Poštnin rt nlsnča; ^a v č o '€.■'•' m »Hfcnnsu ' VCIJLO l ifU y Dolio 22. IV. 1930 kr^-prilog. Cervi f Din IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 ziutrai NAROČNINA mesečno 4 D ISSERATNI ODDELEK v L ubijam šernova al. 4. telefon ši 2412 Leto IV. Ljubljana, 22. aprila 1930 Štev. 16. Sveče povzročile požar, ki je upepelil cerkev -142 ljudi zgorelo živih - Mnogi so pobesneli in zblazneli - Divji prizori med plameni-Pogreba žrtev se je udeležilo nad 10.009 ljudi Bukarešta, 21. aprila. V malem selu Kosteština (Cosieshti), kj lezi kakih 60 km i učno <>d Bukarešte, se .ie zgodila strašna nesreča. Med popoldansko cerkveno pobožnostjo je nastal požar, ki se je širil tako naglo, da ljudje niso mogli več ubežati. Cerkev ie v manj ko eni uri pogorela, pod ruševinami in v plamenih pa ie našlo smrt nad 130 ljudi. O grozni katastrofi se izve.o naslednje podrobnosti: Kakor o'bčajno, so se zbrali popoldne ob 2. verniki k cerkvenemu opravku. V cerkvi so večinoma otroci, dekleta in ženske, skupno krog 150 ljudi. Cerkev je bila ozaljšana s papnmatoni venci in zlasti glavni altar. mi katerem sc je vršila pobožnost, je b'l ves v papirnati rožah, traki in venci. Na altar ju so gorele vse sveče. Verniki so bili po-parema zatopljeni v molitve. k' sta jih vod:la oba domača dnevnika :n zaradi tega ni nihče opazil, da so se začele sveče na altariu od vročine tajati. Postavljene so h'!le blizu drmga no1©.? cHi-ge, razporejene pa vrbu tecr^ še tako, da ie stala med dvema verk?ma sve-orma po eni mn'n. Nenadoma se je velika sveča v sredin5 iroognMa in nagnala preko treh drugi. Skoro v is;n zmedo še poveča". Med tem se je ogen; vedno Mi širil. Cirre3' panrrnati traki so padali na otroke V udi. ki so bili v bližini altar-ja. Več belo nNečerHm deklicam se je vnela oVieka. Ko so ljudje v deli te žive bakll.ie. so še bolj pobesneli in v cerkvi se je izačela borba na življenje in smrt. V strahu za lastno življenje so se ljudje začeli: med seiboj daviti, grizti in pobijati otroke, ki so se zrinili med odrasle, so dobesedno pohodili. Zaradi dušečega dima so začeli ljudje podati v nezavest, mnogi so iz strak; padali na kolena in blazno molili, drugi zopet preklinjali in drveli naravnost v oigcni. Med tem je c^eir že zajel lesen cerkveni stron in v par minutah se je sesula goreča streha ter pokopala pod ruševinami vse, ki so bili še v cerkvi, < Nikomur pa ni prišlo na um, da bi stopil do stolpa in z zvonenjem opozoril vaščane na požar. Zato so ljudje opazili ogenj v cerkvi šele tedaj, ko je bila v plamenih že streba. Moški so večinoma doma spali in preden sc je zbralo nekaj ljudi pri cerkvi, jc bila katastrofa žc končana. V pomanjkanju gasilnega orodja tudi nihče ni mislil na gašenje V blaznem strahu so ljudje iskali in spraševali samo za svojci, saj ni bilo niti ene hiše. ki bi ne bila poslala otrok v ccrkev. Pred cerkvijo su se odigravali še strašnejši prizori, kakor poprej v cerkvi. Obupane matere in očetje so kakor btetzni klicali svoje otroke, razmetavali poreče tramovje in vlačili na dan napol zoglenela trupla. Šele, ko jc prihite'0 na pomoč orožni-štvo in .ic bila alarmirano vojaštvo, so začeli reševati ponesrečence izpod razvalin. V cerkvi sc ie ponesrečilo 142 ljudi, večinoma otrok, deklet in žensk. Na skupino otrok sc ie sesulo tramovje iu zidov.ie po naključju tako, da je nastala ma-Ia duplina. Ko so tramovje raizkopa.Ii, so našli tri otroke do-esia nepoškodovane, pet pa se jih je onesvestilo od strahu in dima. Tudi dve žemki so potegnili izpod ruševin z manjšimi poškodbami. le od pre^tancea ctrahu nista mogli govoriti Vseh o talili 13? ljudi pa je na^lo v Namenili in pod ruševinami grozno smrt. Trupla so bila strašno izkažena. Nekateri so se držali v krčevitem objemu, obrazi so bili spačeni, tako da je bil pegled na ponesrečence naravnost grozen Le z največjo muko so ro dolgem trudu identificirali 110 ponesrečencev, dočim identitete ostalih ni 1110-goče ugotoviti, ker so trupla doccla zažgana. Iz pepela so izkopali celo kopico zoglenelih otroških kosti. Okrog pogorišča se je zbrala vsa vas. Obupane matere so se v domnevi, da gre za njihove malčke, steple za tru-pelca, ki so jih izkopali izpod razvalin. Mnogo mater ie hotelo izvršiti samomor in le s težavo so jih rešili. V cerkvi sti zgorela tudi oba domača duhvnika. Od cerkve je ostalo le zidovje. K sreči stoji župnišče prccej daleč od cerkve, tako da se ogenj ni razširil tudi na župnišče. O strašni nesreči ie bila takoj obveščena tudi vlada. Notranji minister Vaj-da Vojvod je sam prišel na lice mesta, da potolaži nesrečne vaščane. Ljudje se tudi še danes niso pomirili. Nekaterih mater sploh ne morejo spraviti od pogorišča in boje se. da se jim bo omračil um. Najnesrečnej«a ie pač vsekakor neka vdova, ki ji je zgorelo v?eh pet otrok v starosti od treh do 12 let, mož pa ji ie umrl pred tednom dni. Bukarešta, 21. aprila. 110 žrtev velike požarne katastrofe so danes pokopali v 40 grobovih. Pogireba, pri katerem so se odigravali zelo pretresljivi prizori, se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Prišli so todi prebivalci iz okoliških vasi. Krste je blagoslovil šikcf iiz Airgoisa ob veliki asistenci. Danes bo podpisana pogodba o omejitvi pomorskega oboroževanja Zaključek večmesečne razorožitvene konference v Londonu — Včeraj je bilo definitivno odobreno besedilo pogodbe, ki bo danes podpisana London, 21. aprila. Reuterjev urad poroča, da so na današnjem sestanku odobrili delegati držav zastopanih na pomorski razorožitveni konferenci besedilo pogodbe, ki bo jutri podpisana. Pariz, 21. aprila. Vnanjj minister Briand je opoldne odpotoval v London, da se udeleži jutri podpisa protokola pomorske razorožitvene konference. Pariz, 21. aprila. A gene e tla vas poroča, da je imel ameriški delegat na pomorski razorožitveni konferenci v Londonu senator Robinson včerai po radiju predavanje za ameriške poslušalce o uspehih londonske pomorske raizorožiit-vene konference. Pri tej priliki je povdarja! veliko važnost sklenjenih dogovorov, čeprav je bil dosežen le delen uspeli. Pariz, 21. aprila. Važni posli v parlamentu so onemogočili ministrskemu predsedniku Ta.rdieuju, da bi odpotoval v London k polJpisu pomorske razoroži't-vene pogodbe. Zato je včeraj poslal z letalom angleškemu ministrskemu predsedniku MacdonaJju pismo, v katerem izreka obžalovanje, da ne more priti osebno v London k podpisu zaključnega protokofla konference. {rimlnalno-liubavni roman prične izhajati v „Ponedeljku" Krvave komunistične demonstracije Komunistična mladina v Lipskem napadla z orožjem policijo — Žrtve spopada Beri in, 21. aprila. VVolfov urad poroča iz Lipskega. da je včeraj po manifestacijah komunistične mladine došio do krvavih izgredov. Komu ni s t/črn a mladina je napadla policijo, ki se je morala braniti z orožjem. Pri tem spepadu sta bila ubita en komunist in en policist, težko ranjeni pa štirje policaji in štirje komunisti. Za danes napovedano zborovanje komunistov pod milim nebom jc poSicija zaradi včerajšnjih izgredov prepovedala. Povratek vnanie^a ministra dr. Marinkoviča Peojrrad 21. aprila. Po večmesečnem bivanju v inozemstvu se ie danes ob 11.30 vrnil v Peograd vnanji minister dr. Voja Marinkovič. Hrvatski seljaki pri kralju 7a?reb. 21. aprila. Nocoi ob 7. ie odoo-.to- a'a iz Zacreba velika deputacvia selja-kov v Beosrrad. da se Pf>k'r*ni Nj. Vel. kra-lui S kolodvora v Zasrebu ie odpotovalo nad 200 sel.iakov pod vodstvom bivšega poctoredsecKka nekdanje HSS Karla Ko-vačeviča. Na raznih pr^taiah jim bodo priključili ostali nri«vkrat nrivozil zasebni avtrmnbil Pavla Vukovine. k; ca ie podrl na tla in povozil. Avtomobil ie nioccel ustavit1 šele. ko se ic nesreča že zgodila, šoferja Vukovino -n aretira", za^ovana ra se. da ne-re"e ni kriv. ker ie deček v zadniem bi~u priletel ■pred kolesa. PonesTčeni deček je umrl. ne da bi se pre.i zavedel. Muslimani odklanjajo Gandhijevo akcijo Bombay, 21. aprila. Na zborovanju muslimanov je bi odklonjen predlog za sodelovanje v Gandhievti akciji za civilno nepokorščino proti angleškim oblastem, češ, da ima Oandhijev pokret namen doseči, da bi ini-ivska večina asimilirala muslimansko manjšino. Pariz, 21. a Dr ila. Angence Havas poroča iz Bombaya. da je mo_ala policija izvršiti nada;V,ne aretacije GanidfiVevih pristašev, ker so se umirali cdredbam oblasti, zlasti pa vod^el ev akcije za ine*V-or§č'no proti oblastem. V«v voditelji atentata na smodnišn:co v Citagon-tru so b:li aretirani. Aret^naCi so tudi nekatere osebe v č?s.ii. ko so nosile z obale morsiko v^io. da b: pridobivale doma sol. Gandhi ie ^pozval t-udr drugoverce, naj se rridrurro n^ovemu p-!v"*ctu. Nesreč« nri veliton^čnih nhredih Sninf Lonis nfis-oiirO. 21. r»~Tiln. Vr°raj popoldne po se fri velikonočnih .>bre,1ih ranili v ?,';rj? Prn<*f. med nji- mi en min:stranf. (AA) Mika^ov brat noseči Anelijo Tnkio 21. fir-rila. Afikpdiv b-nf tr:"<" T.°'«ama'--ii pr. jn p pvojo m1ar,o v'"r- ml. Anglijo. Pri odhodu so ju množice navdušeno pozdravljale. (AA) Na drugem mestu priobčujemo pismo avtorja slovenskega kriminalnega romana ifiv življenje ki bo pričel izhajati prihodnji mesec v »Pouedeljku« Avtor, znan slovenski publicist, ki je lani nenadno izginil neznano kam. se je oglasil seda] iz Argentine pod imenom Edgar Valič z novim kriminalnim romanom svojevrstnim tako do vsebini kakor po načinu pripovedovanja. Roman »BEG V ŽIVLJENJE« ni običajna detektivska povest z izmšilienimi zapletijaii, neresnično ljubeznijo, skrivnostnim umorom itd. drugimi takimi stvarmi, ki se jih čitatelj kmalu naveliča, ker uvidi, da ie bil »potegnjen«. Roman »BEG V ŽIVLJENJE« ie resnična zgodba z reslničnimi ljumi, ki žive med nami, razen »glavnega junaka«, ki je avtor sam in ki je moral zato zbežati v daljno Južno Ameriko. Zapletljaji v romanu so tako resnični in zločin nad gospo Julijano tako opisan da se bodo čitatelji živo spominjali pretresljivih dogodkov, ki so pred par leti vznemirjali našo javnost in o katerih je poročal tedaj avtor kot urednik kriminalne kronike nekega ljubljanskega dnevnika. Kar je tedaj vedel, videl in doživel, to je sedaj oblikoval v romanu »BEG V ŽIVLJENJE«, ki ima vse vrline pravega kriminalnega romana, istočasno pa se približuje umetniško zasnovani realistični povesti, za kar mu 5e dala primerno snov velika ljubezen gospe Julijane plemenite žene uglednega in imovitega ljubljanskega trgovca. Kriminalni roman „- Ljubljana v velikonočnih dneh Slab začetek, dober konec — Veseli izletniki nesreč Brez izgredov in Ljubljana. 21. aorila. Najlepši pomladanski prazniki so za nami. Na veliko soboto, ko se ie vse pripravljalo za priietno promenado oo mestu v :»o-obleki, ie bilo oblačno in pusto od ranega jutra do večra. Ljubljančani, ki se radi udeleže te ali one procesiie ali oa si je vsai radi ogledajo, niso prišli na račun. Vršile so se le tri procesiie in sicer frančiškanska. križanska ter šentjakobska, dočim so vse druge odpadle zaradi slabega ▼remena. Izostati ie morala tudi ona pri sv. Srcu Jezusovem, ki gre v nedelio ob 4. zjutraj, kaiti vreme se tudi do tedai še ni spremenilo. Ljudje so že skoro obuoa-vali nad prazniki, a se ie že tekom dneva zasukalo. Naposled ie dež vendarle pojenjal, pričelo se ie svetliti in skoro so se za silo osušile tudi ulice in ceste. Naenkrat je zavladalo vsepovsod drugo življenje. Že dopoldne v nedeljo so jo naipogumneiši mahnili ven v orobuiu.iočo sc orirodo. Vlaki so bili nabasano polni, zlasti oni. ki odhajajo na Gorenjsko. V okolici LmbU^ne je bilo živahno kakor že zlepa ne. -»Žeg-na« ni manjkalo p:,-:-r tudi ne v tekoči obliki. Navzlic temu oa ie biio vse živo ■tudi v mestu samem, kjer so se ljudie pozabavali v bioskoorli. gledališču, na sprehodu pod Tivoliiein in ood Rožnikom, oo/noie na večer pa v gostilnieah iti kavarnah. Ko ie napočilo ponedeljkovo jutro se le primaialo solnce na čistem, jasnem nebu. Vrata hiš so se odnirala na vse zgodaj in naenkrat so bile ulice žive. ko že d iyno ne. L.iud.ie opravljeni v turistovSkiii oblekah so pohiteli proti koW"' vlaki so odocliali ogromne množice. Pozneje so izletmk; naskočili avtobuse, vozeče v vse smeri. Rekorden obisk ie J.i živela Šmarna gora. Že zgodaj dopoldne je kar mrgolelo ljudstva oo njenih pobočjih. Bile so nepretrgane procesije, ki so se vile v breg. Razpoloženje silnih množic ie biio nad vse priietno. Muziciralo in oeio sc it. -- kakor za stavo. Reka ljudstva se ie ooz« ne.ie valila do vsei okolici, na Medvode iti na drugi strani čez GameljnC proti Po-saviu. Enako močno ie bila obiskana tudi Katarina, ki so io naskakovali neutrudni izletniki od vseh strani: od Štiice. Podutika, Mednega in Medvod. Pobočja hribov so v zelenili in v bukovju se ie že oglašala kukavica. Zvečer, ko se ie spet vse vračalo v mesto. se ie glasila neseni vsepovsod, kaiti v srca vseh se ie naselila radost, ki io narekuje lepa pomlad. Posebnih dogodkov tekom praznikov ni bilo. Ker se ie domala vse kretalo zunai ic imela celo policija naravnost idealen mir. V nedeljo ponoči so spravili v krai le 4 prehude veseljake, ki so dajali duška svojemu razpoloženju s pre-divjim kričanjem. Ravnateli mestnega doitodarstv enega u-rada g Ivan Zupan ie prijavil, da ie v nedelio zvečer vdrl v njegovo stanovanje v Staničevi ulici 5. neznan lopov in mu odnesel 20 komadov suhih klobas. Storilec .ie prišel v stanovanje skozi okno. -ia katerega ie prislonil lestvo. Rešilna postaja ie imela le par avtomobilskih voženj. V bolnico so prepeljali s.-mo car žrtev navadnih bolezni. Danes popoldne ob 4. sc ie vršil izpred hiše žalosti na Dunajski cesti 35 pogreb vcleindustri.ialca g. Avgusta Žabkarja. podpredsednika strojnih tovaren in livaren. Pred vilo so se že mnogo pred omenjeno uro zbirale velike množice ljudstva. Na zadnji poti so spremili blagega pokojniku ki je razvijal v življenju ogromno delavnost iu pridnost zastopniki industrijske zbornice, predstavniki mnogih drugih korporacij in institucij, zastopniki raznih dru- štev, vodstvo stroinih tovarn, vse u rad- ništvo i-! številno delavstvo. Truplo pokojnika počiva v rodbinski grobnici na pokopališču pri sv. Križu. Velikonočni nrazniki v Mariboru Izredno lepo vreme — Prvi koncert v parku -ciklista — Pogreb dr. Juritscha v Studencih nožem Huda nezgoda moto-- Nevaren napad z Maribor. 21, aprila. Na veliko -soboto dopoldne je še deževalo skoro kakor za stavo, popoldne oa se Je začelo nekoliko jasniti in v času vstajenja ori naših treh župnih cerkvah ie bii ves Maribor v svečanem razpoloženju na ulicah. Zlasti pri frančiškanih in pri škofiji so se tradicijonebe cerkvene slovesnosti izvršile zelo slavnostno ob zvokih vojaške in drugih godb. Med tisoči gledalcev si lahko opazoval pravcato revijo pomladnih kostumov. Najslovesne.iše ie bilo vstajenje pr stolnic', kjer ie vodil procesijo pomožni šk ;f dr. Touažič. V sprevodu so stopali zastonpiki vseh civilnih in vojaških oblastev ter uradov. Po vstajenju jc zaplalo Po mariborskih ulicah običajno velikonočno \ esclje. Še preden se ie predramilo velikonočno jutro, so začeli v predmestjih, na periferiji in v ->k.,P<: grmeti tradicijonelni toniči. Tudi mesto se ie predramilo in v prvih žarkih jutranjega solnca jc vse hitelo k Sv. Jožefu, kier se vsako leto vrši vstajenie v ned-.vo zjutraj. Več tisoč intranjih izletnikov sc ie nagnetlo na malem prostoru uri s.iidenški cerkvi. \ Mariboru je vladal včeraj svečan mir. Vse ie bilo deloma doma v krogu svoiih dragih, le nekateri brezdomci so sc resig-nirano potegnili v razne gostilne, da uduše svoio osamrenost. Proti poldnevu se ie razgibala promenada no Gosposki in Aleksandrov, ulici, popoldne pa ie oživela okolica V mestnem parku ie bilo vse živo iu tam okrog Treh ribnikov, pri Kalvariji, v Kamilici. Rad vanju. Pekrah in Limbušu ie vse mrgolelo. Senzacija iu dolgo pričakovani dogodek ie bil današnii prvi pomladni koncert v parku. Nj skoro. praznili promenadni!) ulicah si spoznal, da se ie ves šetajoči Maribor evakuiral nekam drugam. V bu.i.io zelc-nečem mestnem parku, ki ie že ves v b hotnem cvetju, ie priredila mariborska voiaška godba svoi prvi pomladni koncert. Ves park ic bil nabito Polil šetalcev. Danes popoldne se ie zdelo, da ie proglašena ■splošna mobilizacija motornih vozil in tudi zaprašenih meščanov. Skozi ulice 'ie na vse strani grmelo kakor na sodni dan in celo tovorni avtomobili so za prevoz praznujočih izletnikov morali stopiti v akcijo. Številni vinotoči v okolici so bili zaradi izredno lenega vremena pravcati magneti. Pekel. Krčevina. Meljski hrib. Kamilica, Pekre. Limbuš. Laznica. Radvanje. vse je bilo polno. Izredno mnogo posetni-kov je imel Felbcrjev otok. da o Pohorju in Sv. Urbanu sploh ne govorimo. Policijska kronika čez praznike ne beleži senzacij. Aretirani so bili le razni ponočnjaki. ki so se v veselju nad prazniki preveč nasrkali dobre kapljice in kalili nočni mir Aretiran pa ic bil tudi neki mizarski pomončik Herman K. ki ga ie še pred božičem obdolžil čevljar Franc Druzovič. da mu ie v delavnici ukradel iz skrinje listnico z 2040 dinarji in nato neznano kam pobegnil. Te dni ga ie Druzovičeva žena spoznala v neki gostilni in ga dala aretirati baš za oranzike. ki iih ie moral obhajati pri »Grafu«. Mož tatvino taji. Več dogodkov Pa imamo beležiti v kroniki nezgod, predvsem hudo nezgodo tno-tociklista. 191etnega mehanika Franca Dratscheidcria. ki se je vozil s vojim m.o-tociklom na cesti med Limbušcm in Rušami v Laznici. Blizu Kobiieve žage ie zaradi velike bi zine in nepričakovano mehkih tal tako nesrečno padel, da je poleg neznatnih kontuzij na obrazu in obeli rokah odnesel tudi hudo pretresen.ie možganov. Z reševalnim avtomobilom so mladega ponesrečenca odpremili v bolnico. — V Pesnici se ie včeraj odigral zelo žalosten dogodek. V neki gostilni .ic med drugimi pivci sedel tudi 36Ietni kovač v delavnici državne železnice Ignac Bračič iz Lajter-šperga. Čeprav ie znan kot mož zeln mirne narave, je vendar postal žrtev pijanske strasti. Neki pivski tovariš, ki ga šc niso mogli izslediti, se .ie zakadil v Bračiča s širokim nožem ter mu prerezal želodec in čreva. Hudo ranjenega so prepeljali takoj v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Za suro-vežem. ki se ie skril, poizveduje orožni-štvo. — Na Studencih, smo doživeli družinsko tragedijo. Železničarjevu žena 42 letna Margareta Cafova si je po daljšem prepiru hotela končati življenje. Vzela ic precejšnjo količino lizola i.i ga izpila v ta- ko velikih požirkih. da io bodo težko rešili, čeprav so jo takoi prepeljali v bolnico. — V Špesovem selu stanujoči 201etni Martin Brunien Da je hotel z dolivanjem petroleja zakuriti štedilnik. Svojo lahkomiselnost je plačal s tern, da mu Je velik plamen puhnil v obraz ter ga opekel na licih tako. da so ga morali prepeljati v bolnico. Njegovo stanle ie precej kritično. V Studencih sc je danes popoldne vršit pogreb odvetnika dr. Fritza Juritscha. Pogrebne molitve je opravil evanželjski župnik pastor Baron. Na zadnii poti enega bivših voditehev nodravskih Nemcev se ;e zbrala velika množica njegovih nekdanjih somišljenikov. Za Maribor nekai nenavadnega na .ie bil nopln mir med športniki. V vseh velikonočnih dneh ni bilo niti ene športne prireditve. Zagonetna najdba človeškega okostja Kočevje. 21. aprila. Pretekli torek sta hodila dva lovska čuvaja po borovškem hribu, ki se dviguie nad vas.io Borovec. Sred; srozda sta zagledala pod neko skalo okostje. Menila sta. da gre za kako poginulo žival in sc nista zmenila za najdbo. Ko pa sta nekaj korakov naprei dobila ostnake moškega suknjiča, se jima ie vzbudil sum. da mora biti okostje, ki sta ga videla, človeško. Vrnila sta se nato zopet na kraj zagonetne najdbe in ugotovila, da gre za okostje neznanega moškega. Zadeva je b:la prijavljena orožniški Postaji v Kočevski reki. Orožniki so Sli takoi na krai. kier je ležalo okostje, iu napravili zapisnik. Okostic je bilo že močno izprano in mestoma preperelo Na lobanji ni bilo opaz:ti nikakih udrtin ali poškodb, no katerih bi se dalo sklepati, da gre za umor. V čeljustih ie manjkalo več zob. Okostje ie ležalo pod visoko smreko in možno bi bilo. da se jc neznani moški obesil, nato pa ic truplo, ko ic vrv snreperela. padlo na tla. kjer ie postalo žrtev zveri. Na obleki, ki so jo našli poleg okostja, sc pozna. da se ie zgodil zagoneten dogodek žc pred več leti. Orožniška Postaja ie uozvedovala za neznancem Ljudie SO imenovali več oseb. ki so iz Borovca izginile v zadniih letih nezna-nokam. Zadnja teh oseb je bil neki Matija Haudler. posestnikov s n. rojen I. 1S99. v Borovcu Ta ie iginil v juniju I. 1924. Bil jc alkoholik in ni izključeno, da sc ie sam usmrtil. Orožništvo ie prijavilo zadevo okrajnemu sodišču v Kočevju in državnemu tožilcu v Novem mestu._ Naročajte „Našo dobo"? Kaj pravi avtor slovenskega kriminalnega romana „Beg v življenje" Kriminalni roman je navzlic raznovrstnim pojavom v duhovnem življenju povojnega človeka še vedno popularen in bo najbrže še dolgo štivo široke publike, pa tudi inteligentnih ožjili krogov, ki si želijo za odmor literature, bogate na dejanjih, mistiki in pustolovščinah, česar življenje resnih ljudi praviloma ne pozna. Sam Masaryk jc priznal, da rad Čita v odmorih tako zvano kriminalno - detektivsko literaturo. Angleški publicist H. Hansen trdi. da sc zateka« današnja publika samo zalo li kriminalnemu romanu, ker ie prenasičena ljubavnih in seksualnih ro-lanov. Znana angleška pisateljica IJorothy Sayer pa pravi: Seksualne abnormalnosti v knjigi začasno in uspevaijo dobro. Kriminalni roman ni literatura izraza in sloga. Čitamo zgodbe oljubavnih in družinskih nesrečah, ker so del onega, kar tvori naše lastno življenje, toda če se te stvari le preveč dotikajo na« samih, bežimo v deželo skrivnosti in pustolovščin, da se raztre-semo in pozabimo. < Po sodbi kritikov se je razvoj sodobnega kriminalnega romana obrni! v novo smer. Današnja publika ne zaupa več nobenemu značaju. Niti tipom, či-.iili alibi je dokazan in čijih zagonetuost je že v začetku romana razjasnjena. Pisci kriminalnih romanov so skoro že izčrpali vsa razpoložljiva sredstvu. Opisi smotrno izvršenih umorov brez vsakega človeškega sodelovanja, umori v zaprtih prostorih, potom strupenih dišav, zastrupljenih gob, s peklenskimi stroji v telefonskih slušalkah itd. ne »vlečejo« več. Celo detektiv ni več varen pred sumom čitateljev: morda, skoro gotovo je izvršil zločin detektiv sam! Kakšen bo torej bodoči kriminalni roman? Človek, ki bi to vedel, bi mogel nedvomno prodati svojo skrivnost za kupe zlata. Trenutno se zdi, kakor da bi se pisci kriminalnih romanov približevali piscem leposlovnih del s ten-denčno smerjo raznih abuormitet. Nekatere najnovejše kriminalne in detektivske zgodbe se batvijo s patologijo in Freudovo psihologijo, kar upravičuje domnevo, da se bo kriminalni roman »pofinil« in približal leposlovnemu romanu. Pri tem pa se bodo pisci kriminalnih romanov morali izogibati rezultatov, do kakršnih prihajajo moderni leposlovni romanopisci, ki ne pišejo romanov zato. da bi pripovedovali, ampak zato. da postavljajo gotove sklepe glede življenjskega načina posameznikov in družbe. Slični rezultati v kriminalnih romanih ne bi mogli pridobiti široke publike, pa tudi ožji krog čitateljev- bi jih odklanjal. Na teh ugotovitvah in na teli smernicah temelji moj kriminal, roman »BEG V ŽIVLJENJI':« — ki pa se od bistva običajnih kriminalnih romanov razlikuje v tem. da so osebe, kraji in dejanja resnična — seveda z drugimi imeni (izvzemši kraje, ki so v romanu navedeni skoro vsi s pravim nazivom). Buenos Aires, 8. marca 1930. Edgur Valič. »te • • ' Pristna ameriška nedeljska zabava Mladi bančnik Jack Coiiin v Los Angelesu zabava cb nedeljah občinstvo /. vratolomnimi skoki s padalom. Slika kaže skok. preden sc je odprlo padalo Požar na Bledu Bled, 21. aprila. Sinoči ob pol 22. je na Bledu nastal požar v hlevu posestmee Uršule Sonar jeve blizu blejske cerkve. Plamen je na mah iCajel vse poslopje. Blejsko gasilno društvo je bilo takoj na mes-tu, kmalu pa so prispela tudi okoliška gasilna društva. Gasilcem je uspelo lokalizirati požar, tako da sosedna poslopja niso prišla v nevarnost. V desetih minutah je bi'1 ogenj udušen. ker na srečo ni hrlo vetra. Zgorela je vsa streha r, ostalimi deli poslopja, dbčim je strop ostal deloma nepoškodovan. Hlev je bil star in zrraša škoda le kakih 20.000 Din. Poslopje je b?k> zavarovano. Vzrok požara ni znan. Pismo h Laškega Laško. 21. aprila. Vesdo vest. da do6i mesto Laško lekar-no. pozdravljajo vsi okoliški prebivalci. Osobito za kmete m delavce ie to skrajno •r>o*re$mo. saj so morali dosedai daleč iz .hirkloš/tra. Sv. Lenarta. Sv. Ruperta in drnKrih sosednih občin po 40 km daleč v Celic on zdravila. Da ie v takih primerah naš delavski sloj naiboli prizadet, mora vsakdo uvideti, oosebno še. ako pomislimo, koliko ie zanravil denaria mi časa. kdor ie bil orisiliem iti v Celje po zdravila, ki iih pri tukajšnjih zdravnikih ni dobil. Občinska odbora mesta Laško iu občine Marina Gradec s »a v svojih zadnjih sejah uvidela potrebo lekarne v Laškem in sklenila. da se bo akcija za pridobitev lekarne v Laškem vsestransko podpirala. Proti temu na se ie izrekel gerentski sosvet občine Sv. Krištof, kar nam znova potrjuje, koliko ie vredno, če ima občina svojega gospodam. ki bi se v takih primerih sigurno strirvial z ostalimi občinami ter se pripomogel do čimprejšnjega uresničenja laške lekarne. H. P.: Dogodek na ulici Pomladno solnce je izginilo za streho štirinadstropne hiše in v ozko zagato je ipo malem že legal mrak. Toda ozračje je biio mlačno in je vabilo na okna. V takšnih zagatah sc redkokdaj kai primeri in liudie, ki gledajo skozi okna in ki stoie pred vrati, so za vsak dogodek izredno hvaležni. Ta tiha, somračttia zagata me jc privlačevala in zavil sem varno, premeril sem jo in sem dosegel s tem nedolžnim opravilom, da so si štirje faksi in en jazbečar medsebojno zagodrnjali svoio misel: »Ta oa rti iv. naše ulice!« In so z renčanjetn in la-jetžem protestirali proti moji navzočnosti. Baš sem stal pred odprtim pritličnim oknom nekega cvetličarja in sem občudoval zbirko njegovih kaMusov, ko je dejal nad mano razburjen ženski gia-s: »Ta se mi zdi pa res sumljiv!« »Daj mir. A-ruči!« je odigovonH smejoč se bas. »Domišljije, roič drugega! Si nemirna, nezaupna, srborita. to povzroča pomladanski zrak!« Med zastori, ki so se počasi gfbaii v pomladanskem večernem veitrecu, je stalo dekle in guibančifc) dražehisten nosek in zlate obrvi Gospodična AreSi si je popravila krilo z Mastimi maroga/md ki je udarila trmoglavo z tnalo pestijo .po okenski deski: »fSaij borno virieffi, kdo ima prav!... Poglej no, taim preko v trafiki so tudi že posfetfi pozorna na Oje, oje, me je prešinilo, kaj pa je na tem sumljivega, če pošilja tatošenle tako zvani pasant ob milem pomladnem večeru zaljubljene poglede tropu kaktusov? Ampak gospodična v lilasti obleki je gledala preko mene v drugo stran ulice. Sledil sem smeri nje nemirnega pogleda in neženirano zgovorno, kakršni so pač ljudje v nevarnosti, mi [ie Anči zašepe-tala: »Dolgotkrakež tam preko ima gotovo kaj hudega v mislih! Poldrugo uro že koloibard po naši ulici! Trikrat je že šel proč in vedno znova ga je prignalo nazaj! Ce mu le ne gre kakšna blagajna po glavi! Saj beremo vsak dan o različnih stvareh!« Bogu bodi hvala, sum ni bil na mem, temveč na drugem vsiinvcu v to tiho, somračno zagato! »Dolgolkraikež,« ki je stopal po drugi strani ceste gor pa dol, je bil mlad, sk>k mož. Zdel se mi je popolnoma neškodljiv. Pa kdo bi vedel? Lilasto marogaistta gospodična je imela gotovo ostrejši pogled od mene! Obleka mladega moža je bila čisto čedna, čeprav se je kazalo pod znatno prekratkima hlačnicama preveč živopisanega gležnja. (Njegov otbraz ni bil lep, celo nefkaiko teman, a interesanten po svojem prednztnem, postavnem nosu. ki ga je obračal na svoiji poti vedno spet v smer hiše s številko petnajsto. Kaij sc ne bo završala v tej prijazni ulici čez pet minut cela drama? Ne. ne, gospodična Anči, le mirni bodite! In vendar... Lilasta Anči je liušniia na uiico in je pristala z vrtečimi 'postranskimi pogledi na »dolgokrakeža« v sosedni trgovini s papirjem. Slast do doživljajev me ie gnala za njo in tako sem videl, kako se je osnovala v okviru prodajal ni škili vrat mrmrajoča skupina ljudi, iu tako sem slišal, kako je drhtelo z ustnic dokaj debele dame: »Da, da, ta se je zdel meni tudi sumljiv! Ježeš, sedaj sem se spomnila: tega sem vendar videla že včeraj, kako se je plazil po tej ulici sem in tja! In predvčerajšiitHm tudi! Ta nekaj vohuni, to je gotovo! Morali bi opozoriti kakšnega stražnika!« »Groza me je!« je pojasnila neka maimka. »Kurja polt me cbliva, prav zares! Kaj neki ima v ovicku, ki ga nosi v roki?! Sveta Pomočnica, gotovo bo paprika ali poper, da ga natrese svoji žrtvi v oči! Grem, ne maram biti poleg!« Pa ah. ko ji pa ni bilo mogoče ustaviti prizorišče vse te razburjenosti! Vzrojila je z vsemi drugimi v sosedno deli-katesnico in gospodična v lilasti obleki je vzkliknila: »iPrav za prav je na zunaj čisto spodoben! Pa to je vendar tudi sumljivo! Dandanes ne opaziš na nobenem člo-velfcu, da-li ima kaj slabega v nameri!« »Grem bližje in mu izbijem r-'jek s papriko z rok!« je dejal smel fante. »Dajte mi hrtro dve safaladi, gospa Ko-renova!« »O Beg, o Bog. nikarte tega ne storite!« se je zgrozila prodajalka delika-tes in prestrašena bledica ji je šla preko okroglega obraza. »»Ponaiveč gleda na hišo s številko petnajsto,« je ugotovila mlada ženska. »Sedaj se je spet postavi! pred hišne duri! škoda, da ni več dan. saj ni dosti videti! Samo da ne pripravlja česa proti mlckarici, proti stari Bezlajki! Ježeš, uboga ženska! Prav za prav bi jo morali posvariti!« »Pojdimo h Kotniku, h kramarju, ia je pogumen, ta bo že nekaj opravil!« je predlagala gospodična v lilasti obleki. Ostavile so delikatesnico, prečkale ulico v velikem loku okoli mladega moža, ki je baš zopet dvignil nos proti hiši s štev i'k o petnajsto, stopile so h gospodu Kotniku in gospodična Anči jc vztrepetala: »Bog si ga vedi. kaj doživimo v petih minutah!« Naglo mu .ie pojasnila vse nevarnosti, ki se pripravljajo. Niso sc zmotile, kar se tiče gospoda Kotnika. Ne da bi izgubil svojo duševno prisotnost niti za sekundo, jc poslušal poročilo lilasto ma-rogaste gospodične. Sedaj si jc. kakor vedno v velikih trenutkih, zavihal rokave iu menil preprosto: »Tega si izposodim zase! Počakajte dve. tri minute! Privedeni vam deeaka sem! Morda bo malo potolčeu!« Oblastna beseda njegove žene je preprečila junaško dejanje: »Tu ostaneš! Pomisli na družino, ti nepremišljeni cepec! Zakaj bi nosili drugi Fudje svojo kožo na prodaj! »Kako se je prav za prav pričela ta grozotna kolobocija?« je vprašal star gospod, ki je bil z dobrotnim nasmeh-ljaijem pravkar ugriznil v osolnetio kumaro. »Za kaj takšnega je treba oač imeti oči!« je dejala gospodična Anči z ostrim glasom. Nato je skočila debelušasia ženska iz prodajalne iu je spravila svojega Janikca, ki je na cesti brezskrbno prodajal zijala, hitro na varno. »A nekaj je treba vendarle storiti! je odločil gospod Kotnik. Razburjeno ljudstvo se je zgnetlo med vrata in si je še enkrat ostro ogledalo skrivnostnega mladega moža. Vse je bilo tiho, samo gospod Kotnik jc nekam glasno dihal in stari gospod je ugriznil opetovano iu hladnokrvno v svežo osoljeno kumaro, ki je prijetno pokala med njegovimi zobmi. Mladi mož je še vedno drvel gor in dol in je mahal z rokami, da mu je plapolal površnik. »Kako je razburjen!« je zašepetala Jankčeva mati. »No. zdaj pa vidim!« je dodal gospod Kotnik. Namreč: iz hiše s številko petna ic pridrobilo vitko dekle. Mladi človek >-1 ni dal opla- jt> clolži .-I — 1."ljub prav dobro; imel jo kot njegov vis-a-vis. vendar se Siti. Do odmora je potekla igra !>t'-'z g;:!a: po z »petni olvoritvi je dosegel Doberlet v 30 ininutaah po soloakciji vodstvo 1:0 za Ilirijo, nakoir j<-: že po 2 min. zravnal Ga- 1-1. I 17 Lt rr1-šil-vo- za- preo^tro kova. držali zmagali, je v nekoliko škodovalo že itak raztrgani in na oko neprijetni igri. Tudi ope-tovano _ celo neprijavljeno — menjavanje igralcev in govoričenje je napravilo na občinstvo, ki je pričelo v zadnjem času vidno se vihiejše in zadevoljnejše posečaU naš;, igrišča, mučen vil«. Ilirija, ki je nastopila brez Krofa na leve n krilu, je imela slaij dan in je po zadnjem vzornem nastopu proli državnemu prvaku Hajduku skoraj ni bilo spoznali. Moštvo je bilo v celoti brez, prave volje in je Io pot izgubilo Igro prav po nepotrebnem. NajneZnatnejšo vlogo je igral — zopet in zopet — napad ki ni bil zmožen efektnega zaključka nobene akcije. Dočim je v polju po zaslugi neuttudljivega Omana in kril Iceja in deloma tudi Do-berleta spretno osvajal teren, je moral v kazenskem prostoru redno kapitulirati. Ldi-ni in otvoritveni gol je bil plocl Doberle-lov.-ga solo-teka. Mnogo težjo nalogo kril-*=ke \i>te je opravljal trio Pogačnik — Varšek — Lado, ki je bil vsestransko na rm-lu: prvo meelo gre retun i ranemu krilci. i.udu Ožja obramba Ive ra It z Janez je solidna ij so pogreški, ki so pomagali gostem do /mage, le slučajni pojavi, ker je tuli branilcema primanjkovalo vse |x>-Irebiu previdnosti. Urbančič je opravil sv > ■če pred belo-/.eie-iiini v-a-ti <•■> |e v 39. min. posrečilo A l unkti .iajti luknnjo. 2.1 za GAK. Tik pred koncem je sodnik rrisodii enajstmetrovko, ki jo \>: Sf reme lil Gni er in postavil koncili 3:1. Vodja tekme g. Deržaj je bi' šibek in £0-levo isc.si del krivde, da moš v nista u-t.di fair ii disciplinirani. Pose! tei»nie je bil prav časten, žal pa | ublika ni vid la. U;.-je pričakovala in kar so hoteli aranžerji nuditi Ilirija : GAK 3 : 2 (1 : 0) Y revansi se je Iliriji posrečilo premaga-li re.iomiranega nasprotnika. Ce prtiv^io posrečilo, ni treba vzeti izraza dobesej^o-ker je Ilirija zmago popolnoma zaslužil i, o renomiranosli nasprotnika pa vemo hclj iz prejšnjih njegovih nastopov na ljubljanskih tleh. da ie upravičen. Igra. ki so jo gostje tudi v rtvanši podali, pač ni prvorazreden nogomet. Žoga se je visoko iu p.clvisoko c Ibijala In prenašala, le redko so se dale iz poeditiih akcij razbrati smiselnejše poteze. Tehnike so nekaj pokazali, pa ne mnogo sicer pa fini o videli na ljubljanskih tleh že mnogokrat od manj renomiranih mošlov boljši nogomet. Če dodamo, da so se gosi je prav pogosto upirali sodnikovim odločbam, lahko ugotovimo. da niso zapustili najboljšega vtisa. Ilirijuui so sc borili požrlvovalno. Prodirali so mnogo lepše kot gostje in ustvarjali nebroj nevarnih situacij pred nasprotnim golom. Škoda, da ni bilo odb-eniii slre!''ev ob pravem času. V prvem poleti.-a se je jako občutilo pomanjkanje Doberb -ta, in ko je v drugem polčasu vstopil v l"Vo zvezo, so postajale situacije pred golom Gradčanov na mah nevarnejše. Sam ie zabil dva prav efektna' sol a. V prvem polčasu so dolgo prevladovali Gradčani. Ne da bi bila igra zaprta, se je vendar skoro pol ure igralo več na ilirijan-ski kot na nasprotni polovici. Obe *'raiii sta si izsilili po en kot, drugih nesreč v v tej periodi ni bilo. Igra ce je bolj razgibala šele proti koncu po golu ki ga je iz upravičene enajstmetrovke dosegla Ilirija. Odslej jc bila igra povsem odprla, moglo bi se omenili rahlo premoč Ilirije, he-zultat se do polčasa ni menjal. Začetkom druge polovice so Gradčani močno pritisnili. V 4. minuti so izgra liii lep napad in Keiter je z močnim str dom na idealen Gabrov pas izenačil. Ze po treh minutah se je uveljavil Doberlet, ki ie s 5:1. Aarhns: Concordija (Zagreb) : Gjnianist-to-r en ing 2:1 (0:0). Kodanj: reprezentanca Kodanju : Concordija (Zagreb) -1:3 (3:2). Dunaj: Admira : Vicima 3:2 (3:1). Rapid : \VAC 2:0 (1:0). WAC ; Vienna 0:3 (1:2), Admira : Rapid &:-! (2:3). Monako vo: .Miirclicu IS60: reprezentanca Stockliuima 2:1 (0:1). Draždane: Drcsdncr SK : SK Bratis!av;, 3:1 (2:0). Budimpešta: Ferencvaro.s : Hungaria 3:2 (2:1). Ferencvaros : Ujpest 2:0 (2:0), Ujpest : lil. okraj 3:0 (1:0). Htingar a : III. okraj 3:3 (1:D. Sobotlšče: Szabrria : PAC (Duna-j) I :<» (1:0). Carigrad: reprezentanca Carigrada : dmn.jski amaterski team 2:1. Brno: Moravia : M:,t/'e;nsd-irfcr (|)'.'«;'j) 3:2. Libertas (Dunai) : Moravia 2:2. Bratislava: Siemens (Dunai) : Bra::s]av;i 2:0. Konigsliilltc: \Vacker lHuna ) AKS 10:2 (7:1». Varšava: Pelon:a : H^koidi (Dunai) 4:1 in 0:2. Krakov: Crae-jvia : 'Vacker (Dunaj) 1:0 (":«»). Plzen: Hettlia (Diin.v.!) : SK Pizni 1:1 (1:0>. Žilina: Slovan (Dima.') : SK Ži'ina 2:0 (!:•!>. Most: Siinering (Dunaj) : Deius.lier SK S:0 (5:0). Chemnitz: Spar:a ;Pr:e. Palme (Sm. KI. Ljubljana) 39 : 11, 7.) Vudcnik (SPD Maribor) 43 : 24, 8,- Leskovar (SPD Maribor) 49 : 33. 9.) Završan (Sm. KI. Ljubljana) 30 : 43. S to tekmo jc bila letošnja smučarska sezona zaključena. Ta tekma je bila priejena na pobudo smučarskih krogov, zlasti Mariborčanov, ki so sc nahajali na smuškem kurzu na Kredarici. Sm. K!. Dovje - Mojstrana se je žrtvoval ter organiziral to tekmo s pomočjo JZSS. Ker se jc pričakovala z ozirom na idealen teren za izvedbo visoko alpske smuške tekme velika udeležba in ostra konkurenca. Žal pa so ravno inicijatorji tc tekme pred startom udeležbo odklonili brez vsakih tehtnih razlogov. Priporočali bi merodaiuim činiteliem. da bi se velikonočni ponedeljek uvedel kot narodu! smučarski praznik in bi se tega dne vršila vsako leto alpska smučarska tekma oo stilu današnje. S tako tekmo bi bila dana prilika našim smucar em da do popolnosti spoziaio teren v krasnem triglavskem pogorju. Tudi bi nesnmčarii snoz-nali lepo romantično dolino Krmo ter si navžili svežega pomladanskega gorskega zraka. * Iz LNP (službeno). Pozivata se SK Iliri ia in ASK Primorje. da pošljeta danes ob >,i. uri v kavarno Emona na sctatick oo čn c ea opolitnmnčenega delegata v svrho dogovora slede sodnika za nedeljsko prvenstveno tekmo. Sestanku bo predse, doval podpredsednik L LNP. — Predsed- Sivo. Sekeiia zbora ha/.cna sodnikov .IHS-a I iub-IJana. V sredo. 23. t. m. ob 14. uri seja odbora V kavarn! Odona. Na selo se vabita gg. Kere-stur: Kolomati !n Vončina Miro. — Tajnik. Prihodnja številka ilustrovane tedenske rev:;e »ŽIVLJENJE IN SVET« I>j prinesla med drug m: Prah in jetika (s sliko) Brzina večja od svetlobe Strossinayer in beiovarska afera (s sliko) Obžarjanje rastlin (s sliko) Obličje .Vlehike (tri slike) Življenje in smrt Izaka Mombla (dve sliki) V večni temi (dve sliki) Svetniki zadnjih dni (dve sliki) V novi svetovni prestolnici (s sliko) Umetna gojitev užitnih gob (tri slike) Kdo bo mož princese Julijane? (s sliko) MiMjoni umirajo od lakote Življenje in svet« stane mesečno samo Din s.—. Pc..-.inezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana. Kj-ufljeva ulica 5. Ponesrečen otrok in druge ncvice iz Vač Vače, 21. aprila. Ugledno Vrhovčevo družino je zadela težja nesreča. Ko so domači pripravljali krmo za živino, se je i letna hčerka neopaženo pribiiž.da rezilu slumorcznice. Reziio je otreka zgrabilo za desno roko in mu odtrgalo 2 prsta. Deklico so takoj odpeljali v Lilijo k okrožnemu zu.\:v-niku. Z rodbino sočustvuje vsa ekclica zlasti zaradi tega. ker je ttiui gospodinja že precej časa težko bolna. Nalezljive otroške bolezni, ki so zahtevale v našem okolišu cel« nekaj smrtnih primerov, so popolnoma ponehale. Po razkuženju šol je ob-lastvo zopet dovolilo reden pouk. V Ulobodoln. uiailKiein naselju tik Vač. se jc vršila razprodaja kmetiškega posestva, ker so izumrli vsi bližnji sorodnik:. Razprodajo 'je vodil litijski notar g. dr. Krcvl. Zaivmanjc za raziiro-da'-o jc bilo precejšnje in je bilo posestvo prodano za okroglo 150.0!X) Din, njega v/.klicna cula l»a je bila le 90.000 L>in. Za posestvo so se zanimali najbolj domačini. Sorodniki izumrle rodbine niso iz naše okolice. Kmetje imajo zadnje čase polne roke dela s poljskim delom. Pa tud sadjarji prav pridno negujejo svoje vrtove. Za vzgled pa lahko služi vsej okolici krasno negovano sadno drevje na posestvu dr. Zamika v idiličnih Mlinšali. Prepričani sni", da bo dober zgled, ki ga imajo naši okoličani v Mlinšali. vplival na vse naše sadjarje. Cestno uačcistvo je imelo zadnje dni pregled cest v vaškem okolišu. Lepo za početo delo cestarjev bo treba nadaljevati. Posebno Frigtid; Prazniki Sredi te zapičene, kričeče i>redi*ra>z-niene tišine in pišem. Vsi so šli, naložiili so svoje stvari v kovčege in a-ktovke, .nadeli so si pražnjie kloibuke in pražnje ovratnice ter so se odpelivali, d;t .se z-A trti, za sedem, za štirinajst dni okopljejo v topli, dobri idiil-i diružinc in doma iti da se potem spet vrnejo v svo-K pisarne in Ifonjige —o, za vse te ljudi je zelo dobro, da od časa do časa zmerom malo pridejo domov, veHlka nevarnost je zanje, da se sicer čisto zgube, po knjigah ie itoliiko d^itMi, .neziianiili pof ;.n po pisarnah so skorad same tešite rubrike in prekfeli. Ne, to ni nic, da ostanem malo sam. ja« bom že ikako . e bil, u jkoli se ne bom spozabil, da bi k .i i-o žal besedo vrgel na veliko noč in "a vse te stvari — saj dobro vem, jaz P-"- vsemi tem skoraj ne pridem v ipoštev. In na svetiu je \-se polmo Itiirdi, iki motrajo imeti >prazm'Jke — otroci s nidka.j dobrega za nas, takrat je bilo vsaj kaj malo narobe, takrat ni 'bilo v\se ikakor šola in cerkev, lin (kar je .najbolij važno — sredi vsega tega pralni, iki so ga imatere natepie m n-aunetle iz-nc-d postelj ,im z vseli reci. •med ikaiteir.iiir.l smo živeli, sredi tega pralni se je zmerom na vsem lepem zasve- til kak krajcar ali celo kak g ruš. ki ga je bil kdo zgubil zdavnaj nekoč in .s^ ie zakotalil kani daleč in smo polagoma vsi ipozaibffii n-anj. Da. vidite, prav ta krajcar je bil glavno, kaj so nam bili prazniki sami in potice ;n vse to, prazniki so zmerom prišli in so šli iu o.»tem ic •bilo zmerom spet vse pri st.irem. risti •krajcar sredi smeti pa je bil kakor svetlo upanje za mas. male plebejske capine i« Petelinove vasi: verovali smo. da na vsako to-Kiko pr:Je čas, ko č treba vse stvari imaHo premakniti, in četudi se p:;tem vse skupaj kdo ve kaj ne spremeni, kakšen majhen svetel kra.>car sipa le zmerom najde ua dnu. Takole je pač bilo — jaz ne vi"- nikoli se nisem znal menici z J3c>gcm talko naravnost, kakor se znajo drugi, jaz sam bil najbrž zmerom preveč zgubi en v sredo sai:r,ili reči. Ne morem se spom-'iirtf, da bi bil kdaj za kak praznik vec molil, 'kakor sem za delan riik _ tako je 'bilo pač pfi nas, otroci v Trebovlj.jli pogostem nimajo pražnjili oblek in potem so jim nedelje in petki in Bog in vse stvari skoraj vseeno. Da je bil božji girolb in procesija ln vstajenje — seveda, to je »tudi lbil'0, čuli smo, da je, in smo šii iinalo ipoigledat, toda to nas ni •IjuIJo zanimalo, mi smo bili zadovoljni že, da ni šole, in smo metali krajcarje okoli voglotv Sn smo za velike hodili po vinia. Da, dovolj m*rv je ibflo. da smo smeli postopati po solmcu in gledal, kako so poduradniške gospodične in gospe ki j'.: tr,kili in uašmarjene b.dile v cerkev skozi vas. in nosltišati. kako so vrabci, približno tako majčkeni, pregnali' in brez vsega kakor mL Aeselo čivkal: po slemen Mi in plotovih. To si velja enkrat za vselej zapomniti: človek mora biti vesel že kar tako. nobene velike reči mu ni treba, da bi se opiral ob lrjo, •nič si mu ni treba izmišljati, vesel naj bo. da je, vse druge stvari bodo morda polagoma še prišle — glavno je, da smo. iz tega se lahko zgodijo še vse mogoče stvari. Zdai sem prav za prav že velik pa me zanima, kako so neki prfšii ljudje do tega. da so iznašli praznike. Ali so si morija samo iz obupnega spoznanja, da ma svetu ne more biti doforo. za šalo postavili v koledar nekaj dni, da bi jim bilo po sili pri srcu in pri telesu lepo? Ali ip a so si ,li izmislili prav iz žive vere. da 'bi lahko bilo tudi. kakor ni? No, jaz ne veni. kako so si iih ljudje izmislili, to pa le vem, da bi lahko bilo čudi, kakor ini. In ko tukaj sedim in pišem :in se nad LrufbJjano razfclva?o 'božji dež. pesem šeiiklavških zvonov in pa tista dobra, težka praznična praznota in sc nimam kani peljati, mimogrede -neprestano razmišljam samo o tem, kako še kdaj bo. Da, morda bo vse sikuipaj kdaj še tako daleč prišlo, da niti pravnikov ne bo več. Jaz raje nič ne ii -čem. ampak ma svetili so mogoče vse stvari. bo treba paziti n« »talno posipanje m pa na redno vzdrževanje odvodnih jarkov. Ceste v vsej naš: okolici so precej frekventirane. najbolj one proti Litiji in Zagorju, ponajveč jih uporabljajo za izvoz lesa. Vače in vse okoliške vasi so si osnovale po zgledu drugih krajev odbor za postavitev spomenika padlim vojakom naše fare. Prispevki se žc nabirajo, po sklepu odbora pa sc bo vzidala v zid župnijske cerkve spominska plošča z imeni vseh pad'ih faranov. Razen tega pa Ikm?'' z prispevkov nabavili poseben zvon. Ta tvs bn pozvajal vsak torek popoldne po četrt ure vse okoličane k molitvi za padle domačine. To torkovo zvonenje sc bo opravljalo do leta 2<.«!<'. Svečanosti v počastitev spomina padlih naših rojakov se bodo vrš le v mesecu maiu. Od tekočega zvočnega filma »Valček Hjubezni« dobite najpopolnejše melodije na sramof ■ -' 'h ploščah no Din 45.— v gramofonskem eddel \'J Iv. Konač, Selenburgova ul. Za revne kočevske rudarje Kočevie. 2\. anrila. Ko ic bila baš ured prazirki beda rudnr-skili rodbiii zaradi omejitve dela v rud'ii-kili na višku, ie mestna občina na intervencije nrvotno siLer odgovorila, da nima v svoiem proračunu nobene Postavke za nod-pore revnih rudariev. pozneje na ie le oskrbela toliko denaria. da so revne rudarske družine dobile za vsakega otroka no 30 Hi u. Od podpore, ki io ie naklonila Trboveljska nremoKokopna družba, ie odnadlo 'ia posamezne rudarie po 120 do 130 P!n. Bed-ii H i rudarjev na so se spomnili tud: nekateri posamezniki in tako ie darovalo uči-telistvo šole za slepo deco v nočaščnie spomina pokoinesa upravitelja zavoda za slepe g. Viktorja Dovgana 150 Din. Neki posestnik ie odstopil 6 nai revnejšim rudarskim družinam brezplačno no eno njivo v obdelovanje. Upajmo, da bodo dosedanje velikodušne podpore dale dober vzuled. Ce bi rudnik od sedai naprej tudi redno obratoval, bedne rudarske družine ne bodo brez pomoči prebolele škode, ki iim io nastala v dolgih in težkih dneh. ko so bili očetje brez zaslužka. Za našo narodno ornamen-tiko Maribor, 21. aprila. Med tem ko vzbujajo iugoslovenski narodni motivi v oramentiki in posebno še na vezeninah vedno večie zanimanje in občudovanje vsega sveta tako. da se o iiiih pišeio obširne strokovne razprave, iih v mariborskih in sploh naših trgovinah ter predtiskarnah nikjer ni najti. Mesto tega se poauia samo tuii in no večini skrai-no neokusni kič z raznimi »Holandci' ter drugimi takimi motivi. Prav isto na velia tudi za naše sobno slikarstvo, ki se doslei snloli še ni domislilo. da bi sc postavilo na domača tla >n uporabljalo naše narodne motive in stiliza-ciie. k: bi odgovarjale duhu naše umetnosti. In vendar je tndi ta problem zelo važen, kajti ravno ženske vezenine in sobne sli-k iriie so po naših domovih na boli razširjene in najgloblje uplivaio na vzgoio splošnega umetniškega okusa žc od najbolj "ane mladosti. Gotovo Da ie. da tega niso krivi toliko niti naši trgovci niti sobni sli-karii. temveč v prvj vrsti naši umetniki sami k: se za to področje doslej niso za-limaii ali na so se premalo zanimali. Nui-no potrebno bi tedaj bilo. da bi se pri -ias čimprei osnovalo podietie, ki bi oskrbovalo trgovce, predtiskarie in sobne slikarje z negativi narodne ornamentike ter moderne umetnoobrtne slika rite. ki hi sc strinjala z narodnim svoistvom naše samobitne umetnosti. Kaiti kakor se polagoma sicer a dosledno. otresamo mednarodnega in tuierod-negti neokusnega kiča pri razgled licab n podobnem blagu, tako je nujno potrebno, da se osamosvojimo tud: v obeh navedenih panogah domače obrti. Obseg slovenskobistriške občine Predlog, naj se občinskemu ozemlju priključi grad dr. Attemsa. Slovenska Bistrica. 20. aprila. Mestni občinski cdboi je imel pred kratkim svojo 3. redno sejo. Najvažnejša jc bila razprava o bodoči preureditvi in razširjenju občinskega ozemlja v smislu projektirala novega zakona o občinah. Glede na praktično usmerjenost in dejanske potrebe naših komunalnih prilik jc odbor soglasno sklenil predlagati ohranitev mestne občine v dosedanjem obsc;Ju z korekturo meje v tem smislu, da sc mestu priključi šc :4rad dr. Attemsa. ki je bil doslej izločen iz mestnega območja. Vse manjše občine pa, ki gravitirajo v Slov. Bistrico, naj bi se združile v ekonomsko delazmožno in močno okliško občino s sedežem v Slov. Bistrici. Pri tem ie treba upoštevati zlasti sedanji šolski okoliš z občinami Zg. Bistrica, Cigonca. Sp. Ložnica. Sp. Nova vas. šen-tovec. Kovača vas in Ritoznoj. po potrebi l>a naj bi se priključila še Zgor. Ložnica in Tinje. S predlagano solucijo bi bilo ustreženo vsej okolici, dočim bi ostali docela različni interesi mesta samega nedotaknjeni. Svoje-časni predlogi bivšega okrajnega zastopa v tej zadevi pa niso priporočljivi Poleg tega se jc občinski odbor izrekel spričo novega zakona o zdravstvenih občinah za združeno zdravstveno občino v dosedanjem obsegu, ki bi se naj razširila še s priključenjcm pohorskih občin Sv. Martin, Kalše in Frajhajm. Župan dr. Schaubach jc poročal o poteku obravnave, ki se jc vršila zavoljo ureditve ceste Zg. Bistrfca-SI. Bistrica. Ta proga jc izmed najbolj frekventiranih, ker .10 uporablja vsa naša lesna industrija, tovarna bakra in banovmski kamnolom. Zategadelj jc važno, da se končno temeljito popravi in preuredi, ker je postala ponekod žc naravnost neprevozna Y te sv rlie bo prispev ala k stroškom bansk i uprava 50^. cestni odbor in občina skupno 25 %, ostanek pa zasebni interesenti. »•PONEDELJEK*, št. 16 Torek, 22. IV. 1930. Skrivnosti vohunstv a v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije. (Nadaljevanje) Par mesecev po pričetku vojne sem prejel poziv, da se vrnem v London. Dovolili so mi za oddih štiritedenski dopust, ne da bi bil zan; prosil. Bilo je to ravno v času. ko se je položaj sovražnikov v Franciji stabiliziral Nemška vojska je zasedla severno Francijo in je izbojevala nekaj res posrečenih zmag:, toda pravi namen, da bi v prvem naletu osvojila Pariz in v francoski metropoli diktirala mir. ni bil dosežen. Bitka oh Mami je nemške načrte za enkrat popolnoma prekrižala. Takrat sc o pravem stan;n stvari niso vedele nikake gotovosti. Novine centralnih sil so venomer poročale, da ie borba za Pariz v polnem razvoju, dočim sta se obe armadi v resnici na neznansko d<->lgi črti. ki je sega'a od švicarske meie do morja, zarili v zemljo in se zagrebli v strelske jarke, ki so skoro cela tri leta obstojali in se memavali le tu in tam. Parižani še kar niso verjeli na to rešitev. Ko se >e naposled moglo reči. da ie bitka oh Mami obvaroval Pariz pred obleeanjem. se je dala opažati neka čudna religiozna zaverovanost. Premnogi Parižani so trdno verovali, da se jc sveta Ivana Orleanska nosta-v;!a na čelo francoski vojakov. Govorilo se ic o čudežu ob Marni in pariške cerkve so bile vedno polne vernikov. Ta nenavadna pobožnost ie čudovito kontrastirala drugemu raznnlnžemu Parižanov, ki se ie v vseli ^ojih razodevalo v nrece.i nepojmljivi mržnii napram lastni vladi in pred vsem napram Poincareiu. Zamerili so mu pač, da se ie umaknil iz Pariza v P>ordeaux. Zato pa je bil v posebni časti pariški guverner general Oallieni, ki je izdal iakonično proklamacijo: »Parižani! Branil bom mesto do zadnjega moža in do zadnje kaplje krvi!« General Oallieni je tudi takoj začel izvševati utrjevanje, ki ie seveda bilo. kakor se ie pozneje izkazalo, nepotrebno in je za dolga leta opustošilo buloniski gozd. Vsekakor pa je Oallieni bil pravj zmagovalec v bitki ob Marni, ker ie on vnadel nemškemu generalu Glucku v desni bok. in sicer na ta način. da je dal zbobnati vsa razpoložljiva vozila, kar jih ie premogel Pariz z okolico in je v eni sami noči vrgel na boiišče vojaštvo svoie velike garnlzije, nakar se ie general Oluck v bojazni pred obkroženjem in pred žrtvovanjem cele armade umaknil, s čimer je bilo ustavljeno tudi napredovanje ostale nemške fronte, ki je bila kmalu prisiljena k umiku preko Marne. Te dogodke, polne usodnih posledic, sem lahko točno sledil, ker sem v svojstvu tajnega vojnega agenta in tolmača bil neprestano na poti med Parizom in angleško fronto. Vedel sem tudi, da je viselo samo na lasu. da se angleški general Frencli z ostankom svojih precej prizadetih čet ni umaknil in prepustil Francozov lastni usodi. Fran- cozi dolgujejo zahvalo lordu Kitchener-ju. da se takratno izredno napeto razmerje med angleškim in francoskim vrhovnim poveljstvom ni popolnoma razbilo. Vohunstvo centralnih sil. Svojega pravega poklica ves ta čas prav za prav nisem mogel vršiti. Niso mi poveri nobene misije, kajti »Intelligence Service«-n za enkrat ni bilo na tem. da bi deloval za Francoze na njihovi lastni zemlji. S tem pa nočem reči. da ne bi bil tako rekoč na lastno pest vrš:l priprav za pozneiši čas. Bil sem v stalni zvezi z »drugim birojem« in sem tako doznal marsikaj, kar mi je pozneie zelo koristilo. Pariz se ie zde' popolnoma očiščen nripadnil'nv centralnih sil. Naravno pa sem se lahko kmalu orenričal. da temu n; jvio pop^ln^ma tako. V resmei ie v Parizu ostalo še prav lepo število Nemcev in Avstrijcev, ki so pod nlaščem nevtralnosti lahko mirno vršili ^svoia opažanja. Tako razpredeni poročevalska služba, kakor sta io bili organizirali centralni sili, se ni dala iztrebiti tekom ene same noči. V štirih velikih evropskih središčih so zbirala poročila 'z sovražnih taborišč: v \ntwerpenu. Fre'hiirgu v- Rernn in St. Scba^fanu v ?nan;;<. Te štiri ccntrale so poslovale •nr-Hirno. V Parizu sem bil nekoč v pisarni ka-netana Traceta priča nenavadnega prizora. ki mi ie dokazal, da znajo tudi vohuni centralnih sil b;t; nrav spretni. Kanetan Tracet ie zasl:ševa! p<-'masa nekeea iranskega orkestra z Mont-^artra Cigan se je imenova1 Soltan Pospectun iti se ie jzdaia1 za Pumuna. Neka kabaretna Dlesalka z Montmar-fra ga so vaši pa-p:rji? Brez njih ste? Blagovolite mi slediti! ....... In me ie vedel na policijski komisa- f Vedel sem Pač. da v Angliii ne po-•ma:o šale. ako se ustavljaš pohern. Zato sem se zadržal orav dostojno in mirno. Par ur so me pridržali v samotni celici, nato sem bil pozvan k policijskemu nadzorniku. _ Kdo ste? — To vam bo pojasnil kapetan Robinson. . — Ne poznam kaoetana Robms^na. Sklonim se tedaj k njegovemu uš*su in mu šepnem: _ Kanetan Robinson je v »Intelligence SArvice«-u... — A tako! — vzklikne nadzornik presenečen — takoj ga nazovem te^- fomčno... Ko pograbil sluš^ko. mu dostavim: — Poveite. da je bil mister Lansdale iz New Yorka aretiran. Ko ie policijski nadzornik dobil zvezo in sporočil moega in je po prestranem strahu bila gladko zopet izpuščena. Ko so Mullerja pripravili do tega, da je vse izdal in razodel tudi tajni ključ poročevanja potom inseratov, pri čemer ie številka 211 igrala važno vlogo, so ga poslali v jetnišnico krvniku Johnu Fllisu. S smrtjo vohuna pa zadeva še ni bila zaključena. »Intelligence Service« je od časa do časa začel v novinah »Times« objavljati male anonse in to s pomočjo skrivnega kliuča. ki se ga ie bil posluževal Muller. Vsa ta poročila so bila seveda gole izmišljotine, a so izvrstno ustrezale »Intelligence Service«-u. Bilo ie pač čudno, da so se tudi sovražmkom zdela prav dragocena. Nemška vohunska centrala v Amsterdamu se je cejo odločila k temu, da Mullerju poviša honorar — med tem. ko je siromak že pol leta trohnel v grobu... A kmalu nato ie lepega dne iz Amsterdama prišlo pismo, naslovljeno na Mullerja in napisano seveda s pomočjo skrivnega ključa. V pismu je bilo polno zmerjanja in očitkov, da je pošiljal usodna napačna poročila in da je odpuščen iz službe. Z denarjem, kolikor ga je po Muller-jevi smrti prišlo zanj iz Amsterdama, je »Intelligence Service« kupil nov avto, ki je bil po angleško krščen... »The Miller«. (Dalje prihodnjič.) Lakota na Kitajskem Na Kitajskem \ laJa že več mesecev grozna lakota, ki je zahtevava že na sto-tisoče žrtev. Mednarodna komisija je organizirala potrebno pomoč in poslala / razne kitajske pokrajine prece..šnie število klavne živine. Slika kaže onemoglo deco, ki je zaspala ob prašiču, ki naj bi rešil uboge sestradance. O grozotah lakote na"Kitajskem bo poročala prihodnja št. tedenske revije »Življenje in svet«. CENE MALIM OGLASOM; Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492. 3492 $€dor hoče da «• mu pošti* po pošti naslov ali GaGo drugo informacijo žičoeo se ntaKh oglasov naj priloži v »namGaft a sicer ne bo prejel odgovora t ^ Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine it uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Motor »Puch« 25» cm'. 3000 km vožen. naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 15388 Motorno kolo O. M C., 500 inJ e športno p-:ko;lco, z ali brez prikolice ugodno prodam Naslov peve oglasni oddelek »Jutra« 15197 Kdo bi posodil drzavu-mu uslužbencu ra di boiezn v obit-eiji v ve liki etirki 4r . dvorska ulica 8 1487(1 Več čevljarskih pomočnikov .-pretnih in sposobnih za t>cijša šivana d<"ls s-prejme v trajno delo Mijj Čolnar. Sovo mesto. 14592 Klepar, pomočnika iobrega s->: k»lca sprejme r-ikoj »Plasa« Z^rsb. Ma--ovska ulica 12 15371 Usnjarskega učenca starega 17—19 let, s hrano in etanovanjem fprejme takoj Anton MarčiS. usnjama v Slov Bistrici. Učna doba 3 leta 15363 Učenke pridne in poštene, za strojno pleten ie »prejme takoj Ana Zakostelnv. Ljubljana. Kette-Mumova 8. 15319 Kuharico samo za kuho in druga notranja dela sprejme taJccj trgovska obiteij v večjem trgu na deželi Biti mora pridna iin snažna ter imeti večletna spričevala Ponud be i navedbo plače in prepisom spričeval je poslati na upra.vo »Jutra« pod šifro »Dobra, snažna kuharica« 15594 Kino-aparat proda po niaki ceni Sokol-sko društvo v Trbovljah. — Aparat je dobro ohranj-en in na oglpd v Sokolsketm domu. 15662 Čevljarji, pozor! Prodam radi od>potovanja (selitve) 2 čevljarska stroja: šteparico ic cilinder-mašino za ceno 2000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Prodani kompletno železno spod njo mlinsko transmisijo litino kg za Din 4. kom prod vel. 180 cm prf-ra., malo tribe 40 prem., kraje tribo 90 prem., drugo 40 prem., veloe. stekle itd — vse v dobrem stanju. Naslov pri podružnici »Ju'ira« v Celju. 16267 Fotograf, aparat 13X18 (Reisekajn-era) z dvojnim izvlečkom in finim objektivom, v najboljšem stornju prodam za 1800.— Din. Zraven tudi 3 dvoj-nate kasete in stojalo. — Oenj. vprašanja pod značko >13X18« na oglas. odd. »Jutira« 15565 Veliko zrcalo za salone, kavarne, atelje t«r eno umivalno o, v cen; 500—6e na ogl. odd »Jutra« pod »Udmat«. — 15504 Stanovanje 1/tezp'ačno, v lepem kraju na deželi, d^bi z» 2 m-eee-<-a dotični. ki preskrbi službo prodajalki Ponudbe pod »Sipretna prodajalka« na oglas. odd. »Jutra« 15602 Zamenjava Za dobro moško kolo dain manufakturo tako tudi za špecerijsko blago, špirit in 150—2001 fineg? vina. Po nudbe na ogJasnl oddelek »Jutra« pod »V zameno«. 15312 Žensko kolo poceni prodam Drv. M. v Polju 14 15594 timvvanja Stanovanje 3 sob. kuhinje, shrambe, kleti in nekaj vrts oddam i 1. junijem v G a b e r j 1 h pri Celju. — Pojasnila daje Franc Klanšek. Litija. 15406 Eno ali dve sobi prazni al. opremljeni, eveni s hrano oddam Kopalnica in klavir na razpolago. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 15233 Prijazno sobo :š&<*in. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Dr uradnik — stalno«. 15462 Sobo prašno, z elektriko. po«7.iv'jenje in »vat«. l.V>14 Žganja Dolenjska žganj« prav lepo d»i, tihot3'p«su pa vedkrat greoi. Ko pride finančni organ, tihotapec glsda oo-stran. Ali kjer se tako iganje dobi seveda: tihotapec trdno molči, ee hitru odstrani in žganj« pusti, ker se večje kaani boji. Kdor dobro premisli, najbolje stori, da lafcrošarinje-no žganje oobi, kajti urad no potrdSo sigurno drži Krčmar pa naj tudi skrbi da ei dobro elivovko pre skrbi, k®' d s tem goste pridobi. Tudi brinovoei prav lepo dlži, da n ga v>ak gost poreli. Vse t« se v iganjarni Godnjavec r Trebnjem dobi, kolikor kateri ž*li. 15364 Foto - aparat 9X12. znamke Roussel Sty-lor, optika 6.3, dvojni iz-teg, ugodno prodam vsled nabave manjšega — Franc Bertoncelj, Domžaie. 15475 Pisalno mizo hrastovo, f 7 predali in foteljem proda Gospodarska cisama Tribu6 na Glincah. 15451 Betonske stopnice ravne, 24 komadov proda Gospodarska pisarna Tribuč na Gline ah 1W52 Kurja očesa in v meso zraščerie nohte odstrani brez bolečin hediker v kopališču hotela '»Slon«. M ec osnove stopnjfce ravne. X komad on- proda Gospodarska platna Tribii? na Glincah. 1M53 Vrtnice v različnih najnovejših barvah ima naprodaj Ivan Bre-oelnik Vel. čolnarska ulica H. 81. 13644 Masnet popolnoma nov, za 6 c.H mo«or prodam. Poiave m v garaži £u$ek, Ljubljana. 15615 Hišnika iščero ta svoje posestvo v ljubljanski ok-»liei. — Dobi trosto stanovanje proti malim opravilom v hiii m na vrtu. Prednost imajo lipoko-ienci oziroma zakonci brer otrok. Ponudbe pod »Zunaj LJubljane« na oglasni odd. »Jutra«. 15566 Gospodično popolnoma verzirano v špecerijski stroki in v blagajniških poslih, sprejmem « 15 majem Predstavi naj »e pri tr-dki A. Kolenc. nasl. v Celju. 15555 Dva učenca za pekovsko obrt sprejmem takoj. Ivan Puhlin. pekarna. Sv. Jurij ob južni železnici. 15558 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v centru mesta o d d a m za 1. maj. Ponudbe na ndas. oddeiek »Jutra« pod »Samo odrasli« 15506 Brovning pištole floberte, lovske puške, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Šivalne stroje dobite najceneje, ako jih kupite direktno iz glavnega skladišča v veliki izberi. — Ceniki franko. — Prodaja na obroke. F. Batjel, Ljubljana. Karlovska cesta 4 J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12 v oblekah in površnikih najcenejšii! izdaja za kunzocij »Jutra. Adolf Ribmkar, urejuje Ivan Podržaj. tiska .Narodna tiskarna d d... nje«, predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljam.