAS, 27.5.2011; EDICOM IZVOZ-UVOZ. TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. ŠENTJUR, PRIJATELJEVA ULICA 12, 3230 ŠENTJUR
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
KOMERCIALIST - M/Ž; IZVAJANJE PRODAJNIH AKTIVNOSTI NA TUJIH TRGIH, IZVAJANJE UVOZNIH AKTIVNOSTI, ORGANIZIRANJE IN ODISKOVANJE SEJMOV V TUJINI, IZVAJANJE PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI, STIKI S STALNIMI STRANKAMI IN ISKANJE POTENCIALNIH KUPCEV NA TUJIH TRGIH.... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.6.2011; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 41 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
STROJNIMEHANIK
MONTER - M/Ž; SAMOSOTJNA MONTAŽA KOVINSKIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ, PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INDUSTRIJSKIH POSTROJENJ. CEVOVODOV IN DRUGIH INDUSTRIJSKIH NAPRAV, NEDOLOČEN ČAS, 0.6.2011; T.M. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PRVOMAJSKA ULICA 30.3250 ROGAŠKA SLATINA VARILEC
MONTER VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH IN JEKELNIH IZDELKOV, PLASTIKE IN DRUGIH MATERIALOV NA MONTAŽI. VARJENJE PRI POSAMEZNIH KOMPONENTAH PO PROJEKTU. OPRAVLJANJE MONTAŽE KOVINSKIH IN JEKLENIH IZDELKOV, PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INDUSTRIJSKIH POSTROJENJ IN DRUGIH INDUSTRIJSKIH MONTAŽ., DOLOČEN ČAS DOKONČLANJA PROJEKTA, 0.6.2011; T.M. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PRVOMAJSKA ULICA 30,3250 ROGAŠKA SLATINA BETONER
DETONEREC - M/Ž; PRIPRAVA BETONA. KALUPOV, VLIVANJE V KALUPE, ZLAGANJE NA PALETE, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 28.5.2011; HIMAR STORITVENO PODJETJE, D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 23,2000 MARIROR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTER - POMOČNIK - M/Ž; POMOČ PRI MONTAŽI JEKLENIH IN KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, INDUSTRIJSKIH PREZRAČEVALNIH NAPRAV, INDISTRIJSKIH POSTROJENJ IN DRUGIH SORODNIH MONTAŽ NA PODROČJU INDUSTRIJSKE MONTAŽE, DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 0.6.2011; T.M. DOMING MONTAŽA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PRVOMAJSKA ULICA 30, 3250 ROGAŠKA SLATINA LOGOPED
LOGOPED - M/Ž; LOGOPED - DELO Z OTROCI Z GOVORNO JEZIKOVNIMI MOTNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12.6.2011; JAVNI VZGOJNO-IZODRAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA INŽENIR STROJNIŠTVA KONSTRUKTER ORODIJ (M/Ž) - M/Ž; KONSTRUIRANJE ZAHTEVNIH ORODIJ IN PRIPOMOČKOV PO LASTNI ZAMISLI ALI PREDLOGU TEHNOLOGA, IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA ORODJA IN PRIPOMOČKE TER KONČNA KONTROLA, PREDPISOVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV ZA IZDELAVO ORODJA IN PRIPOMOČKOV, ODGOVORNOST ZA PRAVILNOST IN PRAVOČASNOST ZAHTEVANE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA ORODJA IN PRIPOMOČKE, NUDENJE STROKOVNE POMOČI IZDELOVALCEM ORODJA, SPREMLJANJE NOVOSTI NA PODROČJU RAZVOJA ORODIJ IN PRIPOMOČKOV IN PREDLAGANJE TER UVAJANJE IZBOLJŠAV V PROIZVODNJI, SPROTNO PROGRAMSKO IZODRAŽEVANJE IN OPRAVLJANJE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILU NEPOSREDNEGA VODJE., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.5.2011; STEKLARSKI HRAMTRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA
ueVelenje
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
AVTOLIČAR -M/Ž; AVTOLIČAR. DOLOČEN ČAS, 4.6.2011; VEPLAS LAK, LAKIRANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O.. CESTA SIMONA BLATNIKA 11,3320 VELENJE IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; IZVAJANJE SUHOMONTAŽNE GRADNJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.5.2011; ZEMELJSKA DELA IN GRADDENE STORITVE MARIO LIPNIKAR S.P., PLEŠIVEC 41, 3325 ŠOŠTANJ
UEŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
SESTAVLJALEC-M/Ž; ROČNAMONTAŽA, SESTAVLJANJE MEHANSKIH IN ELEKTRO KOMPONENT, VIJAČENJE, POLAGANJE, LEPLJENJE, AVTDKONTROLA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.5.2011; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMODILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12,3312 PREBOLD TERENSKI ČISTILEC - M/Ž; ČIŠČENJE NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.5.2011; PANHYGIA ČIŠČENJE IN TRGOVINA D.O.O., ARJAVAS101,3301 PETROVČE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V PRIJETNI, DRUŽINAM PRIJAZNI PIZZERII. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.6.2011; AL. GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., DRASLOVČE 26,3314BRASL0VČE STROJNITEHNIK
CNC PROGRAMER STRUGAR - M/Ž; IZDELAVA PROGRAMOV GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM NASTAVLJANJE CNC STRUŽNIC STRUŽENJE IZDELKOV IZVAJANJE MERITEV IN KONTROLE HRAPAVOSTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.5.2011; BLAJ ANTON "DLAJ". S.P.. GRIŽE 0.3302 GRIŽE
VODNIK
TOREK, 24. S.
16.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Mladi raziskovalec
predstavitve raziskovalnih nalog
17.00 (in 18.00) Celjski dom
Pojem in igram
VIII. regijska revija pevskih in glasbenih skupin vrtcev
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Ekvador in Galapagos
potopisno predavanje Francija Horvata
19.GG Grad Podsreda
Ne odrecimo se svojim sanjam
odprtje fotografske razstave Hermana Čatra
19.19 Knjižnica Velenje
Dr. Stanko Blatnik
pogovor vodi Sonja Bercko
193G SLG Celje
Lee Hall: Knapi slikarji
Abonma Torek večerni in
SREDA, 25. S.
13.00 Center starejših Zimzelen Topolšica
Bralna čajanka
čajanko izvaja Bernarda Lukanc
15.00 Glasbena šola Celje
Javni nastop
srednja stopnja: 1., 2., 3. letniki ter komorne skupine
16.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Mladi raziskovalec
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripoveduje Metka Pivk Srdič
17.00 Dom kulture Velenje
Revija pevskih zborov Šaleške pokrajinske zveze Društva
17. GG Knjižnica pri Mišku Knjižku
Španska princesa
gledališka predstava v izvedbi učencev 5.a razreda OŠ Štore
19.00 Galerija železarskega muzeja Teharje
Teharje v stoletju spominov
odprtje razstave
19.00 I. osnovna šola Celje
Bhakti joga - joga za vsakogar
predava Tomaž Humar
19.00 Velenjski grad
Marjanke
citrarski nastop
19.30 Glasbena šola Velenje
Po črnih in belih tipkah
letni koncert pianistov šole
ČETRTEK, 26. S.
12.00 Savinov likovni salon
Gimnazija Celje - Center, umetniška gimnazija
odprtje razstave likovnih del dijakov
16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic
pripoveduje Marjetka Blatnik
18.00 do 20.00 Center magičnost gibanja Celje
Uravnavanje ženske in moške energije
tematska delavnica
19.00 Celjski dom
Ob 50-letnici delovanja Pevskega društva upokojencev Celje
jubilejni koncert
19.00 Celjski dom
Informativno predavanje
PRODAM
HYUNDAI lontro 1,6, letnik 1996, prvi lastnik, prevoženih 156.000 km, rdeče metalne barve, reg. do oktobra, prodam. Telefon 051 636-048.1934
STROJI
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt kupim. Telefon 041 678-130.	p
POSEST
PRODAM
HIŠO v Velikem Širju, ob cesti za Zidani Most, prodam. Telefon 031 833-550.
2022
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
19.00 Mladinski center Šentjur
Izkoristite priložnost za učenje skozi delo in življenje v tujini
predstavitev Evropske prostovoljne službe v organizaciji MC Šentjur
19.00 Knjižnica Laško
o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
Ime veliko pove
predava prof. dr. Janez Keber
Gojenje sobnega cvetja
poljudno predavanje Jelke Stopar Metelko
19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje
Manca Košir: Žareti upanje
predstavitev knjige in pogovor z avtorico
19.00 Klub Kiron Velenje
Psihoterapevtsko delo
predavanje Dee Hrvatin
193G SLG Celje
Harold Pinter: Strežni jašek; Hišnik
gostovanje NP Kikinda; izven abonmaja
20.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Z besedo med ljudmi
literarni večer
KINO
PLANETTUS
Spored 24. 5. in 25. 5.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Rio - animirana družinska komedija, sinh. 3D 16.00
Hitri in drzni 5 - akcija 15.50, 18.35, 21.10 Thor - fantazijska avanturistična akcija 3D 18.30
Duhovnik - akcijski znanstve-
no-fantastični triler
20.55
Rdeča kapica - domišljijski romantični triler 16.25, 18.45
Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina, 3D
15.10, 18.00, 20.50, 21.20 Dekliščina - komedija 15.40, 18.25, 21.05 Cena resnice - triler 16.50, 19.20, 21.50
Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina
15.20, 17.00, 18.10, 19.50, 21.00
SREDA in ČETRTEK
21.GG Otročički - dokumentarni
MALI OGLASI - INFORMACIJE
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KUPIM
ODDAM
PRODAM
KUPIM
do 4.500 m
|ii upotoiME-maftiilenHO.
40 37 33 37
ODDAM
APARTMAJE v Biogradu oddam. Cena po dogovoru. Možna tudi vožnja z barko. Telefon 00385 98162-1048. p STANOVANJE v Celju, opremljeno, oddamo. Telefon 041 765-374. 2031
V OKOLICI Vojnika kupim gozd. Telefon 041 745-605.	2009
STAREJŠO hišo v Celju ali bližnji okolici, pogoj je sončna lega, kupim. Telefon 041 601-555.	2000
PRODAM
HLADILNIK, zamrzovalno omaro, pralni stroj, kombiniran hladilnik, zamrzovalno skrinjo, prodam. Telefon 040 869-481.	n
PROSTOR za priročno delavnico, skladišče, garažo ali podobno, ob cesti Arclin-Ljubečna, z dvoriščem, dajem v najem. Telefon 041 262-063. 2016
STANOVANJE
PRODAM
PRAŠIČE, težke do 130 kg, cena ugodna, prodam. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732.
s 203
ENOSOBNO stanovanje, 39 m2, na Otoku, stanovanje je v visokem pritličju, zajema predsobo, sobo, kuhinjo in kopalnico, prodam. Telefon 051 229-473.
1950
ENO ali enoinpolsobno stanovanje v Celju, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 601555.
2000
HITRI KREDITI
|CE. LJublJšnikfe t, 71 TKE V r I ft I « »J
DVOINPOLSOBNO stanovanje v pritličju, v centru Celja, blizu ZD in bolnišnice, oddam v najem. Stanovanje je obnovljeno in opremljeno. Telefon 041 759695.	p V SAVUDRIJI oddamo apartma za 3 do 4 osebe. Oddajamo ga že maja, junija in v sezoni. Telefon 041 424-086.2008
PUJSKE, težke 35 kg, prodam. Telefon 031 782-708.	1933
PURANE, bele, za nadaljnjo rejo, težke do 3 kg, prodam. Informacije in naročila po telefonu (03) 577-3744, 040 715861. p
DVE kozi, stari dva meseca in pol, prodam. Telefon 070 290-135. 2018
BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 692-582. 2019
BIKCA rjavo sive pasme, težkega 120 kg, prodam za 420 EUR. Telefon (03) 5778509, Dobrna.	2027
BIKCE simentalce, za nadaljnjo rejo, prodamo. Telefon 041 996-166. 2028
BREJE telice simentalke, vajene paše, prodamo. Telefon 041 996-166. 2028
BIKCA sivca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 726-561. l 169
TELIČKO simentalko, težko 150 kg in kravo simentalko, s teletom, pašno, prodam. Telefon (03) 572-5236, 040 184-956.	2034
Vroče * L<*
090 500 600
^ 'Mt
K
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, babica in prababica
JOŽEFA ŠEŠERKO
iz Vrbnega (21. 2. 1926 - 11. 5. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste našo mamo
pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane sveče in cvetje ter izrečena ustna in pisna sožalja.
Vsi njeni
DVE telički, ls, 250 kg in dva bikca, ls, 300 kg, prodam. Telefon 031 399-763.
Š 209
BIKCE simentalce, težke od 70 do 130 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 170
KRAVO, brejo 7 mesecev, lisaste pasme, prodam. Telefon (03) 5738-205.
2049
BIKCA simentalca, starega 8 tednov, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5794-316.	2050
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 832 SUHE in debele krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286. Š 191
PRODAM
ZIDAN štedilnik in pet rešetk za govejo živino prodam. Telefon 7810-536.
2011
KOZOLEC v Štorah prodamo. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu (03) 577-0243, 031 484-571. 3054
DRVA, na kratko žagana, prodam. Telefon 051 803-280.	2054
INVALIDSKI skuter, akumulatorski, do 160 kg nosilnosti, tudi za zahteven teren, kot nov, ugodno prodam. Telefon 031 854-030.	p
SPALNICO, starejšo, dobro ohranjeno, za 200 EUR in otroško kolo, od 7 let naprej, prodam za 30 EUR. Telefon 030 642-969.	2059

38-letni urejen moški bi po tej poti rad
spoznal preprosto žensko. Telefon 031 899-065.
2004
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p SUHO krmo prodam ali menjam za vino. Telefon 5793-441. Š 207
OSTALO
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
BUKOVA metrska drva ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 051 614316.	Š 190 ELEKTRO motor, 1.420 obratov, 5,5 Kw, za 150 EUR, šrotar za koruzo za 150 EUR, cirkular za obžaganje špirovcev za 100 EUR in trosilnik umetnih gnojil prodam za 50 EUR. Telefon 041 431026. 2002 SESALEC Sekura, suho mokro sesanje, z močno krtačo za globinsko sesanje, primeren tudi za sesanje oblazinjenega pohištva, avtomobila ..., prodam. Telefon 041 615-164. 2020
ZAPOSLITEV
IŠČEMO poslovodjo za izdajo gradbenega materiala. Informacije po telefonu 031 337-365. Roman Pešec s.p., Hojnik, Leskovec 15, 3202 Ljubečna. 1846 ZAPOSLIM NK delavca, Slovenca, starega od 22 do 30 let, za izdelavo betonskih izdelkov. Delo se opravlja v delavnici od 7. do 15. ure. Plačilo 1.100 EUR/ mesečno. Telefon 040 754-025. Roberto Šket, s. p., Vrhe 33, Teharje. 2023
*A *
* o *
3&K
ZLATARNA KRAG OLIVI K
V ZLATARNI KRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNHUKRAGOLNIK d.o.o., Kcttej.va 12, CalJ«
Maja vse cveti, naše Ivanke pa med nami žal več ni.
V SPOMIN
25. maja minevata dve leti, kar nas je zapustila draga sestra
IVANKA KRAJNC
iz Tovstega pri Laškem (8. 6. 1933 - 25. 5. 2009)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z dobro mislijo in jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN
Danes mineva pet let, kar naše
MARIJE GORENC
ni več z nami. Mara, neizmerno te pogrešamo.
Sandi, Maja, Saša, Jure, Miha, Gorazd, Jakob, Neža, Vlado, Izi, Dare
2044
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil ljubi mož, oče, dedi in praded
ing.
Od pokojnega se bomo poslovili v sredo, 25. maja 2011, ob 11.30 v krogu družine in prijateljev na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: žena Milena, sin Davorin s Klavdijo, hčerka Evgenija s Silvom, vnuki, pravnuki in brat Stanko z ženo Zlato
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
INŠTRUKCIJE iz angleščine in nemščine za osnovne in srednje šole. Možnost pogovora z naravnim govorcem angleščine. Telefon 041 702-858. Katja Burnett, s. p., Bezenškova ulica 3, Celje. 2033
IZDELAVA ostrešij, nadstrešnic, krovska, kleparska dela in adaptacije. Telefon (03) 781-2673, 041 684-292. Albin Kus, s. p., Čufarjeva 8, Vojnik. 2039 HIPKO vam ugodno nudi selitve in kombi prevoze. Hitro in zanesljivo. Vse dni v tednu. Telefon 031 732-381. Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, Lesično. p

J1
www.radiacelje.com
DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
L 163
S 208
n
RA
J k
pogovorna o^a
ob petWh ob 23-55
wwvJ-tvarena.si
Aim'jVIP d.t).o 1,99 t.'miri
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
mc


Ob koncu poročnega slavja je bila na vrsti še velika torta.
Diamantna poroka zakoncev Kurent
Preboldski dom starejših občanov, ki so ga uradno odprli lani, je 18. maja doživel izjemen dogodek. Stanovalca Slavka in Ivan Kurent sta namreč praznovala 65-letni-co skupnega življenja oziroma diamantno poroko, ki jo doživi le malo zakoncev.
Dolgoletno ljubezen sta potrdila pred županom Občine Prebold Vinko Debelakom, hčerama Jelko Škoberne in Vladko Cerovšek, zetoma Kar-lijem in Jožetom, sostanovalci in celotnim delovnim osebjem doma, ki so bili ta dan v vlogi svatov in so tudi skupaj z družinama Cerovšek in Škoberne poskrbeli za nepozabno poročno slavje, katerega vrhunec je bila tudi velika poročna torta kuharskega mojstra Andreja Voha in vodje kuhinje preboldskega doma starejših. Ker obi-
čajno na poročnem slavju ne manjka glasbe, je ni niti tokrat. Za to je poskrbel s harmoniko Franci Uplaznik, zakonca pa sta ob pomoči hčera tudi malo zaplesala in tako zaokrožila svoj poročni jubilej.
Oba sta se rodila v številni družini; Slavka leta 1927 na Dolenjskem v družini s šestimi otroki, Ivan leta 1921 na kmetiji v okolici Ljubljane v družini z enajstimi otroki. Njegov oče je odšel na delo v Ameriko, kjer se je zaposlil v jeklarni v Chicagu in je kot ameriški vojak takrat tudi služil v ameriški vojski v prvi svetovni vojni. Med obema vojnama se je nato vrnil domov. Jordanovi, kot je Slavkin dekliški priimek, so si želeli ustvariti boljše življenje v bližini mesta, zato so se z Dolenjske preselili na obrobje Ljubljane. Življenje je bilo v tistem obdobju za obe
družini res težko, še posebej ker je bilo pri hiši toliko lačnih otroških ust. Ko je prišla druga svetovna vojna, je bilo še težje. Slavkinega očeta so odpeljali v taborišče Gonars v Italijo, kjer je uspel dočakati konec vojne. Slavka in njena starejša sestra Tatjana sta se leta 1942 priključili partizanom. Takrat komaj 15-letna Slavka je postala bolničarka v Tomšičevi brigadi. V bitki pri Jelenovem žlebu v Kočevskem rogu je bila ranjena, ujeli so jo Italijani in jo zaprli v ljubljanske zapore, nato pa jo prestavili v koncentracijsko taborišče Ravensbruck, kjer je tudi dočakala konec vojne.
Ivan je odšel v partizane kmalu za njo in je bil kurir v Šercerjevi brigadi Tudi on je bil ranjen, vendar je svobodo dočakal leta 1945 v Trstu.
Slavko in Ivana je usoda združila takoj po vojni. Poro-
čila sta se leta 1946. V Ljubljani se jima je še isto leto rodila hči Jelka, trinajst mesecev za njo pa je na svet prijokala še Vlad-ka. Sprva so živeli v Ljubljani, kasneje jih je pot vodila v Celje. Oba sta bila zaposlena na uNz Celje. Hčerama sta omogočila dokončanje šolanja, potem sta si ustvarili lastni družini. Starejša hči je odšla v Brežice, mlajša v Žalec, starša pa sta ostala v Celju, kjer sta živela vse do lanskega oktobra, ko jima bolezen ni več dopuščala samostojnega življenja. Svoj novi dom sta našla med starostniki in sovrstniki. Življenje v domu je dodalo kamenček v mozaik njunega bogatega življenjskega opusa. K temu svoj delež v veliki meri prispevajo njuni najbližji, zlasti hčeri, zeta, vnuk, vnukinji in pet pravnukov, ki ju radi obiskujejo in z njima obujajo spomine.
DARKO NARAGLAV
FOTO TEDNA Foto: SHERPA
Fotografija pove več kot tisoč besed.
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
Bojan Lugarič, vodja narodnozabavnega ansambla Slovenski zvoki iz Rogaške Slatine, je med zadnje lepe dogodke zagotovo zabeležil rojstvo hčerkice Eve. Mamica Tina jo je rodila 2. maja, njen prihod pa je proslavilo kar 80 glasbenih prijateljev.
V neskončno veselje Andreji Plankl in Alešu Koželu je
na jožefovo v celjski porodnišnici prijokal na svet njun dru-gorojenec Jaka. Zelo se ga je razveselil tudi 8-letni bratec Florian, ki je zelo ponosen nanj. Jaka je zdaj star že dva meseca in je priden fant, poleg tega, da izredno rad je, prespi tudi marsikatero noč.