187. številka.
l/juhljaiia, v četrtek 18. avgusta.
XXV. leto, 18112.
Ubaja vsak dan ifcier,  miniti Dtdalj« in prar.nike, tor icija po post   piejemat. ;.« »vst.ro umerit    ttožete »a »se leto )f> gld., aa pol leta H gld., &t% četrt leta 4 .ia jeden
neaec \ gld. 40 kr. —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse ieto 13 gld., za Četrt leta S eld.  i0 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom MtčtUla n<; po l«i kr.
na mrse;-, po 30 kr. za fiatri leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor po&tnma znaša. Za oznanila ptafiuje se od cetiristopne petit-vrste po H kr., će le oznanilo jedenkrat tiska, pr^ fi kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj Be izvoli frankirati. — Rokopibi sc ne vračajo. — Uredništvo in n p ra vn i S t io je na Kongresnem trgu 5t. 12. O p r a v n i fi t v u na} se blagovolijo posiljuti narnčV.inc  reklamacijo, oznanila, t.]   vse adnu-istrativMP stvari
0 našem političnem položaji.
IX.
Napad na slovenske poslance. — Razžaljen je slovenskega naroda. — »Zadoščenje in stvarne koncesije".
Mej govorom prof. Šukljeja dne 14. novembra 1891. 1., ko je odgovarjal naučnemu ministru in rekel, da bodo slovenski poslanci branili pravice svoje narodnosti po zmislu tiste ustave, na katero je prisegel tudi minister, vzkliknil je poslanec dr. Gregorec: „Zato bi ga bilo treba pozvati pred sodišče!"
Oni drzoviti odgovor ministra na povse opravičene in zakonite pritožbe in zahteve, izrečene od poslanca kanonika Kluna v dosti skromni obliki, odgovor, v katerem je označil minister slovenske poslance, zahtevajoče, da naj se zakoni vrše za slovenski narod, kot rušitelje miru, kot upornike, odgovor, s katerim je narod slovenski silno raz-žalil, s katerim je potrdil, da proti slovenskemu narodu ne mara vršiti zakonov niti ustave, dasi je nanjo prisege], ta odgovor res ni zaslužil drugega ničesar, kakor da se minister pozove pred sodišče, da se ga posadi na zatožno klop, kar lahko stori državni zbor.
Ali se je pa vsaj nasvetovalo, naj se to stori, naj se ministra za bogočastje in nauk posadi na zatožno klop ? — Ne! Ali se je vsaj zahtevalo od ministerstva in njegovega predsednika, da mora podati naučni minister svojo ostavko? — Ne!
Ali se je vsaj vprašalo, da li je naučni minister govoril po razumljen z rainisterstvom ali na svojo roko ? Će prvo, ali se je vprašalo, kako opravičuje minister h t v o takšno postopanje, in ali se je po odgovoru uravnalo nadaljnje postopanje proti njemu? Če drugo, ali se je tirjalo od ministerstva, naj izjavi, da naučni minister ni govoril v njegovem imeni? Ali se je tirjalo, da prekliče naučni minister svoje napade na slovenske poslance, svoje žalitve proti slovenskemu narodu? Ali se je tirjalo, da prekliče javno, kar je javno izrekel? — Nič tega!
Na dotične pritožbe je ministerski predsednik grof Taaffe baje rekel, da je bil govor naučnega ministra  —   „inoportun".   Torej „inoportun",
nezgoden, o nepravem času izgovorjen bil je govor naučnega ministra, s katerim je napadel slovenske poslance, razžalil slovenski narod, prekršil zakon in ustavo! Minister sme torej to storiti, ali treba, da poišče za to pravega časa. To pravi in poroča mi nisterski predsednik slovenskim poslancem.
A slovenski poslanci s prof. Šukljejem na čelu? Oni so glasovali za troške ne samo mini-sterstvu sploh in vsakemu ministru posebe, nego glasovali so tudi za stavke ministru za bogočastje in nauk, tudi za stavek srednjih šol, da, celo za stavek ljudskih šol.
Šukljejev govor je samo zagrmel, bil je strel brez kroglje, in še več, bil je prah v oči slovenskemu narodu. Namen mu ni bil dobiti zadoščenja razžaljenemu čustvu slovenskega naroda, nego oprati „slovenske poslance" pred slovenskim narodom in pred njegovim javnim mnenjem.
Najmenj, kar bi bili slovenski poslanci morali storiti, je bilo to, da ne dovolijo naučnemu mi-nisterstvu proračuna, da glasujejo proti njemu. Razmere v zbornici so bile takrat takšne, da bi bil takšen njihov predlog najbrže obveljal. Tako bi bili z dejanjem odgovorili naučnemu ministru in to bi bilo več pomagalo, nego vse drugo.
Uprav smešno se nam vidi, kar trde neka terniki, da se proračun ne votira ministrom ampak državi, da država more zadovoljiti svojim potrebam, da sploh državna uprava ne zastane. Ako odklonim budget, tega ne storim za to, da se država stori nemogoča, ampak s tem pokažem, da nisem zadovoljen s sistemom, po katerem se v državi vlada in da hočem drug sistem; pokažem, da ne odobravam postopanja onih, ki upravljajo državo, ministrov, da njim izražam nezaupanje in dosledno izrečem jim s tem, naj se umaknejo drugim, ali naj vsaj drugače postopajo. Na takšeu način daje se v ustavnih monarhijah vladarju na znanje, da narodni zastopniki, s katerimi deli on zakonodavno moč, neodobrujejo postopanja ministrov, od njega imenovanih, da jim izrekajo nezaupnico in da treba imenovati drage — to se v ustavnih državah tudi godi — ali da se jim vsaj naroči, naj delujejo drugače. Ako bi se bil odklonil budget naučnemu ministru baronu Gautschu, dalo bi se bilo vse to na znanje Njegovemu Veličanstvu, in
cesar storil bi bil svojo. Zaradi glasovanja proti troškom naučnega ministerstva ne bila bi država nehala biti država, niti bi državna uprava zaostala, niti šolska uprava ne, ker je za takšn,o slučaje že drugače skrbljeno.
Glasujoč za proračun naučnega ministerstva, pozabili so „slovenski poslanci", da so bili napa-t deni, da je razžaljen slovenski narod, da so prekršeni zakoni; dovolili so ministru budget, ne da bi bili dobili nikakega jamstva, da se tako ne bodo več delalo v bodoče.
Tako so indirektno a z dejanjem potrdili ne samo sistem, » katerim se vlada sploh, ampak tudi sistem, a katerim se vlada v šolstvu — tudi proti slovenskemu narodu.
Direktno in izrecno potrdili so ta sistem sploh in ž njim tudi sistem v šolstvu dva meseca pozneje, pri razpravi o trgovinskih pogodbah.
Ali se je morebiti v teh dveh mesecih kaj zgodilo, kar je nanje uplivalo, da so to storili ; ali se je morebiti premenil sistem: so se li morebiti preklicali napadi in žalitve; se jim je morebiti dalo jamstvo, da se tako ne bode več postopalo; ali se je dalo zadoščenje in popravilo grehe?!
(Dalje prih.)
Politični
razgled.
!1! o i ran j <» dežele.
V L j u b 11 a n i, 18. avgusta.
Ali dobi Prašak naslednika9
Oticijozne „PreBse" in „Fremdenblatta" poročilo, da dobi Pražak naslednika, če bode to omogočila politična situvacija, vzbudilo je v levičarskih krogih silno nevoljo. Radi bi dokazali, da so dobili Tafcffea že popolnoma na svojo stran in da je poljsko-levičarska veČina že gotova. Kažo se, da tu ni res. Glasilo poljskega kluba „Czaa" javlja pozitivno, da je nastal nekakov provizorij, katerega bo vlada koj odpravila, čim se bodo razmere na Češkem le nekoliko ublažile. Glede poljsko-levif-arske zveze pa opozarjajo češki listi ua to, da imuiu levica in Poljaki vsega vkupe samo 184 mandatov, da |im torej za večino nedostaje 13 glasov. Ce bi tudi Coroni-nijev klub priklopil se tej zvezi, bila bi večinoma vender jako slabotna, zlasti bi pa previdnim Poljakom ne dala nikake garancije za trajnost.
LISTEK.
O devizah in (jaslih Habsburžanov.
I Konec.)
Posebno veliko gasel in spomenic je imel Karol V., pat najmočnejši Habsburžan, „Plus ultra" — „Le naprej!" je bil ujega najslavnejši rek. Na-svetoval mu ga je španjski menih Ludovico Mur-liano, za kar je prejel kardinalski klobuk v plačilo. Pa ravuo ta rek so mnogi zasramovali. Ko je bil Karol prisiljen opuBtiti oblego Metza, upili so Francozi za njim, sramoteč ga s presukanimi besedami: ,Nou ultra metat* — ne preko mej (ali Metz = Bmetasu)! „Tako ti je dal vse pod vlado" („So gab er Dir Alles allein zu beherrschen") bil je drugi ponosni rek iBtega vladarja. Najbolj so se pa razširile besede Giceronove: „Suum cuique — Vsakemu svoje", katere si je kasneje izvolil tudi pruski Friderik I. za devizo reda črnega orla.
Njegov sin Filip II. je izrazil neizmerni naraščaj posestev španjBkih v Ameriki z rekom: ,En svetovni krog ne zadostuje"  in  „iam perlustrabit
erania" — „kmalu bo vse razsvetlilo" je zapisal pod sliko vzhajajočega solnca. Prav ta vladar, katerega je Sehiller opeval, bil je pftfeeben prijatelj devizam in duhovitim izrekom. Ko se je njegov oče Karol odpovedal svetovni vladi in počel uživati tihi samostanski mir, dostavil je sliki Ilerakla, ki pre-jemlje od Atlanta velikansko breme, nastopue besede: „Utquiescat Atlas" — „da se Atlas odpočije!"
— Svojega slovečega Albo pa je dal naslikati kot zvezanega sokola, z opisom: „Vincior ut vici — »vežejo me, ko sem zmagal.u Njegov admiral in polubrat Don Juan d' Austria, zmagovalec pri Le-panti je dejal, Cezarja posnemajoč:   „Veni et vici"
— .prišel sem in zmagal". Njegov vnuk Karol II. (f 1700) je dal kovati v proslavo svoje ženit ve z Marijo Lujizo Bourbonsko spominski denar s španj-skimi kronami in z nepisom: „Toliko kron vredna". „Ona vlada dva sveta" je pa bil rek, ki je pri vbodu njegove soproge v Madrid pod solncem, na pol vidnim krasil puerta del sol. Njegov vnuk Karol III (kot rimski cesar Karol VI.) je bil poslednji Habsburžan na španjskem prestolu, ki mu je bil vzet v vojni zaradi nasledstva. On je dal Španiji po njem imenovani red za civilne in vojaSke zasluge s krasno
devizo „Virtuti et merito" — „za hrabrost in zasluge."
Po stavku: „Pravica mora imeti svoj tek, in naj bi se zbok tega pogreznil svet", ki ga je o več prilikah izraževal Ferdinand 1., izbral si je ta vladar slavni rek: »Fiat juBtitia, pereat mundus!" Nič manj  pomenljiva je bila njegova spomenica:
„Kdor mre, prud no umro,
Ne umre, kadar uinro!"
iu krasno „Sobrie, juste, pie" — „zmerno, pravično, pobožno." — „čuvaj pravo", je pisal njegov naslednik Maksimilijan II., in pa „Dorainus providebit", rek, ki so si ga /a njim še večkrat izbrali vladarji. „Daj mir domovini" je bil drugi zlati rek, ki je pričal o ujega očetovski skrbi.
„Kar je utrjeno, je stanovitno" pisal je njegov brat, nadvojvoda Ferdinand Tirolski, ki je v zvezi s krasno Filipiuo Velzer našel svojega življenja Brečo. Maksimilijana II. naslednik na cesarskem prestolu Rudolf II., ki se je toliko trudil, da bi pozvedel zvezdni tek, in se zakopal ua Hradžinu v Pragi v temno premišljevanje, vzkliknil je ponosno: „Fulget Caesaris astrum„ — „blišči se cesarjeva zvezda". „Im vereinten Lichte giooflser" — „v zje-
Združena levica v državnem »boru. Te dni   ušla   je od načelništva levičarskega kluba izdana brošura, v kateri se pojasnjuje delovanje   levičarjev  v zadnjem  zasedanji   drž. zbora. Zanimivo je sosebno to,   kar   poročajo levičarji o politični s 11 u v a c i j i. Priznavajoč, da sami po sebi niso dovolj močni odločevati, pravijo, da se vlada ni pokazala prijazno njih težnji,  sestaviti trdno veČino, in da tudi dotične stranke,   ki  so bile povabljene, tega niso hotele storiti,   vsled tega obranila si je levica svobodo akcije iu skušala od slučaja do slučaja pridobiti in zagotoviti  si več upliva na vlado. Važen korak storila je v tem pogledu, ko je ustopil minister Kueu'mrg v vlado.   Vzlic temu je levica od vlade neodvisna in se more pri vsaki priliki po staviti na svoie strankarsko stališče.  V Avstriji je moč države koncentrovana v vladi, ki more upravnim potem nadomestiti vse to,  česar parlament ne dovoli. Prav zato se trudi levica, da bi odločevala tudi na vlado v tem oziru   in  zato poslala svojega zaupnega moža v miuisterutvo.   V ministerstvu samem  sta  dve stranki;   jedna  ie levičarjem uaklo njena, druga pa je uueta  za prej§n)0 večino in se trudi obnoviti železni obroč.  Od tod pogostne pre-membe in uasprotstva v vladui politiki. Grof Kuen-burg ojačil je levičarjem naklonjeni del ministerstva, in to se je tudi ž" pokazalo dejanski s tem, da je vlada ustavila vse odredbe, najierjene zoper Nemce. Na ĆeSkem   začela   je   zopet  delovati  koinisiia za razdelitev sodnih okrajev,   a dež. predsednik baron VVmkler podal   |e  prošnjo  za  upokojenje.   To so ugodili   simptomi   kakor   |e   tudi   u važan;a vredna pridobitev to,  da |e odstopil baron Pražsk,   ker je tudi seduj. ko ni bil več pravosodni minister, močno uplival na sodno upravo.   Praž&k,   ki  je repre/.en-toval s Duuajevvdkim in Fulkenhavnoin federalistično trojico, je nov dokaz, da propada stari sistem Levica mora delovati ua lo,   da bode vlada   tudi na dalje hodila po poti,   ua  katero   je   krenila  in to hitro in gotovo
% nalile 4lr/av* .
Iz Nemčije. Vsa Nemčija ;e vznemirjena, ker se čuje, da bode vojni minister zopet zahteval velikanskih žrtev v vojaške namene. Te tirjatve so baje tako velike, da bode treba po vb • novih bremen naložiti davkoplačevalcem. Vlada namerava povišati neposredne davue in vzprejeti angleški Histem za obdavčenje tabaka, kateri Bistem prepoveduje saditi tabak v deželi, za uvoženi tabak pa določa visoko carino. Prouzročitel) vojaške predloge ie državni kancelar Capnvi, ki je h tem močno podkopal svoi ugled v narodu in uuičil mnogo Rimpatij. katere je doslej užival.
Novo ttngfaŠJoo ministevstvo. Gladstone je zopet premiier in četrtikrat sestavil liberalno miuisterstvo. Gladstone jo ji; vi lord državuega zaklada iu varuh velikega pečata; ller-schell je loni-kaucelar; Kimberlev, državni tajnik za Indijo; Roseberv, miniBter vnaniih rečij; Ripon, državni tajnik za kolonije; Campbell-Baunernmun, vojui minister; Spencer, prvi lord admiralitete; liarcourt, kancelar državnega zaklada; John Morlev, minister za Irsko; Trevelvan, minister za Škotsko; Mundella, trgovinski minister; Asquith, minister notranjih rečij; Fovvler, predsednik lokalnega vludnega urada; Arnold Morlev, vrhovni poštni upravitelj; Ilaugthon, namestnik za Irsko ; Acland, naučni minister. — Gladstone sestavil je torej svoje mini-Bterstvo iz samih takih mož, ki se klanjajo njegovi avtoriteti iu ž njimi mu bode lahko mogoče izvršiti velike reforme, katere je napovedal v svojem programu. Radikalnih elementov ni poklical v mini« sterstvo. Nas zanima posebno novi miniBter vnanjih rečij, Roseberv, ki je od vseh še najbolj samostalen. Nekaj časa ui hotel ustupiti v ministerstvo, ker ae z GlHdstoneom ni mogel porazumeti glede Egipta.
Splob nista Gladstone in Roseberv popolnoma složna. Gladstone je odločen nasprotnik trojni svezi, kakor je to jasno povedal v članka „Antidanos", priobče-nem v svetovnem listu „Contemporary Review", s katerim člankom je hotel zvabiti Italijo od trojne zveze. A tudi Roseberv ni prijatelj trojni zvezi vsaj v toliki meri ue, kakor ae sodi v nas. Ko je -pred kratkim Gladstone pohvalno omenil nekega ukrepa prejšnjega ministerstva, spartajočega v področje vnanje politike, izrekel se je bil Roseberv koj zoper Salisburyjevo politiko Na vsak način ae razmerje mej Gladstoneom in Rosberviem še ni razjasnilo, sosebno ne glede Egipta, d oči m Selita oba dobrega razmerja mej Anglijo in Francijo.
Dopisi.
Iz Ptuja, 14. avgusta. [I/.v. dop.] (Veselica Mariborskih učiteljišnikov. „Slovencu" in njegovemu dopisniku v preudarek.) Imeli smo zadnjo nedeljo dne 7. t. m. v prostorih „Narodnoga doma" veselico, ki se je povse jako dobro obnesla. Gospodje abitnrijentje Mariborskega učiteljišča priredili so pred razhodom veselico s petjem in godbo. To, kar so navzočni veščaki trdil ob izvršitivi posameznih točk vspo-reda, je jako laskavo za gospode abiturijente. Burni aplavz za vsako točko programa ju najboljši dokaz da so gospodje kos umetnim skladbam in da lahko nastopijo pred vsakim občinstvom. Posebno se je odlikoval g. Serajnik, učiteljišnik 3. leta, sin g. nad-učitelja na Gori, s svojim sviranjem na geslih. Upamo, da bode mlada moč dobila priliko izvež-bati se na kakem konzervatoriju. Glasbenih umetnikov nam itak primanjkuje. Tudi petje je bilo eksaktno. Govor g. Frauensfelda je bil dovršen po obliki in po vsebini. Cel nastop mladih gospodov priča, da imajo izvrstne učitelje in da se tudi še poBebij marliivo vadijo v petju in glasbi. Čast jim! Sad njihovega truda dozori jim v praktičnem življenji, v katero bodo kmalo uutopili razkropivši se na različna mesta naše domovine. Veselice se je udeležil tudi g. okrajni glavar vitez Scberer.
Da ;e „Sloveočev" dopisnik te zares lepe slavnoBti omenil, ie vse hvale vredno. Priznavamo, da je imel blag namen, a vender nam je koustato-vati. da je dobra misel dobila okorno obliko in — Žaljiv izraz. Ni umestno pri takib prilikah govoriti o Ptujskih polovičarjih in o „tudi-Slovencih". Ni umestno, generalizovati, če je posamezna obitelj v narodnem oziru razdvojena. Na južnem Štajerskem je več takih slučajev; to uprav kaže, da je naroden boj jako krut, Če se obitelj razdvoji v narodnem mišljenju in čustvovanju. Nemška ljutika poganja svoj cvet v obBegu obitelji in ni potrebno onih žaliti, ki svoj naroden čut ohranijo, če tudi na kvar rodbinski jedinosti. Pomisliti pa je treba, da so večinoma le ueugodne okolnosti, pomanjkanje na« rodnih Šol itd. krive, če sin ni tako naroden kakor oče. Oče, ki je ves dan uprežen v vsakdanji svoj posel, ne more časa dobiti, da bi poučeval na večer svoje otroke. Mati, ki ne zoa slovenski, pa otrok tudi ne more narodno vzgojevati; če potrebnih slovenskih šol ni, je to — narodna izguba. Zakonsko spravo in mir kaliti, ne kaže. Slovenski samci naj si zbirajo same Slovenke za žene: to je radikalno sredstvo. Kedar bode mogla družba sv. Cirila in Metoda delovati tudi v naših mestih, bode se mla-
dina že drugače vzgojevala. Dotični gospodje, katerih se je »Slovencev* dopisnik lotil, so za svojo osebo poštenjaki. Kakor znamenja kažejo, bodo tudi njihove rodbine krenile na drugo pot. Kar gospod dopisnik pripoveduje o „Tagespošti", o tem se da govoriti. Da nikdo izmej čitaloičarjev ne odobruje njene pisave, je jasno. Da tak časopis nobenega čitalničarja na krivo pot ne spravi, je tudi jasno. Treba pa je tudi izvedeti, kako in kaj pišejo nasprotniki o nas; le zgol iz informativnih obzirov je „Tages pošta" naročena. Omenjati pa nam je še to le: Ako .Slovenec* misli, da Ptujčani premalo čutimo in delamo za narodno stvar: zakaj pa vendar odpira svoje predale blodnjam Goriškega proroka, kateri na našo narodno stvar meče svoj anathema, češ, da je „narodno malikovanje", „naređen bumbugu, ki hoče vse narodne ženske djati v „natvezalnico" in kar je še drugih takih Ijubez-nivostij! Jedno stoji v dijametralnom nasprotju z drugim. Če se blodnje Goriškega doktorja razširijo mej štajersko duhovščino, kaj bode pa takrat z narodnimi „polovičarji", gospod dopisnik? Vidi se, da je „Slovence" neko čudesa polno bit;e, Čegar desna roka ne ve, kaj dela leva roka. Gospod „Sloveočev" dopisnik pa v prihodnje naj previdneje kri-tikuje, sicer bode dobil priimek: „Gracchus de seditione querens". Dr. —n.
Iz 1'otldrage, 16. avgusta, j Izv. dop.] (Za družbo s v. Cirila in Metoda.) Nisem mislil prijeti pen^a ter pisati še jedenkrat o VII. skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Postojim; kajti govorilo in pisalo bo je o tem prijetnem sestanku že dovelj; a vender, ker imam najboljši namen, in ker so nasveti, ki so se skupščini predlagali, tako lepi, tako blagi, tako plemeniti, a se vender, sosebno v naši Vipavski doliui, le premalo uvažujejo, dovoljujem si i jaz črhniti katero. —
Vsakomur je znano, koliko žrtvuje družba sv. Cirila i Metoda po sosednih nam pokrajinah za slovensko šolo ; koliko bi se pa še dalo doseči, a se kljub raznim neugodnostim ne doseže, to čuti slavna družba sama, in vsak posamnik. Vzrokov, da se družba ne vpošteva tako, kakor zasluži, ni z Dijogenovo svetilnico iskati, podajajo se nam sami. Mlačnost, mislim je jeden prvib, najpoglavitnejši pa je oddaljenost vasij od podružničnega sedeža. —
V Vipavski dolini so vasi, ki so res preod-daljene od podružničnega mesta; morda bi se rado odzvale z darovi, a pot do blagajnika je predolg; nekatere vasi zopet se vse premalo navdušujejo za to prevažno družbo. Trdno sem preverjen, da bi bili letni računi za nekaj stotakov večji, Če bi se nastavili po vseh vaseh podružnični zastopniki, kateri bi pri raznih zabavah, svečanostih, godovih ali družin jednacih prilikah uoemali ljudstvo za našo šolsko družbo in nabrane doneske izničevali podružničnemu blagajniku V vsaki vasici so rodoljubi, ki bi ta posel draga volje prevzeli, in gotovo bo vsakemu sveta dolfuoat skrbeti, podpirati in krepiti družbine namene.
Vzgled nam dajejo aosedui TržaČani, kateri ne zamudo najmanjše prilike, katerim ni noben korak pretežak, kadar je treba pomoči laški šolski družbi; oni jo žele ukrepiti, in ji podati moću za uspešno delovanje na kolikor moči široki podlogi.
d in jeni svetlobi večji" izustil je nekako v dopolnilo njegov kronani brat Matija II.   „Zakonito se bore-čimu — „legitime certantibus"  naklonjene so bile simpatije Ferdinanda II., koje Ferdinand UI. „pie-tate et justitiaw — „pobožno in pravično" — vladati hotel, izrek,  ki  bo ga v čislih   imeli i drugi vladarji pred njim in za njim. V devizo Bi je izbral isti cesar pod žezlom, mečem in krono nastopne besede: .. Fundamenta  regnorum — zaslombe držav", v geslo pa črke „J. K. E. M.M, t. j. Jeder Kaiser Ein Mensch," ali po drugem tolmačenji : „In Kuem-mernisB Ein Mitleiden".  Njegova soproga Eleonora Gonzaga-ska, ustanovnica redu zvezdnega križa in redu rslužabnic  kreposti", ravnala se je po reku: rSola  ubique  triumphat" — ona sama (krepost) povBod zmaguje". Leopoldi. Bi je prisvojil lepi ven: „Durch Rath und Fleiss" — „s svetom in marljivostjo," Josip I. „Amore et timore" — „z ljubeznijo in boječnoBtjo," ko je skušal Karol VI., s kojim je izumrl moški rod Ilabsburžanov,  vladati „ Con stan -tia et fortitudine — z vztrajnostjo in   močjo* ter po reku:   „Adspice et inspice". — „Eine Krone, ein Herz" — „jedna krona, jedno srce" so pisali ob njegovem kronanji, in RWer ist dieser Krone
wiirdiger sls Du?" — »Kdo je te krone vrednejši nego Ti?"
Karolova hči, Marija Terezija, katera je bila omožena 8 Kranjem Lotrinskim,  8 potomcem Habs-buržanom iz najstarejših časov sorodnega rodu, *) je vladala svoje narode „juBtitia et elemeotia — s pravičnostjo in milostjo." Deviza od nje ustanovljenega, po njej imenovanega visokega vojaškega reda je  kratka, a pomenljiva:   „Fortitudini — — hrabrosti". Njen soprog, riiimki cesar Franjo I., je živel „pro Deo et imperio — za Boga in cesarstvo". Znano je gaslo njenega sicer jako blagega, vender po svojem  nepremišljenem in baš  radi tega neuspešnem delovanji jako nesrečnega sina, Josipa II.: „Virtute et exemplo — s krepostjo in vzgledom", in Leopold II. krasno gaslo:   »Opes regum corda subditorum — — zakladi kraljev so srca njih pod-ložnlkov." —
„Mit Gesetz und Treue — z zakonom in zvestobo", je dejal Franjo II., kot prvi Avstrijski cesar Franjo I, princip, po katerem se lahko vladar —
*) BodoslovcI Izvajajo rodovino Habsburško, Lotrin-iko in Oeriniko la rodu vojvod« Etika Lotrinskegs.
kakor se je danski minister Bernstorfl izrazil — „na prestolu utrdi, pa tudi vzdrži". Bolj znana je deviza, katero si je izbral kot vitez danskega reda slonov; leta deviza krasi glavna vrata cesarskega dvorca na Dunaji ter se glasi: „Justitia regnorum fundamentum —- pravičnoBt temelj držav". Njemu slično je dejal Ferdinand L, njegov najstarejši sin, „Recta tueri — prava čuvati". — Njegov častitljivi brat Ivan, državni upravitelj Nemčije, pa si je izvolil navdufievalni rek: „Wir sind ein einig Volk und einig vvollen wir handeln — složen smo narod in složno hočemo delati". In uprav to slogo, jeden glavnih pogojev državnega življenja, izražuje na« vduševalno in jako pomenljivo rek našega presvetlega vladarja Franja Josipa I.: „Viribus unitis — združenimi močmi".
Zgodovino držav in dinastij izražajo, kakor smo videli, devize in gasla vladarjev. Kakor komaj kateri drugi knežji rod nadkriljuje našega avstrijskega po starosti in slavi, tako ga i komaj kateri drugi doBega po obilosti in vsebini njegovih gasel
—rm—
Pri tej priliki dotaknem naj se Se neke druge reci. Kako požrtovalne skazale so se za družbo av. Cirila in Metoda slovenske dame Tržaške, kako navdušene Kamniške, in, kako vnete za razvoj nežne naše dece narodne gospe* in gospice Ljubljanske! Ali bi tako ne moglo biti tudi v prijaznem našem Vipavskem trgu?
Zakaj bi se tudi v Vipavi ne osnovala ženska podružnica, katera bi bila lahko v kratkem našim damam v čast in ponos, \At ilo-Metodovi družbi pa v veliko korist? Opuste naj se vae osobna uasprotstva; vsakdo naj prinese dar na nam ini žrtvenik. „Ne iščimo tega, kar n as razdvaja, marveč to, kar nas zedinja" rekel je prvak koroških Slovencev in uprav v Vipavi morale bi te zlate besede bolj upoštevati. Zato Vas prosim, narodne dame Vipavske, snujte i Ve tako prekoristno podružnico; 8 tem omogočite, da ne bodo nasprotniki naši narodnosti trgali nedolžnih otročičev z naročajev slovenskih roditeljev, s tem pomorete, da se iz teh otrok, iz teh nežnih drevosec, vzgoje) močni stebri našega naroda katere bode z veseljem gledal ljubljeni naš vladar, katerih bode ponosna mogočna Avstrija. S tem, da si podružnico osnujete, postavite si spomenik svoji zavednosti.
Ker bode prihodnji mesec okoli 20 septembra občni zbor podružnice za vso Vipavsko dolino, nadejam se, da se možka podružnica okrepi, ženska pa ustanovi!
Na takratno svidenje !
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VII. velika skupščina
dne 28. julija 1892 v Postojini.
iDalju.)
A še jedno okrožnico št. 1550 dd. fbr. 1892 je poslalo  vodstvo v slovenski  svet — m  sicer namenjeno nežnemu  spolu.   Ker je uprav ženstvo celo po naravnem zakonu v prvi vrsti poklicano pospeševati razvoj in  vzgojo nežne mladine,  bila je vroča vodstvena želja, da bi  si Čč. dame  po vse domovini zasnovale  še več lastnih ženskih po družnic,   ki naj  bi   bile  kot narodna ognjišča, okrog katerih bi se zbirale vse rodoljubkinje ter se navduševale za dela krščanske ljubezni iu usmiljenja mej našo šolsko mladino. Io ako bi vsled krajevnih razmer to ne bilo mogoče, da vaaj  obilniše pristo pajo k najbližji moški podružnici, ali nabere pokroviteljsko vsoto ter sicer kakor si bodi podpirajo našo družbo.   Te okrožnice razposlali smo bolj znaoim damam slovenskim, katerih naslove smo mogli iz vedeti, io sicer: v Ljubljani 44, po Kranjskem izven Ljubljane 79, na Štajersko 55, na Primorsko 63, torej vkupe 241. (Dobro!)   Da je ta okrožni'-* ob rodila že lepega sadu, bodemo takoj slišali, ko nam je govoriti.
4. o razvoju in gibanju naših podružnic Zadnje leto nam je prineslo zaželeno Btotino, da, še celo nekaj povrh podružnic (Dobro!) Lansko leto smo jih izkazali 98, zdaj jih beležimo v glavnem imeniku 105 in sicer: Tekoča številka: 99. Ženska podružnica v Št. Juriju ob južni železnici, 100. Ženska podružnica za Kamenik in okolico — kot žlahten sad lanske skupščine je uprav s stotino završila lansko delovanje; 101. Laški Trg io okolica, 102. Zagorje ob Savi, 103. Ženska podružnica v Ormožu, 104. Šentjakobska-trnovska ženska podružnica v Ljubljani in 105. Osrednje-mestna Ženska podružnica v Ljubljani, ki dozdaj šteje že pet pokroviteljic.*) (Živele!)
Kakor razvidite, čč. zborovale i, snovanje Žen s k i b podružnic prevaguje zdaj moške — in to nam je dobro znamenje, kajti kadar slovenske žene ustanejo ter soglasno z možmi začuo zahtevati, da se njih mila deca poučuje v sladki materinščini, da se jim razvija in bistri um na podlagi 'slovenskega blagoglasnega jezika, v katerem kramljajo s svojimi ljubljenčki — potem ni več daleč zmaga zdravih pedagogiških načel, da v ljudski soli po slovenskih deželah gospoduje slovenščina, ki je dozdaj Se na mnogih krajih potisnena v kot in opravlja le neizogibno službo borne dekle. (Tako je I) — A pr snovanju ženskih podružnic je vodstvu plaval pred očmi Se drug smoter, kataremu morda priglašuje i častita skupščina. Zastavimo si vprašanje : Ali je mej našim ženstvom slovenska zavest že uko reninjena tako, da je ne izruje več noben nasprotn
*) Pri skupiti ni se nam je naznanilo, da sta ae osnovali le ženski podružnici: Cirknioa-Planina in Poitojina.
Op. poro«.
vihar? — Vodstvo je mnenja, da teh blizo 1300 žena, ki so se že zbrale v lastnih podružnicah, ostane zvestih praporu slovenskemu, in da se to zgodi in še bolj širi narodno čuvstvo, danes poživlja vse čč. družbenice in družbenike, naj neao ogenj domovinske ljubezni seboj in ga nete v slednji koči mile očevine. (Izborno! ploskanje.)
Ko smo Vam naslikali tu solnčno stran, ne smemo Vam zakrivati tudi senčne strani. Dejali smo, da smo prestopili stotino podružnic; to je sicer res po glavnem imeniku, a v istini se to število nekoliko skrči. Nekatere podružnice so namreč naznanile vodstvu, da prenehajo delovati. Ker pa je vodstvo sprevidelo, da se ni delo obustavilo iz principijelnih uzrokov, nego so le malenkostne diference povod stagnaciji, smatralo je to za memoidoč oblaček in zbou tega jih ni še izbrisalo iz glavnega imenika nadejajoč se, da so le malo zadremale, a se vzbude še h krepkemu delovanju. Pri marsikateri podružnici se pospeši živahno gibanje, ako se jej sedež prenese na pripravnejši kraj. Tako je s podružnico „Zidani Most", ki se je prekrstila v „Trbovlje in okolico" ter zdaj vzgledno deluje. (Dobro!)
Vodstvo je tudi mnenja, da se podružnicam vdihne lahko dosti Živahno-tti s primernimi poučnimi govori, za katere se pripravi kak družbenik, in z vedrilno pošteno zabavo. Še jedenkrat poudarjamo: podružnica naj si osnuje knjižnico in bralno sobo, ki jo lahko rabi za svoje Bhode, in bo izvestno dokaj storila za daljše izobraževanje svojih članov — postala bo tako tudi lahko neka učilnica — osobito nižjim slojem našega ljudstva. Tako nekako se gibljejo že dozdaj n«še čvrste podružnice na Koroškem, ki se res odlikujejo po svojih uzornih shodih. Tu pa nam je beležiti nekega dogodka, ki je principijaine važnosti glede poslovanja naših podružnic.
(Dalje prih.)
Domače stvari.
— (Cesarjev rojstni dan) praznoval se je v Ljubljani jako slovesno. Na predvečer, v Bredo, je vojaška godba  domačega  peši>olka  baron Kuho proti v.jU. uri priredila mirozov, ki Be je pomikal od cesarja Frana Josipa nove  vojašnice   po Kolodvorski, Duuajski, Tržaški in Rimski cesti na Turjaški  trg   in  čez Mestni trg  po  Poljanski cesti zopet v vojašnico. Spremljalo je godbo mnogo tiBoč ljudij. Ko je godba na Mestnem trgu zaigrala uhš „Naprej zastava Slave", katerega na ulicah že dolgo ni b.lo slišati, zaorili so gromoviti „Živio"- in „Slava" klici. Danes zjutraj ob 5. uri naznanilo je 21 strelov raz gradu veseli dan. Ob 8. uri bila je na mestnem travniku poleg kolizeja sv. maša,  katero  je služil vojaški kurat  g. Juranič.   Vojaštvo je  bilo po-stavljeuo v treh oddelkih.   V prvem stali so 4 ba-talijoui domačega pešpolka baron Kuhn,  v drugem dva došla lovska batalijona, pijonirji, sanitetni vojaki in Kranjski veteranski kor z zastuvo, v tretji vrsti divizija   (dva  eskadrona)  cesar Nikolaj-dragoncev št. 5 in tri baterije  tukajšnje topoičarske divizijo. Vojaštvu poveljeval je GM. Fux. Ko je došel komi poveljnik FZM. baron Reinlunder, ki  je prišel včeraj v Ljubljano, zaigrala je godba cesarsko himno. FZM. baron Reinliinder, ogledal si je v spremstvu divizijskega puveljnika I-ML. pl. Scbilhavskega vojaštvo in odšel potem pred šotor, kjer se je služila sv. maša, mej katero so vojaki trikrat ustrelili, na kar so odzdravljali topovi raz gradu. Po maši je vse  vojaštvo  deSlovalo pred FZM. baronom Rein-landerjem. Občinstva bilo je na vseh potih ua tisoče. Ob 10. uri dopoldne služil je v stolni cerkvi koezo-škof dr. Missia  z asistenco stolnega kapiteljna slovesno mašo z zahvalno  pesmijo, mej katero so gromeli topovi raz gradu.  Navzočni so bili deželni predsednik  baron W in kler z mnogimi uradniki deželne vlade,  finančnega ravnateljstva, pošte itd., deželni glavar g. Detela,  predsednik kupčijske zbornice g. Perdan io podpredsednik g. Klein; deželnega sodišča predsednik g. Hočevar, državni pravdnik g. Pa j k ter mnogi svetniki deželnega so-sodišča, župan g. G r a s s e 11 i in podžupan g. P e-t r i č i ć z občinskimi svetniki in magistratnimi uradniki, vodje, profesorji in učitelji srednjih in ljudskih šol, ter polno vernikov. Tudi po druzih mestnih in predmestnih cerkvah služile so se slovesne sv. maše. Ras uradnih poslopij  vihrale so cesarske zastave. Ob 3. uri popoludne je bil slavstveni obed v dvorani kazine. Ko je FZM. baron Re i n 1 a n d er napil zdravijco presvetlemu cesarju, zagrmeli so topovi na gradu jedenindvajsetkrat.
— (Osobne vesti.) Gosp. deželni predsednik baron W i n k I e r povrnil se je z dopusta ter zopet prevzel vodstvo deželne vlade. — Nj. eksc. korni poveljnik in zapovedujoči general F. Z. M. baron Reinliinder došel je v Ljubljano, da ogleda tukajšnjo garnizijo.
— (Pomiloščenje.) Casar porniloati! je 77 kazojencev. Od teh jih je bilo v kaznilnicah na Slo* venskem in Bicer v Ljubljani 5, v Kopru 2, v Mariboru 6, v Gradiški 1 in v Begnjah 1.
— (Petnajstkrat na Triglavu.) Naš znani vstrajni hribolazec g. Kadi vn i k iz Ljubljane bil je preteklo nedeljo petnajstikrat na vrhu Triglava. Gotovo lepo število !
— (Slovensko gledališče v Ljubljani.) Na drugem mestu našega lista priobču-jemo naznanilo, s katerim uazuanja „Dramatično društvo", da se 8 1. septembrom prične pouk v Dramatični šoli. Glede na to, da se bode letos igralo v novem deželnem gledališču po dvakrat na teden, pričakovati je, da Be zglasi učencev iu učenk v zadostnem številu, in to tem bolj, ker se bode potrebovalo več novih moči, ki jih bo treba stalno angaževati.
— (Občinska volitev) V ŠpitaliČu v Kamniškem okraji bil je voljen županom posestnik g. Fran Volčakar, občinskima svetovalcema pa posestnika gg. Jož. Mali iu Jan Lipovšek.
— (Uboj.) V nedeljo ponoči spoprijeli so se fantje v Snebarjah. Pri tem pretepu zabodla sta Janez Mihelčič in Franc Mam nekega Antona Vidi ca tako močno, da je na lici mesta umrl, nekega drugega fanta pa sta močno ranila. Zlikovca sta Že na Žabjaku.
— (Najdeno truplo.) V torek našli so v potoku Bistrici pri Ilirski Bistrici na Notranjskem truplo 84 let starega gostača Jurija B ištijaučiča, ki je utonil najbrže takrat, ko je pri potoku pral.
— (Vlak povozil) je j»redvčeraujim popoludne v Hrastniku >dietno beračico Marijo Kotnik. Ker je bila gluha, ni čula, ko |e strojevodja dal znamenje s piščalko. Razdrobilo ji je obe nogi iu so jo težko ranjeuo prenesli v bolnico v Celje.
— (Nesreča.) Posestnik Jožef Pečnik vračal a* je v ponedeljek s Pečnikove planine v Št. Jošt nad Celjem, kar je skočd za ujiin močan bik, ga vrgel ob tla in mu z rogom prebil lobauio, tako da je nesrečni mož umrl na mestu. Pouojuik je oče peterih nedoletnib otrok. Žena mu je bila pred dvema letoma zgorela.
— (Iz domačih toplic.) Dj dne 10 t. m. prišlo je v toplice v Laškem trgu ua spodnjem štajerskem 330 strank ali 925 osob.
— (Češki gostje v Trstu.) V soboto zvečer ob 6. uri 40 min. prišlo bode v Trst po državni železnici nad 100 članov češkega učiteljskega društva „Komenskv". Tržaški Slovenci bodo gotovo vzprejeli prav dostojno Beveroe brate. V soboto zvečer imajo češki gOBtje sestanek v „Re-stauraut Pilsen". V nedeljo dopoludne si ogledajo mesto, popoludne pa se odpeljejo v „Miramare". Isti dan zvečer je izlet v okolico k sv. Ivanu in sestanek v tamošnjem narodnem domu. V ponedeljek odpeljejo se češki gostje v Ljubljano.
— (Slovensko petje v Tržaški okolici) silno razburja živce italijanske gospode, ker je to petje najjasnejši dokaz, da ob Adriji prebiva zaveden slovenski narod, katerega bi nekateri tako radi kar utajili. Posebno v Barkovljah, kjer imajo vrlo pevsko društvo „Adrija", hudo bode v oči slovenska pesem italijanske tanatike. „ll Pieeolo" se zaganja v slovensko petje ter zahteva, naj B trkov* Ijanski „capovilla" odpravi „ponočuo rjovenje." Seveda, če bi italijanski fakini res rjoveli, bila bi za „Piccolove" pristaše to divna harmonija, ubrano in lepo slovensko petje pa mu je „rjovenje" Saj se predobro poznamo !
— (Zgorel je) pri velikem požaru Tedeschi-jevega skladišča v Trstu tudi jeden človek. Ko so ko-njaški hlapci pospravljali ostanke šestih konj, ki so poginili pri tem požaru, našli so tudi jedno človeško truplo. Ponesrečeni je baje 28letni voznik Jožo Slivar iz Uraš pri Postojini. Bržkone spal je v hlevu in našel tam smrt.
— (Telefonska zveza mej Dunajem in Trstom) bode skoro dogotovljena. Tudi na Štajerskem gre delo hitro izpod rok in ao delavci dospeli že do Savinjske doline. Te dni govorilo se je na progi mej Vojnikom in Gradcem in je bil uspeh prav dober. Proga iz Trsta do kranjsko-šta-jerake meje je dogotovljena in bode torej v kratkem
vsa proga gotova ter se bode lahko govorilo z Dunaja do Trsta in nazaj.
— (Blazna morilka.) Blizu Vidnjana v Istri umorila je neka kmetica v hipu duševne nezavednosti troje svoph otrok, katerih najataiejše je bilo šele v šestem letu. Dvema otrokoma prerezala je z britvijo žilo na vratu, tretjemu pa proparala trebuh. Pred sodnikom govorila je jako mirno in ravnodušno ter v jednomer trdila, da je bila primorana storiti ta umor.
— (Občinske volitve v Zagrebu.) Pri včerajšnji ožji volitvi za jednega občinskega zastopnika v prvem volilskem razredu H. okraja dobila sta oba kandidata, opozicijski in vladni, po 19 glasov. Zato se je druga ožja volitev odločila za današnji dan. S tem bodo dokončane občimke volitve.
— (Ustanove.) Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem mestu, kjer Be prične šolsko leto 1892 93 dne 3. novembra 1892, izpraznjenih je pet deželnih ustanov io več mest za plačujoče učence. — Prošnje naj bo pošljejo do 8. septembra t. 1. vodstvu omenjene šole na Grmu. — Nadalje sta razpisani dve državni ustanovi po 300 gld. za kranjske obrtovalce, kateri hočejo iti na c. kr. drž. obrtno šolo v Gradci. Prošnje, zadostno opremljene, dopoBlati je do dne 1. septembra t. I. ravnateljstvu c. kr. velike realke v Ljubljani.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 18. avgusta. Povodom cesarjevega rojstnega dne so vsa javna poslopja okičena z zastavami. V vseli cerkvah slovesne službe božje. K paradi prišla vsa garnizija, nadvojvoda Albreht in Viljem, vojni minister Bauer, šef generalnega štaba Beck in drugi. Mašo bral je vojaški škof Belopotock^. Večina listov naglasa pri tej priliki izredno ljubezen in udarnost, katero uživa cesar pri vseh narodih širne naše države.
Praga 17. avgusta. Razni listi naznanjajo, da bodo v prihodnjem zasedanju deželnega zbora vse češke stranke vkupno in trdno organizovane, da zavržejo punktacije.
Beligrad 17. avgusta. Avdijenca, katero dovolil sultan Stambulovu, prouzročila tukaj nekoliko senzacije. Splošno se sodi, da Be je sultan udal volji Avstro-Ogerske, da ji znova utrdi podkopano stališče na Bolgarskem.
Hazne vesti.
* (Ogersko vino) je tudi v naših krajih dobro znano in večkrat so se ljudje že čudili, kako to, da imajo na Ogerskem toliko vioa, ko je vendar tudi tam trtna uš uničila vinograde celih okrajev. Posebno dobri poznavalci trdili so kar naravnost, da je večina izvoženega ogrskega vina v/rasla v židovskih kletih, a ogerska vlada dementovala je vsako takšno trditev češ, da je jireko Litve dovolj naravnega vina, da ga torej ni treba ponarejati. Kolike vrednosti so bile te oficijelne izjave ogerake vlade, vidi se iz tega, da je Budimpeštanske redarstvo, ki rado zatisne obe očesi, če gre za patrijetično stvar konfiskovalo Židu Jonasu VVassermannu 4000 hektolitrov vina, nareienega umetnim uačinom.
* (Znamenita iznaidba ) Nadzornik brzojavnih uradov v Parizu g. VVillot izumil je, kakor poroča Pariški „Figaro*, nov načiu, po katerem se bode preko morja dalo brzojavi ti z izredno na-gloBtjo. Iz Pariza do Novega Vorka ne bode se potrebovalo dalj časa nego iz Pariza v Versailles. Ako se obnese ta nova iznajdba Willotova, bode se v kratkem pokazsla velika prememba v prekomor-skem brzojavstvu.
„LJUBLJANSKI ZVON"
■toJI
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Ste 17.071.
Zalivala.
Povodom praznovanja rojstnega dne Njega c. in kr. apostolskega Veličanstva ud je preblagorodni gospod c. kr. deželni proilscdnik Andrej liaron Wiukler izročiti dal dve Nto goldinarjev« od katerih je 100 gld. namenjenih Ljubljanskim uhoščekoiu, po 25 gld. pa tukajšnji cesarice Elizabete bolnici za otroke, varovaluici malih otrok, deškemu iu p' d vodstvom gospe grofice Sofije Auerspergove stoječemu dekliškemu sirotišču.
Izročujo zajedno te zneske njihovemu blagemu namerni, smatram se dolžnim, da potem javnosti uajtoplejšo zalivalo 'zroksm za velikodušnu darilo, naklonjeno stolnega našega mesta ubožčekom.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 17. avguata 1892.
Župan: Grasaelll.
Prisrčno zahvalo izrekam tem potom naši slavni marljivi požarni brambi, ki je po neumorni osemurni delavnosti ukrotila požar, ki je hotel uničiti moje kmetijsko poslopje, kakor tudi vsem odličnikom, ki so s pomočjo c. kr. žandarmerije in jako vestnih delavcev pripomogli, da se ogenj ni še bolj razširil. Iskrena hvala preblagemu gospodu Riess bergerju za izdatno pomoč in brizgalnico in tudi vrlim Gomilčanom,  ki so naglo prihiteli na pomoč.
Bog jim plati ! «
V Brode h, dne 15. avgusta 1892. (940) Edvard Schaur.
l,oterl|iie vrečke 17. avgusta. V Brnu:       45.     7,     61,     15, 4.
Tujci:
17. avgustu.
Pri n«llei t Thierman, Reismiiller. Mayer, Angel, lteibold, Spiegler, Lieberman, Poper, Hrust z Dunaja. — Krošel, Pratndstatter iz Gradca. — Cassani, Turri iz Trsta.
— VVellemin iz Prajre. — Nowak iz Celja
Pnhlnaa: VVulf, Pollak, Kandella z Dunaja. — Košmelj, VVild ll Gradca. — Dator, Guttman, Lloyd iz Trsta. — Gouibo   iz Budimpešte.  — Denike iz Maribora.
— Lichtenstein iz Berolina. —  Dr. Mencinger s Krškega.
Pri MVMtrl|Hkent cesarju: Seriau, Reiner iz Trsta. — Punčuh iz Spodnje Idrije.
Pri |ainem kolodvorm Fiirber z Dunaja. — Rabiš iz Trsta.
Tržne cene v IJuttl jam
dne 10. avgusta t 1.
			rl.	kr.			kr
Pšenica,	hktl.		b	A2	Speh povojen, kgr.	—	«4
Bež,			6	20	Surovo maslo, n	—	74
Ječnimi,	■	* *	4 29		Jajce, jedno : Mleko, liter ....	—	2b
0 '68,	■		2 68			—	10
Ajda,	n	*     * •	5 80		Goveje       meso, kgr.	—	*4
Proao,	rt		4	M	Telečje         a ,	—	f>6
itoruza, Krompir	S	•     • ♦	4	50	Svinjsko        , „	—	64
	■	•    • *	2	60	K oštru no v o    , ,	—	86
Leća,			LO	—		_	35
Grah,	•	«     • i	10	—	Golob......	_	17
Fižol, Maslo,	■	•     • •	8	—	Seno,   100 kilo .   . .	1	69
		k*?r. .	—	90	Slama,  „     „   .   . .	t	60
Mast,		■	—	6H	Drva    trda, 4 □uietr.	7	_
Speh trišeu			p—	M	„    mehka, 4 .	4	80
Meteorologično poročilo.
i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratnra	Vetrovi	Nebo	Moli nn.-t v mm.
si > eS t-"	7. zjutraj 2. popol. 9 zvečer	741 9 mm. 740 1 mm. 7.-J9 9 mm.	18 0° C 306" C 23 0« C	sl. vzh. sl. vzh. sl. vzh.	jasno jasno jasno	0'OOam. 1
ttredujn temperatura 23'9U, ca 4-9' nad normalom.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 15. avgusta 1892.
Prejšnji teden (—   3,827.000 gld.) ( +   1,033.000  _ ) (—   4,66-.0O0  _ ) {—      505.000  „ )
Bankovcev v prometu 412,278.000 gld
Zaklad v gotovini   . 249,589.000 .
Portfelj..... 149,316.000 „
Lombard..... 23,789.000 „
Davka   prosta ban*
kovčna reserva .   . 44,300 000 „
(4-   4,865.000   „ )
XDxxixsiJ©ls:si borza
dne 17. avgusta t. i.
včeraj — danes
gld.    96 30 — gld. 96-45
96 05 —   , 9615
,     114 05 —   „ 11405
,    100-45 —   „ 10045
,   1000-— —   „ 1000-—
„    314-25 -   „ 316'-
. • 119-55 —   _ 119-60
Papirna renta .   . . Srebrna renta ....
Pilata renta.....
5",, marčna renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije   .   . .
London .....
Srebro   .   ,.....B
Napol......... 949    —   jj 949
C. kr. cekini.....„        5-68     —   . 568
Nemške marke..... 58 55     —   „ 58*55
i-/, državne srečke iz !. 1854   .    250 gld. 140 gld. 25 kr.
Državne srečke iz 1. 1864    .   .    100   „ 183   „   75 „
Ogerska zlata renta 4°/........ 111    (   50 „
Ogerska papirna renta 5°/0...... 100   „  40 ,
Dunava reg. srečke 5°/0   ...     100 gld. 122   „   75 „
Zemlj. obč. avstr. 4'/i°/o zlat« zaat. listi .   . 117   „   — n
Kreditne srečke......100 gld. 192   ,   75 ,
Rudolfov« srečke...... 10   n '14.   ,   — ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .     120   , 153   .   30 „
Trainway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 237   „   50 J
MAG GI
za Juhe
pomnoži izredno ukus juhe. Dobiva bo v steklenicah po 45 kr. pri Knrolu C. Ilolzer-Jn. (785—6)
Učenec
vešč slovenskega in nemškega jezika, tmprejme me takoj v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki pri tvrdki A. Cwenkol A Oo. v Nevnlcl, Spodnje Štajersko. /.»36 — 1)
V naknadno proslavo
najvišjega rojstnega dne
bode
jutri v petek dne 19. avgusta v Švicariji
Začetek ob v.8. uri, Ustopnina 20 kr.
- Otroci proNtl. -
Z velespoštovanjem
(944) Ha.xie Eder.
Na prodaj
je dve in pol leta star, dobro izvežban, zdrav in krepak
loTrslszi pes
porabljiv za goro in polje, vajen vode, poslušen „formač", pristne pasme, torej je priporočljiv posebno gg. lovcem. Na željo prepusti se za nekaj dni j na poskušnjo. Cena Hti gld. — Natančnejo pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (942—1)
♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦•»♦♦♦♦♦♦
Na najnovejši in najboljši način + umetne (228—46) {
: z&he ta zobovja |
• ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- T + v»uj» in vse lobue operacij«*, — odstranuje + 0 aobue bolečine z usmrtenjem živca j
t zobozdravnik A. Paichel, t
T  poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jovi hiši, I. nadstr. J
Slovennko gledališče v Ljubljani.
iX IT « 1 IT 11 < > •
Dramatično društvo v Ljubljani, kateremu je namen uzdržavati sloven-Bko gledališče v Liubljuui, naznanja s tem, da se otvori
s 1. septembra meseca 1892
dramatična šola.
Toj Soli je namen, podati onim, kateri se hočejo poBvetiti slovenskemu gledališču, potreben pouk v igranju in deklamaciji. Dramatično društvo vabi torej one dame in gospode, ki hočejo stopiti v dramatično šolo, uaj zglaso svoj pristop pismeno odboru Dramatičnega društva. Pouk v dramatični Soli je brezplačen. Učenci iu učenke, ki pokažejo potrebno sposobnost po dovršeni šoli, bodo se angažovuli za slovensko gledališče.
IDr£i:r^£ttičr3.o d_rvLŠtTro I_o-U-"blja-:ni-
Predsednik. Tajnik: Dr. Ivan Tavčar. Anton Trstenjak.
NOVO!
NOVO!
Zanimiva in zabavna
je moja tukaj prvič na prodajo izložena igrača
Dva smešna ut>3ka, trdno narejena, oblečena kot berkula, borita se, držeč se za roke, da kaj smešnejšoga še ni bilo videti. To so lahko iu gotovo izvršuje brez vsakeršne priprave, tako da more tudi najmanjši otrok sam oživiti igračo. Ako hočete sebi in svojim otrokom narediti voselje, prosim, počastite mo s svojim » obiskom. Ta igrača vzprojeta je bila povsod z največjim odobravanjem. • Cena paru 50, 60 kr., boljše vrste iz papir-mache 1 «ld. iu 1 gld. pO kr., iz stisnjenega papirja prvo vrste 1 gld. 50 kr. in 1 gld., večji komadi 8 gld. Prodajalo «e kode le uialo ea«a gmV v Ton kalif. ~W
Ad. Rissmann,
(883—18) lastnik mnogih častnih diplom.
♦•»♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»♦♦♦»♦»♦»♦•♦»•»♦»♦♦♦»^♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No ili.
Lastnina in tisk .Narodne Tiakarne'