iasr j2»Hriw4'
D POtffNINA 1'AV'SAI.mAN
a o
TABOR
*•
* Posamezna številka t j	1 krono.
■
C	«0 m uKiu^® T JU*xi-
J	boru* Jur&Kv* «1. čv. 4, 1, »ati-*	5*
n	«*.roj>j*. T«]«ioa iitUimb. »t, £«<L	J
» UJ*EAVa M0	*	Jftritfe?!	J
m	^toi It. iy pr»H!(jt>, 4«sno. ’?•!«•	*
*	en fc. JM, fclJ3 ^ojiunt-^onJ «-	•
c voj ii*r. n.wi.	*
■	V« u&jo£i<a Pt«t dftMrja m i.«	J
9	-j«Jnu — KckvMai r>* c# vrtajo.	?
»^rasas?*.^ Kygaag?	g^r-rr?; v
rUto: II.
Maribor, torek 15. februarja 1921
Številka: 36.
Velike sleparije trboveljske premogokopne družbe.
Delavski izgredi v Tržiču, r— Izid ljudskega štetja v Ljubljani. — Nuncija in Francija.
Slovenski Maribor
. Maribor, 14. lobruaria.
Izid pravkar dokončanega ljudskega SUtja je najusodnejši poraz nemških pretenzij po naši štajerski zemlji, kajti W&el je za vselej stoletno laž o nemŠk< m Marburgu. To mesto, o katerem še dandanes pi§ejo avstrijski in drugi nemški B*ti, da je nemško, o katerem je rekel s*® dr. Renner, da nam ga prepušča v iWnpenzacijo za koroško slovensko aemljo in za katero so zahtevali tudi Italijani, da se priključi Avstrij', to mesto je po ogromni šliripetinski večini slovensko in komaj po eni petini nemško.
Toda kako je vendar bilo mogoče, ^ jo toliko desetletij veljal Maribor za Aeijaško mesto? Kako je bilo mogoče, da j® Avstrija pri svoj>h ljudskih štetjih naštela v lem mestu toliko Nemcev? Na ** vprašanja je odgovor dokaj enostaven. Pod avstrijsko ero so brli v tem mestu ^ uradi nemški, bile so r.emške vse ŠQlfc itd. in zato ni čudno, da je tudi ®*talo meščanstvo odtujevalo pod nasi-svoje pravo pokoljenje ter se prištevalo in pri popisovanju upisavalo za Ntmcc. Pritisk in nezavednost sta sto r»la to.
Že pred vojno smo trdili, da bi bilo j« Maribora treba odstranili samo urad-niStvo, ki po ogromni večini ni bilo tu rofrno, ali vsaj ni bilo tukajšnjega po-Mjenja ter ga zamenjati s sinovi in hčerami naše slovenske okolice in dežele »a bi iz nemškega Marburga čez noč nastal slovenski Maribor. In to se je se-^5 po prevratu Uidi zgodilo. Nemško unportirano uradniško in učiteljstvo jp odšlo in z njim je odilo tudi že nekaj ^grizenih nemških importiranecv drugih Stonov in i. njimi vsemi skupaj je odšel
za vedno tudi nemški Marburg, ostal pa je naš pravi slovenski Maribor.
Mesto nemškega je zasedlo mariborske urade slovensko uradništvo, mesto nemških učiteljev so prišli v šole slovenski in uradi in šole so se izpremenile k nemških v slovenske, ž njimi pa tudi masa prej le pod pritiskom uradov in šol nemškega prebivalstva. Ljudje, ki so poprej narodno omrzeli in ki jim je bilo vseeno, kako so vpisani, ali za Slovence ali za Nemce, so se sedaj zopet spomnili svojih slovenskih očetov in mater in po stali so, to kar so bili v rani mladosti — Slovenci. In Maribor je naštel med svojimi Stanovniki 22.141 Slovanov in le bornih 6.512 Nemcev. Toda tudi ako bi preiskali pokoljenje teh 6.512 Nemcev, bi na§li med njimi najmanj dve tretjine takih, katerih če že ne očetje, pa vsaj pradedi so bili Slovenci oziroma Slovani, ostati pa so se v sami kot taki, bodisi njihovi starši ali pa pradedi preselili iz nemških avstrijskih in rajbovskih dežel. Pravih Nemcev s stoletnim pokoljenjem Mariborčanov pa bi nedvomno ne našteli niti 100. Tako je izgledalo torej nemStvo Marburga.
Za kratko dobo naše vlade je ta rezultat ljudskega štetja naravnost sijajen in lahko si predstavljamo, kako bo izgle-dalo nemštvo Maribora pri prihodnjem ljudskem štetju čez deset let. Tedaj bo o nekdanjem »nemškem* Mariboru le malo ve? pričalo, a čez 20 let, pri tretjem ljudskem štetju o Nemcih v Mariboru sploh ne bo več sledu. Generacija, ki bo izšla iz naših narodnih šol bo zavedna, ona ne bo več poznala mlačnosti, ne bo poznala več ne nemčurstva ne »internati jonan-tma*, a kar je glavno, da bodoča generacija bo tudi prežeta z državno idejo. Ljubila bo svo;o narodno, samo-
stojno, neodvisno, močno in silno domovino Jugoslavijo. Nemški Marburg pa bo ostal le še daven spomin na nekdanje dni tujega gospodarstva in jugosloven-skega robstva.
Delo Uprava za zaščito industrijske lastnine.
8 • Sotter:
Cez Koroško v Savinjske Alpe.
, Bilo je lepo jutro 27. junija 1920 leto, «« smo se odpeljali v svesti si lepih tur, J jutranjim vlakom iz Maribora v Sinčo vdus i P°*orT> nas je vreme na-voS! ?° ter Snl0 biH tako razposajene z*-*?’ smo zabavali cel oddelek žele-tihnv028, Saj smo pa bili tudi dov-jraeti, da celo hudomušni smo postali.
2mIi smo sklePe> tedaj bomo na Je-»aif ke(?ai v Ceški koii ter »zračii-i nase prihode skoraj na minute.
S.^0spevši z neumevno zamudo v lirne°*V?S’ yPraš.fl»no, ker ni bilo ozkostmi ?zn,ce nikjer na izpregled, vklub ll liV i s.° na^e ^bale kazale že po! hoda ,?i’i 0 časa imamo še do od-»am £fka l Zelezno Kaplo. Pove se 7i«*V0Zi? samo dva vlaka, in sicer Poldne£*'r0b .po' 7- ari, a drugi po-teea viot' ur-v 9akat* da nam je Pat ranje Sevp^3' • bi,° lepo razoča-pa5netno urerihje ^sakdo Pehotna klel v®^0, a vsi f ”°’	111	P0^*1	drugim
^»ne vrag S& k"10 bili eninl> da naJ iSe tu v Mari bom ntSn,x zveze> o katerih ^Jakrat ležala tn n' n,ezved,0» Čeravno a ta proga še v Jugoslaviji.
Uprava za zaščito industrijske lastnine je začela poslovati s tekočim letom ter izdaja prvega vsakega meseca svoj .Glasnik*, ki priobčuje vse zakone in naredbe, ki se nanašajo na predmete industrijske lastnine (patente, vzorce, znamke). V »Glasniku* se ti skajo tudi naredbe tujih držav o pred metih industrijske lastnine, na judika-tura, nastavljanje osobja uprave, objave v patentnih, vzorčnih in znamkinih Mariboru bodisi orn* zadevah.
Za izvrševanje svojega dela potrebuje Uprava zlasti pri izdajanju patentov sposobne tehnike. V to svrho razpolaga Uprava z gotovim številom svojih stalnih članov — tehnikov, ki se bavijo z gotovimi tehničnimi strokami in v kratkem se bo njih število povečalo. Radi tega se opozarjajo interesenti na možnost nastavljenja kot stalne Člane v Upravi.
Razen stalnih članov je zlasti v spornih slučajih predvidemo postavljanje začasnih članov, ki bodo imenovani z ukazom za pet let. Začasni Člani se bodo imenovali iz krogov praktičnih tehnikov tako izmed državnih uradnikov, kakor iz privatnih industrijskih podjetij. Naloga začasnih članov bo, da dajejo na zahtevo Uprave svoje mnenje, da bodo člani odbora za pritožbe in izpodbijanja v slučaju morebitnih sporov.
Treba je bilo torej iskati voz, kajti
tri do štiri ure pešhoje po prašni cesti
ob pripekanju solnca ni za nas turiste,
osobito če imamo kale lep načrt narejen.
V Sinči vasi se nam je povedalo, da so se vsi popeljali z vozovi v Dobrlo vas na nek shod. Kaj nam je preostajalo, kakor prestavljanje naših krač v eno uro oddaljeno Dobrlo vas ter upati, da se nam vsaj tam posreči vjeti kakega dobrodušnega brata iz Korotana, da nas potegne š svojim brziin konjičkom do Kaple.
Dolgo smo iskali. A konečno se nam je vendar posrečilo dobiti voznika, ki nas je potegnil za ne previsoko ceno do našega cilja — Železne Kaple.
Povsem dobre volje, med vriskanjem in petjem smo dospeli okrog l.ure popoldne tja. Da pa izvemo, kedaj moramo biti ob povratku na postaji, da ne bi žalostno gledali za puferji, katero po-sebno^ srečo imam osobito jaz mnogokrat, izstopim iz voza ter se zaletim na postajo po informacije. Ker nisem našel tam žive duše, iskal sem po Čakalnici vozni red, katerega slednjič najdem poleg blagajne. Pa glej ga šmenta. Vozni red je zavzemal sicer precejšen prostor, a imel je edino to napako, da se na njem ni nahajala proga Železna Kapla — Sinča vas.
Začasni člani dobijo svojemu delu primerno posebno nagrado.
Ministrstvo trgovine in industrije se je obrnilo na razna ministrstva radi imenovanja začasnih članov, vendar je potrebno, da se o tem obveste tudi privatni strokovnjaki vseh tehniških strok, ki se zanimajo za poklic pri Upravi za zaščito industrijske lastnine, ker v državnih poklicih niso zastopani strokovnjaki tehničnih panog. Tehnične stroke, po katerih je razdeljeno delo Uprave, se razvidijo iz naredbe ministra trgovine in industrije z dne 17. novembra 1920 „Službene novine* št. 267. Posebna izdaja uredbe in naredbe se dobi v knjigarni Geče Kona, kakor tudi »Glasnik* Uprave za zaščito industrijske lastnine. Po naredbi ministra trgovine in industrije z dne 23. decembra 1920 se nastavijo pri Upravi tolmači z nalogo, da prevajajo patentne spise iz tujih držav, ki se predložijo Upravi za-eno s prijavo inozemskih patentov. Ta posel bo obširen, radi česar se poživljajo izobražena, ki obvladajo tuje jezike, zlasti oni, ki poznajo tudi ieh-ničo terminelogijo, da se prijavijo Upravi za zaščito industrijske lastnine v Beogradu, Krunska ul. br. 14, ki jim bo dala detajlna pojasnila.
Začasnim članom so lahko imenovani tudi oni strokovnjaki, ki se nahajajo v Beogradu in se bodo pozvali na delo samo v slučaju potrebe, za kar se jim povrnejo potni stroški.
Za tolmače ni predpogoj, da stanujejo v Beogradu, ker se jim dostavljajo na stanovanje spisi, katere treba prevesti.
Naredba o zaščiti industrijske svojine je v prevodu objavljena v »Uradnem listu št. 1 z dne 5. januarja 1921.
Ravnotako pameten, a malo vznevo-ljen se vrnem do voza, ki nas je potegnil skozi prijazni trg. Ob mitnici vprašamo, kedaj vozi popoldne vlak ter nam prijazni Koro?ci povedo, da ob 2. uri. No, smo si mislili, vsaj nekaj smo zvedeli ter podkupili našega voznika, da nas je za nekaj lepih kronic potegnil naprej do Remšnikovega jarka.
Ker sem imel zgovorjen sestanek za
6. uro zvečer na Kamniškem sedlu, poslovim se od dragih mi tovarišev, dogo-vorivši se z njimi, da se snidemo drugi dan popoldne na sedlu. Nekaj pozdravov v slovo, par krepkih stiskov rok in vriskov, pa sta se že odfurala tovariša naprej. Seveda sta morala preje voznika zopet malo pošpikati, pa kaj ne stori hribolazec vse, da mu ni treba iti peš po ravnem.
Krenem jo sam skozi Remšnikov graben, ob bistrem potoku Crne, po lani od koroške podružnice S.P.D. na novo markirani poti, ki je precej romantična, do Kupičeve soteske. Idilična je ta, od visokega gorovja obdana, na nekaterih krajih izstreljena soteska, skozi katero pada v skakalcih in slapičih potok Crna, ki spremlja Človeka do zadnje hiše pod vrhom. Od tam je pot nekako enostavna, na nekaterih mestih celo jako strma ter se vspenja ve^no višje in višje.
Krasen pogled se nudi očesu, ko se ozre nazaj na koroško stran. Na eni strani Pica in Orševa, na drugi strani se ponosno dvigata Ohir in Košuta ter pozdravljajo v slovo. Pa še nekaj časa po močvirnatih travnikih in gozdovih, po ilovnati poti, mimo žuborečih potokov in konečno zagledam, kot kako mejo med Koroško in Štajersko — plot. Srce začne veselo biti, rfoga pospeši utrujene korake in že sem na Pastirkovem vrhu (1534 m). Veselo zavriskam ter krenem naprej.
Skozi gozd vodi pot složno do pašnikov, večkrat je treba prekoračili plote. Ko se gozd malo odpre, nudi očesu di-ven pogled na Savinjske velikane. Med mogočno masivno Mrzlo goro na eni, orjaško Ojstrico na drugi strani, leži krasna panorama, nad katerim se mora človek vzradoščati. Skoraj se nisem mogel ločiti od tega pogleda, mehek sem postal in nehote sem začel prepevati „Lepa naša domovina*'.
In vedno dalje skozi gozd me vede pot proti dolini, ob žuborečem pritok« Savinje, dokler ne dospem konečno v Logarsko dolino ter se vstavim malo v Piskernikovem zavetišču, ki je celo leto oskrbovano.
Kako naj opiše skromno pero krasote Loeaiske doline? Citirati hočem sama
bar »Cigale" za katerega je dal 500.000 cron, a za vino in drugo zalogo
100.000 K. Bar je prepustil njegovi ljubici Sprancovi, sam pa je kupil za
20.000 K od nekega žida legitimacijo ukrajinskega dijaka ter odšel v Munkač. Je pač nevarno, hrepeneti si v svet, v katerega človek ne spada.
Dnevna kronika.
— Čudna zveza. Odkar so klerikalci odgospodarili, se vežejo z Radičevci, komunisti in raznimi podobnimi veleizdajalci. Temu zgledu stranke sledi tudi .Straža*. Zadnji čas se namreč opaža sumljiva zveza med .Stražo* in obema eunjema v Ljudski tiskarni. Vse tri nas napadajo skoro z istimi besedami in .Straža* se huduje celo, da .Enakost* in .Volksstimme* ignoriramo ter jim jie odgovarjamo na napade. Nas to ne vzne mirja, saj tudi pes laja v mesec, a me sec mu ne odgovarja.
— Zatirani. Klerikalci se čutijo v naši narodni državi zatirani ter pravijo, da se jim godi slabše, nego našim bratom v Italiji in v Avstriji. Nemcem, ki se čutijo v Jugoslaviji zatirani, je prosta pot v Avstrijo, naj se tudi .Straža*, ako se čuti v Jugoslaviji zatirana, preseli v Vatikan k svojemu vrhovnemu šefu. Jo kal ne bo za njo nihče.
— „Straža“ hoče biti tudi naVodna! V zadnji številki namreč piše pod „Na-čijonalizacija* med drugim tudi sledeče:
luuuv bicu ui...n<,.i«..v»v..u..Jv.|G. dr. Reismanu smo hvaležni, da je Na neki praški pošti je bil nastavljen pripomogel z obelodanitvijo omenjenega kot uradnik 25 letni Josip Saal. Toda članka do jasnosti. Smo vsaj zvedeli, da skromno življenje uradnika z majhno vodijo židovska podjetja ob naši severni plačo mu ni ugajalo, posebno, ker je videl krog in krog sebe, kako drugi svet verižnikov, tihotapcev, tatov, de-fravdantov itd. živi v razkošju. Zakaj ne bi šel tudi sam med ta svet, si je mislil in sklenil, da izrabi prvo ugodnejšo priliko. In ni mu bilo treba dolgo čakati. Taka prilika je prišla. Poneveril je 785.000 K ter izginil brez sledu, dokler niso sedaj v Mohaču aretirala nekega človeka, ki se je izdajal za Ukrajinskega dijaka Ivana Petriševiča iz -Ušhoroda, ki pa je bil sumljivo podoben Saalu. Ker je izjavil, da stanuje v Smichovu pri Pragi, je bil odveden v Prago. Toda zagovarjal se je tako izborno, da mu niso mogli drugače do živega nego, da so ga postavili pred univerzitetno komisijo, kjer naj dokaže, da je res slušatelj medicine. Toda pred
Notranja in zunanja politika.
* Zmede na Irskem. Včeraj je napadlo 100 oboroženih mož vlak Mallevv —Tralec na millstreetskem kolodvoru v grofovini Cork. V vlaku je bilo krog 30 vojakov, ki so bili obstreljevani. En vojak je bil ubit, krog 30 pa ranjenih. Kakor se javlja iz Bantryja, je nasko-skočila v pretekli noči tolpa oborožen-cev vojašnico v Drimoleague ter streljala s puškami in razstrelilnimi snovmi Oblegovanci so se hrabro branili. Sko da je velika. Ko je došla pomoč, so napadalci pobegnili. — Porotno sodišče v Abo je objavilo razsodbo napram osnovateljem finsko-komunistične stranke, ki so bili obtoženi v pretekli pomladi veleizdaje. Obtoženci, 14 po številu, so bili kaznovani s težko ječo od 6—14 let.
* Francozi zasedli Aintabe. Fran cozi so se polastili dne 9. t. m. Ain tabe, katero so turški nacijonalisti trdovratno branili. Turki so sprejeli vse trancoske pogoje.
Zanimivosti.
Lopov pred univerzitetno komisijo.
sopisih objavil cenik od najvišje do naj višje vi ste z vsemi običaji, da si zamore občinstvo v slučaju potrebe izbirati vrsto in se tako obvarovati vsakega presenečenja. Torej v javnost s cenikom!
— Preziranje Slovencev. Prejeli smo: S ozirom na to notico v Vašem listu št. 27 z dne 4. februarja 1921 o lovskem plesu pri Sv. Lovrencu na 3ohorju Vas prosimo popravka, da ni namenoma izostal na slovenskem vabilu dostavek, da so pri vlakih vozovi na razpolago, temveč se je v tiskarni izrecno naročilo, da mora biti besedilo na vabilih v slovenskem in nemškem jeziku popolnoma jednako in tudi do* stavek glede vozov na obeh, da pa je tiskarna to opustila pomotoma. Tako v veseličnem odboru kakor tudi pri prireditvi sami so bili Slovenci v ospredju in se ničesar ni zgodilo, kar bi moglo žaliti narodni čut. Veselični odbor.
meji nemški ravnatelji in nemško-židovski upravni svetniki, katerim služijo razni jugoslovanski žepoljubi*. Dejansko seveda kaže „Straža* svojo hvaležnost na ta način, da radi tega članka dr. R. napada.
— Država — bog. .Straža" je v petkovi številki odkrila do golega klerikalni patrijotizem. Vedeli smo sicer že dolgo, da so klerikalci patrijoti le toliko časa, kolikor časa jim ta patrijotizem nese. V Avstriji so bili dobri patrijoti, ker je sedel na prestolu Habsburžan, verni hlapec Rima; v Jugoslaviji so bili tudi patrijoti, dokler je vladal ' Beogradu vsemogočni dr. Korošec, seda, pa, ko se je s pomočjo ostalih bratov in z lastnim spoznanjem tudi v Sloveniji bivajoče ljudstvo rešilo klerikalnih diktatorjev in rimskih hlapcev ter so ti ostali šibka in brezpomembna manjšina,
Ud ju tud otuoavuij uiwu»v*iiv.	r	j	v/a id ii	oiuna m uiv.6^uiuviui/um
komisijo je molčal. Izkazalo se je, da secjaj pa so naenkrat vrgli preč ves pa nima niti pojma o medicini in tako muj trijotizem ter postali zagrizeni sovražniki
ofrvrJ+i Hm nrnrrn n Por n i	no nrooono^o niti
ni bilo mogoče storiti drugega, nego priznati, da je res Saal. Po priznanju je tudi povedal, da je za poneverjeni denar kupil na Ovosnem trgu v Pragi
;oekaj kitic pesnika Z. L. Mozirskega, ki jo opeva sledeče:
Ni Bog nam dal ne srebra ne zlata,
to, sveta, pričanja^ so za nas stvar vaj«. po-
... -	...	.	.	.	■	oamovmto	o	1	raiam	nimamo	kot	rplntfl
države. Nas to niti ne preseneča, niti ne moti, naj le ostane njihov bog katoliško vulgo klerikalno prepričanje, nam pa bo ostal najvišji ideal in če hočejo tudi bog, naša država, za katero so umirali naši pradedi in za katero smo tudi mi prelivali kri. Država, da, država nam je ideal, a katoliško, pravoslavno, muslimansko, židovsko in druga pre-
ki blagoslovil ga je z dobro roko.
Ta solnčnojasni svet, ta svet krasan, cvetoča ti Savinjska si dolina, ki vsak s plamtečim srcem ti je vdan, kdor z vati tvojega se mora sinal Savinja bistra, kakor rib oko, srebrn je pas krog vitke ti sredine, in dijadem, ti venčajoč glavo: Savinjske snegokrite so planine.
Da, res krasna je ta dolina, komaj se opoji oko ob slapiču ali gorskem velikanu, že zagleda gruzega in tretjega, a višek vžitka se ima, ko se zagleda Slap Rinka. Ne morem se ločiti od tega pogleda. Kakor mogočni pajčolan pada voda iz visočine 80 m v dveh, treh ali več curkih, ki se pršijo in kažejo vsak trenotek drugo, lepšo sliko. Dolgo sem občudoval to krasoto narave, a konečno jo krenil po od S.P.D. nadelanem potu navzgor nad slap. Z brvi se vidi krasen pogled na dolino, pozdravim Ojstrico in Veliko Planjavo.. Vzradoščenemu očesu se nudi tudi v pobočju marsikaka lepa planinka, poželjenje me prime, rad bi splezal po njo, a pogled na uro me brzda, hitro jo mahnem navzgor. Skoraj sem na Okrešlju (1400 m), kjer me prijazni In in lepo zgrajeni Frischaufov dom vabi vstopu.
(Konec piih.)
sameznika, s katero nimamo kot celota ničesar opraviti.
Slovenski dljalekt. List slovenskih renegatov „Enakost“ hoče postati sedaj naenkrat nacijonalno slovenski. V zadnji številki se strastno huduje nad tem, da neka beograjska odredba na-zivlje govorico v Sloveniji slovenski di-jalekt. Gre pa v tem celo tako daleč, da zahteva tudi od vas, da bi se radi tega vznemirjali. Da ji bo jasno naše mnenje, ji povemo, da mi ne poznamo nikakih Slovencev kot narod, kakor tudi ne poznamo ne Hrvatov, ne Srbov. Slovenci so nam le oni naši rojaki, ki prebivajo v Sloveniji, Hrvati oni, ki prebivajo na Hrvatskem, Srbi oni, ki prebivajo v Srbiji, Bosanci oni, ki prebivajo v Bosni itd. Pa tudi slovenščino smatramo le za eno izmed jugosloven-skih narečij ali diialektov. Ce je to re-negatom okrog »Enakosti* in »Vollcs-stimme" prav ali ne, to nas ne briga in jih tudi ne bomo vprašali za poduk.
— Mestnemu pogrebnemu zavodu. (Glas iz občinstva). Množijo se pritožbe o horentnih zahtevah pogrebnega zavoda tudi pri najmžj h vrstah pogrebov. Za pogreb V. razreda, torej Cisto priprost, se zahteva 1390 K. Umestno bi torej bilo, da bi mestni pogrebni zavod-v ča-
— Sestanek zaupnikov Narodnega Sveta. V nedeljo dopoldne se je v Čitalnici vršil zaupen sestanek, na katerem je poročal prof. Ribarič marsikaj zanimivega in javnosti neznanega iz zgodovine rapallske pogodbe. Poročilo se je bavilo tudi z narodno obrambnim delom Matice, priporočali so se nekateri dobri nasveti v svrho razširjenja delokroga in večjega zanimanja za Matico. To je bil zaupen sestanek, pravzaprav zaupnikov Narodnega sveta; a če se ne motimo, se je sestanka udeležilo več vabljenih članov Matice, kakor pa zaupnikov Narodnega Sveta, o katerega obstoju je javnost premalo poučena.	•
— Okrožna organizacija Samostojne kmetske stranke za Štajersko
je imela v soboto dopoldan v spodnji dvorani restauracije »Maribor" zborovanje, katerega se je udeležil tudi poslanec Kirbiš. Govorila sta med drugim tudi celjski tajnik g. Sancin ter g. Jurkovič iz Ljutomera. Razpravljalo se je predvsem o sedanji politični situaciji ter o agrarni reformi.
— Zgodovinsko društvo je imelo v nedeljo dopoldne v Narodnem domu svoj občni zbor. Najprej je predaval g. prof. Dr. Capuder o razvoju kartografije ter o slovenskem kartografu BI. Kocenu, čigar stoletni rojstni dan smo pravkar obhajali. Iz tajnikovega poročila povzamemo, da šteje društvo sedaj 402 člana, med temi v Mariboru samo 65 Društvo izdaja svoj »Časopis za zgo dovino in narodopisje", oskrbuje arhiv in muzej ter upravlja knjižnico. Tiskarski stroški za »Časopis" so se tako pomnožili, da je moral občni zbor zvišati letnino od 10 kron na 10 dinarjev. Arhiv obsega 70 listin in 70.000 listkov osebnih in krajevnih podatkov. Društveni muzej se je preselil v mestno poslopje v Cankarjevo ulico, kjer je odstopilo »Muzejsko društvo* v ta namen eno sobo. Največjo vrednost pa ima društvena knjižnica, ki bi naj postala javna študij-ska knjižnica, če bi le dobila primerne prostore in Človeka, ki bi jo upravljal.
— Glede združitve Zgodovinskega in Muzejskega društva še pogajanja niso zaključena. — Društvo je ustanovilo tudi Trstenjakov sklad za podpiranje mladih historikov pri nabiranju arhival-nega gradiva. Sklad znaša sedaj 6585 K.
— Izdajo Strehljeve historične slovnice slovenskega jezika je prevzela Slov. Matica v Ljubljani. Priglasilo se je 257 naročnikov. Po blagajnikovem poročilu so bile volitve: Predsednik je g. prof. dr. Fr. Kovačič; odbor je ostal po večini kakor doslej. — Pri slučajnostih sta bila izvoljena za častna člana dosedanji dolgoletni velezaslužni predsednik g. dr. Turner in senior naših zgodovinarjev g. dr. Franc Kos, čigar najimenitnejše delo je »Gradivo za zgodovino Slovencev". Občni zbor je sprejel oba predloga z velikim odobravanjem.
— Ukinjenje sprejema 20-dinar skih bankovcev pri poštnih uradih.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani objavlja nastopni razglas: Po navedbi ministrstva za pošto in brzojav c;d 11. t. m., št. 6709, smo sprejemanje 20-dinarskih bankovcev pri podrejenih uradih danes ukinili. Uradi imajo nalog, da napotijo občinstvo v svrho zamenjave takih bankovcev k podružnicam Narodnih bank.
— Zborniški dan. V sredo due 16j februarja se vrši trgovski in obrtni zbo£j nični dan v Mariboru, Jurčičeva ulica 8jJ 2. nadstropje. Uradne ure od 9. dot 12. ure.	/
Družinski večer Sokola v/ne-* deljo večer v Narodnem domu je bik zelo dobro obiskan. Po zanimivem predavanju dr. Kovačiča o Strossmajerju id, svojih utisih iz bivanja v južni Srbtji, jtf sledila prosta zabava. Tega lepega večera se je udeležilo tudi mnogo našitt častnikov.	.- s
Sekcija za tujski promet. Kako} se doznava, se bo ustanovila pri trgov-* skem ministrstvu sekcija za tujski pro* met. Ta projekt se bo predložil v eni prihodnjih sej Jekonomsko-poljedeljskega ministrskega komiteja.
— Verski pouk na Češkem. »Praget Tagblatt" poroča: Po vladnem programu o ureditvi odnošajev med državo in cerkvijo se ne dovoli verskk pouk ne kot obligaten in tudi ne kot-neobligaten predmet. Vsaki pouk naj-bo namenjen le družinam in ako žele! starši, naj se otroci poučujejo v njihovi konfesiji od duhovnikov izven zakonitega šolskega pouka. Privatne šole z izrazito verskim značajem ne bodo dovoljene; istotako ne zasebne Šole cerkvenih redov.
Nadaljne demonstracije proti „ReIgnu“ na Dunaju. Iz Dunaja ae nam poroča: Včeraj zvečer je demon; striralo krog 500 oseb pred zaČetkorrti predstave Schnitzlerjevega »Reigna* v Rolenturmstrasse s pfuj klici napranr uprizoritvi. Varnostni organi so razpršili demonstrante, pri čemer so bile štiri osebe aretirane.
— Nove železniške zveze v Sloveniji. Ljubljansko železniško ravnatelji stvo je predložilo prometnemu ministrstvi predlog za graditev železniških zveZ Brežice — Novo Mesto in Straža — Vinica — Brod.	1
— Sleparija pri državnih dobavah' Odbor za državne dobave V Beogradu; je sklenil, odrediti preiskavo napram H;i Kastlu, Sefu pri oddelku za mineralna! olja v prehranjevalnem ministrstvu, kS® ga obtožuje, da je nakupil na državo*] račun 100 vagonov bencina po 10 di-j narjev za kilogram v dobi, ko se je lahko] kupilo bencin po uradni določbi po dinarjav za kg. Država utrpi pri temi škodo 4,000.000 dinarjev.
— Velik škandal v Veliki kavarn^ V nedeljo zvečer je v Veliki kavarni se,*' dela večja nemška družba žensk naj' brže Gradčank, in Hrvat Himelreico Vladimir. Nemke so v zahvalo, da jih1 redimo, zabavljale čez Jugoslavijo, j Hrvat jim te pa pomagal. Ko se )t, neka Nemk# posebno žaljivo izrazila, jej Hrvat izustil' tako ostudne besede, d* jih ne moremo ponavljati, vsebujejo P*] skrajno Žaljenje Nj. Veličanstva kralj*; Petra. Ko je vinjenega Hrvata nekdo od sosedne mize opozoril na nedopust* nost takih izrazov, je Hrvat, namesto.: da bi se bil vsaj zdaj kesal, še izreci*0 in glasno potrjeval, kar je preje izg0', varjal, češ: »er ist aber." V tem hip0 je dobil že kozarc vode v obraz, kar so se gostje dvignili. Nastal je pr®' tep, kateremu je policija 'napravi1*, konec s aretacijo Hrvata. Himelreič° je star 23 let, doma iz Osjeka, brivci po poklicu, stanuje v Studencih, Obre' žna ul. 2.
— Samomor. Davčni uradnik Frfl° Mihelič, bivajoč v Studencih, se jevP° e, del jek ob 1. uri po noči ustrelil y sr?j|i Ko je prišla rešilna postaja, te Mihelič že mrtev.	w
Umor na Zavrhu pri Sv. Lenart *, ž Malek, viničar na Zavrhu P j Lenartu v Slovenskih Goricah, F ■ pred nekaj dnevi v prepiru svojo *J y bico Marijo Brandsteter iz Zavrha vrg
ki se.,L.|-
utom*8'
 Marijo uranasteier iz z,avj»«
v mlako, kjer je nesrečnica, ki ®e-AL nahajala v nosečem stanju,
uanajciia v	.
Brandsteterjevo so našli v pondeljeK- -— Aretirani Invalid. Znani (invalid na levi roki) jo bil _ v so aretiran, ker je vojaškim novincem V m govarjal, naj ne gredo k vcijakonVi I to le imam jaz od tega — pri co	^
pokazal svojo pohabljeno levo ro	^
' se skliceval tudi, da mu „ d?Ž&T* F samo. 60 K na mesec,/
-	Izgubljena broša. Mladenič, kameri je vzel v soboto zvečer v Stolni ulici miadi deklici iz rok najdeno zlato okroglo brošo, se opozarja, da odda brošo takoj v našem uredništvu, drugače se zadeva javi policiji, ker je oseba že izsledena.
Kultura in umetnost.
*	>J- Dramatična šola. Prihodnje ure v sredo od 6.-9. zvečer, v nedeljo od ^•—12. dopoldan. Gojenke in gojenci se še sprejemajo.	Milan Skrbinšek
;f- »Njiva". Izšli sta prvi dve številki v dvojnem zvezku, na 44 str., s ‘"rdim omotom in v okusni zunanji obliki. Vsebina: Albert Kramer: Prve borbe v ustavotvorni skupščini; Metod Dolenc: Smernice za izenačenje kazenskopravnih zakonikov po naročilih zakonodajnega sveta v Beogradu; M. Bre-?‘gar: Naša zunanja trgovina leta 1919 ln 1920; France Feber: Znanost in vefa. Pregled je izredno bogat in obsega najaktualnejša vprašanja iz zunanje po-utke, gospodarstva, socijalne politike, "Uiturc itd. Na platnicah je zabeležen ^flevnik najvažnejših svetovnih dogodkov. Aktualnost, ki jo je „Njiva“ uvedla Ay svojem prvem izdanju, bo tvorila fll Vnaprej posebni karakteristikon te a naše razumništvo tako potrebne in bnx vsem. dobrodošle publikacije, ki vn e> re.ferirati 0 vseh za nas važnih Pisanjih strogo stvarno s stališča sionskega napredno mislečega razumnika. n P^ava je „Njivo“ razposlala na številne slove. Naročnina se poravna po po-zaiei, nakaznici ali pa pri upravi (Sodna i-lca 6). Pričujoča dvojna številka stane navadna številka (na 24 straneh) r>.,celoletna naročnina 120 K, za na-^utra Pa samo 60 K letno. Pri-številka izide na 24 straneh dne . ;• februarja in bo istotako raznovrstna, a'v‘°r prva.
j ^Ljubljanski Zvon. Pred nami je rev" ia	naše prve književne
dohi »Liu,)1ianskl Zvon.« ..Zvon* je je ,11 p°vo lepo naslovno stran ter se vili .vsebinsko izpopolnil. Prva šte-^ a prinaša: Janko Samec: Ob Adriji. Čar. i ^ °orli: Zgodbe o nekaterih kr§-čednostih in nečednostih. — D.
DiV«„ -megle .v lllč- ~ Dr Iv- Prijatelj: .,.evm profili naših preporoditeljev. — ?n ^	^.ra(^n*k: Kako te čakam. — Iv.
t	|,0l>	T. Mira” Jmc : Poletje.
V® Pn ^ia?ta\AJdip“s- -Ai.’.. novejšl srbohrvaški liriki _______
Alojzij Gradnik.: Oslavje. — Vilko Mazzi-
prepovedana pot. — Gustav Strniša:
07-nioPoli lična. — Lovro Kuhar: Borba.
7r Alojzij Gradnik: Noč v Meduni. —
Tvriia ^m^ova: Meditacija. — Pastuškin:
^ °)e oči. — Književna poročila. —
u °n'^a‘ — Nove knjige. Naroča se pri
p av> v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
aletfs P*amen. Izšla je tretja številka s kor^° vsebino: Ivan Zareč: Zmote in ^ iec gospodične Pavle. — T. S. Finžgar.
Spie^r; *itokar Rybaf: »Wien*. -Tak : Blaga srca* ~ Fran Pogačnik:
‘AlbJu!?’ 1?e8,eno. nebo _ Ivan
iPoliijan' j ° je Ja?no* —1 Proglas *1®odrpx^a	»Edinost* rojakom v
^fleksih' dor?ov'm- " Fran Pogačnik c0skn, J ~ Suchjr: Črtice iz fran-
<kVeVOlrje',r J;S;0'el:PutUr
-	Dr' v- KTaLl P°gačmk,.:. ^penjenje ^*Vlii» ’ Nekoliko o dijeti in o nre-k/8 'Vosti raznih živil. - Jz geie kuj!'- Radiv°i Peterlin. — Petruška es»n?i iU* ~~ J’S* Tur8eniev — Pogačnik Or ?roz.!: ~ Ivan A,Iireht = Pesem p Ranizacija »Jugoslovenske Matice*
p^i	9 o UgUOlU V VlldlkC l»IdllC8
*VaJeS tega prinaša plamen 12 slik finimi Gzna Št. stane 6 Iv. Uprava st ^ v Ijubljani, Kongresni }rg št. 19.
*zš'a Je	štev.	ter pri
k• \ *Mbin n. ivf • i: i_ —   *!l.
‘'»a: piu-	J	'4 »iev* ier Pri'
1^'h nri	Ravn'kar: Misli k poročilu
v Polancev pri 01ympiadi a horse >ke aiinrundonu L 1920* — Važnost
/-6t1sk<\  £ l 1921. — Nogomet in
rT	Hska	športna univerza
^biž. p .1 ec : Kolesarska terminologija
•	, • 1 °leg tega ima 5 slik.
SlM:.RaSa In ver l?Nars,ih 0S,L Zbirka političnih,
11a,n in ®oajalnih spisov Vlil
^ljani. i92i r riskovna zadruga l92>- ce«a 16 K, po pošti
vera v
go-zv.
1.50 K več. Brošura prinaša nastopno predavanja beogr. vseučiliškega profesorja Čoroviča. V njem je ostro očrtan glavni, nam dostikrat nerazumljivi problem srbske duševnosti ter jedro narodnega in državnega mišljenja srbskega plemena. Spis, ki je ograjen na zgodovinskih podatkih, je izredno zanimiv, živahen in podučen. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Sodišče.
Sloven. narodno gledališče.
Repertoire bodočih dni:
V pondeljok H.: „Mlado3t“, gost, v Ptuju.
V torek 16.: „Mladost“, ab. C-20.
V sredo 16.: „Jesenski manever/, ab. B-21,
V četrtek 17.: „Misel“, ab. A 22.
V petek 18.: Zaprto.
V soboto 19.: „Otro5ka tragedija” in „Vsi-ljenka“ ab. B-22.
V' nedeljo 20.: pop. ob 15. uri„Pri belem konjičku". Zvečer „Amaeonke“, izven ab.
Sokolstvo.
o Seja odbora JSS se vrši 26. in 27. februarja v Ljubljani v dvorani mestnega magistrata. K seji odpošlje vsaka župa po enega zastopnika.
o Legitimacije in znaki. Radi nepričakovanih ovir se je razpošiljanje legitimacij in znakov nikoliko zakasnelo. Bratska društva prosimo nekoliko potrpljenja. Društva, katera še niso naročila legitimacij, naj to takoj store.
o Sokolski koledar za leto 1921 je razprodan. Bratska društva, ki so dobila koledar poživljamo, da čimpreje poravnajo račun.
o Sokolič. List za naraščaj. Izšla je prva številka s sledečo vsebino: 1. Sokoliču. 2. Našim Čitateljem. 3. 3. februarja leta 1915. 4. Mladina v sokolske telovadnice. 5. Sokolskemu naraštaju.
6.	Zgodovina telovadbe. 7. Proste vaje za ženski naraščaj za leto 1921. 8. Glasnik. List stane letno 36 K. Bratska društva poživljamo, da naroče list in da ga širijo med mladino. Društva naj naroče tudi po več iztisov skupno ter naj potem razdelijo list med naraščaj. Opozarjamo žlasti na proste vaje za narašsj, ki so objavljene v tej številki.
o Nove sokolske knjige. V založbi Saveza je izšla nova knjiga: dr. Ljudevit Pivko: Kratka metodika telovadbe ter stane 10 K. Dalje dr. Lj. Pivko in Adolf Schaup: Telovadba. Razlaga telovadne teorije in navodilo k vodstvu telesnih vaj po Tyrševem sistemu. Stane 20 K. Zadnja je izšla v založbi Sloven ske šolske matice ter se dobiva istotako pri Savezu. Obe knjigi sta nujno potrebni za vsakega vaditelja. Vsako društvo jih mora imeti v svoji društveni knjižnici.
o Sokolsko društvo v Studencih
priredi 2. aprila v Mariboru telovadno akademijo. Pripravlja se izreden program. Ker je čisti dobiček namenjen za BSokolski dom", se prosijo druga narodna društva, da upoštevajo to prireditev.	Odbor.
200.000 premoženja — pa krade.
Res nenavaden slučaj: Miha Zavec iz Podvincev je obtožen, da je kradel konjske in kravje komate po ptujskem okraiu ter jih spravljal preko meje na Hrratsko, da jih ondi spravi v denar. Ugotovilo se je, da je vkradel 4 konjske in dva kravja komata. Pri sodišču vprašan po njegovem premoženju, je odgovoril, da je vredno 200.000 K. Pa kako, da je kljub temu kradel? — Bil sem v veliki stiski in potrebi. L. 1917 sem prevzel zadolženo posestyo. Ko sem se vrnil od vojakov domov, so me od vseh strani tirjali za denar. In tako sem bil primoran krasti. Tega mu seveda nihče ne verjame, najmanj pa sodišče. Ze zato, ker je izpočetka vse tajil, pozneje, ko so ga imeli že v zanjki, je polagoma priznaval, pri razpravi pa je vse skesano priznal. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe, od katerih je dva meseca že odsedel v preiskovalnem zaporu. Ostala dva obsedi na izrecno prošnjo raje v Ptuju.
Sodnija je zanj d . . . Jože Pre-ložnik iz Krčevine pri Vurbergu je tako znan zapravljivec, da je sodišče postavilo otrokom varuha v osebi Kamenška. Ko mu je Kamenšek to pojasnil na podlagi sodnega izkaza, se je Prebožnik žaljivo izrazil: a kaj, sodnija je zame pasji d . . ., a sodnija mu je za tako žalitev naložila 14 dni pokore.
Prikupili ali podkupili, to ni vseeno posebno, če se človek o takih stvareh razgovarja z orožniki. To je pokusil tudi Friderik Vrek, sin mesarja iz Leskovcu pri Ptuju. Dne 10. oktobra p. 1. je prišel k njemu orožnik Hladnik z naročilom okrajnega glavarstva, da poizve, zakaj Vrek prodaja meso po 18 K, dočim ga hrvatski mesarji prodajajo po 16 K. In zdaj gredo pota na dvoje: Orožnik trdi in je prisegel, da mu je Vrek zabrusil: »Vas so Hrvatje podkupili*, Vrek pa trdi, da mu je le rekel, da Hrvatje orožniku zato dajejo ceneje meso, da bi se mu prikupili. To sta potrdila tudi Vrekov oče in priča Kmetec. Toda sodišče je ver jelo pričevanju orožnika in Vreka ob sodilo na 1 teden strogega zapora.
Vreme.
O Meteorologično poročilo. 13. febr. zveč. Severnik (Svzh) je včeraj še nadvladal jugovzhodnika, barometer, ki je od noči 11. febr. do včeraj opoldne že padal, se je proti poldne včeraj nepričakovano zopet dvignil ter obdržal na 741. 5. Nadvladujoči severnik je razgnal lahno pooblačitev včeraj dopoldne in je prinesel jasno, solnčno vreme popoldne ob nizki temperaturi + 1 C, ki je v noči padla na 5 pod ničlo. — 13. febr. se je v jutranjih urah pojavil že stoječ pod vplivi kritičnih dni prihodnjega tedna. Pooblačitev dopoldne intenzivnejša ko včeraj, s predznaki kritičnih pojavov na ]ugu ter večjih, krajevno še neizvidnih snežnih viharjev. Popoldne solnčno, de-
u°onl>ar0meter Z0Pet Pada (do 739-5 ob 22. uri), temperatura zj.
3 C, opoldne + l c, zvečer pooblačitev. Vremenska napoved: oblačno, ve* trovno, krajevno viharno s snežno padavino. I ■ ! I .	;	it	•;	L	41.-U-
t . n.v,:------------- "v*	L'.tj
Najnovejša poročila.
Trboveljska afera.
LDU Beograd, 13. feb. Današnja »Politika* piše pod naslovom »Trboveljska afera*, kako je ministrska komisija v premogovnikih trboveljske premo-gokopne družbe, ki so bili dosedaj gnezdo rudaiskih stavk in so v rokah dunajskega kapitala, odkrila velike nerednosti. Pri pregledovanju knjig se je ugotovilo, da so lastniki premogovnikov potvarjali produkcijske cene premoga za več ko 100%, da so mogli dobivati nedovoljeno visoke dividende. Cene premoga so se radi tega dvigale, prebivalstvo se je pritoževalo radi vedno večje draginje, država pa, ki je rabila dve tretjini vsega trboveljskega premoga, je bila prizadeta v Se večji meri. List vprašuje, kako je mogoče, da niso državni uradniki treh minislrstev, ki so imeli nadzorstvo nad premogovniki, že prej odkrili te mahinacije.
Delavski spopadi v Italiji.
LDU Rim, 12. februarja. (Stefani). Kakor javljajo listi, je prišlo v arzenalu v Tržiču (Monfalcone) med delavoljnim in stavkajočim delavstvom do spopada, pri čemer so na obeh straneh streljali. Pri spopadu je bilo več oseb ranjenih. Kasneje so se spopadli socijalisti in fašisti, ki so napadli delavsko zbornico. Pri tem je bila ena oseba ubita in 15 ranjenih.
Ljudsko štetje v Ljubljani.
LDU Ljubljana, 14. februarja. Mestni magistrat ljubljanski objavlja na-stopne^zajžasne. številke ljudskega štetja
---------
v mestni občini Ljubljana, brez pred-s mestij:	Prebivalcev 53.072, moških
26.268, žensk 26.804. Državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je 48.246, tujih državljanov 1.611, neodločenih 3215. Po veroizpovedi je pravoslavnih 2046, rimskokatoliških 50.323, grškokatoliških 38, evangeljskih 264. muslimanov 236, izraelitov 91, drugih veroizpovedanj 15, brez konfesije 59. Po materinskem jeziku je Slovencev/ oziroma Srbov, Hrvatov in Slovencev 50.275, drugih Slovanov 760, Romunov 13, Italijanov 175, Nemcev 1690, Madžarov 65, Arnavtov 3, drugih narodnosti 91. Sedaj se vrši revizija ljudskega štetja, ki pa v glavnemu ne bo mogla uplivati na objavljeni izid.
Nemška izjava glede plačevanja obnovitvenih obrokov.
LDU Pariz, 13. februarja. (Agente Havas;) Nemški državni podtajnik Bergmanu je dospel danes semkaj, z izjavo nemške vlade, naslovljeno na francosko vlado, glede plačevanja obnovitvenih obrokov. »Temps* p;še o tem:' l1 rancoska vlada, ki je ostala v tesnem sporazumu z ostalimi zavezniki, je popolnoma pripravljena, poslušati nemške pred-: loge, seveda s pogojem, da so sestavljeni v smislu dogovora od 29. januarja i ali da ga dopolnujejo. Nemški predlogi se bodo le tedaj vzeli na znanje, ako se skladajo s tem dogovorom, ki pomeriia skrajno mejo možnih žrtev. Francija se, ne bo spuščala v zavlačevalno taktiko,1' ki bi mogla londosko koferenco ovirati, oziroma njeno nalogo otežkočiti.
Program francoskih delavskih organizacij.
LDU Pariz, 13. febr. Splošna zveza'* delavskih organizacij je izdala program, i ki obsega nastopne točke: 1. Razširjenje! sindikalnega prava tudi na uradnike. 2.1 Osemurni delavnik. 3. Delavsko varstvoi potom ustanovitve statistične službe, ka-’ kor tudi kontrola, pri kateri sodelujejo] delavske organizacije. 4. Ustanovitev; splošne delavske zavarovalnice, ki obsega vse nevarnosti, katerim so izpostavljeni delavci, kakor tudi zvišanje pokojnine. 5. Razširjenje delavske zakonodaje in delavskega varstva tudi na kmetske delavce. 6. Enakopravnost tujih delavce^ s francoskimi glede vseh delavski pogojev. 7. Izenačenje delovnih pogojev celeg^ sveta. — Splošna zveza strokovnih organizacij zahteva dalje podržavljenje vele-obratov in nadzorovanje podjetij, pri ka-’ terem so udeleženi delavci ter je sestavila) program za vzpostavo opustošenih ozemelj'
Pašič ozdravel.
LDU Beograd, 13. feb. Predsednik ministrskega sveta, Nikola Pašič, si je’ že toliko opomogel od svoje bolezni, da'i sprejema na svojem domu posameznsj člane vlade in zastopnike posameznih strank. Pašič bo od jutri naprej redno • vršil svoje posle.	■”■■■-
Naše odškodninske zahteve.
LDU Beograd, 13. februarja. Komisija ministrstva pravde za vojno odškodnino se bavi intenzivno z zbiranjem gradiva ter namerava v najkrajšem-času dostaviti reparacijski komisiji v Parizu zapisnik vojne škode v Srbiji.
Trgovinski stiki z Italijo.
LDU Beograd, 13. feb, Komisija,, določena za sklepanje trgovinski pogodbe* z Italijo, je pričela zbirati gradivo, potrebno v to svrho.
Borza 12. februarja.
Praga: Marke 130.25, švic. iranl&
1248.50, lire 275, francoski franki 555.50J3 angleški funti 299, dolarji 75.12, dinarjB 200, avstrijke krone 10.95, polj. marke 8.'
C uri h: Berlin 10.50, New Yorki 612.30, London 23.87, Pariz 44, Milani
22.50, Praga 8.00, Budimpešta 1.20*1 Zagreb 4.30, Varšava 0.80, Dunaj 1.50' avstrijske žigosane krone 1.05.
Zagreh, Beoerrad, Dunai, borze danes
zaprte, '	t	•..	>’	i	-	v
1 '	-	j ■	<	.	,... V
StMfa 4;
i,T A B O R"
Maribor, 15. februarfa 192'«
■	-j.,-	!	| Bolgarska za aktiviranje kapi-
UOSDOdarSlVO, Iiy0¥3nO« tala. Bolgarski minister trgovine cT«	hcinL(> 7 dne Daskalov je podal na konferenci repre-
| Stenje Narodne banke	> zentantov bančnih podjetij, na kateri
8. ianuarj«. Aklfva. Metalni fond. v SQ bili tudi novinarji, izjave o nameri kovanem zlatu 63,992.526.45,	gIade, ki hoče aktivirati kapital. Vlada
vanem srebru 15,535.761.56^ v h>ljh hoCe }z<]elatl zakonski načrt, po katerem bi se neproduktivni kapital spremenil v aktiviranega. Da je Industrija brez kapitala nemogoča, uvidevajo tudi boljševlki. V prvi vrsti naj bi se favoriziral domači kapital. Da se pa da Industriji večjo soodbudo, namerava vlada Izdelati projekt za zakon o participaciji delavcev na dobičku podjetja. To so dokazale že nagrade, katere se fe dalo rudarjem: še nikoli niso bili taki Izvrstni produktivni rezultati.
| Poljsko prisilno posojilo. Finančni minister Poljske se je odločil, da uporabi naredbo o prisilnem posojilu. Tozadevni zakonski načrt je ministrstvo že pripravilo in ga predložilo v
blagovnih ladii. ker Ima Donava od dnevniku ter so takoj zaslutili, da prf rmiicImio rin finnii mnffln strmec, tako tem nekaj ni prav. Ali žrtve so baje-'
sloven lck že povžile in prihodnji dat« so bile že na mrtvaškem odru. Peij seciranju se je dognalo, da je biP »medikament« sestavljen iz cijankalija.
vaucui	 ,	-	«
valutah 3,389.060.95, v rezervnih depotm In tujih vrednostnicah 351,097.347.37, skupno 434,214.696.27, toraj plus na-pram prejšnjemu stanju za 2,852,217.28. Posojila • na menice 275,684.54714, na vrednostnice 23,745,138,62, skupno 259,429.686.6 — je toraj proti prejšnjemu stanju minus od 7,469.569.58. Državni dohodki: za nakup kronskih vrednostnic 1.194,542.407.35, za menične račune 378,965.084 91, za posojila na bone 150,912.252.68, za posojila na bančne kreditne bone 1.558,871.755.62 - skupno 3.283,291.499.96. Vrednost državnih domen 2,138.377.163. Aktiva loraj 6.115,313.045.99, pasiva: temeljna glavnica 50,000.000 D., od katerih odpade za kovanje denarja 10,301.700. Rezervni fond 815206 54. Kurzirane vrednostnice 3,370.587.145 — napram preje plus 26,459.435. Državne zshteoe 592,740.137.67 — skupno 45,599.422.79. Državna podpora 2.138,377,163. Saldo raznih računov 2,491.693.78 — skupno dinarjev 6.115,313.045.99.
I Jugoslovenska industrija v republiki Čile. V južno-ameriški republiki Čile obstoja dvajset jugosloven-skih tvornic solitra, ki proizvajajo skupno mesečno 748.000 meterskih stotov. Največja tvrdka med njimi je Baburica—Lukinje, ki sama poseduje 11 tovarn s skupnim mesečnim produktom 485.000 stotov. Lastniki so večinoma naši Dalmatinci-izseljenci.
j. Francoski dolg Ameriki. Kakor se doznava iz Pariza, dolguje Francija ftmeriki po sedanjem novejšem stanju 50 milijard frankov, od katerih odpade oa državo 46 in na razne denarne zavode 4 miljarde.
t Ameriški gospodarski položaj. Predsednik newyorške trgovske zbornice Charles L. Bernheimer je podal Izčrpno poročilo v novlnah o gospodarskem položaju Amerike v preteklem letu. Izjavil je, da je v ameriških skladiščih, parobrodih in vagonih raznega blaga v vrednosti nad tri milijarde dolarjev in v raznih državah inozemstva nad eno milijardo dolarjev. Vse to blago je na dispozicijo odpremnikom.
| ZviSane cene olju. V Nemčiji je cena olju poskočila od 600 na 700 mark pri 100 kg.
j Albert Apponyl, predsednik rnadž. trgovske zbornice. V petek se je vršija konstitucijska seja mad-žarsko-angleške trgovske zbornice, grof Albert Apponyi je bil imenovan predsednikom.
| Žalosten položaj na Spfinskem. Delo se je moralo v mnogih podjetjih omejiti. Bati se je, da se bo gospodarska kriza v vseh industrijskih krajih poostrila,
j Cene rurskemu premogu se niso
Bratislave do Gonu močen strmec, tako da ne morejo ploviti tamkaj ladje z velikimi tovori. Vaga bi se zvezala s kanalom z Ociro in b! se imelo na ta
način direktno prometno cesto od,-...------------------------ —.........-..............—
moravsko - ostrovskih prc-!,1ogokopov Blaznik je bil oddan v umobolnico, do Slovaške in pa do Baltiškega morj?.
Razno in humor.
Skakajoči avtomobil. Nedavno se je vršila v Londonu razstava avto-: mobilov vsakovrstnih sistemov. Senza-j cijo je pa zbujal skakajoči avtomobili, ki ga je sestavil neki ženijalen škotski; inženir. Poskusi so se tudi prav iz-1 borno obnesli, šofer je pognal avto sj 35 kilometrov proti nc-kfl
užgal plin. Iz vseh zemeljskih razpok se kadi, kar pa ljudi ne moti posebno.
.	_____ „	Blazen	čin	zdravnika.	Španski
stvo že pripravilo m ga predložilo v zdravnik Ca:a(0	v	mestu	Alaganu	je v
odobrenje. Brez ozira na to se bo hJpu b,3znosti anonsjrai v tamkajšnjih sestavil tudi še zakonski načrt o en', novlnsh, da je iznašel medikament kratni oddaji premoženja.	jprotj |UberkUiozi tar da ga je dobiti v
| Trgovinske stike med Ceho- f njegovem ambulatoriju. Takoj eno wro slovaiko in Italijo. Sestavila se je; p0 j2jdu ijsta se je javilo pri njem čehoslovaška misija Iz zastopnikov 7 stranu ter kupilo ta lek. Takoj po zunanjega, trgovinskega, železniškega j njihovem	odhodu	je prihitel	k	zdrav-
in vojnega ministrstva, ki bo odšla , ilm Cajatu	policijski	komisar	v	na-
prihodnje dni v Rim, da pripravi teren; vzoCncsti raznih zdravnikov, ki so za gospodarske in katerikoli pogodbe uqotoviIi, da je Cajato res blazen, med Cehoslovaško in Italijo.	! čudna se jim je zdela ta notica v
| Čehoslovaško-nemlktt trgovina.;-----------------------------	■	-------------
Iz Berolina se poroča, da pogajanja j	Mala	Oznanila,
med Cehoslovaško in Nemčiio zeloi
uoodno napredujejo. Trgovinska po- tsče se Sagarski mojster,
1.» :a cltlftnila u nemškem1	^ W bii sposoben napra-
godba, ki se je sklenita v nemškem. vju tw uod.t( novo Jag0 v
parlamentu, ostane seveda nespre j Bosni Nastop tau0j. Pomenjena. Pri tej priložnosti se bodo j nu.jbe na naslov Gnieč i rešila tudi vprašanja izvoda in; Petrovič, Sarajevo. 184 3-3
uvoza.
| Nove iehoslovaske likerne tvor-nlce. Po vesteh čehoslovaških listov se vrše v Pragi pogajanja za ustanovitev 16 velikih tvornic likerjev na Čehoslovaškem. Celo podjetje bo financirano od neke velike praške banke. Priklopile se bodo k tej zadrugi najbrže tudi destilacije in rafinerije v Moravski. „
| Poljedeljska razstiava v Alžirju.
Kakor doznavamo, se bo vršila v času med 10. in 16. majem v Alžirju poljedeljska razstava, katere se bodo udeležili le zastopniki zveznih in nevtralnih držav. Tudi našo državo se je pozvalo, naj se ude’eži razstave.
| Čehoslovaška in Romunija.
Trgovsko-politična pogajanja med Cehoslovaško in Romunijo, ki se vrše v Pragi, se bodo skoraj zaključila.
Sporazumelo se je že za recipročen minimalen tarif za izvozno carino.
j Petrolejska produkcija v Romuniji. Iz Bukarešte se javlja: Splošna produkcija petroleja v Romuniji je bila tudi zadnje čase zelo majhna. Kot vzrok se navaja pomanjkanje skladišč In radi nedostatnega električnega toka, radi česar delajo podjetja samo 6—8 ur dnevno. Po Donavi se izvaža zelo j malo petroleja, ker je promet po njej j
Požar pod zemljo. Flegmatični ljudje morajo biti prrbivalcl rapadnega
Serantona v Pennsvtoanijt, ksr nočejo1 hitrostjo — n.,«»». menjati svovh b!va?i§č. Pod njimi gerij ograji, visoki okrog enega metra, ki 1» namreč star premogovnik, ki ni ž* par ie brezhitno preskočil. Ako je resnično,, let v rabi. Kako je nastal požar, je Še j beleži dotični list, se ne bo treba ve« nezn?no. rudarji pa sodijo, da se je ludem umikati avtomobilom, ker bodo . . .. . ,-----------1.-------------------1.	isti kar skakali preko njih.
Čuden porod. V juneau City, severna Amerika, je porodila perica
ivi' r   iL.	n
Kitti Wiminweth, žena kurjača v tam-kajšni rlekrarni, naenkrat trojčke.; Izredno čudno pa je, da sta dea* malčka v hrbtu zaraščena ter vssk drugega spola. Zdrava sta ter uspe-i vata zelo dobro. Tamkajšnji mestni zdravnik je izjavil, da bode otroka vzel v sanatorij in ju operiral.
—
Glavni urednik: R a d i v o 1 Rehar.
Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Nespečna, poštena, ločena žena srednjih let se želi seznaniti z poštenim, zdravim, boljšim gospodom 35—45 let v svrho razvedrila. Ponudbe pod šifro »Poletje« glavno-poštnoležeče. Tajnost 2a-jamčena!	203
i Izgubil se Je med vožnjo iz Celja v Maribor novi, rujavl moški ovratnik iz kožuhovine in večja vsota denarja. Pošten najditelj naj oboje blagovoli oddati proti visoki nagradi v upravništvu »Tabora«.	•
ISče se meblirana soba .
s prostim vhodom za enega, j ali dva gospoda. Ponudbe ■ i na upravo lista.	t	i
En velik Štedilnik za vzidati se proda. Vprašati v upravi lista.	t
Pisalni strel »Adler«, naj-novejšega sistema, zelo priročen, je takoj za oddati. Naslov v upravi.	•
Lahlie motorno Uolo (Mo* tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna.
Uc@f!@€
Dne 8. svečana 1921 je po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vero, preminul naš dragi soprog, ozir. oče, brat, svak
dr. Josip Ipavic
okrož. zdravnik v Sv. Jnrju ob jui. žel., skladatelj Pogreb dragega ranjkega se je vršil v četrtek, dne 10, svečana 1921 ob pol 16. (pol 4.) urt pop. Sv. maša zadušnica se je darovala v petek, dne 11. svečana ob pol 8. uri predp.
Berta Ipavic, soproga. Joiek, Božo, sina. Minka Cajnkar, Unči Artman, sestri. Dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Mariboru, dr. Marko Ipavic okr. glavar v Slovenjgradcu, brata. Tomaž Cajnkar, dvorni svetnik, predsednik okrožn. sodišča v Mariboru, Janko Artman, trgovec, župan v Sv. Judu ob juž. Sel., svaka. Anica Cajnkar, nečakinja. Stud. phil.
Tomaž Cajnkar, nečak.	204
| cene rursKemu premogu »c »i™ ma|0 petroleja, ker je promei po njej povišale. Zveza lastnikov premogo-j prepovedan. Morski transporti so ma-kopov v rurskem ozemlju je nedavno lenkostni, namreč 3—4 petrolejske;se sprejme kot lito-povišala cene premogu na 250 mark ,adje petrolejske čistilnice se pečajo grafični strojnik v popri toni. Nemška vlada je pa odklo- |UCj| z izdelavo bencina. V letu 1919j jjmžnici Mariborske nila to povišanje kot neutemeljeno. je Znašala produkcija petroleja na tiskarne, Stross-} Avstralsko-ieška trgovina. Trgo- ’ Romunskem 920.410 ton, leta 1920 m a y e r j e v a vinski pogovori med Avstralijo in Ce-i skupno pa 1,030.086 ton.	5.
hoslovaško napredujejo povoljno.J | Zveza med Donavo in Baltis- _
Avstralska vlada je pripravljena dati *, kjm morjem. Znani projekt o zvezi dolgoročne kredite, za katere bi Avstra- j ponave s Ballišklm morjem je pri lija uvozila surovo volno za tekstilno ^ehih zopet aktuelen in zdi se, kakor industrijo. Češka pa bi plačala s svojimi da ^ se mislilo zeio resno na ta
produkti, kakor s steklom, rokavicami,  -------------------------------- •»	Prfl0p
kožami ali bi pa volno predelala v gotove fabrlkate
Belo nemško
jedilno soS
v vrečah, kakor tudi Industrijsko sol, sladkor, bolno olje itd. oddaja po najfiiž|i ceni
Tvrdka Anton Toneit in drug
Maribor.	199	5-2
g/gr Zahtevajte cen el
Horjutasmerai
Reforme carinskih pristojbin v Ameriki. V senatni komisiji za trg^ vino in obrt se je pričelo posvetovanje zakonskega predloga o reformi carinskih pristojbin. Demokrati so proti po-
Ud Ul O« “HJiuv    -	_
problem. Kakor se poroča Iz, Prage, je na inlcljatlvo praškega ministra za avna dela izdelal referent v ministrstvu za Slovaško	inžener	Stefan,
lanšak vse načrte za one vodne ceste, ki bi bile za bodoči razvo) gospodarskega življenja posebne važnosti. V pisarni tehničnega sveta Venceslava
..	i.«.	 1:1.:	in^AnartPi;
skih pristojbin. Demokrati so prou pu- pi»r«u	—	inženerjeu
»i&nia carin, medtem ko se:»publl-. Horne*,, d,la veto 8teb m4e««le;
kanci v tem vprašanju ne strinjajo. Od večjih strani se ugovarja proti carinam, ker tako jamči kvaliteta domačih proizvodov najboljšo industrijo in da se ne sme pozabljati, koliko dolguje Evropa Ameriki in bi bilo tedaj nehamo, popolnoma izolirati ameriški trg 4d evropejske produkcije. _____________________
na načrtih za vodne stavbe. Najzani mivejši bo vsekakor neposredna zvezi Donave s Baltiškim morjem. Prvi del tega načrta bo regulacija vagove doline. Vaga se bo zvezala s Orvo. Spodnja vagova dohna ®e b°de spo-j jlla potom kanala s Bratislavo. S ternj prekopom bi bilo rešeno vpraSanie
(Gleichstrom)
14 HP, 3 HP, 1 HP z napuščaji (Anla8^ , 8 s. ter motor na plin proda
ulicr Mariborska tiskarna d. «'
  —— -I	Jurčičeva	ulica 4.	^
Svoji k svojim!.
NICA
MARIBORSKE TISKARNEJXP-
KI jil^ODERNEJSE UREJENA, SE*
PRIPOROČA CENJENEMU~OBČINSTVU,
OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJlfiOVESKO STROKO SPADA;
JOČA PELA.
IZVRŠBA SOLIDNA 1 C£NE~ZMERNE1
JJIChUHUm	        _	,	.	J
l7daiaTTi»ko»n7«drur» M.rlbor. - Tl*«: M«rlbor»U	4.	4.