fp Št. 124 (16.160) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa nt). novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerk1'' .množen na ciklostil. Od 5. do 17. septe ' • <:k: se je tisku: v tiskarni ‘Dober-dob''	mnji Trebuš od 18. sep-
Kr. v *	19— ■ iml 'Slove-
KRANC 7 : i^ISMV
- ' .C1- 'Ka.
•< m Bil je edin1	JNEVNIK v za-
■ # sužnje; ■'	-3___________________
TRST - Ul..	■ .„J-Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
1500 LIR SSssSS
ČETRTEK, 28. MAJA 1998
Koliko olja je še v brlivki?
Vojmir Tavčar
. Italijanska politika i Je privadila na hipne suke in na tudi najbolj 1
Etične akrobacije, d; sPet poiskah zadostno S^sje o ustavni reformi
Silvio Berlusconi je 1 raj v poslanski zbori Ponovil zahtevo, naj bi Posredno izvoljene Predsedniku republ Priznali velikjo večja j olastila, predvsem pa ^jojnost, vsekakor pa rksna, da bi za stranke levosredinsk Zavezništva nesprejen
Pooblastila, ki jil “erlusconi zahteval Predsednika republi ZOatno presegajo tista katera se je pred šest Meseci opredelila dve
** je tedaj soglaša
Predsednik Forza
erlusconijevi sod utemeljujejo zahte odatnih pooblasl ejstvom, da se je z r® Izrekla za bolj i aderalizem, ki naj aboval ustrezno p Resnica je najbr »®c®a. Predsednik alia skusa izkoi ,?0d ustavnih refor 1 Vsilil tako reform S,odia, ki bi ga tin nevšečnosti s ?; In za ta cilj je p Jan tudi razbiti 1 Jaboscin, kot se je •kazalo sinoči. Rartel, ki je tu Pravnih volitvah s°glasje velike; ^a volilcev, se je stv?el brez praveg;
a- Berlusconi cilj. Jjjr; v zavezništvu PiVl0ne alternative, nujevo Nacionalno v *?Ivo Se ni osvol ter11 sP°n preteklost
nin v SP°S01
s v Kartelu tisto aterimi se v l°nasa.
kefomia, ki ji aja dvodorm kamiila najbo
Usta sprem VpjnZa katero si
t^ka večina s,
^ v Parlamei
skus
Ze
boS^St W0kaz-da lo,!' k,; niso sp tiafo^ti Pravi
"Sla, da
neva. da
Adni
k

POSLANSKA ZBORNICA / RAZPRAVA O USTAVNIH REFORMAH
Beriusconi izsiljuje paiiament z »močnim« predsednikom republike
Če bo zahteva zavrnjena, bo »pokopal« ustavne reforme - D'Alemovo opozorilo
RIM - Silvio Berlusconi je včeraj v poslanski zbornici jasno povedal, da bo njegova stranka volila proti ustavnim reformam, če bo zbornica zavrnila njegov amandma o večjih pristojnostih novega predsednika republike. Po njegovem prepričanju bi imel predsednik republike tudi pravico do razpusta parlamenta tudi v primeru, ko bi se vlada ne znašla v krizi. Tajnik Levih demokratov Massimo D’Alema mu je odgovoril, da si bo moral prevzeti vso odgovornost za tako grobo izsiljevanje, tudi predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini pa je bil do svojega opozicijskega partnerja zelo mlačen. Edini, ki je navdušeno pozdravil Berlusconijevo zahtevo, je bil Francesco Cos-siga.
Na 3. strani
DAVKI / NOTA UPRAVE ZA FJK
V tisku slovenski prevod davčnega obrazca Unico
TRST - Deželna davčna uprava je včeraj sporočila, da je pristojni urad finančnega ministrstva dal navodila za izpolnitev zahteve pripadnikov slovenske manjšine po slovenskem prevodu obrazca za davčno prijavo.
Po navodilu centralne direkcije za upravne zadeve na oddelku za prihodke finančnega ministrstva je tako deželna davčna direkcija Furlanije - Julijske krajine pri nekem
lokalnem podjetju naročila tiskanje obrazca UNICO 1998 - snopič 1 in 2 - v slovenskem jeziku. Obrazec za davčno prijavo lanskih dohodkov bo takoj, ko bo prišel iz tiska, posredovan občinskim upravam, pri katerih ga bodo lahko dvignili vsi interesenti. Seveda bi bilo zaželjeno, da bi možnost davčne prijave dohodkov v materinščini izrabilo čim več pripadnikov naše skupnosti.
Dramatičen poziv Prištine in Tirane, naj zveza Nato vojaško poseže na Kosovu
PRIŠTINA, BRUSELJ - Pred današnjim zasedanjem zveze Nato so štiri glavne stranke kosovskih Albancev pozvale mednarodno skupnost, naj ne dovoli, da Kosovo postane nova Bosna in naj Srbijo prepriča, naj konča policijske in vojaške akcije proti nemočnim civilistom. Albanski parlament pa je zahteval vojaški poseg Nata. Poziva pa bosta kot kaže ostala brez konkretnega odgovora, saj so veleposlaniki Nato ruskemu predstavniku zagotovili, da ne bodo sprejeli nobenega sklepa, ki bi bil v nasprotju z napori kontaktne skupine, v kateri je tudi Rusija. Tudi italijanski premier Prodi se je zavzel za »nevojaško« reševanje kosovske krize. S Kosova pa prihajajo nespodbudne vesti. Albanski viri navajajo, da so srbske sile pri Dečanih obkolile 500 civilistov, srbski viri pa poročajo o stopnjevanju albanskega terorizma.
NaD. strani
VČERAJ V DIJAŠKEM DOMU
Podeljevanje bralnih značk
Prejeli so jih šolarji svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva
Sto otrok osnovnih šol svetoivanskega ravntaeljstva (Milčinski, Župančič, Bazoviški junaki, Finžgar) seje zbralo v Slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela ob podeli-tivi priznanj za bralno značko. (Foto KROMA)
Vse svetovne boize zajel negativni val iz Azije
MILAN - Zaradi zaostritve razmer v Aziji in na Japonskem ter drugega zaporednega padca borznih kazalcev na Wall Stree-tu je včeraj vse mednarodne trge zajel negativni val, zaradi katerega je n.pr. milanska borza izgubila nekaj več kot tri odstotke. Negativne so bile tudi vse ostale evropske borze, v ZDA pa analitki opozarjajo na možnost nove, tokrat še resnejše krize v Aziji, ki bi lahko tamkajšnja gospodarstva popeljala v daljšo recesijsko fazo.
Na 12. strani
Center proti nasilju nad ženskami
TRST - Predstavniki Pokrajine, tržaške in okoliških občin ter Zdravstvenega podjetja so včeraj podpisali programski sporazum, po katerem bodo v Ul. Fornace v Trstu odprli eksperimentalni center za ženske, žrtve fizičnega in psihičnega nasilja. Struktura bo začela delovati s prvim decembrom letošnjega leta in bo delovala do konca leta 2000. Za prostore bo poskrbela Pokrajina, za osebje in notranjo opremo bodo poskrbele občine, za zdravniško nego pa bo skrbelo Zdravstveno podjetje.
Na 6. strani
Tovarna Sitip še vedno zasedena
TRST - Tekstilna tovarna Sitip v industrijski coni v Osapski dolini je še vedno zasedena. Sindikalni predstavniki so se včeraj srečali s tržaškim prefektom in ga zaprosili za posredovanje, da bi preprečili odpust 150 uslužbencev predilnice. Danes se bodo predstavniki delavcev srečali s tržaškim županom Riccardom Illyjem, jutri pa bo na sporedu srečanje z deželnim odbornikom za industrijo Morettonom. Ce ne bo prišlo do ugodnih rešitev napovedujejo uslužbenci tovarne Sitip še ostrejše proteste.
Na 5. strani
Goriška cerkev: spoštljivi do različnih
GORICA - Skupna pot v spoštovanju različnosti in pozornost do vseh kultur. Tudi ti dve načeli sta navedeni med zaključki 2. sinode go-riške cerkve in bosta poslej usmerjali njeno pastoralno dejavnost. Obračun dve leti trajajoče sinode, ki se bo uradno sklenila v soboto v Gorici in v nedeljo v Ogleju je včeraj predstavil nadškof A. V. Bommarco.
Na 11. strani
Cuntrera spet v italijanski ječi
MADRID, RIM - Mafijec Pasquale Cuntrera je spet v Italiji. Španske oblasti so ga izročile italijanskim, kakor hitro je to odredilo sodišče v Madridu.	Na 3. strani
KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO
Deželne volitve - Trst
Danes se predstavljajo:
Darij Brajnik (SKP);
Boris Gombač (SL);
Ivo Jevnikar (SSk- Center za reforme).
Na 4. strani
Občinske volitve v Gorici
Danes se predstavlja:
Sen. Mitja Volčič (nosilec liste Oljke)
Na 11. strani
PRIMORSKI DNEVNIK
bo od 2. junija 1998
imel novo telefonsko številko:
S 7786300
2
Četrtek, 28. maja 1998
MNENJA, ALPE JADRAN
GLOSA
Vzvišena
oholost
Evrope
Jože Pirjevec
Zlatko Dizdarevič, glavni urednik sarajevskega »Svijeta«, me spominja na dobrega vojaka Svejka: ista čokata debelušna postava, isti okrogli, slovan-sko-kmeCki obraz, isti krompirjasti nos, ista konkretnost, zabeljena z dobro mero cinizma, inteligence in šegavo-sti. Prejšnji ponedeljek v Milanu, kjer so na katoliški univerzi organizirali okroglo mizo o Bosni in Hercegovini pred Daytonskim mirom in po njem, si je v profesorski menzi za predjed naročil dobro porcijo pršuta. Ker je verjetno videl, da sem tudi jaz opazil, mi je povedal epizodo iz Strassbourga. Med bosansko vojno je bil tam kot gost Evropskega parlamenta povabljen na imenitno kosilo, kjer si je prav tako privoščil narezek pršuta. Njegov sosed pri mizi, pomemben diplomat ali parlamentarec, ga je z navidezno naivnostjo vprašal: »Gospod Di-zdarevič, ali veste, kaj ste naročili?« - »Seveda vem, meso.« - »2e, a kakšno meso?« - »No, prekajeno«. - »Ne, mislim meso kakšne vrste?« - »Bedro neke živali.« - »To je vendar svinjsko meso!« - »Veste, mi bosanski muslimani spadamo k posebni sekti, ki prepoveduje uživanje svinjine razen v času vojne.« Imenitnik je nekaj časa molčal, potem pa užaljeno dejal: »Gospod Dizdarevič, vi se delate norca iz mene!« »Vi,-gospod, se od vsega za-
četka delate norca iz mene,« je odgovoril Dizdarevič, »ker dobro veste da vem, kaj jem, se pa obenem pretvarjate, kot da bi tega ne vedel in me s tem skušate spraviti v zadrego.«
Majhna anekdota, ki pa zgovorno govori, s kakšnim odnosom vzvišene oholosti so se evropski diplomatski in politični krogi spopadali z jugoslovansko krizo, v prepričanju, da gre za tribalni spopad med divjimi plemeni, ki ga bodo s svojo spretnostjo obvladali brez posebnih težav. Pri tem so se krepko ušteli, ne da bi se obenem iz svojih porazov tudi kaj naučili. Danes, ko se na obzorju grozeče zarisuje kosovska kriza, so prav tako zbegani in nemočni, kot so bili pred leti, saj niso zmožni oblikovati kolikor toliko koherentne politike do Beograda in so že a priori pripravljeni prepustiti Združenim državam, da gredo zanje po kostanj v ogenj. Na srečo se vsaj v State Departmentu zavedajo - kot priča članek, ki ga je pred kratkim objavil Helmut Sonnenfeld - da je kosovska etnična bomba nevarnejša od indijske atomske bombe in da je treba njeno eksplozijo na vsak način preprečiti. Ker dobro poznajo Miloševiča, so baje v pogovoru z njim tudi zabrenkali na primerne strune: navedli so mu številke njegovih osebnih računov, ki jih ima v raznih ban-
kah po svetu, ter mu zagrozili, da jih bodo zamrznili, če ne bo pameten...
Toda, naj se vrnem k izhodišču svojega razmišljanja. Namreč k oholemu odnosu Evrope do Balkana in do podonavskega bazena, povezanemu z dobršno dozo ignorance. Ker se v teh dneh intenzivno ukvarjam z revolucionarnim dogajanjem v tem prostoru v letih 1848 - 49, si ne moram kaj, da bi ne povezoval dogodkov pred stopetdesetimi leti z današnjim dogajanjem in da bi ne ugotavljal podobnosti med obema stvarnostima. Tudi takrat zahodnoevropska »napredna« inteligenca ni razumela, da se je znotraj madžarskega kraljestva vnela prava etnična vojna, temveč je stavila vse na bu-dimpeštanske upornike ter jih razglasila, zaradi njihovega boja s Habsburžani, za nosilce liberalnih idej. Ker ni bila zmožna videti, da imajo tudi Hrvati, Slovaki, Srbi in Romuni svoj prav v uporu proti grozečemu madžarskemu hegemonizmu, je te narode proglasila za kontrarevolu-cionarje, ki spadajo na smetišče zgodovine (da rečemo s Friederichom Engelsom). S tem pa se je a priori odpovedala pravilnemu ocenjevanju in vrednotenju nacionalnega vprašanja in s tem zagrešila napako, ki je včeraj pokopala socializem, danes pa hromi razvoj same Evropske unije.
LJUBLJANA / PRVI PREMIEROV OBISK NA PETEM KONTINENTU__
Drnovšek prihodnji teden v Avstraliji
V ospredju pogovori o položaju na Daljnjem Vzhodu
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek bo prihodnji teden krenil na prvi obisk v daljno Avstralijo, nato pa bo obiskal še Novo Zelandijo.
Avstralija je za Slovenijo pomemben sogovornik, ne le zaradi 20.000 do 30.000 tam živečih rojakov in možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja, temveč tudi kot dobra poznavalka razmer na širšem območju Daljnjega Vzhoda. Zato v krogih slovenske diplomacije poudarjajo, da so avstralski pogledi na te razmere za Slovenijo kot trenutno nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov lahko še posebej zanimivi.
Slovenija in Avstralija sta diplomatske odnose vzpostavili 5. februarja leta 1992. Avstralija Slovenijo diplomatsko pokriva z Dunaja; zadnje leto je to veleposlanik Lens Luis Joseph. Avstralski častni konzul v Sloveniji pa je Viktor Baraga. To obenem pomeni, da slovenski državljani vizum za peti kontinent
lahko pridobijo v Ljubljani. Odpravnica poslov Republike Slovenije v Canberri je Helena Drnovšek-Zor-ko, slovenski častni konzul v Sydneyju pa je Alfred Breznik.
Slovenskih obiskov v Avstraliji na visoki ravni doslej ni bilo veliko. Tam se je leta 1992 mudil tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel, dve leti kasneje pa skupaj s predstavniki skoraj 30 slovenskih podjetij tedanji minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin Kračun. Slovenijo pa je aprila leta 1996 obiskala avstralska gospodarska delegacija pod vodstvom pomočnika ministra za Srednjo Evropo, Rusijo in Evrazijo z ministrstva za zunanje zadeve in trgovino Jeffreyja Bensona.
Na povabilo predsednikov obeh domov avstralskega parlamenta, v katerem deluje tudi skupina av-stralsko-slovenskega prijateljstva, je Avstralijo maja leta 1996 obiskala delegacija državnega zbora pod vodstvom njenega tedanjega pred-
sednika Jožefa Školča.
Predvsem s slovenskimi izseljenci v Avstraliji pa redne stike vzdržujejo državni sekretarji v zunanjem ministrstvu, pristojni za Slovence po svetu, ter poslanci, ki se posebej ukvarjajo z zamejsko problematiko.
Slovenija in Avstralija druga drugi, tudi zaradi oddaljenosti, nista pomembni gospodarski partnerici, saj je - kot navaja ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj -celotna blagovna menjava leta 1997 dosegla okrog 32 milijonov ameriških dolarjev, torej 0, 2 odstotka celotne blagovne menjave Slovenije s svetom. Slovenija je v Av' stralijo lani izvozila za 14, 6 milijj1' na USD blaga, kar je 0, 2 odstotka celotnega izvoza, uvozila pa za U' 3 milijonov USD blaga, kar je praV tako 0, 2 odstotka celotnega uvoza. Sicer pa je trgovinska menjava med državama več ali manj ura vnotežena in se giblje med 30 in 4 milijoni USD letno. (STA)
‘ NOVA GORICA / KULTURNI DOM
Obsežna žetev glasbene sezone
Drevi se v cerkvi na Kostanjevici začenja niz Glasba z vrtov sv. Frančiška
NOVA GORICA - Glasba z vrtov sv. Frančiška z dodatnim naslovom Glasbeniki za Posočje je naslov niza štirih koncertov, ki jih novogoriški Kulturni dom in Frančiškanski samostan Kostanjevica namenjata letošnjemu poletnemu utripu na Goriškem, izkupiček večerov v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji na Kostanjevici pa zborovski dejavnosti v prizadetem Posočju. Otvoritveni koncert bo drevi ob 20. uri, ko bo nastopil priznani Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije (umetniški vo-
dja Andrej Petrač, solista violinista Miran Kolbl in Irena Kevorkova). Sledili bodo koncerti Mešanega pevkega zbora Hrast Doberdob (zborovodja Hila-rij Lavrenčič) v petek, 5. junija. Komornega zbora »Iskra« Bovec (dirigent Ambrož Čopi) v sredo, 1. junija in Kvarteta saksofonov Danubia z Dunaja v sredo, 26, avgusta. Zaključni večer letošnje 4. sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška bo naznanil tudi 2. mednarodno srečanje saksofonistov, ki bo pod mentorstvom magistra Ota Vrhovnika letos potekalo med
23. in 29. avgustom. Dnevi saksofona v Novi Gorici so lani oktobra privabili več kot 60 mladih glasbenikov iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, letošnji pa se, glede na zanimanje razširjajo tudi na ostale evropske države, kot novost napovedujejo tudi vzporedno izobraževanje za glasbene pedagoge. Obsežna žetev novogoriške glasbene sezone 1997 - 98 je na tiskovni konferenci 25. maja v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica predstavila direktorica Alenka Saksida, da ostaja Kulturni dom Nova Gori-
ca s svojo dejavnostjo (1 programov glasbenega abonmaja, 14 program0
izvenabonmajske ponU dbe, 8 programov v Šestem odmevnem mojstrskem ciklu solistične i komorne glasbe Hitov muze na gradu Dobrov v Goriških Brdih, 16
bene matice) z več 1000 javnimi prireditv mi in več kot 100.000 p slušalci, med vodilni, tovrstnimi kulturni ustanovami v Sloveni) tudi ob izteku svoje v-
cta-zrine*
—| DEŽELA / ZDRAVSTVENA SLU2BA h
V hrani sorazmerno malo protiparasitamih snovi
TRST - Samo šest vzorcev hrane na 517 pregledanih v letu 1997 je vsebovalo ostanke protiparasitamih snovi v višji meri, kot jih dopušča zakon. Tako izhaja iz poročila, ki ga je včeraj objavila deželna uprava o pregledih, ki jih opravljajo večpodročni preventivni centri Furlani-je-Julijske krajine.
Pojasnimo naj, da mora vsaka deželna uprava na osnovi direktive ministrstva za zdravstvo iz leta 1992 jamčiti za zdravstveno neoporečnost hrane z opravljanjem najmanj 140 vzorčnih pregledov, toda deželno ravnateljstvo za zdravstvo iz Furlanije-Julijske krajine je to minimalno število dvignilo na 240, pri čemer je določilo, da je treba pregledati vzorce svežega mesa, rib, mleka, sira, jajc, medu, zelenjave, krompirja, sadja, kave,
žitaric, moke, olja, maščobe, vina, dišav ter raznih gastronomskih preparatov.
Kot rečeno, so pregledi v teku minulega leta ugotovili previsoko stopnjo insekticidov, fungicidov ali disherbansov samo v šestih pregledanih vzorcih. Slo je za dva vzorca zelenjave in štiri vzorce sadja. Pristavimo naj, da so v nadaljnjih 193 pregledanih vzorcih našli vidne sledi omenjenih strupenih snovi, vendar so bili odločno pod mejo, ki jo postavlja zakon.
Sporočilo deželne uprave poudarja, da je iz opravljenih pregledov v letu 1997 mogoče celo sklepati, da je prišlo v primerjavi z letom poprej do rahlega zmanjšanja prisotnosti strupenih snovi v hrani, kar je treba verjetno pripisati njihovi racionalnejši uporabi v kmetijstvu.
_______KRAS / NA POBUDO TURISTIČNEGA DRUŽIVA________
Razglednica z značilnostmi Štanjela
6. junija začetek letošnjih 14. grajskih večerov z gledališkimi in glasbenimi prireditvami
ŠTANJEL - Turistično društvo Štanjel, ki ga vodi predsednik Damijan Grmek, je te dni izdalo novo razglednico Štanjela, ki se lahko ponaša z značilno kraško arhitekturo. Štanjel pa bo s 6. junijem začel privabljati ljubitelje gledališke in glasbene umetnosti na letošnje že 14. Grajske večere.
Na severnem robu Krasa, med križiščem cest proti Vipavski dolini in čez komenski Kras, pritegne ^pogled na prisojno pobočje griča Sv. Danijela s Štanjelom kot kraškim biserom. To je tudi osrednji posnetek na razglednici, za katero je fotografije posnela skupina fotografov ljubljanskega podjetja Sidarta. Na razglednici je še osem posnetkov, ki predstavljajo slikovito kraško hišo z vodnjakom kot razpoznavni znak Štanjela. Tu je še značilen Fabianijev vrt z beneškim mostičkom nad ribnikom, pa tipična žu-
pnijska cerkev sv. Danijela z enkratnim zvonikom ter dva pogleda z glavne ceste na štanjelski grad, kjer domuje stalna zbirka priznanega slikarja Lojzeta Spacala. Kraške razglednice pa si ne moremo predstavljati brez živordečega ru-
ja in kraških vedut (vrata s kamnitim podbojem).
Razglednica pomeni obogatitev turistične ponudbe Štanjela, ki bo v teh poletnih mesecih popestrena s kulturnimi prireditvami. Že sedaj nas predstavniki turističnega
društva in grada Stranj el vabijo na ogled gledaliških in glasbenih prireditev, ki se bodo zvrstile v okviru že 14. tradicionalnih Poletnih grajskih večerov in se bodo pričele 6. junija.
Olga Knez
USTAVNE REFORME / ULTIMAT VODJE OPOZICIJE
Silvio Berlusconi zahteva reforme po lastni meri
0'Alema: »Izsiljevanju ne bomo klonili« - Fini zelo mlačen do partnerja
RIM - Silvio Berlusco: je sinoči vrgel svojo po’ tiftio kocko na mizo ust Vnili reform. V govoru Poslanski zbornici je p stavil večini svoj ul time Ce zbornica ne bo odobr a njegovega amandma
0	večjih pristojnostih c Volivcev izvoljene^ Predsednika republike, 1 njegova stranka voli' Proti vsemu paketu vok nih reform, ki ga je z vel ko težavo kompromisa f*-o izdelala dvodomr komisija. Med novimi pr stojnostmi predsednil |'epublike, ki jih sedaj vs jnje vodja najveeje opo2 crjske stranke, boe Predvsem v oCi pravica razpustu parlamenta tui v Primeru, ko bi se vlač 116 nahajala v krizi. Prei sednik bi moral torej - p Berlusconijevi zahtevi fem odločati o trajanju z konodajne dobe.
. Massimo D’Alema m je odgovoril, da se ne bc Vsiljevanja. Zelo zafrklj v° je med svojim posi 8°m prebral vrsto citate
V	prejšnjega Berlusconiji yega posega v dvodorm komisiji, iz katerih je bil Vzvidno, da je vodja Fo Ze halia vendarle pristi na kompromisarsko refo 1110 in jo smatral celo 5 edino možno. S tem ; sPodbil dno Berlusconiji
V	rn izjavam, da ni niko spremenil svojega prepi
anja o ustavnih refo: Vah. D’Alemi je bilo ji ?0’ da želi Berlusconi n j k zato je odločno poi
1	^l, da si bo morala vsi i9 stran v takem primer Prevzeti lastno odgovo: i.?st> ker gre za izbiro vi Vega političnega domi T »Reforma bo izšla i ^.ornice pokonci ali pt
^a z glasovanjem, ke
demokracija zahteva jasno opredelitev,« je zaključil tajnik Levih demokratov.
Zelo mlaCen je bil do svojega opozicijskega partnerja tudi predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Njegovemu posegu ni zaploskal. Dejal je, da ga ne odobrava. Izrazil je sicer upanje, da bi tako ostra konfrontacija ne privedla do epiloga ustavnih reform, kar bi nato vplivalo na politično krizo z nepredvidljivimi posledicami, dodal pa je, da ni mogoCe izvajati ustavnih reform brez pristanka najmočnejše opozicijske stranke. Fini je že popoldne dobro vedel, kam Berlusconi moli svojo pohtiCno taco. Voditelji opozicijskih sil so pred začetkom razprave v poslanski zbornici tri ure ra-
zpravljali, kaj storiti, a niso prišli do enotnega s tališča. Ob koncu njegovega posega mu ni iz vrst Forze Italia zaploskal nihče.
Zelo vzhičen nad Berlusconijevim posegom je bil nekdanji predsednik republike Francesco Cos-siga, ki mu je le nekaj minut po govoru telefonsko Čestital. Tudi načelnik poslanske skupine Severne lige Domenico Comino je bil zelo jasen: »Besedo naj imajo sedaj volivci.« Pier-ferdinando Casini (KDC) je menil, da bi bilo treba »spet poskusiti,« medtem ko je Franco Marini (Ljudska stranka) opozoril, da »Berlusconi ne more vsiliti svoje ideje vsemu parlamentu.« Mamo Paissan (Zeleni) je opomnil, da ne gre raztrgati ravnovesja, ki so ga večinske in opozicij-
ske sile s težavo dosegle v dvodomni komisiji.
Predsednik Stranke komunistične prenove Ar-mando Cossutta je menil, da obstaja v skupščini večina, kihi lahko ponovno predložila tako imenovani »premierat«, poudaril pa je tudi, da je D’Alejnova strategija propadla, ker je tajnik Levih demokratov računal na dogovor z opozicijo, kar pa se je izkazalo kot nemogoče.
Cossutta se je že nekaj m prej vključil v pohtiCno razpravo, ko je ostro ožigosal izjavo predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja, ki je namignil na možnost predčasnih vohtev, Ce bi ustavne reforme propadle. »Vio-lante naj premisli, preden spregovori,« mu je svetoval in ga spomnil, da je
njegova dolžnost zagotoviti parlamentarno kontinuiteto. »Delo v parlamentu pa se mora nadaljevati, Četudi bi moral EVAlemov načrt o ustavnih reformah propasti.«
Berlusconijev zelo trdi poseg je torej postavil italijanski politični razred pred izredno težko izbiro. Po prvotnem dnevnem redu bi morah danes glasovati o »predsedniškem amandmaju« vodje Forze Italia. Glasovanja pa vsaj zaenkrat ne bo. Po D’Ale-movem posegu so namreč razpravo prekinili in odločili, da jo bodo nadaljevali v torek. D’Alema ima tako štiri dni Časa na razpolago, da dobi novo, kompromisno rešitev. Ce ne bo uspel, se bodo nad Prodijevo vlado zgrnili Črni oblaki krize.
SODNA KRONIKA / ŠPANIJA GA JE 2E IZROČILA
Mafijec Cuntrera spet v Italiji
Takojšnjo izročitev omogočilo dejstvo, da se ji sam ni zoperstavil
MADRID, RIM - Mafijski kolovodja Pasquale Cuntrera je spet v italijanski kaznilnici. Na rimsko letališče Ciampino je dopotoval nekaj pred 20. uro s posebnim vojaškim letalom, ki so ga dale na razpolago španske oblasti, kakor hitro je pristojno sodiSCe v Madridu odredilo njegovo takojšnjo izročitev Italiji. In tako je mafijski trgovec z mamili spet za domačimi zapahi, za katerimi bo moral predvidoma odsedeti 21 let zaporne kazni, kot je dokoCno potrdilo kasacijsko sodišče nekaj dni po njegovem izginotju izpred dobrih treh tednov.
Cuntrerova izročitev Italiji se je izvršila res hitro. Bistveno jo je pospešilo dejstvo, da se ji sam mafijec ni zoperstavil. To je sicer
sam napovedal že takoj potem, ko so ga italijanski in španski policijski agentje pri j eh v nedeljo zveCer v kopališkem kraju Fuengiroli nedaleč od Malage. Odločilna pa je bila sodna obravnava, do katere je prišlo včeraj opoldne pred sodnico tretje sekcije državnega sodnega dvora Tereso Palasios Criado.
Tu je Cuntrera s svojim zadržanjem pravzaprav presenetil. Zavrnil je"namreC odvetnika Enriqueja Antonuccija, ki mu ga je priskrbela družina, in sprejel tistega, ki mu ga je ponudilo sodiSCe ex of-fo. Na kratki obravnavi je na vprašanje, ali pristane na takojšnjo izročitev Italiji, Cuntrera po-voljno odgovoril, zaradi Cesar je sodnica Palasios Criado njegovo takojšnjo izročitev tudi odredila
na osnovi določil Shengenskega sporazuma.
In tako je Cuntrera že ob 17.30 odletel z madridskega vojaškega letališča Getafe na vojaškem letalu proti Italiji. Poleg španskih varnostnih sil so ga spremljali agentje posebnega karabinjerskega oddelka ROS in italijanskega Interpola, ki so sodelovali pri njegovem zajetju v Fuengiroli.
Pri tem hitrem razpletu je očitno prišlo do spora med Cuntrera in njegovo družino. To je dal razumeti njegov odvetnik v Palermu Memi Salvo, ki je sprejel s presenečenjem vest, da je Cuntrera prostovoljno pristal na izročitev italijanskim oblastem. »Gre za nerazumljivo odločitev,« je dejal časnikarjem.
JUG / BREZPOSELNOST
Ostri protesti in polemike o nižanju plač
V Neaplju je včeraj spet prišlo do hudih izgredov
NEAPELJ - Poštah so že del vsakodnevnega dogajanja v mestu: množica brezposelnih in začasno zaposlenih v tako imenovanih družbeno koristnih dejavnostih se zbere v središču mesta in protestira. Ko ton protesta naraste, pride do spopadov, navadno s pohcijo. Včeraj pa se je ozračje razvnelo, ko sta trčili skupini brezposelnih, ki se idejno sklicujejo na nasprotna tabora Do izgredov je prišlo na trgu pred palačo pokrajinske uprave, zelo odločno pa so posegli pripadniki posebnih policijskih enot, ki so že prej zastražili trg. V palači so namreč potekali razgovori o možnih emergenCnih ukrepih, s katerimi bi vsaj zaCasno zajezih proteste in nakazali nekakšne perspektive za bodočnost. Vsekakor pa že skoraj vsakodnevni protesti, včeraj so med drugim brezposelni oz. delavci v »mobilnosti« na dveh nevralgičnih mestih postavili cestne blokade, kažejo na izredno napet položaj. Neapeljski župan Bassolino je vCeraj obsodil vsakršno poseganje po nasilju, istočasno pa izrazil pripravljenost, da prisluhne problemom brezposelnih. Po njegovem mnenju nasilni protesti škodijo predvsem brezposelnim, v zvezi z naCrti vlade, da bi podjetjem, ki niso povsem upoštevala vsa zakonska določila, »odpisali« zaostale davke in razne dajatve, pa je povedal, da gre za pravilno izbiro.
Ob protestih in pripravah na vsedržavno
manifestacijo, ki bo na pobudo sindikatov CGEL, OSL in UIL v soboto, 20. junija, pa se je včeraj na daljavo vnela tudi razprava o znižanju plač zaposlenih v južnem predelu države. O tem sta govorila Franco Marini (Ljudska stranka) in Massimo Dilema (Levi demokrati). Slednji je na srečanju zadrug zagovarjed tezo, da so nizke plače vsekakor sprejemljivejše od brezposelnosti, sindikate pa je opozarjal, da morajo biti v tesnem stiku s stvarnostjo. Generalni tajnik sindikata CISL Sergio D’antoni je v odgovor na Marinijev poziv povedal, da so nižje plaCe za tiste, ki v južnem predelu dobijo prvo zaposhtev, že predvidene v območnih dogovorih. S takšno usmeritvijo pa nikakor ne soglaša predstavnik Stranke komunistične prenove Franco Giordano, Ceš da gre za krivičen in neučinkovit poseg. Generalni tajnik sindikata UIL Piero Larizza pa je mnenja, da bi bilo treba poseči na davčnem področju, podjetja, ki vlagajo na jugu, naj bi plačevala manj davkov. O dveh specifičnih vidikih pa je govoril minister za delo Tiziano Treu na srečanju z gospodinjami: zaposlovanje »part-time« se ni obneslo zaradi negativnega odnosa podjetij, strokovno izobraževanje pa je izredno drago. In še priprave na 20. junij: generalni tajnik CGIL Sergio Cofferati je izjavil, da je glavni namen manifestacije prisiliti vlado, da odkrije karte.
.SOMALIJA / NASILJE ITALIJANSKIH VOJAKOV
BRESCIA / KORUPCIJA
Kritike tudi vojaškim vrhovom
Poročilo predsednika preiskovalne komisije Ettoreja Galla
VC*IM - Predsednik Ettore Gallo je vi 6Tai predstavil javnosti zaključke 4P-	. komisije, ki preiskuje nasilna
Janja italijanskih vojakov med znano lo t1)0 v Somaliji. Gre za drugo poroci-it ..^misije, ki je že ugotovila, da so banski vojaki v nekaterih primerih samo prekoračili namene in cilje je.Slie,»a tudi sodelovali pri nasilnih Janjih na račun civilnega prebival-^rambno ministrstvo je zatem P^lo in uvedlo dveuejst disciplin-cast P0st°pkov proti Častnikom pod-rukom ter navadnim vojakom.
*U(T 0r Hriabl. da bo Gallo navedel raj) lrnena in priimke, je ostal razoCa-bi H P^dsednik pa je v svojem poroCi-a0 . jasno razumeti, da gre odgovor-jar|.1 ^a nepravilnosti in za nasilna de-Jskati tudi pri generalih. Slednji VSgj * Po mnenju komisije dovolili ali
kaz i3asivno spremljali ekcese in, kot s°ai i tu.^i nasilje, posebno na račun a skih žensk, ki so potem ta deja-it^jP^Javila lokalnemu sodstvu in tudi
lanskim preiskovalcem, ^ent-^bno ministrstvo ni hotelo koka v, lra*i besed nekdanjega predsedni-WStav*ega sodišča. Njegov glasnik je Sa D j°r dejal, da bodo pristojna tele-8lje P ,obno proučila poročilo »komi-silj,. allp« ob ugotovitvi, da so bila nadejanja osamljena in Časovno ne-
povezana. Vsi odgovorni so že ali bodo plaCali za tako početje, menijo pri ministrstvu, kjer vsekakor odklanjajo površne in neutemeljene kritike ter napade na raCun vojaške misiji v afriški državi.
Tullia Zevi, ki je Članica preiskovalne komisije, je potrdila posredne odgovornosti visokih oficirjev. Na vprašanje, zakaj je komisija zamolčala imena domnevno vpletenih generalov, je Zevi jeva odgovorila, da pri tem ne gre za kazenske odgovornosti, a kvečjemu za odgovornosti, ki zadevajo nadzorstvo nad vojaškimi enotami. Slednje je bilo očitno zelo pomanjkljivo, kar je svoj-Cas priznal tudi obrambni minister Nino Andreatta.
Gallovo poročilo je v političnih krogih doživele različne ocene. Predsednik poslancev Zelene liste Mauro Paissan je mnenja, da so ocene in obtožbe presplošne, Čeprav sam predsednik jasno namiguje na takšno ali drugačno vpletenost generalov. Včerajšnje poročilo, meni še poslanec Paissan, dokazuje, da je bila ta preiskovalna komisija še kako umestna in potrebna. Nasprotnega mnenja pa je Carlo Giova-nardi (CCD-KDC), ki je prepričan, da so bili italijanski vojaki v Somaliji žrtve grobega obrekovanja in zato se jim je treba sedaj opravičiti.
Tožilec zahteva proces za senatoija Oljke Dl Pletra
BRESCIA - Javno tožilstvo je od sodnika za predhodne preiskave zahtevalo, naj postavi na .zatožno klop senatorja Oljke Antonia Di Pietra. Obtožnica se nanaša na domnevno korupcijo, v katero naj bi bili, poleg nekdanjega sodnika, vpleteni tudi bankir Pierfrancesco Pacini Battaglia, gradbenik Antonio D’Adamo in odvetnik Giuseppe Luci-bello.
Zahtevo po procesu so podpisali tožilci Antonio Chiappani, Silvio Bonfigli in Francesco Piantoni ob privoljenju šefa tožilstva Giancarla Tarquinija. Povod za preiskavo je pred dvema letoma dal Pacini Battaglia v znanem telefonskem pogovoru, kjer je dal razumeti, da ga je takratni milanski sodnik »oskubil« za mastne denarce. Pri tem, kot so kasneje ugotovili finančni stražniki, naj bi se bankir ne nanašal direktno na Di Pietra, a na nekatere nje-
gove velike prijatelje, kot sta bila D’Adamo in Luci-bello.
»Zahteva tožilstva iz Brescie me nikakor ne preseneča in sem prepričan, da se bo tudi tokrat končalo kot v preteklosti, to se pravi, da bo sodnik za preliminarne preiskave zadevo arhiviral«, je nov zaplet komentiral senator. Več ni hotel povedati. Dal pa je razumeti, da ga trenutno bolj zanima akcija zbiranja podpisov za ljudski referendum o koreniti reformi volilne zakonodaje.
Prvo preiskavo o dogodkih, v katerih je vpleten Di Pietra, je začel tožilec Fabio Salamone, kateremu se je kasneje pridružil kolega Bonfigli. Sodnik za predhodne preiskave Anna Di Martino, ki bo spet odločala o zahtevi tožilcev, pa je vse obtožnice zavrnila. Di Pietro je prepričan, da bo isto usodo doletela tudi zadnja zahteva sodnikov iz Brescie.
NOVICE
Poslansko vprašanje o moralnem obnašanju sil Nata v Bosni
RIM - Poslanca Zelenih Paolo Cento in Gioigio Car-dion ter posalnec Levih demokratov Roberto Sciac-ca so naslovih na obrambnega ministra Andreatto vprašanje, v katerem zahtevajo pojasnila o morebitni vpletenosti kontingentov zveze Nato v umazane posle izkoriščanja maldoletnih prostitutk v Bosni, o katerih so te dni poroCah Časopisi. Po mnenju treh poslancev bi se lahko iter zakonskega osnutka o razširitvi Nata na Poljsko, Češko in Madžarsko zaradi tega vprašanja zavlekel, v pričakovanju razjasnitve dejstev.
Pred tako pomembnim glasovanjem v poslanski zbornici, kot je razširitev Nata na druge evropske države - so zapisah trije poslanci v utemeljitvi svojega vprašanja - je treba preveriti vsak možnost odgovornosti vojakov, ki sodelujejo v kontingentu Nata v državah nekdanje Jugoslavije. To tudi zato, dodajajo, da bi lahko prišli do novih oblik organizacije posegov vojaškega zavezništva, ki bi bile bolj pozorne do človekovih pravic in bolj transparentne v odnosih s civilno družbo.
Giuliano Amato morda kandidat za predsednika Evropske komisije
BRUSELJ - Nekdanji predsednik vlade in predsyednik antitrusta Giuhano Amato se ne bo izogibal morebitni kandidaturi za prihodnjega predsednika Evropske komisije, saj ga je - kot je sam izjavil - evropska tematika vedno zelo privlačila. Do prenove evropske vlade bo prišlo prihodnje leto, vendar še ni jasno, kakšen bo sistem za imenovanje kandidatov. Italija bo po vsej verjetnosti kandidarala svojega predstavnika, levosredinske sile pa bi lahko podprle prav Amata.
TRST
Četrtek, 28. maja 1998
DEŽELNE VOLITVE 1998
Kandidati se predstavljajo
Darij Brajnik (SKP)
Za Darija Brajnika je značilen odnos z glavnimi elementi: ognjem, zemljo, vodo. Doma je od Domja, kjer ima dom in vinograd. Ni mu bilo Se 15 let, ko so ga poslali za vajenca v ličarsko delavnico. Do vojaščine je delal tudi v luki, kot težak. Potem se je izučil za železarskega monterja, zaposlil se je v ške-denjski jeklarni, kjer dela Se danes s kvalifikacijo tehničnega pomočnika.
Tovarniško življenje pomeni zanj šolo življenja in odnosov z ljudmi. Tovariši ga izvolijo v delavski svet jeklarne, aktiven je v zvezi kovinarjev FIOM in deželnemu sindikatu CGIL. V domačem kraju pa se udejstvuje v KPI in prosvetnemu društvu »Fran Venturini«. Nekaj Časa je pel v zbora. Pustil ga je,
ker ni mogel redno zahajati na vaje. Pot ga je večkrat vodila drugam, na sindikalne zbore in pogajanja.
Sedaj je Darij Brajnik odbornik za osebje in socialno skrbstvo v dolinski občini.
Se nekaj je treba povedati o Brajniku. Je namreč shasten sladkovodni ribic. Lov na postrvi je zanj in ženo priljubljena dejavnost v prostem Ča-
su, kar pa mu je navdihnilo pobudo za sanacijo Glinščice in jezerc pri Ospu, za katere je prosil deželo milijardo lir. Lahko bi očistili strugo Glinščice in jezerca, ki so sedaj odlagališče mestnih smeti, in jih sprme-nili v ekološko, športno vzgojno področje, kjer bi gojili razne ribje zvrsti in omogoCih predvsem šolarjem, da se seznanijo z bogastvom narave in njenimi lepotami.
Kandidati, ki jih predstavljamo na tej shani, se potegujejo za deželni mandat v tržaškem volilnem okrožju, ki zajema ozemlje tržaške pokrajine. Izjemo predstavlja Ivo Jevnikar (SSk-Ljudska sredina za reforme), ki kandidira tako v Trstu, kot tudi v Gorici.
Boris Gombač (Severna liga)
Slovenska konzulta Severne lige je izoblikovala svoj program tako, da se je, v okviru strankinega programskega dokumenta, osredotočila na narodnostno problematiko in v njem nanizala predloge za njeno postopno reševanje. Veliko pozornost je namenila reševanju »skupne imovi-ne«, ki jo predstavljajo nepremičnine, Primorski dnevnik in Tržaška kreditna banka, kakor tudi finansiranje kulturnih, prosvetnih in športnih dejavnosti.
V tej luCi SL postavlja v ospredje ustanovitev posebne Agencije, pri predsedstvu deželne vlade, ki jo predvideva tudi njen zaščitni zakonski osnutek, kateri naj bi bila poverjena naloga, da skrbi za manjšinsko imovino in za finansiranje njenih dejavnosti. Poleg tega postavlja Severna liga zahtevo, da se ustanovi, ravno tako pri predsedstvu deželne vlade Narodni sosvet, ki bo imel pravico veta, ko bo šlo za
manjšinsko problematiko.
V boju proti brezposelnosti in na podlagi naravnih načel, ki jih brani SL bom zagovarjal in branil stališča, da imajo domačini prednost pri zaposlovanju v javnih uradih vseh vrst in stopenj.
Podpisani se bo zavzel na podlagi programa, ki ga je izdelala za SL njena slovenska konzulta, izrecno za slovensko narodno skupnost:
1) Skrb za Čimprejšnjo vidljivost slovenskih
deželnih televizijskih oddaj vzdolž celotnega obmejnega pasu, kar pomeni, da se v Ligi ogrevamo predvsem za ojaCevanje slovenske zamejske televizijske hiše. V tej luči je jasno zaobjeto izboljšanje in poglobitev sodelovanja z RTV Slovenijo.
2)	Vsak izvoljeni slovenski predstavnik bi se izneveril svojim volilcem, Ce ne bi imel posluha za ohranitev in obogatitev naravnih bogastev, ki jih predstavljajo okolje in prisotnost slovenskega Človeka. V tem duhu je treba prisluhniti zahtevam vseh tistih organizacij in odborov, ki se že desetletja borijo za priznanje njihove vloge pri upravljanju teritorija.
3)	Seveda zavzema skrb za šolo prvo mesto na lestvici. To mora biti jasno vsem. Ce izvoljen, bom storil vse, da bomo v videmski pokrajini odprli, tam kjer bo povpraševanje, javne šole s slovenskim učnim jezikom.
Ivo Jevnikar
(SSk)


Slovenska skupnost je bila zastopana v deželnem svetu vse od prvih volitev leta 1964 do leta 1993, ko je zaradi novega volilnega zakona, kljub povečanju številu glasov, izpadla iz deželnega sveta. Zaradi krivične volilne zakonodaje, ki uvaja pragove, večinski sistem in podobno, a ne jamči narodnim manjšinam prisotnosti v izvoljenih telesih, kot to velja v Sloveniji in drugih sodobnih, do manjšin spoštljivih ureditvah, se je pred petimi leti okoli 10.000 zavednih Slovencev znašlo brez zastopnika v deželnem svetu.
Prepričan sem, da je to bilo škodljivo ne le za SSk in njene somišljenike, temveč za vso manjšino, za našo skupno prizadevanje za dejansko enakopravnost in razvoj.
Zato je treba tokrat nujno okrepiti slovensko zastopstvo. Prihodnja leta bodo odločilna za reformo deželne avtonomije in sploh države,
a tudi volilne zakonodaje in upravne ureditve FJK, saj nam nekateri vsiljujejo zamisli o "metropolitanskem Trstu" in razkosavanju go-riške pokrajine. Odločilna bodo za globalni zaščitni zakon in pravice našega jezika, za povezovanje s Slovenijo v okviru njene evropske integracije, za spopadanje s težkimi vprašanji zaposlovanja, enakopravnih in plodnih izmenjav med tu živečima narodoma, varstva okolja, reforme šolstva, zdravstva, prevozov.
Delati bo treba tudi za odločne premike v zvezi z uresničevanjem zakona o razvoju Krasa, za soudeležbo lastnikov in jusarjev pri odločitvah o našem teritoriju. Potem ko nismo uspeli z zahtevo po zajamčenem zastopstvu in je bil zavrnjen predlog, da bi Oljka predstavila skupno deželno listo, je vodstvu SSk uspelo doseči dogovor o enakopravnem sodelovanju v koaliciji "Ljudska sredina za reforme", ki sloni na dobrem po-gramskem sporazumu in nudi najvecje možnosti za izvolitev slovenskega kandidata. Tako v tržaškem kot v goriškem okrožju so Cisto realne možnosti za mojo izvolitev, saj je dovolj pregledati volilne izide zanjih let Edini pogoj je, da gredo naši ljudje na volišča in da glasujejo preudarno. Ce želijo izvoliti slovenskega zastopnika, morajo zapisati tudi preferenčni glas. Drugače je njihov glas le polovičen. Skupaj moramo uspeti!
GOSPODARSTVO / DELAVSKI PROTEST SE NADALJUJE
Tovarna Sitip še zasedena Danes srečanje na občini
Uslužbenci vztrajno zahtevajo prodajo obrata
Tekstilna tovarna Sitip je bila tudi včeraj zasedena. Uslužbenci so prekinili delo in niso dovolili, da bi kaj izšlo iz tovarne. Porazdelili so se v skupine, ki dan in noc nadzorujejo odhode iz obrata. S tem so tako rekoC »prehiteli« lastnika, ki je po njihovem mnenju nameraval postopoma »izprazniti« tovarno v industrijski coni v Osapski dolini.
Termin »izprazniti« ni iz trte izvit. Po odslovitvi 150 delavcev, ki so zaposleni v predilnici, bi - v roku nekaj mesecev - podobna usoda dočakala tudi preostalih 140 delavcev iz tkalnice. Obrat bi lastnik, grupa Pezzoli iz Bergama, zaprla, vse naprave pa bi prenesla v novo tovarno, ki jo namerava zgraditi v Lombardiji. Odslovitev prve skupine delavcev je torej - tako so prepričani sindikalni predstavniki - le začetek konca tržaške tovarne Sitip. Zasedba je torej izredni ukrep delavstva, da bi preprečilo namero lastništva in ohranilo svoja delovna mesta.
Uslužbenci so že v torek, prvi dan zasedbe, pozvali krajevne oblasti, naj posežejo. Poziv je naletel na pozornost tržaških inštitucij. Tako so se včeraj sindikalni predstavniki tekstilcev srečali s tržaškim prefektom Michelejem De Feisoip. Prefekt jih je seznanil, da je že govorils pooblaščenima upraviteljema podjetja Sitip iz Bergama Coffettijem in Pezzolijem, ki naj bi mu prikazala dokaj črno sliko o položaju tržaškega obrata. Lansko leto naj bi končal poslovanje s 14 milijardami primanjkljaja, zaradi Cesar ni bil sposoben plačati dveh najveCjih dobaviteljev surovin. Slednja, podetji Sunfil in NK, naj bi pisala lastniku tovarne, da bosta dobavljala prejo še do 30. junija, nakar bosta prekinila dobavo. Lastništvo je takoj obvestilo zastopnika tovarne Maria Cappellija, da bo 1. julija zaprlo predilnico in odpustilo 150 zaposlenih. Grupa Pezzoli naj bi »upravičila« svoj ukrep tudi s dejstvom, da je bila stopnja ab-
sentizma v tržaški tovarni preteki0 leto zelo visoka.
Sindikalni predstavniki ob taki izjavi zaprepašCeni, je sam Cappelli obvestil, da s° lanl znižali število odsotnosti v tovarn1' Prefekt je vsekakor zagotovil, da se bo pozanimal tudi glede te spori1® točke in pozval delavstvo, naj prihodnjih dneh ne poostri svojeg3 protesta. Verjetno je mislil na ces ne blokade, ki jih je že za vceral »napovedal« II Piccolo, a jih ni1,1 lo, »ker bi se takega protesta p0^ služili le v res najbolj nujnem Prl mera,« kot je povedal sindikat predstavnik tekstilcev CGIL Član dioCrippa.
danes in jutri bo govor o kriy tovarni Sitip na tržaški občini, ju na deželi. Danes bo sprejel dela ske predstavnike Zupan Illy, ki)® zadnjem mesecu že kontaktiral š vilne tukajšnje podjetnike za mor® bitni odkup tekstilne tovarne. To J navsezadnje edina možnost za ° ranitev obrata in delovnih mest.
so
saj j*
VOLILNA KRONIKA
Jutri na Borznem trgu tajnik SKP Bertinotti
Jutri pride v Furlanijo-Julijsko krajino vsedržavni tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti, ki bo ob 18.uri govoril v Vidmu, ob 20.uri pa na tržaškem Borznem trgu. Pred Bertinottijem bodo spregovorih kandidati za deželni svet Giorgio Canciani, Bruna Zorzini Spetič in Jacopo Venier. Volilni shod SKP bo potekal pod geslom »Premagati desnico za pravo pohticno alternativo v FJK«. Pred volilnim shodom (približno ob IS.uri) bo koncert glasbene skupine »Blues etcetera«. SKP napoveduje za danes naslednje shode: od 10. do 12.ure v Rojanu (Trg tra i Rivi), od 10. do 12.ure v Skednju (Ul.Sončim) ter od 16. do 19.ure v Ul.Dante.
Budin drevi na shodu v nabrežinski knjižnici
Nosilec kandidatne liste Levih demokratov Miloš Budin je mnenja, da so nedeljske delne upravne volitve v resnici utrdile bipolarizem in željo volilcev po večinskih koalicijah. Levi demokrati predlagajo volilcem FJK levosredinsko koalicijo Oljke kot izhodiščno podlago za stabilno deželno upravo.
Budin je sinoči v konferenčni dvorani železniške postaje sodeloval na okrogli mizi o posebnosti FJK ter o vlogi Trsta in pokrajine v sklopu enotne dežele. Podpredsednik deželnega sveta bo ob 20.uri sodeloval na predvolilni pobudi Levih demokratov v nabrežinski knjižnici na temo: Deželni svet, odobreni zakoni in načrti.
Levi demokrati bodo imeli danes naslednje volilne shode: Brano Zvedi med 9.30 in 12.uro v Ul.Pascoli (veleblagovnica Despar), Antonella Brecel med 17. in 19.uro na Trgu Repubblica ter Giovanna Pacco med 9. in 11. uro v Miljah (Trg Repubblica). Budin in Zvedi se bosta eh ig.uri' na sedežu v Ul.S.Spiridione 7 srečala s elani mestnih sekcij LD.
Pobude Zelene liste
Nosilec kandidatne liste zelenih Paolo Ghersina bo danes ob lO.uri govoril na Trgu Sv.Jakoba ter ob 17.uri pa na Trgu Rosmini. Zelena Usta bo med 9. in 13.uro delila volilne letake in volilno gradivo na Tigu Stare mitnice in od 16. do 19.ure v Ul.Carducci. Ob 21.uri bo na sedežu kulturnega društva »Tra cielo e tena« (Ul.Geppa 2-tretje nadstropje) razprava o alternativni medicini in nekonvencionalnem cepljenju. Poleg Ghersine bodo govorih Alessandro Carbone, Rino Cortigiano in VValter Pansini.
Spetičeva: ženske izginjajo iz uprav
Kandidatka SKP za deželni svet Bruna Zorzini Spetič je v nedeljskih volilnih izidih zabeležila predvsem izginotje žensk. Novi volilni sistemi, ki osredotočajo pozornost samo na županske in predsedniške kandidate, dejansko diskriminhajo družbeno šibkejše sloje, kot so ženske ah manjšine. Na nedeljskih volitvah je bilo izvoljenih malo žensk in podobna nevarnost obstaja tudi pri nas, je dodala Spetičeva. Zato je pomembno, da ženske volilke izkoristijo preferenčni glas in z njim zaščitijo svoje interese. Kajti Dežela s svojimi izbirami moCno vpliva na kakovost življenja in storitev.
Vsako krčenje je doslej padalo na ramena žensk, ki so mo-
rale - poleg svojega dela - skrbeti za otroke, ostarele in bo nike. Gre za hvalevredno izkazovanje človeške solidarnosti, pri katerem bi jim morale javne oblasti nuditi ustrezno pomoč in dosegljive zdravstvene in skrbstvene strukture-
Volitve na Internetu
Nekatere shanke in kandidati se v volilni kampanji p° služujejo tudi sodobnih elektronskih medijev, kot sta J# temet in elektronska pošta. Deželna Stranka komunisti ^ ne prenove je na Internetu navzoča na naslednjem na^ slovu: www.udineweb.com/rifondazione. Naslov vse državnega vodstva SKP pa je www.rifondazione.it (v z majhnimi črkami). Svoj elektronski naslov ima tu kandidat Levih demokratov Bruno Zvech in src http://www.newtech.it/zvech.
SSk podpira priziv agrarnih skupnosti
Slovenska skupnost podpira priziv na predsednika re, publike, ki so ga vložiti predstavniki Agrarne skupno jusov srenj, Koordinacija odborov za loCeno upravi) J jusarskega premoženja in Združenje zasebnih kra , lastnikov v zvezi s perimetracijo Kraškega parka, zadeva tržaško občino. To jepoudaril kandidat SS koalicijski tisti Ljudske sredine za reforme Ivo Jevnikari »Naša občinska svetovalca Berdon in MoCnik«, je Jevnikar, »sta zagovarjala stališča jusarjev in lastim1 .’ saj nista glasovala za sklep, ki je določil zemljišča, U bi sodila v park. Vprašanje pa je širše narave, saj za tudi vlogo posameznih in skupinskih lastnikov ter J sarjev pri odločanju o parku in pri njego
prihodnjem upravljanju«.	ra6 za-
SSk je že med razpravo o deželnem zakonu o parkm^. man opozarjala na nujnost vključitve zastopnikov s ^ in lastnikov v organe, ki se bodo ukvarjati s parkom-prav ni bila zastopana v deželnem svetu, je predložila nekaj možnih popravkov. Teh pa gla strank ni podprla, je dejal še Jevnikar. Dejansko so ^ ene proti, ker jih moti vidnejša vloga slovenskih tj11 teritoriju, drugi pa zato, ker se še niso rešiti vseh P . sodkov glede zasebne lastnine, pa Čeprav gre v te ^ mera za naše male posestnike. V prihodnjem dež® svetu bo treba zakon o parkih temeljito predelati.
Ghersina odgovarja zastopnikom srenj
POKRAJINA / PREDSTAVITEV
Že letos center proti nasilju nad ženskami
Sodelujejo tudi Občine in Zdravstveno podjetje
Od prvega decembra bo do konca leta 2.000 v Trstu deloval center za ženske, žrtve fizičnega in Psihičnega nasilja. Pomembno novost so predstavili včeraj na Pokraji-fli. programski sporazum Pa so podpisali predstavniki Pokrajine, tržaške in °koliskih Občin ter Zdravstvenega podjetja.
Gre za eksperimentalni center proti nasilju, ki ga bodo odprli v Ul. della Tornace. Pobuda izhaja iz resolucije, vložene maja lani v pokrajinskem sve-bi, ozira pa se na deželni zakon 23/90, kjer je govor 0 finansiranju »pozitivnih« načrtov v korist žensk.
Predsednik Pokrajine Icenzo Codarin je podCr-sodelovanje vseh krajevnih ustanov, kot tubi soglasnost vseh poli-npnih komponent, odbornik Manfredi Poilucci pa )e spregovoril o novi iniciativi. Poudaril je po-jnembnost pristopa vseh kibcin, od Dežele pa si Pričakuje pristojno finan-®lranje (150 milijonov lir z deželne komisije za enake možnosti).
. Za prostore sedeža p6ntra proti nasilju v ul. °rnace bo poskrbela , °krajina, ki bo tudi usk-ajevala odnose med bčinami in Zdravstve-lrn podjetjem ter obe-em kontrolirala, da bo se pravočasno steklo. Za /bprtje centra, osebje, no-,anjo opremo itd. so za-^°ižene Občine, medtem ■ 0 bo Zdravstveno pod-6 )e nudilo psihološko in , nravnisko nego. Center 0 nudil tudi pravniško Pnrtioc, za kateri koli dru-|rC®n problem pa bodo
b*i ženske usmerjati in
dobiti prave rešitve. Kot nam je povedal pokrajinski svetovalec Denis Vi-sioli, je iz finančnih razlogov na žalost trenutno propadla zamisel »zaščitenega bivališča«, kamor bi se lahko zatekle osebe v težavah.
Na srečanju so vsi prisotni izpostavili važnost te pobude in se je razveselili, saj gre med drugim za »veliko zmago žensk« in za znak omike. Za dokončni peCat je treba počakati na prispevek Dežele in na sporazum z raznimi ženskimi organizacijami, center pa predstavlja le začetek nudenja pomoči ženskam, za kar bo treba organizirati mrežo na vsedržavni ravni. Center bosta skupno vodile ženska organizacija »Skupina za preučevanje nasilja nad ženskami« in skupina operaterk GOA.
Programski sporazum so podpisali predsednik Pokrajine Renzo Codarin, glavni direktor Zdravstvenega podjetja Franco Rotelli, odborni-
ca Maria Teresa Bassa Poropat za tržaško Občino, odbornica Giuliana Zagabria za Občino De-vin-Nabrežina, dolinski podžupan Aldo Ste-
fančič, zgoniški podžupan Rado Milic, milj-ski župan Roberto Di-piazza in župan Repenta-bra Aleksij Križman.
Aljoša Gašperlin
KMEČKA ZVEZA / ZARADI PREDSINOCNJEGA POŽARA
Škoda velika, a ne nepopravljiva
Nocoj se bo zbral glavni svet - Medtem vodstvo prejema številne izraze solidarnosti
Na sedežu Kmečke zveze v Ul. Cice-rone 8 v Trstu so včeraj ugotavljali škodo, ki jo je predsinoCnjim na njem prizadel požar, ter sprejeli prve ukrepe, da bi omogočili kolikor toliko redno delovanje organizacije v sicer nujno zasilnih razmerah. Predsednik Alojz Debeliš je za nocoj ob 20.30 sklical izredno sejo glavnega sveta, da bi se v vodstvu temeljiteje pogovorili o ukrepih za odpravljanje posledic požara, ki sicer k sreči niso nepopravljive, so pa gotovo hude, mogoče hujše, kot je prvi hip kazalo.
Kot smo pisali že včeraj, so plameni izbruhnili v pisarni uradnice Silvane Petaros in jo povsem uničili. V njih je zgorela pretežno upravna dokumentacija, od delavskih knjižic uslužbencev do plačilnih knjig. Dokumentacija članstva se je vsa rešila, saj so jo hranili v drugih prostorih, ki so sicer bili poškodovani od dima, vendar ne na resnejši naCin. Celotna škoda je vsekakor velika, saj bo znašala od 100 do 150 milijonov lir. Ni izključeno, da jo bo morala Kmečka zveza kriti sama, saj ni gotovo,
da so bili poškodovani prostori zavarovani proti požaru. »Ko smo se pred dvema letoma vselili v nove prostore, so nam povedali, da je za zavarovanje poskrbel lastnik,« nam je dejal tajnik Edi Bukavec. »Zdaj pa smo zvedeli, da zavarovalnica izraža dvome o možnosti kritja škode,« je pristavil. Pristavimo naj, da je lastnik prostorov družba Dom.
Kar zadeva vzroke požara, nam je Bukovec dejal, da bodo danes prejeli uradni zapisnik gasilcev, ki pa so od vsega začetka dejali, da bo zadevi težko priti povsem do dna. Možno je, da je požar zanetil kratki stik pri telefaksu, možno pa je tudi, da je eksplodiral ekran računalnika, kar je sicer redek dogodek. Ta druga možnost bi lažje pojasnila, kako to, da so se plameni tako hitro razširili, saj je Bukavec zapustil prostore okrog 17.20, že deset minut pozneje pa so plamene zapazili z ulice.
Omenimo naj, da so na Kmečki zvezi ves včerajšnji dan prejemali izraze solidarnosti od elanov, prijateljev, kakor tudi od predstavnikov raznih slovenskih in italijanskih organizacij ter ustanov.
PODELITEV BRALNIH ZNAČK
Radostno v Dijaškem domu
Otroke svetoivanskega ravnateljstva nagradila pesnik Košuta inslikar Palčič
r ACT / TEŽAVE POTNIKOV
Danes osemurna stavka avtobusov
Danes bodo na Tržaškem stavkali uslužbenci Konzorcijskega podjetja za prevoze (ACT). Zaradi tega mestni in primestni avtobusi predvidoma ne bodo vozili ah bodo vozili neredno od 9. do 13. ure ter od 17.30 do 21.30.
Stavko so oklicali zvezni in avtonomni sindikati javnih prevoznikov FILT-CGIL, FIT-CI-SL, UILTRASPORTI, FAISA-CISAL IN UGL-RdB. Kot beremo v njihovem tiskovnem sporočilu, je bila stavka oklicana v znak protesta proti vodstvu podjetja, ki naj
ne bi hotelo dosledno izvajati podpisanih dogovorov. Posebno je omenjen predsednik Giaco-mo Bormso, ki naj bi na 5 mesecev trajajočih pogajanjih pokazal izredno togost Tako naj ne bi hotel pristati na izplačilo 120 tisoC lir poviška na uslužbenca, kot je izrecno predvideno v dogovora z dne 19. februraja letos. Sindikati so že enkrat odložili stavko v upanju, da bo prišlo do sporazumne rešitve, toda Bor-ruso naj bi na zadnjem srečanju z dne 25. t.m. nerazumljivo vztrajal na svojih stališčih.
^GLINŠČICA / IZLET 180 ITALIJANSKIH OTROK
Srečanje z županom Pangercem
Organizator izleta otrok lih 15. okrožja je Cammina Trieste
mm i
sprei dolini GlinšCine se je vCeraj lijajj Pdilo 180 otrok, ki obiskujejo ita-ll Ae vrtce in osnovne šole tržaških let je '' T okrožja. Množični otroški iz-Tfje organiziralo združenje Cammina okop p- ki si prizadeva za zaščito U<;stn ln 2a uveljavitev pravic pešcev v Sodil0em Prometu. V program izleta je hon, Judi srecanie z dolinskim žiraa-
je dolinski Zupan s preprostimi besedami obrazložil pomen zaščite naravnega okolja in jih opomnil na spoštljiv odnos do narave. Za prijazen sprejem se je županu zahvalil predsednik združenja Cammina Trieste Tremul, ki je tudi govoril o dodatni, že načrtovani, ureditvi Glinščice. S kratkim glasbenim programom, zaigrali so na flavte, so se gostitelju zahvalili tudi otroci, katerim so ob zaključku srečanja razdelili liCne zgibanke doline Glinščice.
Sto otrok osnovnih šol svetoivanskega ravnateljstva (Milčinski, Zupančič, Bazoviški junaki, Finžgar) se je zbralo v Slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela ob p o deli ti vi priznanj za bralno značko.
Najprej so po razredih reševali naloge v zvezi s prebranimi knjigami, nakar so predstavili kra-
tek lepo pripravljen program, ki je obsegal petje, plese in recitacije. Ob zaključku sta jim pesnik Miroslav Košuta in slikar Klavdij PalciC podelila zaželjena priznanja.
Po kosilu, ki jim ga je ponudil Dijaški dom, so se še skupaj razvedrili in igrali na dvorišču doma v senci platan.
Osrednji tržaški trg pred županstvom se bo letos že petič spremenil v knjižni sejem, ki so ga tokrat naslovili Od Gutenberga do laserja. Glavna organizatorja sta občinsko odborištvo za kulturo in Trgovinska zbornica, z njima pa so pri organizaciji sodelovali še (predvsem) mestna knjižnica »Hortis«, podjetji Carta&grafica in Aries in center za mladinsko literaturo »Alberti«, pobudo pa so finančno podprli Sklad CRTrieste, INSIEL, Zadružna kraška banka, Banco Ambrosiano Veneto in drugi.
Knjižni trg, ki se ga udeležujejo krajevne knjigarne in založbe, bodo odprli v Četrtek, 4., zaprli pa v nedeljo, 14. junija. Tudi letos bo slovenske knjige dala na ogled in prodaj Tržaška knjigarna, ki bo tudi tvorno sodelovala na dnevu slovenske ustvarjalnosti v soboto, 13. junija. Ob tej priložnosti bodo predstavili razne knjige, na sporedu pa je tudi okrogla miza s slovenskimi tržaškimi avtorji. Ze prej (6. junija) pa bo zaživela gledališka Balerina, balerina.
NOVICE
Predavanje o prehrani
»Zdrava prehrana za boljše življenje« - to je naslov pobude Občine Devin-Nabrežina v sodelovanju z Zdravstvenim okrajem za kraški predel. Srečanje ima predvsem namen, da utrdi odnos med občani in krajevnimi službami, in bo potekalo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini jutri, 29. maja, ob 20. uri. Poleg odgovorne za Zdravstveni okraj dr. Paole Del Col bodo sodelovah družinski zdranviki, župan Marino Vocci ter odbornica za zdravstvo in skrbstvo Mariza Skerk.
Vozniku zaplenili meso in škampe
Pred dnevi so finančni stražniki med rutinskim pregledom avtomobila v njem odkrili večjo količino mesa, škampov in posebnih pečic za njihovo peko. Slo je za nezakonito uvoženo blago, zaradi česar so ga zaplenili.
Blago se je nahajalo v mercedesu, ki ga je upravljal italijanski državljan doma iz Vicenze. Njegovega imena niso objavili. Kot je sam povedal, je meso, škampe in pečice kupil na Hrvaškem, na mejnem prehodu pa jih ni prijavil. Finančni stražniki so dali škampe uničiti v upepeljevalniku, zaplenjeno meso so izroCih tržaškemu občinskemu pesjaku, pečice pa so za zdaj obdržah v kasarni.
Žerjav prerezal žice
Včeraj zjutraj je v Ul. Orlandini na Pončani v Trstu prišlo do nenavadnega incidenta. Premični žerjav je med nerodnim manevrom prerezal električne in telefonske vode. Na kraj incidenta so takoj prišli gasilci, ki pa niso imeli posebnega dela. Škodo so v nekaj urah popravili delavci občinskega podjetja ACEGA in telefonske družbe Telecom.
Četrtek, 28. maja 1998
TRST
V NABREŽINSKI KNJIŽNICI
Večer o biološkem obdelovanju zemlje
O tem je predavala dr. Pierina De Monte
Torkovo srečanje v Nabrežini v okviru občinskega načrta za gospodarsko spodbujanje devinsko-nabrežinskega območja je bilo posvečeno biološkemu in biodi-namiCnemu kmetijstvu. Osrednji predavatelj veCera je bila dr. Pierina De Monte, ki je govorila o postopkih pridelovanja biološko neoporečnih kmetijskih proizvodov in o pogojih za potrjevanje njihove kakovosti.
»Biološko kmetijstvo pomeni obdelovati zemljo in vzrejati živino z naravnimi metodami, ki jih je človek v bistvu že
uporabljal do prejšnjega stoletja«, je dejala De Montejeva, ki je v nadaljevanju podrobno razčlenila seznam dovoljenih škropil in sredstev za boj proti raznim rastlinskim parasitom in boleznim ter dovoljenih gnojil in sistemov nein-tenzivnega vzrejanja živali.
Biološko kmetijstvo je
po De Montejevih besedah in stvarnih podatkih' v bistvu kmetijstvo prihodnosti, saj je zamišljeno v skladu z naravo, njenimi ritmi in zakonitostmi. V tem smislu je leta‘91 stopila v veljavo zakonodaja evropske skupnosti, ki točno opredeljuje biološko kmetijstvo in pogoje za dokazovanje in potrjevanje kakovosti biološko neoporečnih pridelkov.
Glavna načela biološkega kmetijstva slonijo na sistemu kolobarjenja, to je izmeničnega pridelovanja različnih poljskih pridelkov. Biološki kme-
tovalci se za gnojenje zemlje poslužujejo izključno naravnih gnojil (predvsem hlevskega gnoja) in podoranja, to je sejenja določenih rastlin izključno v funkciji povečanja rodovitnosti zemlje. Boj proti raznim rastlinskim škodljivcem in boleznim sloni na izbiri odpornejših zvrsti in kolobarjenja ter z labora-
torijskim vzrejanjem novih in učinkovitejših »sovražnikov« za vsakega škodljivca in bolezen posebej.
Nekoliko bolj zapleten je postopek za priznanje oz. potrjevanje biološke kakovosti. Italijansko ministrstvo za kmetijstvo je poverilo kontrolno službo osmim vsedržavnim privatnim kontrolnim organizacijam, ki izpolnjujejo strogo nakazane evropske pogoje - edino Bocenska avtonomna pokrajina se poslužuje nemške državne kontrolne službe. Postopek za spremembo običajnih kmečkih zemljišč v biološko neoporečna traja v glavnem tri leta. Ne ravno zanemarljive stroške za kontrolno službo krije sam kmetovalec, vendar lahko le-ta raCuna na prav tako nezanemarljive finančne prispevke in ugodnosti, ki jih predvidevata deželni zakon 32/95 in evropski pravilnik.
Občinski seminar o biološkem kmetijstvu se bo nadaljeval v naslednjih tednih, saj so predvidena še tri srečanja, ki se bodo osredotočala predvsem na sistemih pridelovanja biološkega vina. O biološkem vinu pa bo govor tudi na tehničnem seminarju, ki se bo na pobudo deželne ustanove Er-sa in združenja bioloških kmetovalcev Aprobio odvijala jutri, z začetkom ob 9. uri v prostorih Enoteke na Trgu 24. maja v Krminu. (gb)
V OKVIRU ROMANJA FATIMSKE MATERE BOŽJE
Srečanje za ostarele in bolnike
Pri maši so s petjem sodelovali tudi prvoobhajanci z družinami
V okviru celomesečnega romanja kipa fatimske Matere Božje je bilo včeraj ob 16. uri v openski cerkvi sv. Jerneja srečanje za ostarele in bolnike. Svete mase, ki jo je daroval openski župnik in dekan Zvone Strubelj, ob navzočnosti g. Franca PohajaCa in g. Franca Zlobca se je udeležilo veliko število bolnih in ostarelih iz vse Tržaške. Pri masi so s petjem sodelovali tudi letošnji prvoobhajanci z družinami. Pri nabito polni cerkvi so ob Marijinem kipu doživljali lepoto bogoslužja in zavetje pri Materi Božji tako bolniki in ostareli, kot njihovi svojci, Id so jih pospremili na srečanje. Lepo vreme je vem dopustilo tudi nepozabne trenutke družabnosti za cerkvijo, kjer so ob glasu harmonike poklepetali, skupaj zapeli in zaužili dobrote, ki so jih za to srečanje pripravile gospe openske župnijske skupnosti. Družabnosti kar ni hotelo biti konec, kar dokazuje, da je takih srečanj premalo. Letošnje srečanje za bolne in ostarele bo Mariji mmariri bo vsem udeležencem zagotovo vir lepih spominov in novega zagona pri premagovanju
težav, bolezni in osamljeno- do za večjo pozornost do naj-sti. Vsem, Id so jim pomagali bolj trpečih in preizkušenih pa bo ta dogodek v spodbu-	elanov naše družbe.
Gostovanje LPZ Doberdob
V soboto, 23. maja se je LPZ Doberdob odzval povabilu vaške skupnosti Ivanji Grad in gostoval v tem kraju. Prijetni veCer je potekal v res lepem kulturnem domu, ki so ga skupaj zgradili vaščani Ivanjega Grada ter bližnje vasi Zagraj.
VeCer v polno nabiti dvorani je o tvoril LPZ Doberdob, ki je zapel nekaj lovskih skladb. Nato je pozdravil elan vaške skupnosti Ivanji Grad. Slednji je orisal, kako So vaščani dveh sosednjih vasi z udarniškim delom zgradili lepo stavbo, v kateri se že deset let vršijo razne prireditve. Poudaril je, da so v kulturnem domu pogoste tudi zabave za mladino, tako da ostaja v vasi in ne išCe družabnosti v zunanjih krogih. Predsdnik LPZ Doberdob dr. Stanko Budin je nato spregovoril, nekaj besed o delovnaju lovcev. Njihova naloga je, da spoštujejo naravo in njene lepote; da skrbijo za to, da bi ostala narava s svojimi bogastvi neokrnjena in da bi bilo razmerje med floro in favno, ki v tem okolju živi, uravnovešeno. Budin je razložil in opisal tudi diapozitive o kraški naravi, ki jih je predvajal lovec Zvezdan Doljak.
VeCer se je nadaljeval s pesmijo LPZ Doberdob, ki je pod vodstvom Janka Simonete navdušil navzoče. Kulturni program se je zaključil z mladimi domačimi harmonikarji, ki so pri publiki želi dolg aplavz. Sledila je še tradicionalna zakuska ob kozarčku dobre kapljice.
Oglasila se je tudi harmonika Lojzeta Furlana, ki je ob lepem petju in veselem razpoloženju odmevala še pozno v noC. Se enkrat se je izkazalo, da so taka večeri na lovsko tematiko izredno zanimivi in pomembni, saj približajo ljudem življenje v naravi in seznanijo širšo publiko z dejanskim delovanjem lovcev. (BiS)
TEKMOVANJE GODB
Pomemben uspeh proseške godbe
Prvo mesto na tekmovanju v Bertiolu
V Bertiolu, tipičnem kmeCko-obrtnem naselju v neposredni bližini znane Ville Manin v Passa-rianu, kjer je Napoleon leta 1797 podpisal z Avstrijo mirovno pogodbo, ki je označila konec Beneške republike, je bilo v soboto in nedeljo 3. deželno tekmovanje godb, ki sta ga priredila občinska uprava Bertiolo in domaCi pihalni orkester »Le Prime Lus 1812«, pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije - Julijske krajine, videmske Pokrajine in deželnega združenja godb ANBIMA.
Kot že pri prejšnjih dveh izvedbah (drugo oz. prvo mesto), se je tudi letošnjega tekmovanja udeležilo Godbeno društvo Prosek, ki je doseglo izreden uspeh, v skupini »B« je osvojilo prvo mesto z 926 točkami na tisoč možnih. Za tekmovanje se je prijavilo 17 godb, ki so jih porazdelili v tri skupine. V »A« skupini so bile le tri godbe, osem jih je bilo v »B« skupini, šest pa v posebni »pridelitveni« skupini. Nastop posameznih godb, ki so se zvrstile na odru zelo akustičnega občinskega Avditorija v Bertiolu je ocenjevala strokovna žirija, ki jo je sestavljalo pet priznanih profesorjev, Ambrogio De Palma, Graziano Ce-ster, Neldo Lodi, Nicola Micheletti in Emiliano Gusperti. Vsaka godba je poleg obvezne skladbe zaigrala po svoji izbiri en motiv za ogrevanje in uigranost, nato še eno ali dve skadbi po kakovostni skupini.
Pod vodstvom Aljoše Starca so proseški godbeniki nastopili v nedeljo popoldne. Za uigranost in ogrevanje so brezhibno in v zelo dognanem tempu podali Struclovo koračnico v modernem stilu »Show mušic št. 1«. Pri obvezni skladbi »Southvvinds«, katero je avtor Douglas Court tako napisal, da je hitro opazen izstop vsakega posameznega inštrumenta, so godbeniki zelo zbrano sledili dirigentu in razen verjetno začetne treme zelo dobro izpeljali nalogo do konca. Kot tretje pa so godbeniki izvajali zahtevno Adamičevo
»Zgodbico v štirih delih«, skladbo v štirih lepo povezanih delih, ki prikazuje zgodbo zaljubljenega človeka s ponavljajočim se ljudskim motivom »Al me boš še rada imela«. Po začetnem mogočnem prepletu instrumentov, ko stalno spreminja ritem, se klasična moderna originalna skladba konca s hitrim in mogočnim tempom. Godba je tudi to skladbo zaigrala res odlično, in dobila zardi tega tudi laskave pohvale s strani nekaterih članov žirije, ki so priporočili proseškim godbenikom, naj bi prihodnjič nastopili v »A« kategoriji.
Nagrajevanje v nabito polni dvorani je bilo šele v večernih urah, ko je nastopajoče pozdravil župan občine Bertiolo Luigi L ant, podpredsednik videmske pokrajine Mario Banelli in predsednik deželnega združenja godb ANBIMA Giovanni Melchior. Nastopajoče godbe pa so spremljali tudi občinski upravitelji. Iz Trsta, ki sta ga poleg proseške zastopali še dve godbi, občinska »Gentilli - Tot-ti« in Arcobaleno, ter iz Milj, od koder je prišla »Filarmonica S. Barbara« od Korošcev, pa ni bilo nikogar.
Pred razglasitvijo je elan komisije dejal, da so letos z veseljem ugotavljali pomladitev posameznih godb in poudaril, da so nekatere lepo napredovale. Ko pa je omenil, da je žirija ocenila zelo strogo in natančno, je naš pogled šel na mlade proseške godbenike, ki so zaskrbljeni, vendar z žarečimi oCmi pričakali konCni izid. Veselje in zadovoljstvo se je stopnjevalo, ko je simpatični napovedovalec Loris Castenetto, pred proseško, povabil na oder sedem godb. Prva nagrada je namreč šla Godbenemu društvu Prosek, ki si je nad drugouvrščeno godbo zagotovilo kar 123 točk prednosti. Lep in pomemben uspeh so naši godbeniki praznovali na bližnjem agri-turisticnem obratu, kjer so se ob veselem razpoloženju že pogovarjali o bodočih nastopih, kar
dokazuje vitalnost tega pihalnega orkestra, ki je prav v soboto 23. maja praznoval 94-letnico ustanovitve. Ob dvojnem slavju Čestitamo.
Lestvica B skupine: 1. Godbeno društvo Prosek 926 točk, Godba »Stella Maris« Marano 803, 3. Godba »A. Casaretto« Vi-varo (PN) 703, 4. »Filarmonica S. Barbara« Milje 647, 5. Godbeno društvo »C. Borgna« Madrisio di Fagagna 637, 6. Občinska godba »G. Rossini« Castions di Strada 632, Godbeno društvo »Arcobaleno« (TS) 524, Občinska godba »Gentilli - Tot-ti« (TS) 519.
Bruno Rupel
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
28.	maja 1998
GERMAN
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.21 - Luna vzide ob 8.01 in zatone ob 23.16
Jutri, PETEK,
29.	maja 1998
MAKS
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1005 mb narašča, brezvetrje, vlaga 69-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodila se je Martina Scialla.
Umrli so: 68-letni Luigi NOvaresi, 87-letna Cecilia Milazzi, 84-letni Carlo Košuta, 18-letni Daniel Cocevari, 66-letni Igino Nesich, 72-letni Antonio Segulin, 74-letna Fulvia Avian, 64-letni Alfredo Mortl, 89-letna Gemma Legovic, 77-letna Luigia Gherdina, 83-letni Silvestre Sossi, 57-letni Giovanni Zancola, 81-letni Rodolfo Ladic, 86-letna Giovanna Radanovic.
C~j LEKARNE
Od ponedeljka, 25. maja do sobote, 30. maja 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393),
Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
Sistiana (tel. 208334) s predhodnim telefon-skim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Sistiana (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Oberdan 2 (tel-364928).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacij6 KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacij6 KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravstvena
služba
NoCna služba od 20. do
8.	ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure m praznična od 8. do 20-ure.
Hitra pomoC tel. H8-
Telefonska centrala
KZE-USL: 399-1111.
a PRIREDITVE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in KD KRAŠKI DOM v
okviru razstave Drugi Alpah vabita danes, 28. • m. ob 20.30 v Kraško ni5° v Repen na predstavo Ku^ sa riga Crjez uograde - na stopa dramska skupin SKD Tabor; v soboto, 3U. maja, ob 20.30 v Pokrajinski muzej: Istrski veCer Trio Kras iz Grožnjana.
ZGONISKI MEŠANI CERKVENI PEVSKI ZBOR bo tudi letos o6 koncu meseca maja Mar1) v Čast zapel venec Ifia). niških pesmi. Vabljeni ste, da se udeležite kratkega koncerta, ki po Šmarnicah jutri, maja, ob 19.45 v zgoni
CeUCENCI, UČITELJI STARSI COS Fink3,1.:,. mažiCa v Trebčah va J bivše učitelje, učen ^ vaščane in prijatelje proslavo ob I30" ®lnjet-ustanovitve šole in 2Uu
niči poimenovanja. S
snost bo v soboto, maja, ob 16. uri na ^ , skem dvorišču. Sp° razvitje šolskega Pr3P° ’ odkritje sPoml taVe
plošCe, odprtje raz šolskih predmetov i stin, spominske sobe F
svecene Finku Tomažiču
in tablic s hišnimi 1 j0
Kulturni spored . oblikovali ucenci, s vala bo vaška godba
c vabi v soboto, ob 20.30 v dom na l Sirka v Križu učni baletni na ^ luje otroški z , tna a iz Križa m bal na KUD 15. febrU
SANVEKn.^1
ijo vabi v nadeli v . ^
ja 1998 ob 18-111 sk2 gledali^
;vskegas51aF
SodelUnnL or F. Venturiui-
:j RoinponiP ina ;a ?eVSnAkrobatska
UTkuJiS F11?’
.SBENA d-* bi na
4. Kogoj .3 v tone akad6® Jm0rne junij3 (k orke-le in l01® junij®
Sintič:
ir<£
iilfsverein.
AFRIKA
ALI NA SVOJI ZEMLJI
100
Jutri, 29. maja ob 20.30 v soboto, 30. maja ob 20.30
KINO
ARISTON - Danes je kinodvorana zasedena.
excelsior azzur-
RA - 17.30, 19.45, 22.00 ®La vita e bella«, r. Rober-to Benigni.
EXCELSIOR - 17.45, .l915, 20.45, 22.15 »Apri-e<<> r. Nanni Moretti.
AMB ASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 “Deep impact« r. Števen Spielberg, i. Morgan Free-n>an.
NAZIONALE 1 - 16.30,
i,	R20, 20.15, 22.15 »Mad 1^%« i. John Travolta in Uustin Hoffman.
NAZIONALE 2 - 17.30, “1-00 »Titanic«, i. Leonar-n°^Di Capri o, Kate Win-
NAZIONALE 3 - 17.30, i9-50,	22.10» Blues
rothers, il mito conti-?na«, i. Dan Aykroyd, J°nn Goodman.
NAZIONALE 4 - 16.30, j 20, 20.15, 22.15 »Gat-aca> la porta delPuniver-^ Uma Thurman, Hawke.
MlGNON - 16.00, 22.00 ’^°gni d’estate a Riccio-e<<. prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.15,
•40, 22.00 »Qualcosa e g^biato« i. Jack Nichol-
2 ALCIONE - 18.00, h 22.00 »Nanette et °ni<<, r ciaire Denis, i.
j,	r8oire Colin in Valeria J11 ni Tedeschi. Film je v ij^npnscini s podnapisi v
anjanscini.
^ŠOLSKE VESTI
s sinducat sloven-
SOLE - tajništvo Trst lo?VeSCa’ ie r°k za pred-tev* 6V ProSeni za obnovi-ag °z- vključitev v izcrpa-sii P.nbrajinske lestvice za aj p ante na višjih in dal' Zadnjih šolah po-lzr*San sob°te, 30. t.m. DnlParie lestvice v tržaški in 1 pni so: l^A - kemija 3g5eniijske tehnologije, ma,ikafi.Znikfa’ .4V9A,- “ate-m fizika, lestvica
sr6rir,-^odPorni P°uk stVj .,lk S°1 !• stopnje, le-srpa1 .^a podporni pouk AD^lih šol 2. stopnje S(j * 2 * * * * * * 9 m AD03 (humani-sL n°- jezikovno in gla-n0 0 Področje ter tehnic-n ' Pnklicno in umetnost-^drocje).
seSVŽNI MOLJI
neoJa^°bskega didaktič-
Vabi ,raVnate^stva vljudno
otroll0, ,vse prijatelje tev v-11? ^jig na prirediti ’ bj oo jutri, 29. maja 0§’T°o 9. uri, v prostorih ^bicica pri Sv.
^LCKI IZ VRTCA V
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KD KRAŠKI DOM
v okviru razstave Drugi v Alpah vabita
nocoj, 28. t.m., ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na
predstavo
Rusa riga črjez uograde
nastopa dramska skupina SKD Tabor z OpCin
MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR
l^Zl JA
od 24. 8. do 5. 9. 1998
Prijavnice lahko dobite v Narodni in študijski knjižnici v Ul. sv. Frančiška 20, na Odseku za zgodovino v Ul. Petronio 4 in v Ljudski knjižnici Damira Feigla v Gorici, Ul. Croce 3
RICMANJIH vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 31. maja od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
UCENCI OSNOVNE SOLE FRANCE BEVK vabijo narodne noše v nedeljo, 31.5.1998 popoldne na trg Brdina, kjer bo proslava 200-letnice ustanovitve slovenske šole. Informacije: gospa Puric, tel. 212207 (po 20. uri).
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje do konca junija ob torkih, od 16. do 17.30.
IZLETI
PARTIZANSKI KLUB -
Boljunec priredi v nedeljo, 14. junija izlet v FURLANIJO (Gonars, Fa-gagna, Martignacco). Na izletu nas bodo zabavali Veseli godci. Odhod ob 8. uri z GTice v Boljuncu. Informacije in vpisovanje v klubu ali telefonsko na St. 228050 (Švara).
MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI (Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846) opozarjamo na naslednje ponudbe za preživljanje poletnih počitnic: Mountain sum-mer camp - european coo-peration (v organizaciji ZKS) od 19. do 26. 7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. Izola ’98 (v organizaciji ZKS) - od
2. do 9. 8. v Izoli. Nastani-
tev v župnijskem domu,
skupna ležišča. Zabava in
družabnost na plaži, pre-
davanja in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno štu-
dentom in mladim v poklicu. Potovanja, namenjena mladim (v organizaciji Severni Sij) v New York in VVashington od 5. do
14. 8. (možnost za podaljšanje do 25. 8.), v Španijo in na Portugalsko 17. - 28. 8., na Sicilijo 16. -23. 8. Informacije in prijave MOSP - vprašati po Alenki, od pon. do pet. od
9.	do 17. ure.
40-LETNIKI Z OPCIN
organiziramo 19. in 20. septembra izlet na Štajersko in v Prekmurje, da bi skupaj proslavili letnik s kontroliranim poreklom 1958. V ta namen vabimo, da se nam pridružijo tudi štiridesetletniki iz okoliških vasi in iz mesta. Število mest je omejeno. Informacije na tel. št. 211258 (Nadja) ob urah kosila in na 0038-7107142 (Igor) v popoldanskih in večernih urah.
H
ČESTITKE
Naš TOMAŽ praznuje danes 13. rojstni dan. Mnogo zdravja in obilo sreče v življenju mu želijo vsi njegovi, ki ga imajo srCno radi.
OBVESiitA
SPORED ROMANJA KIPA FATIMSKE MATERE BOŽJE po slovenskih župnijah na Tržaškem: danes, 28. maja, OPČINE, ob 10. uri blagoslov otrok, ob 10.30 obisk uCencev osnovne šole Franceta Bevka, od 18. do 22. ure pobožnost za italijansko skupnost; jutri, 29. maja, REPENTABOR, slovesni zaključek s škofom Evgenom Ravignanijem, zbirališče pri Furlanu ob 20.45, procesija do svetišča z lučkami, sv. maša, bedenje, kip ostane v cerkvi; sobota, 30. maja, PA-DRICE: sprejem ob 20. uri - pozdrav in pesem, nato procesija do Gropade, GROPADA: sv. maša na prostem in bratsko srečanje - kip ostane v cerkvi; nedelja, 31. maja, GROPADA: slovo ob 8.30, PESEK: sprejem ob 9.15 -sv. maša; BAZOVICA: sprejem ob 10.30 pred cerkvijo - sv. maša - blagoslov - slovo; OPČINE: sprejem ob 11.45 - sklep romanja.
ZSKD vabi predsednike in odbornike včlanjenih društev in skupin na Tržaškem na Zbor kulturnih delavcev - Srečanje o zakonskih novostih glede nepridobitniških organizacij, ki bo jutri, 29. maja 1998, ob 20. uri na sedežu KRD Dom BrišCiki (BrišCiki 77).
PRIMORSKI DNEVNIK
bo od 2. junija 1998
imel novo telefonsko številko:
S 7786300
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
smrtnice, okvirjene oglase, male oglase, čestitke
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM:
od ponedeljka	m g?
do sobote od IU do 19.
ure
KD IVAN GRBEC in SERVOLA INSIEME vabita jutri, 29. maja ob 20.30 v društveno dvorano, Ske-denjska ulica 124, na večer z naslednjim sporedom: predstavitev knjige Ruggera Paghija Lalo - un uomo p er Servola (Lalo -Skedenjski Človek), dokumentarni film o škedenj-skem pustu Aljoše Žerjala, razstava 50 let pusta v Skednju. Razstava bo odprta tudi v soboto in nedeljo od 10. do 12. ure.
OBČINA ZGONIK -XXXIV. RAZSTAVA VIN IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV, Zgonik, 29.,
30.	in 31. maja 1998. Jutri, 29. maja ob 17. uri tekmovanje osnovnošolcev med dvema ognjema, ob 19. uri otvoritev razstave vin, od
20.30	ples z ansamblom Status symbol. Sobota, 30. maja, ob 9. uri balinarski turnir, ob 16. uri turnir v moškem rokometu, ob 18. uri odprtje kioskov in finale balinarskega turnirja, od 19. do 22. ure bo za otroke vozil vlakec Ciha Puha, razstava Čipk, ob 21. uri finalna tekma v rokometu v SKC v Zgoniku, od 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet. Nedelja, 31. maja ob
15.30	deželni turnir v karateju, ob 16. uri odprtje kioskov, od 18. do 22. ure za otroke bo vozil vlakec Ciha Puha, razstava Čipk, nastop folklorne skupine iz mesta Sinnai (Cagliari), ob 20. uri nagrajevanje vinogradnikov in likovnega natečaja za otroke iz vrtca in osnovnih šdl zgoniške občine, ob 20.30 ples z ansamblom Adrija kvintet. Ponudba tipične domače hrane, zagotovljen parkirni prostor. Vabljeni!
PRAZNIK ČEŠENJ ’98 -jutri, 29. maja ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 ples z ansamblom Happy day; sobota, 30. maja ob 17. uri odprtje kioskov, od
20.30	ples z ansamblom Happy day; nedelja, 31. maja ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program, nastopajo MePZ Rupa-PeC, istrska folklorna skupina Savrini in anka Savrinke iz GraCišCa pri Kopru in mladinska kupina narod-no-zabavne glasbe Kraški muzikanti, ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet; ponedeljek, 1. junija ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z an-
samblom Kraški ovčarji.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
- Prosvetni dom - Ob 200-letnici šolstva na Opčinah bo v petek, 29. maja ’98 ob 20.30 odprtje razstave fotografij I. razredov od šolskega leta 1945/46 do šolskega leta 1997/98. Častni gostje bodo učenci I. razreda v šolskem letu 1945/46.
SK DEVIN priredi 30. t.m., ob 20. uri, v Stu-beljevi domačiji v Sempo-laju, družabni veCer elanov in prijateljev. Potekalo bo tudi nagrajevanje mlajših tekmovalcev. Sledi zakuska. Zaradi tehničnih razlogov je zaželjena potrditev prisotnosti do 29. t.m., v tajništvu, tel. 2916004.
ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO iz Trsta vabi v soboto, 30. maja, na BINKOSTNO BEDENJE, ki bo v cerkvi Santa Maria delle Grazie v Ul. Rossetti, ob 20.30. Binkoštno bedenje organizira italijanska mladina tržaške škofije s petjem in branjem pa ga oblikujejo tudi slovenske mladinske skupine. Za Slovence bo zbirališče pred cerkvijo ob 20.15. Udeležbo toplo priporočamo.
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU vabi na srečanje z avtorjem v torek, 2. junija, ob 20. uri. Gost veCera bo Sergej VerC, avtor kriminalnega romana SKRIVNOST TURKIZNE MEDUZE. Vabljeni!
FINŽGARJEV DOM in ŽUPNIJA SV. JERNEJA
vabita na ogled razstave ikon ikonopiske Silve Bogateč: IKONA - PODOBA NE VIDENEGA. Razstava je odprta do 31. maja, vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, v Župnijskem domu Andrej Zink tik ob openski župnijski cerkvi.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 1. junija, na predavanje dr. Simona Špacapana: ONKOLOGIJA DANES - NOVE TERAPIJE, UPANJE IN UTVARE, v Peterlinovi dvorani ob 20.30.
PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi starše, vzgojitelje, pevske in glasbene pedagoge, besedne in likovne ustvarjalce, gledališke igralce, animatorje, izdelovalce ročnih del ter vse, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi zanimivimi, poučnimi in razvedrilnimi dejavnostmi in ki bi radi s svojim znanjem in sposobnostmi ponudili otrokom trenutek veselja ter tudi sami uživali ob druženju z mladimi, da sodelujejo na veselem nedeljskem popoldnevu, ki bo potekal v nedeljo, 7. junija na vrtu openskega MarijanišCa pod geslom POJ, PLESI, IGRAJ IN SE KAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM.
KD F. VENTURINI vabi elane in prijatelje, da priskočijo na pomoč pri urejanju prostora za šagro. Dobimo se vsako soboto od 9. ure dalje na Kr-menki. Zagotovljeno naporno delo v veseli družbi in še kaj za pod zob.
					
BARI	71	22	46	41	57
CAGLIARI	83	27	78	48	5
FIRENCE	71	65	49	57	23
GENOVA	45	90	89	13	61
MILANO	48	39	72	18	82
NEAPELJ	36	53	28	20	27
PALERMO	73	32	47	65	22
RIM	56	72	25	70	20
TURIN	59	78	85	58	52
BENETKE	38	83	27	76	24
Nagradni sklad Dobitnik s »5+1«
28 dobitnikov s 5 točkami 4.136 dobitnikov s 4 točkami 78.770 dobitnikov s 3 točkami
7.493.690.029 lir 1.873.422.507 lir 66.907.900 lir 452.900 lir 23.700 lir
OSNOVNA SOLA 1. MAJ 1945 iz Zgonika obvešča, da bo v prihodnjem šolskem letu potekal tečaj priprave tipičnih kraškib jedi, ki ga bo vodila gospa Vesna Guštin. Za informacije klicati na tel št. 200136 (Didaktično ravnateljstvo Nabrežina).
SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v POLETNA SREDISCA do 5. junija 1998: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah, od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure - vpisovanje v uradih v Narodni ulici št. 126, na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro, razen ob sobotah (tel. št. 212289); 3. Poletno varstvo na Opčinah od 1. julija do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden).
ZSKD in KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z avtonomno deželo Tridentinsko - Gornje Poadižje in Evropsko unijo vabita na ogled razstave DRUGI V ALPAH, v pokrajinskem muzeju v Repnu. Razstava bo odprta do 7. junija, z urnikom; ob petkih in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od
10.	do 12. in od 16. do 19. ure. Za šole bo možen voden ogled v soboto, 6. junija (za dogovor se zglasite v uradu ZSKD, tel. 040/635626.
KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca priredi v nedeljo, 21. junija, v okviru vaške šagre, II. Lov na zaklad. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu kultura, šport in zabava. Za informacije telefonirati Magdi Švara na št. 228266 v večernih urah.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
OBČINA ZGONIK razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko poletnega centra. Rok za predložitev prošenj zapade 6. junija 1998.
NUJNO ISCEM delo v uradu. Odlično znanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika. Imam petletno prakso v izvozno-uvoznem podjetju. Tel. 040/370776.
NOV KLAVIR cenejše vrste in malo rabljen klavir boljše vrste, obnovljeno harmoniko 96 basov in rabljeno 48 basov, prodam po ugodni ceni. Tel. 0481/884107.
PEC za centralno kurjavo iz litega železa s kuril-nikom 26.000 kalorij prodam za 400.000 lir. Tel. 040/229121.
DOMAČE MUCKE, stare dva meseca podarim ljubitelju živali. Tel. 040/361286 ali 420807
okrog 14. ure ali zvečer.
ISCEM balkansko zemeljsko želvo (Testudo Hermanni), opremljeno z lastniškim certifikatom. Klicati zveCer na tel. št.
567876.
PRODAM malo rabljeno motorno kolo Ciao po ugodni ceni. Tel. št. 220202 ob večernih urah.
ISCEM DELO za nego starejše osebe 24 na 24 ur in za vsa gospodinjska dela. Tel. št. 038667-31229.
IŠČEMO ŠTUDENTKO ali dekle brez zaposlitve za pomoC v gospodinjstvu in pri negi dveh malih otrok v juliju v Gradežu. Interesentke naj pokličejo na tel. št. 0481/530295 ob delovnem Času.
PRODAM A 112 XL bele barve, letnik '84 v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 040-228891.
FIAT TIP.0 1600 DGT, letnik 1989, z opravljenim tehničnim pregledom, prodam za 5 milijonov lir. Tel. št. 220669 ali tel. tajnica 0335-6158792.
27-LETNO DEKLE z
odličnim znanjem slovenskega jezika, dobrim srbohrvaščine, z zadostnim znanjem pri uporabi kompjuterja, išče zaposlitev kot varuška, prodajalka ali tajnica. Ne marketing ali od vrat do vrat. Tel.: 040/211941 od 13. do 14.30 in od 19. do 21. me.
LJUBITELJU ŽIVALI
podarimo malega psička. Tel. št. 327157.
UPRAVA OBČINE DOLINA razpisuje javno selekcijo za dodelitev treh mest animatorke/ja v občinskem poletnem centru, od katerih bosta dva odgovorna za skupino, eden pa bo opravljal nalogo animatorja-asistenta. Zahtevana je višješolska izobrazba in znanje slovenskega jezika. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri dne 29. maja 1998. Za nadaljnje informacije je na razpolago tajništvo Občine od 8.30 do
12.30	od ponedeljka do petka ter v ponedeljek in sredo popoldne od 14.30 do 17. ure - tel. št. 8329111.
BREZPOSELNA samohranilka z majhnim otrokom, po poklicu agro-nomka iščem delo tudi part-time. Tel. 231405 (pri sestri) ali 231946 (starši) -Magda Sturman.
V	BORŠTU je odprl osmico Emil Petaros.
OSMICA je odprta v Dolini na št. 233.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
OSMICO je odprl Zoran v Ricmanjih št. 84.
OSMICO so odprli pri Goljevih, v Samatorci št. 20.
OSMICO je odprl Jožko Skerk, Salež 61.
OSMICO je odprl Alfre-do Brajnik, Domjo 172 (tel. 281244). Toči belo in Črno vino. Vabljeni!
V	PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Gabrijela. Vabljeni vsi ljubitelji pristne kapljice.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot št. 18.
OSMICO je odprl v Medje vasi Paolo Ferfolja. Toči belo in Črno vino in
v
Trnovci št. 4.
nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta
PRISPEVKI
V	spomin na Valerijo Fabčič daruje družina Cok
20.000	lir za Skupnost Družina OpCine.
V	spomin na Albina
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Hrovatina darujeta Slavko BrišCik z družino 50.000 lir in Mario BrišCik z družino 50.000 lir za KRD Dom BrišCiki.
V	spomin na Albina Hrovatina darujejo Paolo in Silvestra 50.000 lir, Vera z družino 50.000 lir, Ernesta z družino 50.000 lir in Marija z družino
50.000	lir za KRD Dom BrišCiki.
Namesto cvetja na grob dragemu stricu Justu Lavrenčiču darujeta Neva in Paolo 100.000 lir za kati-narsko cerkev.
V	spomin na ljubljeno mamo .daruje hci Meri z družino 200.000 lir za zgoniško cerkev.
Ob boleči izgubi drage mame Ade izrekata iskreno sožalje Tamari in družini
Igor in Milka
LA CONTRADA-UALUANSKI TEATER Z REKE
»Odsotno«
profesorjevo
življenje
Konec tedna so bile v dvorani Cristallo na sporedu tri ponovitve predstave L’Assente (Odsotni), ki je sad sodelovanja med italijanskim stalnim gledališčem z Reke in igralci La Contrade; s to predstavo se tržaška zasebna gledališka hiša spet obraCa k svojski krajevni stvarnosti, ki zajema italijansko kulturno skupnost tostran in onstran meje v celovito enoto in tako presega pregrade in povojna obdobja. Izbira torej potrjuje krajevno urav-nanost La Contrade, ki poteka vzporedno s pogabljanjem v ita-Ujansko komedijo s prve polovice stoletja, s katero pa žanje uspehe zlasti pri občinstvu v drugih italijanskih deželah.
L’Assente je povzet po romanu tržaškega avtorja Bruna Maierja, ki deloma avtobiografsko pripoveduje o življenju univerzitetnega profesorja: spomini na otroštvo v istrskem mestecu, mladost in odkrivanje ljubezni in nedolžnega poljubljanja z vrstnico ter spolnost v javni hiši, vrsta ljubezenskih razmerij, prizadevanje za kariero - ob koncu zemske poti protagonista v nočni mori, ki je na odru bogato in živo podana, spreleti dvom, da je živel brez prave zavzetosti, brez prave predanosti drugim. Dokaj predvidljivi dogodki iz profesorjevega življenja so obarvani z rahlo porogljivo hudomušnostjo, kar jim vendarle vliva nekaj nekonvencionalnosti.
Delo sta za oder priredila Francesco Macedonio in Nino Mangano. Režiral ga je France-
sco Macedonio, ki je skrbno obdelal vsak prizor in s pomočjo petnajstčlanske, odlično uigrane igralske skupine lepo izrisal vsak nastopajoči lik. V gavni vlogi nastopa Orazio Bobbio (na sliki), ki je učinkovito in pre-priclivo podal znaCaj le kulturi in univerzitetnemu življenju predanega intelektualca. Predstava je vsekakor prijetna, pa Čeprav ob obihci, sicer prijetno podanih, spominov nekoliko dolgovezna, vsekakor pa jo je občinstvo na petkovi tržaški premieri sprejelo s toplim aplavzom.
Sceno, ki v ospredju kaže s knjigami natrpano protagonistovo knjižnico, medtem ko se v ozadju prikazujejo prizori iz spominov, si je zamislil Federi-co Cautero, kostume, ki se skrbno navezujejo na zgodovinsko obdobje, je ustvaril Fabio Bergamo, glasbeno kuliso pa Carlo Moser. (bov)
________JAZZ ’98 / PINO SALUZZI TRIO_
Čarobnost sodobnih zvokov bandoneona
Odličen ponedeljkov koncert v avditoriumu v Romansu
Ponedeljkov veCer v avditoriumu Ga-luppi v Romansu v okviru goriškega niza Jazz '98 v organizaciji združenja Contro-tempo je nudil enkratno priložnost za snidenje z enim izmed najvecjih izvajalcev sodobne glasbe. Argentinec Dino Sa-luzzi (na sliki) je namreč najveCji živeči mojster bandoneona, tega posebnega glasbila, ki smo ga v zadnjih letih odkrili preko glasbenega opusa Saluzzijevega rojaka Astorja Piazzolle.
Vendar Saluzzija ne smemo imeti zgolj za Piazzollovega naslednika. Saluzzi je svojo glasbeno poetiko izoblikoval ob rojaku, to pomeni istočasno, in ga ni nikakor skušal posnemati. Pri izoblikovanju tanga je glasbeno obliko sicer osvobodil tradicionalnega in ustaljenega ustroja: uvedel je nove tehnike igranja, nenavadne tempe in jazzovsko izražanje. Kljub temu pa je ob omenjenih novostih obdržal veliko spoštovanje do južnoameriškega izročila.
Dino Saluzzi se je rodil v deželi Salta leta 1935. Potem ko se je leta 1952 preselil v argentinsko prestolnico Buenos Aires, je vseskozi igral bandoneon v tango skupinah. V sedemdesetih letih se je spoprijateljil z argentinskim tenor-saksofoni-stom Gatom Barbierijem, ki ga je preusmeril na jazzovsko pot. Saluzzi si je na ta naCin utrl pot k prestižnim glasbenim sodelovanjem z velikimi izvajalci, kot so Pierre Favre, Palle Mikkelborg, Charlie Haden, Enrico Rava, Charlie Mariano, VVolfgang Dauner in Al Di Meola.
Na ponedeljkovem koncertu je nastopil z izjemnima partnerjema: to sta bila sin Jose Maria Saluzzi na akustični kitari in Marc Johnson, ki spada med trenutno najbolj čislane kontrabasiste celotne jazz scene. Z glasbenikoma je lani Saluzzi za nemško hišo ECM posnel album "Cite De La Musique".
Na*ponedeljkovem večeru je Saluz-
zijev trio preko svoje očarljive glasbe posredoval argentinske atmosfere. Z nadvse osebnim pristopom do sodobnega izrazoslovja se je Saluzzi vendar izognil preveliki racionalizaciji glasbe, temveč je uspel v poslušalcu vzbuditi širok spektrum naj-različnejših Čustev. Celoten spored je prevevala melanholija, ki se je občasno nagibala k mraCnim trenutkom, iz teh pa se izlivala v nenadne zjasnitve, kot da bi izza nasičenih oblakov zasijalo medlo sonce. V takih trenutkih sta se odražah boga-
ta barva in toplina zvoka vseh treh glasbil, ki ju premorejo le najboljši izvajalci. Sodobno izrazoslovje in precejšnja prostost za jazzovske improvizacije sta se nepretrgano ujemala z dediščino argentinske in andijske ljudske glasbe. Spored, ki je skoraj v celoti obsegal skladbe z albuma "Cite De La Muskjue", je sklenil poklon Piazzollovemu tangu.
Pred in po koncertu smo se zadržali z mojstrom, ki nas je sprejel z velikim ve-
seljem. Vemo, da izhaja bandoneon iz nemške dežele VVestfalije, kjer ga je okoli leta 1840 izdelal Heinrich Band. Kako je bandoneon dospel do daljne Argentine in kako se je tu razvil?
»V naše kraje so ga prinesli nemški emigranti konec prejšnjega stoletja. Lahko bi rekli, da se je bandoneon rodil dvakrat: najprej v Nemčiji, nato pa v Argentini, kjer je preko tanga doživel izjemen prerod. Bandoneon smo si Argentinci posvojili kot otroka. Tango so najprej igrali v manjših zasedbah - kitara, violina, flavta - pozneje pa so se tem instrumentom pridružili še kontrabas, klavir in bandoneon. Naša glasba sloni na tangu, ne pa na bandoneonu. Tango narn je pravi kulturni izraz, medtem ko rru bandoneon osebno pomeni sredstvo, oziroma glasbilo, s pomočjo katerega izražati našo kulturno dediščino.«
Kakšno vlogo igra bandoneon danes v argentinski glasbi?
»Pri nas je bandoneon zelo razširjeno glasbilo, zato igra najpomembnejšo vlogo v folklori oziroma v ljudski glasbi, predvsem v tangu. Danes pa je tango doživel tak preporod, da ga nepravilno imamo za modo. Tango ni in ne sme biti moda: tango je izraz naše kulture. Bandoneon pa Se vedno imajo za stransko glasbilo: to je velika in nedopustna krivica.«
Kako ste se približali bandoneonu?
»To glasbilo sem zaCel igrati pri sedmih letih, tako da lahko reCem, da sem z njim preživel vse svoje življenje.«
Piazzolla je v tangu pustil neizbrisno sled. Kakšno bodočnost imata tango in bandoneon?
»Izvajalci bandoneona smo danes nosilci argentinske kulture. O bodočnosti pa bo nekdaj pričala zgodovina. Glasba naj nas še naprej druži in naj bo sredstvo za.prija-teljstvo.«
Aleksi Jercog

Pripravljena jed iz govejega mesa
v živici - 140 gr.,
7.071 lir/Kg.
1.350
990
Narezane
naravne
gojene
gobe
U0 gr.,
7.588 lir/Kg.
i .590
1,
290
POSKUSNE CENE
• ••
maja
Maršala D.O.C.
Vino Soave D.O.C.G. j ASfr
11,5% Vol. ^^tTv
1,51.,
2.660 lir/l.
Piškoti rollini wafer
s trdo ali mlečno čokolado - 125 gr.,
11.920 lir/Kg. "
»lv55xr
Sadni sok (nektar) breskev in pomaranč
max. sadja 50%, brez dodatka sladkorjev
JUS9CT
Sprey za pohištvo
čisti in lešči vse površine 400 ml., 3.725 lir/l.
1.69CT
490
ULICA III ARAAATA 1 86
Adri#
!
h
|	» po -e <3* 3'lhl
KOSOVO / DRAMATIČEN POZIV KOSOVSKIH STRANK PRED ZASEDANJEM ZVEZE NATO
»Ne dovolite, da Kosovo postane nova Bosna«
Pri Dečanih srbske sile obkolile 500 albanskih civilistov
PRIŠTINA, BRUSELJ - »Ne dovolite, da Kosovo postane nova Bosna.« S tem dramatičnim pozivom mednarodni skupnosti so se včeraj skupno oglasile štiri glavne stranke kosovskih Albancev. Dan pred spomladanskim zasedanjem zunanjih ministrov zveze Nato v Luxembourgu so stranke kosovskih Albancev zahtevale poseg zveze Nato, Evropske unije in Združenih narodov, tako da bi »Srbijo prepričali, naj konča policijske in vojaške akcije proti nemočnim civilistom«. Poziv zvezi Nato, naj čimprej poseže in prepreči razširitev spopada, je včeraj poslal tudi albanski parlament.
Od konca februarja je na Kosovu življenje izgubilo več kot 200 kosovskih Albancev. Ibrahim Rugova je na poti v ZDA, kjer se bo jutri sestal s predsednikom Clintonom, med svojim postankom na Dunaju izjavil, da je položaj dramatičen in da lahko kriza vsak trenutek degenerira v splošni spo-
pad. Albanski viri so včeraj navajali, da so srbske policiske in vojaške sile na območju Dečanov obkolile 500 albanskih civilistov. Srbski viri pa so poročali o vsehujši teroristični dejavnosti albanskih separatistov, ki so pri Dečanih ubili srbski zakonski par.
Kaj bodo storile mednarodne organizacije, da bi preprečile širjenje kosovske krize, pa je še vedno skrajno nejasno. Ruski veleposlanik pri zvezi Nato Sergej Kislik se je včeraj v Bruslju sestal z veleposlaniki zveze in izrazil svojo zaskrbljenost ob možnosti, da bi zveza vojaško posegla v Albaniji in zahteval pojasnila glede načrtov, ki jih ima zavezništvo za Kosovo in Makedonijo. Veleposlaniki so ga pomirili, češ da niso sprejeli še nobenega sklepa in da le proučujejo vse možnosti, kako bi omejili sedanjo krizo. Kislik je seveda poudaril, da bi bil nezakonit kakršenkoli vojaški poseg brez predhodnega pooblastila Varnost-
nega sveta OZN. Predstavniki zveze Nato so zagotovili, da morebitni današnji sklepi zunanjih ministrov v Luxembourgu ne bodo v nasprotju z aktivnostjo kontaktne skupine, v kateri je poleg ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Francije in Italije tudi Rusija.
Ze sedaj je torej lahko jasno, da bo zveza Nato poiskala tako rešitev v okvirih programa Partnerstva za mir tako za Albanijo kot za Makedonijo, ki ne bi povzročila zapletov z Rusijo. V bistvu bo zveza poskušala obema državama pomagati, tako da bosta lahko sami kos morebitnim zapletom. Odkrito se govori, da bi v obeh državah organizirali vojaške vaje, albansko vojsko dodatno opremili in da bi makedonsko območje za vojaške vaje spremenili v stalni vadbeni center za zavezniške enote.
Tudi predsednik italijanske vlade Romano Prodi, ki se je v okviru odprtja levantinskega sejma
v Tirani, med drugim sestal tudi z albanskim premierom Fatosom Nanom, je včeraj poudaril, da je treba za zajezitev kosovske krize sprožiti vse možne »nevojaške opcije«. Samo v skrajnem primeru, da bi se že dovolj dramatičen položaj izrodil, je Prodi zagotovil, da bo Italija sodelovala z drugimi članicami kontaktne skupine. Izrazil je tudi upanje, da bodo zadostovale policijske sile za nadzorstvo kritične albansko-jugoslo-vanske meje. Pohvalil je albansko »zmernost«, s katero je do sedaj obravnavala kosovsko krizo in se zavzel za nadaljevanje dialoga na Kosovu.
Ta teden pa ne bo nadaljevanje dialoga med srbsko in albansko stranjo, saj je Ibrahim Rugova v ZDA. Poleg tega je spričo trajajočih »ofenziv« srbske policije položaj v pokrajini tako napet, da ni nobenih predpostavk za resen dialog, so sporočili predstavniki kosovskih Albancev.
NOVICE
Referendum na Danskem
K0BENHAVN - Danci bodo danes na referendumu odločali o Amsterdamski pogodbi, zadnjem ključnem dokumentu Evropske unije. Po najnovejših raziskavah javnega mnenja, ki jih objavlja tisk, bo za pogodbo glasovalo 45 odstotkov volil-cev, 35 odstotkov jih namerava glasovati proti, 20 odstotkov pa je še vedno neodločenih. Sicer pa nekatere raziskave kažejo, da pogodbo načeloma podpira 55 odstotkov Dancev.
V letalski nesreči 28 mrtvih
ULAN BATOR - Reševalne ekipe so včeraj potrdile, da je v predsinočnjem strmoglavljenju mongolskega potniškega dvomotornega letala Yun-12 življenje izgubilo vseh 28 oseb, ki so bile na krovu letala kitajske proizvodnje. Med žrtvami je tudi 12 ottok, kar nekako pojasnjuje dejstvo, da je bilo na krovu toliko ljudi, ko pa je to letalo usposobljeno za prevoz 19 potnikov.
Umrla vojaška delegacija
HANOI - Namestnik vietnamskega obrambnega ministra general Dao Trong Lich je umrl v predvčerajšnji letalski nesreči v Laosu. Z njim je življenje izgubila celotna vietnamska vojaška delegacija. Po laoških virih je umrlo 23 oseb, ki so se nahajale na krovu letala tipa Yak-40.
Imuniteta za vse, ki bodo v Ulstru izročili orožje
LONDON - Vsem pripadnikom paravojaških severnoirskih organizacij, ki bodo izročili orožje in razstrelivo, v okviru nedavno podpisanega mirovnega sporazuma, bodo britanske oblasti zagotovile imuniteto. Irska republikanska armada in protestantske paravojaške organizacije imajo dve leti časa, da izročijo vse svoje orožje.
NEMČIJA / OBISK SLOVENSKEGA PREDSEDNIKA
Nemčija bo še naprej podpirala Slovenijo
Pogovori Kučana s Herzogom in Kohlom potrdili, da je Slovenija bila in ostaja partner Nemčije
BONN - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je včeraj prispel na tridnevni uradni obisk v Nemčijo. Po pristanku na letališču Konrad Adenauer v bližini Bonna je slovenskega predsednika s soprogo v vili Hammer-schmidt z vojaškimi častmi sprejel njegov gostitelj, nemški predsednik Roman Herzog s soprogo
»Pogovori z nemškim predsednikom Romanom Herzogom in kanclerjem Helmutom Kohlom so bili zelo prijateljski in koristni, pokazali so, da je Slovenija bila in ostaja partner Nemčije, ne le pri gospodarskih, ampak tudi pri političnih in mednarodnih temah,« je po dopoldanskem delu prvega dne uradnega obiska v Nemčiji povedal slovenski predsednik Milan Kučan (na sliki), ki se je popoldne med drugim srečal tudi z zunanjim ministrom Klausom Kinklom.
V ospredju pogovorov predsednika Kučana z gostiteljem Herzogom so bili dvostranski odnosi, vključevanje Slovenije v EU in ostale evroatlantske integracije ter razmere na jugovzhodu Evrope. Predsednik Herzog je med drugim poudaril, da Nemčija in ostale evropske države Slovenijo pojmujejo kot srednjeevropsko državo; v pogovorih pa je bilo izraženo tudi stališče, da Slovenija kot edina med novonastalimi državami na območju nekdanje Jugoslavije izpolnjuje vse pogoje za vključitev v Evropsko unijo. Herzog in Kohla sta Kučanu zagotovila nadaljnjo podporo Sloveniji pri vključevanju v EU, zvezo NATO in druge integracije. Dvostranske odnose med Slovenijo in Nemčijo sta predsednika Slovenije in Nemčije ocenila kot zelo dobre. Ob tem je predsednik Kučan izpostavil izvrst-«o gospodarsko sodelovanje med državama in dejstvo, da je Nemčija najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije.
Posebno pozornost sta predsednika °beh držav namenila razmeram na jugovzhodu Evrope in Balkanu, predvsem v luči bližnjega vrhunskega srečanja EU v Cardiffu in vse bolj navzočega spoznanja, da bo politično Prihodnost Balkana potrebno oceniti v oeloti. Slovenski predsednik se je zav-Zel za celovito reševanje žarišč na
Balkanu in predlagal pripravo mednarodne konference o prihodnosti in ureditvi Balkana. Opozoril je tudi na počasno reševanje vprašanja nasledstva nekdanje Jugoslavije in znova izrazil prepričanje, da so v nasledstvenem procesu vse države naslednice enakopravne.
Popoldanski del prvega dne4obiska je slovenski predsednik nadaljeval v bundestagu, kjer se je udeležil izredne seje parlamentarnega odbora za zunanjo pohtiko. Po pogovorih na sedežu Nemške zvezne industrijske in trgovinske zbornice (DIHT) se je slovenski predsednik srečal še s predsednico nemškega parlamenta Rito Suessmuth, zvečer pa se je s soprogo udeležil slovesne večerje, ki jo je priredil predsednik Herzog.
Predsednika Kučana na prvem uradnem obisku v Nemčiji spremljajo minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Ernest Petrič, državna sekretarka na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk in skupina gospodarstvenikov. (STA)
Islamabad demantiral skorajšnji jedrski poskus
ISLAMABAD -Predstavnik za tisk pakistanskega zunanjega ministrstva Tarik Altaf je demantiral predsinočnje poročanje ameriške televizijske mreže CNN o skorajšnjem pakistanskem jedrskem poskusu. CNN se je sklicevala na vire blizu ameriške tajnoob-veščevalne službe, po katerih naj bi Islamabad v roku nekaj dni ali celo ur izvedel svoj jedrski poskus, če bo pakistanska vlada dala privoljenje.
FRANCIJA / SREDNJI VEK PRI LILLU
»Hiša groze« v vasi lllies
Policija išče trupelca, ki so bili sad krvoskrunskih odnosov
PARIZ - Družina Lefranc je živela »na skrajni meji človeške degradacije«, je povedal eden od vaščanov severno-francoskega Illiesa. Spet smo priča grozljivki v slogu belgijske »pošasti« Marca Dutrouxa in »hiše groze« v britanskem Gloucestru. Kakih 60 policijskih agentov od torka kopa v vrtu Le-francovih in išče neznano število trupelc novorojenčkov, ki so bili sad krvoskrunskih odnosov na grozljivem prizorišču, kjer so bili akterji alkohol, revščina, brezposelnost in perverznost.
Družinski poglavar, 67-letni Paul Lefranc, je bil pred posegom policije, ki je razkrila vse grozote, pravi »suženj« svojih štirih otrok, ki so ga prisilili, da je spal v pasji utici in jedel iz pasje sklede.
»V tej vasi nedaleč od mesta Lille je
bil srednji vek: šest človeških bitij je desetletja živelo v popolni degeneraciji in si zadajalo grozljiva ponižanja in mučenja,« je povedal neki policijski vir. Edina hči družine, sedaj 26-letna Patri-cia, je že od rane mladosti večkrat zanosila s svojimi tremi brati, ki so nato poskrbeli, da so novorojenčke zagrebli na hišnem vrtu.
Najhujša od vseh pa je bila mati, ki že leta živi na invalidskem vozičku. Ne samo, da je svoje sinove spodbujala, naj se znašajo nad hčerjo, na desno in levo je s palico udrihala po vseh, ki so ji prišli pod roko. Najraje pa je pretepala svojega moža. Redno pa je prihajalo do splošnih pretepov, tako da so se kriki slišali po vsej vasi. Nihče ni bil zaposlen in vsi so živeli od pokojnine zasužnjenega moža in očeta.
EVROPA / PRED PRVENSTVOM
INDONEZIJA / PRVI KORAKI
Islamski teroristi so še vedno pod pritiskom policije
PARIZ, AL2IR - V številnih evropskih državah se nadaljuje v torek začeta policijska akcija proti pripadnikom alžirske teroristične Islamske oborožene armade (CIA). V pariški regiji so včeraj priprli še dva domnevna terorista. Kljub preiskovalni tajnosti se je izvedelo, da so od kakih šestdesetih priprtih vsaj tri »velike ribe« teroristične frakcije Al takfir val hidžra emirja Hassana Hattaba. Med njimi je najpomembnejši Adel Mechat, ki so ga aretirali v' Nemčiji in ga že zaslišuje pariški sodnik Jean Louis Bruguiere, ki je sprožil skupno evropsko policijsko akcijo proti isla-mističnim teroristom. Adel Mechat naj bi bil Hatta-bova desna roka. Francoski notranji minister Jean-Pierre Chevenement pa je poudaril, da torkova akcija ni bila samo »preventivna«, temveč so jo predhodno sprožili, ker so imeli trdne dokaze o resnosti položaja, ko manjkata dva tedna do začetka svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji.
Alžirski tisk pa včeraj ni skrival kritik, ko je navajal, da je Evropa čudežno začela sodelovati, ko je bila ogrožena ena od evropskih držav. Vprašal se je, zakaj ni Evropa storila nekaj podobnega, ko so v Alžiriji umirali in še umirajo nedolžni ljudje. Le Matin pa se je vprašal, ali ni morda do torkovih aretacij prišlo prepozno, tako da bodo islamski skrajneži izvedli atentate med svetovnim nogometnim prvenstvom.
Spodbudni znaki normalizacije in demokratizacije
ZDA zadovoljne z razvojem dogodkov
DŽAKARTA - Po torkovi osvoboditvi indonezijskega sindikalnega voditelja Muchtarja Pakpahana in nekega drugega nasprotnika Suhartovega režima bo nova vlada predsednika Jusufa Habibija osvobodila še pet političnih zapornikov. Medtem se stopnjujejo pritiski, da bi indonezijske oblasti osvobodile tudi voditelja Vzhodnega Timorja Xanana Gu-smaoja.
Ameriška administracija je že pozdravila sklep o osvoboditvi prvih političnih zapornikov in torkove izjave, da bodo skušali čimprej izvesti predčasne politične volitve, kot »spodbudne« in kot prave korake k demokraciji. Da v Indoneziji prihaja do političnih premikov, potrjuje tudi ustanovitev nove
stranke MKGR, ki jo bo vodila bivša ministrica za ženska vprašanja Mien Su-gandhi. Do sedaj so bile v Indoneziji dovoljene samo tri stranke. Tudi za danes napovedana zamenjava šefa džakartske policije generala Hamamija Nata z generalom Nugrohom Djaju-smanom bo nedvomno pozitivno vplivala na splošno politično ozračje, ker je Nata eden od sokrivcev za krvavo represijo študentskih demonstracij pred dvema tednoma.
Vse pa ni tako idilično, saj je vodja islamistične opozicije Amiens Rais včeraj zahteval ustanovitev posebnega neodvisnega organa, ki naj ugotovi in reši indonezijski kapital, ki so ga »nekatere družine« nezakonito premestile v tujino.
LJUBLJANA / NATO
PREDSTAVITEV V LJUBLJANI
NEW YORK / SVEČANA POTRDITEV
Slovenija najbolje pripravljena kandidatka
Tako poudarili no zasedanju Severnoatlantske skupščine
LJUBLJANA - Poslanca Jože Lenič (LDS) in Franc Kangler (SLS) sta se v Barceloni udeležila zasedanja Severnoatlantske skupščine (NATO), ki je potekalo od 22. do 25. maja. Kot so včeraj sporočili iz poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije (LDS), so na zasedanju med drugim govorili tudi o procesu širitve Nata. Ta se bo nadaljeval, saj Nato vztraja pri madridskih sklepih politike ‘odprtih vrat”.
Slovenija je bila v razpravi omenjena kot najbolje pripravljena kandidatka za članico, kar sta v zaključnih govorih poudarila tudi predsednik Severnoa-. tlantske skupščine ameriški senator VVilliam J. Rothn in vodja ameriške delegacije kongresnik Douglas Bereuter. Predstavnik
uglednega vvashingtonskega Centra za strateške študije Zbigniew Brzezinski pa je opozoril na pomembnost širitve NATO-a z vsaj eno državo na jugu in eno na severu Evrope.
Predstavnika Slovenije sta v razpravi pojasnila sta-lišča in interes Slovenije v zvezi z nadaljevanjem širitve ter poslance iz držav Nata seznanila z dosedanjimi prizadevanji na področju približevanja evroa-tlantskim integracijam.
Severnoatlantska skupščina bo na jesenskem zasedanju v Edin-burghu sprejela stališče in priporočilo do nadaljnje širitve Nata. Ključno odločitev o širitvi pa bo podal vrh Nata aprila prihodnje leto v VVashingtonu. (STA)
Na zgoščenki rezijanska ljudska glasba in pesmi
LJUBLJANA - Pri Glasbenonarodopisnem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU so v okviru zbirke zvočnih publikacij Iz arhiva Glasbenonarodo-pisnega inštituta izdali zgoščenko z naslovom Rezija - pesmi in glasba rezijanske doline. Zgoščenko so včeraj predstavili predstojnica omenjenega inšituta Marjetka Golež, založnik in izdajatelj Valter Colle iz Vidma ter avtorja Julijan Strajnar in Drago Kunej.
Valter Colle je ob tej priložnosti poudaril, da je zgoščenka plod 30-le-tnega terenskega raziskovanja in sodi k zbirki, ki zajema celotno območje italijanske etno
glasbe.
Julijan Strajnar, ki je prispeval tudi besedilo v knjižici zgoščenke, pa je pojasnil, da je imel zaradi izredno bogatega arhiva precejšnje težave pri izboru pesmi. Na zgoščenki tako najdemo 29 pesmi iz različnih obdobij, od leta 1962 do 1996, in sicer tako v instrumentalni kot tudi vokalni izvedbi. V ovitku oziroma knjižici, ki je priložena k zgoščenki, so besedila pesmi napisana v originalni rezijanščini, prevedena pa so tudi v slovenščino, italijanščino in angleščino.
Zgoščenka je bila pred nedavnim že predtavljena v Vidmu. (STA in GR)
REVIJE / NASLEDNIK STRITARJEVEGA
Prva številka novega Zvona
Izdajajo jo Mohorjeve družbe ob pomoči Družine
Pangalos v LJ
Ljubljana - Na povabilo slovenskega zunanjega minstra Borisa Frleca je na enodnevni uradni obisk v Slovenijo dopotoval vodja grške diplomacije Teodor Pangalos. Na zunanjem ministrstvu so se dopoldne začeli slovensko-grški pogovori. Poleg dvostranskih odnosov je bilo v ospredju pogovorov vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO ter vprašanja varnosti in sodelovanja v jugovzhodni Evropi. Zunanja ministra sta podpisala še dvostranski sporazum o prevozu potnikov in blaga v mednarodnem cestnem prometu ter protokol o sodelovanju med zunanjima min-strstvoma. (STA)
LJUBLJANA - Izšla je prva številka novega Zvona, revije za kulturo in družbo, ki je naslednica Stritarjevega Zvona z Dunaja s konca 19. stoletja, nato Ljubljanskega zvona (1881-1941) in nazadnje Celovškega zvona (1984-1998). Glavni urednik revije, ki jo bo štirikrat letno izdajala Mohorjeva družba Celovec ob pomoči obeh Mohorjevih iz Celja in Gorice, Družine ter kulturnega ministrstva, je novinar in publicist Jože Horvat; avtor nove likovne podobe je Jurij Kocbek; revija z uredništvom v Ljubljani (uredniški
odbor: Janko Car, Ivanka Hergold, Jože Horvat, Jože Marketz, Matija Ogrin, Jurij Paljk, Igor Senčar, Brane Senegačnik in Primož Zevnik) pa bo »intelektualnim otokom v Sloveniji, v zdomstvu in zamejstvu« ponujala sedanjemu času ustrezne prispevke s področja umetnosti, religije, filozofije in zgodovine.
Prva številka revije Zvon po urednikovem uvodniku prinaša zapis o okrogli mizi o piscu in literaturi Po koncu izmov in usodnih ideologij, ob kateri so se pogovarjali literarni zgodovinar Fran-
ce Pibernik, profesor in prevajalec Andrej Capuder, prevajalec in novinar Jani Virk ter pesnik in asistent na fakulteti Brane Senegačnik. Sledi leposlovje, in sicer Ljubezenska elegija Braneta Senegačnika, zbirka črtic Pričevalci vstajenja Alojza Rebule ter nekaj pesmi Vladimirja Kosa. Med recenzijami in prikazi najdemo pisanje Ivanke Hergold o Šeligovem romanu Demoni slavja (Resnica o sodobnih rečeh) in o knjigi Vinka Beličiča Na vetrovni postojanki (Zvestoba samemu sebi). (STA)
Društvo ameriških prijateljev Slovenije
Društvo, ki ga vodi Theodore Kup>feriman, skrbi za razpoznanovnost Slovenije v ZDA
NEW YORK - Generalni konzul Republike Slovenije v New Yorku Vojislav Suc je v restavraciji stolpnice VVoohvorth priredil svečano večerjo v čast ustanovitve Korporacije oziroma Društva ameriških prijateljev Slovenije. Večerje se je udeležil tudi slovenski veleposlanik v ZDA Dimitrij Rupel, ki je posebej za to priložnost priletel iz VVashingtona.
Na večerji, ki je bila neke vrste uradna potrditev društva s strani Slovenije, saj je bilo uradno ustanovljeno že 30. marca, so bili še kulturni ataše Slovenije in znani slovenski pesnik Tomaž Šalamun, elan odbora Slovensko-ameriške poslovne skupnosti v New Yorku Stane Razen, direktorica Slovenskega turističnega urada v New Yorku Darja Gačnik, dopisniki slovenskih medijev v ZDA in trije ustanovni člani Društva ameriških prijateljev Slovenije.
Društvo ameriških prijateljev Slovenije je bilo ustanovljeno na pobudo člana vlade mesta New York, zgodovinarja in publicista Henryja Christmana, ki je Slovenijo večkrat obiskal še v času nekdanje Jugoslavije. Prvi predsednik Društva je postal nekdanji kongresnik in sodnik Theodore Kupferman, pri ustanovitvi pa je sodeloval še priznani newyorški odvetnik Donald Creadore.
Društvo ameriških prijateljev Slovenije je neprofitna organizacija, ustanovljena za pomoč pri večji razpoznavnosti Slovenije v ZDA. Skrbelo naj bi za razvijanje prijateljstva in medsebojnega spoštovanja ZDA in Slovenije, informiralo ZDA in Američane o Sloveniji in Slovencih in obratno, informiralo Američane o vladnem, zakonodajnem in pravnem sistemu Slovenije ter obratno, priznavalo dosežke Slovenije in Američanov slovenskega porekla ter skušalo izboljšati medijsko podobo Slovenije v ZDA.
Po uvodnem pozdravu in zahvali generalnega konzula Vojislava Suca je nekaj besed spregovoril Donald Creadore, ki je poudaril velike možnosti Slovenije pri razvoju turizma in se začudil, zakaj država ne namenja več denarja za to dejavnost. Creadore je omenil, da bo društvo v kratkem skušalo organizirati razne trgovinske misije iz ZDA, tako da bi se ameriški gospodarstveniki seznanili na kraju samem o možnostih sodelovanja in vlaganja, ter da se bo društvo trudilo za ve-
čje politične stike med obema državama.
Henry Christman je spregovoril o svojih pogledih na Slovenijo in posebej poudaril »izvrstne rezultate Slovenije na področju človekovih pravic«. Pri tem se je vrnil tudi malce v zgodovino in omenil, kako so Slovenci med in po 2. svetovni vojni pomagali ljudem, ki so bežali pred nacističnim terorjem, še posebej Judom. »Vsak, ki ima rad pravico, mora imeti rad Slovenijo,« je zaključil Christman.
Slovenski veleposlanik v ZDA Dimitrij Rupel se je ameriškim prijateljem zahvalil za pobudo in dejal, da Slovenija potrebuje vsako pomoč, ki ji je na razpolago, še posebej zdaj, ko se trudi biti sprejeta v evro-atlantske povezave. Pri tem je izrazil obžalovanje, da Slovenija ni bila sprejeta v prvi krog širitve Nata, obenem pa izrazil upanje, da smo se iz negativne izkušnje dovolj naučili, da tudi v drugo ne bomo ostali praznih rok. Rupel je predsedniku društva Theodoru Kupfermanu na koncu predal kristalni izdelek Rogaške.
Nato je Stane Razen na kratko predstavil Slovensko-ameriško poslovno skupnost, v katero je vključenih 29 slovenskih in ameriških podjetij, ki ustvarjajo 75 odstotkov celotne prodaje slovenskega blaga in storitev v ZDA v vrednosti 225 milijonov dolarjev, ter okrog 60 odstotkov celotne prodaje ZDA v Slovenijo (180 mio dolarjev). Večina podjetij sodeluje tudi na trgih držav Cefte ter na zahodno- in vzhodnoevropskih trgih. Razen in Rupel sta še poudarila, da bi bilo članstvo Slovenije v vojaški zvezi Nato skoraj bolj koristno z gospodarskega vidika kot vojaškega, saj naj bi varnost Natovega »dežnika« ugodno vplivala na tuje investitorje.
Udeleženci večerje so govorili še o potrebi po ustanovitvi skupnih ameriško-slovenskih podjetij in Rupel je dejal, da sodeluje pri pogajanjih o možni povezavi med mariborskim TAM-om in ameriškim Chryslerom, kar bi morda rešilo propadajočo mariborsko tovarno. Tem, s katerimi se bo ubadalo Društvo ameriških prijateljev Slovenije, pa je še veliko, njihova uspešnost pa bo odvisna tudi od čim večjega števila članov in njihove prodornosti pri uveljavljanju interesov Slovenije in pri tem verjetno tudi lastnih.
Robi Poredoš /STA
NOVICE
Slovenski forum o razkrivanju resnice o fojbah
IZOLA - Slovenski forum se je na včerajšnji novinarski konferenci odzval na poročanje itafijanskih medijev o sprožanju zahtev po razkritju prave resnice glede fojb v zamejskem Repnu in Bazovici. Tem zahtevam se Slovenski forum pridružuje, od slovenske vlade pa zahteva, da v skladu s svojimi pristojnostmi aktivno poseže v razreševanje več desetletij neustrezno obravnavanega in doslej nerešenega problema.
Predsednik Slovenskega foruma Janez Jug je poudaril, da njihova stranka podpira težnje italijanskih sodnih in vojaških oblasti ter civilne iniciative po uvedbi temeljite preiskave o fojbah v Bazovici in Repnu. Na ta način bo mogoče enkrat za vselej pojasniti dogodke v letih 1943 (ob kapitulaciji Italije) in 1945 ter s tem tudi preprečiti širjenje dezinformacij, ki jih v italijanskih medijih lansirajo pripadniki italijanskega neoiredentizma. (STA)
Asfaltiranje cest v Obrovu
HRPELJE - Potem, ko je občina v zadnjih dveh letih investirala v asfaltiranje 10.000 kvadratnih metrov lokalnih cest, je pred njo izvedba novega razvojnega projekta. Te dni so namreč v prostorih občine svečano podpisali pogodbo o izvajanju del preplastitve in asfaltiranje 7, 5 kilometrov vaških in lokalnih poti. Izvajalec, Cestno podjetje iz Kopra, je bilo izbrano na podlagi javnega razpisa, na katerega je prispelo pet ponudb.
Začetka del bodo zagotovo najbolj veseh v Obrovu, saj projekt predvideva obnovo vaške poti tega kraja, velik del sredstev za realizacijo pa so prispevali krajani s samoprispevkom. Obnovljeni bosta lokalni cesti MarkovSčina - Slivje in Materija - Gradišča.


IZLETI / ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB IN KRUT
Obisk v zgodovinskih Dražgošah
Izletnike, ki so si ogledali tudi Begunje in Drago, je spremljal predsednik ZZB Lado Pohar
TRST - V organizaciji Združenja aktivistov in vojaških invalidov NOB na Tržaškem in Društva slovenskih upokojencev v povezavi s krožkom Krut, se je 50 izletnikov-članov podalo na enodnevni avtobusni izlet na Gorenjsko. Glavni namen izleta je bil obisk zgodovinskih Dražgoš pod Jelovico, prizorišča znamenitega spopada borcev Cankarjevega bataljona v prvih dneh leta 1942, po kosilu v Radovljici pa še obisk Begunj in Drage, prizorišč streljanja talcev z ogledom jetniških celic in muzeja z imeni na stotine žrtev nacističnih okupatorjev. Zaradi časovne stiske je žal moral odpasti predviden ogled Krope in njenih zanimivosti, bilo pa je še časa za kratek skok na Bled. Vreme je bilo izletnikom še kar naklonjeno, le na Bladu in na povratni vožnji je deževalo, kar pa ni moglo pokvariti dobrega razpoloženja in zadovoljstva.
V Ljubljani se je udeležencem izleta pridružil član predsedstva ZZB Slovenije in njekdanji partizanski časnikar na Primorskem Lado Pohar, ki se je rade volje odzval vabilu organizatorjev in bil nato odličen razlgalec dogajanj v Dražgošah pred nekaj več kot 56 leti,
ko se je maloštevilna skupina partizanskih prvoborcev tri dni bojevala s premočnimi elitnimi sovražnimi policijskimi silami in se nato umaknila na Jelovico, okupator pa se je strahovito maščeval nad prebivalstvom in nad vasjo. Veliko število ljudi je pobil, druge odgnal v zapore in taborišča, vas s cerkvico vred pa do kraja požgal in razrušil. Partizani so imeli okrog 10 žrtev, Nemci pa več kot 40 padlih. O žrtvah dokumentirano priča tudi muzejska zbirka slik v domu
pod spomenikom.
Izletniki so se zaustavih pri spo-meniku-grobnici, ki je postavljen prav na kraju bojev in ki z višine nad 900 m dominira nad Dolino. Številne roke so k spominski plošči položile šopke bujno cvetečih travniških rož. Spomeniške skulpture so umetniško delo kiparja Stojana Batiča, mozaik z upodobitvijo boja je delo kiparja Iva Šubica, ki je bil tudi sam med udeleženci bitke, celotno spomeniško obležje pa je zasnoval arh. Kobe.
V	Begunjah je izletnike s kratko razlago tragičnih dogajanj v medvojnih letih seznanil dežurni kustos zapora-muzeja, na stenah celic pa so lahko izletniki prebirali ohranjene zadnje pozdravne besede zapornikov pred ustrelitvijo, na hodniku pa dolge sezname ustreljenih talcev.
Tako Lado Pohar kot tudi že tradicionalna spremljevalka Krut-a, gospa Saša, sta tudi med samo v° žnjo skozi gorenjske kraje, SkolJ Loko, Železnike in druge, bila ra dodama informatorja o lokalni značilnostih.	,
Poleg ogledov spomeniški oboležij iz časov NOB so si iz 6 tniki lahko napasli oči tudi pogledu na prekrasno naravo S ške doline in na lepe, obnovljen6^ zgledno čisto vzdrževane vasic ^ in hiše na pobočjih gozdnate Je 0 vice.	0
V	imenu prirediteljev leP^ uspelega izleta se je spemljeV^ cem pa tudi izletnikom samim udeležbo in prijetno družbo zah lila vodja krožka Krut - Neven* Pečar in obljubila, da bodo U* _ bne pobude s pomenljivim dru*0 bnim pomenom, še sledile.
POKRAJINA / UPRAVA O MUZEJSKI AFERI
VOLITVE / ZA OBČINO GORICA
NOVICE
Podpora odbornici, kritike ravnateljici
Pokrajinski odbor očita dr. Montagnari, da ni spoštovala sprejetih obvez - Dialog s sindikati
Mitja Volčič: dajmo možnost Gorici, da zadiha
Senator nosilec liste Oljke
Goriška pokrajinska uprava je včeraj odgovorila na polemike, ki so sledila odstopu ravnateljice Pokrajinskih muzejev dr. Emanuele Montagnari. Odbor potrjuje polno zaupanje in podporo odbornici za kulturo dr. Marii Ma-sau Dan in pripisuje krivdo za težave v muzejski upravi ravnateljici Monta-gnarijevi.
V sporočilu za tisk je zapisano, da je ves pokrajinski odbor izrekel največje spoštovanje in polno zaupanje odbornici za kulturo glede njenega dela in Programov »ki v celoti izražajo smernice pokrajinske uprave«.
Odbor skuša tudi omiliti posledice ostrih odbor-ničinih izjav, ki so razkačile sindikate. Te izjave, Pojasnjujejo, niso bile
mišljene kot posplošujoč napad na vse muzejsko osebje, temveč so se nanašale le na kulturno upravljanje muzejev, pri katerem so bile opazne očitne pomlanjkljivosti, ki jih gre najbrž pripisati pogostim menjavam v ravnateljstvu v zadnjih letih in tudi internim težavam, ki so zmanjšale učinkovitost strukture. Uprava je z začasnim imenovanjem ravnateljice s prestižnimi znanstvenimi naslovi skušala premostiti težave vse do okrepitve osebja, ki je bila odobrena v začetku tega leta. Pri tem pa niso pričakovali nekorektnega ravnanja dr. Montagnari, ki da se je sprva - tudi zaradi univerzitetnih obveznosti - dogovorila s predsednikom in odbornico, da bo vsaj delno izpeljala
dogovorjeni program, vključno z razstavo šole iz Pierisa, potem pa je dala vesti o sebi le preko tiska. Uprava meni, da jo je navedeno obnašanje ravnateljice močno oškodovalo.
Glede stališča sindikatov izraža uprava presenečenje, saj so isti dan (v torek, op. ur.) imeli konstruktivno srečanje s predstavniki istih sindikalnih organizacij in so z njimi podpisali dogovor o problemih muzejev, ki povsem zadovoljuje obe strani. Odbor vsekakor potrjuje namen sklicati v kratkem novo srečanje s sindikati za razjasnitev vseh odprtih vprašanj in za določitev skupnih ciljev delovanja, zato da bi občanom nudili učinkovi-tev storitve, kot je to dolžnost javne uprave.
Nosilec liste Oljke za goriške občinske volitve je skupaj s poslancem Mariom Pre-stamburgom senator Mitja Volčič. Kot drugi slovenski kandidati se je odzval našemu povabilu za predstavitev volilnega programa in smisla te kandidature. Osebne predstavitve Volčič gotovo ne potrebuje, saj je vsakomur znana njegova izjemno uspešna novinarska kariera. Povejmo le, da je po decembru 1997, ko je bil izvoljen za senatorja Oljke v go-riškem okrožju postal član 3. stalne senatne komisije (zunanje zadeve), član italijanske delegacije pri skupščini Zahodnoevropske unije in pri skupščini Sveta Evrope.
O svoji kandidaturi za goriški občinski svet pravi sledeče:
»Mimo vsake osebne predstavitve želim poudariti, da je kandidatura dveh goriških parlamentarcev na listi Oljke jasen in odločen dokaz podpore, ki jo uživa kandidat za župana Ario Rupeni. Poslanec Mario Prestamburgo in jaz sva hotela izpostaviti bistveno važnost teh občinskih volitev, ki bodo v marsičem odločilnega pomena za bodočnost našega mesta in zato sva se odločila, da se neposredno vključiva v volilno kampa-nijo.
Nujno je, da Gorica odločno stopi v novo tisočletje s takim političnim pristopom, ki ji bo lahko omogočil kakovostne premike in stvarno uveljavljanje ne samo zno-
traj dežele, ampak tudi v širšem mednarodnem prostoru. Program levosredinske koalicije jasno kaže na kulturne in gospodarske opredelitve, ki so v sozvočju s skupnim evropskim duhom v smislu ovrednotenja specifičnosti in različnosti tega prostora.
Gorica mora torej biti usmerjena v prihodnost, odprta v evropski prostor, še posebno do sosednje Slovenije. To pa ne pomeni le prilagoditev gospodarskih struktur v pričakovanju odprave meja, ampak tudi nov pristop do kulturne stvarnosti našega mesta in odnosov do bližnje Nove Gorice.
Po zmagi na parlamentarnih volitvah je levosredinska vlada takoj z dejstvi dokazala, kako pojmuje dobrososedske odnose s Slovenijo in v izredno kratkem času rešila probleme, ki so se zavlačevali desetletja.
Dajmo torej možnost Gorici, da na novo zadiha in pridobi vse prednosti, ki jih ponujata Evropa in italijanska vlada! Z zmago levosredinske koalicije na občinskih volitvah pa bo tudi zame goriškega parlamentarca laže braniti v Rimu in v Bruslju koristi našega mesta.
Nadškof predstavil sklepe 2. sinode goriške cerkve
Goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco je včeraj na srečanju z novinarji predstavil zaključke 2. sinode goriške cerkve, ki se je formalno začela 25. maja 1996 (priprave so stekle že poldrugo leto prej) in se bo sklenila ta teden z dvema srečanjema: v soboto ob 15.30 v goriški stolnici (s čemer želijo poudariti središčno vlogo Gorice) s podpisom 60 strani obsežnega zaključnega sinodalnega dokumenta in naslednji dan v Ogleju, kjer bo ob 9. uri srečanje mladih z Orestejem Benzijem in ob 18. mi svečana sinodalna liturgija v baziliki.
Sinoda je zajela tako pripadnike goriškega klera kot predvsem laike, ki so s tem, kot je poudaril nadškof, pridobili na zavesti, da so subjekt in ne objekt delovanja cerkve. Bommarco je
dejal, da mu to vliva večje zaupanje v bodočnost, zlasti če se bo sinodalno preverjanje in razmišljanje nadaljevalo v vsakodnevnem delu in utripu cerkve.
Generalni škofijski tajnik Andrea Bellavite je podrobneje predstavil delovanje sinode, med katero je poleg splošnih skupščin bilo približno 240 zasedanj komisij za posamezna vprašanja. Izbire glede pastoralnega dela in družbene vloge cerkve so podrobno razčlenjene v sklepnem dokumentu. Med smernicami naj omenimo načelo “skupne poti v bogastvu različnosti”, ekumensko dimenzijo, misijonsko poslanstvo in pozornost do kulturnega bogastva in novih kultur: na teh načelih naj bi poslej temeljilo pastoralno delovanje v nadškofiji.
VOLILNA KRONIKA
Slovenska komisija ID podpira kandidaturi Komela in Paulinove
Slovenska občinska komisija pri stranki levih demokratov v Gorici je te dni preučila razna vprašanja v zvezi z volitvami za deželni svet FJK in za obnovo goriškega občinskega sveta. Za obnovo deželnega sveta ED nastopa samostojno z lastnim strankarskim znakom. Slovenski kandidat v goriškem okrožju je igor Komel, v tržaškem okrožju pa Miloš Budin. Glede volitev v občinski svet mesta Gorice, stranka LD nastopa v okviru liste koalicije Oljke, ki podpira župansko kandidaturo Aria Rupenija. Slovenska komisija se zvezi zavzema, da bo koalicija dosegla ugoden volilni rezultat in da se v njenem okviru uveljavijo slovenski kandidati. Glavna kandidatka je Nataša Paulin - Petelin, ki ima stvarne možnosti za izvolitev. V tej zvezi komisija poziva slovenske volilce naj oddajo tudi preferenčni glas, saj le tako lahko izvolijo lastne kandidate.
Srečanje članov SSk o volitvah
Slovenska skupnost vabi člane in somišljenike na srečanje mestne sekcije in predstavnikov rajonskih svetov, ki bo danes ob 20.30 na sedežu stranke v Drev. 20. septembra 118. Na dnevnem redu bo razprava o bližnjih občinskih in deželnih volitvah.
Predstavitev kandidatov liste “Isontino per rEuropa«
Gibanje »Isontino per 1’Europa«, ki nastopa na goriških 0bčinskih volitvah v koaliciji z Oljko in SKP in podpira ^Upanskega kandidata Aria Rupenija, vabi na predstavi-ev programa in kandidatov za goriški občinski svet. Pri srn pojasnjujejo, da gre za občansko listo, v kateri so se fedje različnih poklicnih, kulturnih in idejno-politič-feb izkušenj povezali okrog načrta za Gorice. Predstavi-6v bo danes ob 18. uri v sejni dvorani Pokrajine.
SSG / ZA KONEC SEZONE
Vrača se »Afrika...«
Predstavi (izven abonmaja) 2. in 3. junija
Precej je bilo povpraševanja po komediji slovenskega tržaškega gledališča »Afrika ali na svoji zemlji«, ki je v lanski sezoni doživela izreden uspeh. Mnogi bi si jo radi spet ogledali, ponovno bi se radi sproščeno nasmejali... in s tem tudi zaključili letošnjo gledališko sezono v Gorici.
Uprava Kulturnega doma in SSG sta se zato dogovorila, da se predstava ponovi v Gorici in sicer v torek in sredo, 2. in 3. junija. Predstavi bosta izven abonmaja, vsekakor pa bo za zveste abonente našega gledališča posebna cena za vstopnice.
Predstava »Afrika ali na svoji zemlji« je doživela v Gorici izjemen uspeh. Doslej so jo izvedli na odru Kulturnega doma kar petkrat. Trikrat je bila na sporedu decembra 96. leta, nato pa sta bili na veliko povpraševanje še dve
dodatni uprizoritvi konec marca ’97. Mnogim je še živa v spominu prva predstava, ko je bila dvorana nabito polna... in marsikdo ni dobil vstopnice. Tudi za lanske marčne nastope je bil “lov na vstopnice” kar precejšen. Zaradi povpraševanja so se organizatorji odločili, da se predstavo v Gorici ponovi tudi v tej sezoni.
V	tem času je slovensko gledališče SSG s to predstavo gostovalo po celi Sloveniji in povsod so doživeli nadvse laskave ocene in uspehe, tako s strani občinstva kot tudi strokovne kritike.
V	teh dneh se je pričela v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288) predprodaja vstopnic za ponedeljkovo in torkovo predstavo. Vsi, ki si nameravajo komedijo ogledati, so naproše-ni, da si rezervirajo oziroma čimprej nabavijo vstopnice.
PREDSTAVITEV
Nova romana Verča in Čuka
Danes se v Gorici začenja niz predstavitev kar petih knjižnih novosti. Sergej Verč in Marij Cuk bosta danes ob 18.30 gosta Kulturnega doma v okviru »Srečanj z avtorji«. Verč bo predstavil svoj drugi kriminalni roman »Skrivnost turkizne meduze« Marij Cuk pa roman »Pena majskega vala«. Srečanje s tržaškima ustvarjalcema prirejajo upravni odbor Kulturnega doma, ZTT in ZSKD.
V Katoliški knjigarni bodo jutri ob 18. uri predstavili zadnji dveh knjigi Krožka za družbena vprašanja »Virgil Sček« iz Trsta: Egon Pelikan - Josip Vilfan v parlamentu in Boris Bandelj - Katoliška socialno politična misel Virgila Sčeka. Z avtorjema bosta knjigi predstavila Rafko Dolhar in Ivo Jevnikar. Prihodnji petek ob 18. uri bo v istih prostbrih na predstavitev romana Dušana Jelinčiča Budovo oko.
gj
Zadnji film Gorica kinema
Sezona Gorica kinema, ki jo prireja Kinoatelje v Kulturnem domu, predstavlja nocoj ob 20.45 film »Consigb per gli acquisti«, Sandra Baldonija. Potepuški pes je nedolžna žrtev svojevrstne reklamne akcije, ki naj bi kupce spodbudila k nakupu pokvarjene hrane za pse... Baldoni je z veliko ironije in sarkazma prikazal človeško neumnost in naivnost. V filmu je pokvarjeno meso samo pretveza, saj bi lahko Baldoni posnel podobno zgodbo tudi o manj neobičajnem blagu. V ospredju je kvaliteta reklamnega spota, ki je že postal cilj, ne sredstvo... »Consigb per gti acquisti«je zadnji film, ki ga Kinoatelje ponuja pred poletjem, zato se bodo po filmu posloviti od gledalcev ob češnjah in pijači.
Ogledi Pacassijeve razstave
Združenje prijateljev muzejev prireja danes ob 17. uri in v nedeljo ob 11. in 17. vodene obiske razstave o Nicoloju Pacassiju -»Arhitektu Habsburžanov«, ki je do 2. junija odprta v Pokrajinskih muzejih na gradu. Obiski bodo brezplačni.
»Zuf de žur« na radiu Trst A
V oddaji Mladi val - Domača delavnica na radiu Trst A bodo danes od 16. do 17. me predstaviti goriško glasbeno skupino »Zuf de žur«. Z Ivom Tulom se bosta v studiu pogovarjala člana Mamo Punteri in Pierluigi Bumbaca, prisluhniti pa bomo lahko tudi skladbam z njihove plošče.

Tržič: zaplenili 100 gr marijuane
Karabinjerji iz Tržiča in sosednjih občin so po daljšem zasledovanju prijeti dva domnevna razpečevalca mamil. Enega, ki je iz Tržiča, so aretirali, drugega prijaviti na prostosti. Zapleniti so tudi 100 gr mamila, po vsej verjetnosti marijuane.
Težke posledice dveh padcev
Dve ženski z Goriškega se od včeraj zdravita na Katinari. Na domu je včeraj padla s stopnic 67-let-na N.D. S helikopterjem, ki je pristal pred cerkvijo Srca Jezusovega so jo prenesti v Trst v oddelek za intenzivno nego, ni pa v življenjski nevarnosti.
Dva meseca se bo zdravila 64-letna Giuseppina Russian iz Šempetra ob Soči, ki je v Ronkah padla z motorčkom, ko je peljala čez zaviralnik hitrosti.
KINO
GORICA
KULTURNI DOM (Gorica kinema) 20.45 »Consigb per gti acquisti«.
VITTORIA 1 Danes zaprto. Jutri: »Arancia mecca-nica«. Stanley Kubrick.
VITTORIA 3 Danes zaprto. Jutri: 8.00-20.15-22.30 »Blues Brothers, il mito continua«. Dan Aykroyd in John Goodman.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Deep impact«. R. Duvall in V. Redgrave.
I?3 OBVESTILA
POLETNO SREDISCE v
dijaškem domu S. Gregorčiča bo delovalo od 15. junija do 10. julija (pone-deljek-petek do 14.30). Namenjeno je otrokom od 3. do 13. leta. Vpisovanje v pisarni doma (tel. 533495) od 13. do 18. ure do 5. junija.
SPDG obvešča člane in smučarje tekmovalce, da lahko pod zelo ugodnimi pogoji nabavijo kombinezone in tekmovalne drese znane italijanske znamke in vseh mer. Interesenti naj se zglasijo na sedežu v ponedeljek in četrtek od 19. do 21. ure. Ponudba velja samo dva tedna.
SD SOVODNJE in RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA vabita na veselo praznovanje 31. maja v So-vodnjab. Začelo se bo v jutranjih urah z lovom na postrv v Romansu. Prijave v gostilni Rubijski grad.
\M PRIREDITVE
SZ DOM vabi jutri ob 15.30 na zaključni prikaz dela Sekcije športnega vrtca. 5. junija pa bo zaključna akademija sekcije SG SRG ter skupine ”Show dance”.
SKSRD TRŽIČ prireja v sredo, 3. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču (Aris) dobrodelni koncert zborov Hrast iz Doberdoba in E.Grion iz Tržiča. Prispevke bodo nameniti prizadetim ob potresu v Posočju in poplavah v Kampaniji.
B________________IZLETI
SEKCIJA UPOKOJEN-CEV SPI-CGIL v Doberdobu prireja izlet od 19. do 21. junija v Sanremo, na Ažurno obalo in Montecarlo. Prijave: trgovina pri Miti (tel. 78398).
U LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - BASSI RITA, UL don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
POGREBI
Danes: 8.00, Adele Can-dussi vd. Collavin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 9.30, Antonio De Fomasari iz splošne bolnišnice v Ločnik; 10.25, Luigi Marizza iz splošne bolnišnice v Gradišče.
KULTURNI DOM GORICA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
vabijo na predstavitev knjig
Sergij Vere: SKRIVNOST TURKIZNE MEDUZE Marij Cuk: PENA MAJSKEGA VALA
Kulturni dom Gorica
danes, 28. maja 1998 ob 18.30
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
r TRGI / VERIŽNA REAKCIJA BORZ OD AZIJE PREK EVROPE DO ZDAh
Analitiki v ZDA ne izključujejo možnosti druge azijske krize
Med evropskimi trgi najbolj negativna Piazza Affari (-3%)
MILAN - Na mednarodnih trgih, od Azije prek Evrope do Amerike je včeraj splet okoliščin ustvaril vse pogoje za pričakovan val borznih padcev, ki je bil Se posebno globok v Milanu, kjer je Piazza Affari izgubila 3,03%. Dolgi val motenj se je navsezgodaj začel na Daljnem vzhodu, kjer so vse borze močno padle: Hongkong je izgubil 5,6%, Džakarta 3,93%, Bangkok 4,07%, Manila 2,33%, Kua-la Lumpur 1,60%, Tokio 1,39% in Singapur 1,31%.
Poleg torkovega padca na Wall Streetu (-1, 65%), je k veriznjim znižanjem azijskih trgov prispeval splet neugodnih okoliščin: razvrednotenje japonskega jena, negotovost glede Indonezije, znižanje ratingov za najve-Cje japonske banke in ocena poslovne banke Moody’s, da je indonezijski finančni sistem nesolventen. K temu je treba prišteti Se opozorilo hongkon-škega guvernerja Tung Chee Hwaja, da obstaja nevarnost gospodarske recesije, na kar je tamkajšnji borzni indeks Hang Seng takoj reagiral z najve-
ejim padcem v zadnjih štirih mesecih. Kot da ne bi zadostovalo, je podobno mujenje kot Tung Chee Hwa izrazil tudi malezijski premier Daim Zainuddin, ki je dejal, da bi lahko država po desetih letih neprekinjene gospodarske rasti prešla v recesijsko fazo. Kar zadeva Indonezijo, je na tamkajšnjo borzo občutno vplivala tudi množična prodaja delnic družb, ki so povezane s Suhartovim klanom.
MoCno razvrednotenje jena, ki je dosegel najnižje razmerje do dolarja v zadnjih sedmih letih, indonezijska kriza, brezposelnost v Južni Koreji in drugi znaki slabšanja razmer v Aziji porajajo med ameriškimi analitiki domneve, da bi lahko prišlo do drugega vala azijske finančne krize. Rucfiger Dombush, profesor ekonomije na sloviti Massachusetts Institute of Technology, opozarja, da bi bila druga kriza Se veliko težja od prve in da bi povzročila posplošeno gospodarsko depresijo v Aziji. Lanski finančni potres v Aziji je povzročil nekatere sekundarne učinke, ki so Sele zdaj
povsem vidljivi: visoko stopnjo brezposelnosti zaradi drastičnih preu-strojev podjetij, politične krize in socialna trenja, je dejal Robert Hormats, podpredsednik investicijske banke Goldman&Sachs. Pozornost analitikov pa se zdaj preusmerja na Kitajsko, ki ji je doslej uspevalo zajeziti rušilne učinke krize v svoji okolici, in to za ceno upočasnitve lastne gospodarske rasti. Koliko Časa bo še vztrajala, je težko oceniti, toda če bi se Cez noC odločila, da olajša pritisk z razvrednotenjem svoje valute, bi bile posledice lahko katastrofalne in bi zajele tudi države, kot sta Rusija in Južna Afrika, opozarjajo v ZDA.
Do tod torej analize, ki so po pravilu zelo previdne, dejstvo pa je, da so to previdnost vCeraj spoštovali tudi vsi evropski trgi. V panorami negativnih izidov borznih sestankov v Evropi, se kot navadno »ponaša« z najveCjo izgubo prav Piazza Affari, ki ji zaradi negativnega odprtja na Wall Streetu ni uspelo omejitvi padca niti v zaključku sestanka.
SDGZ / 1. JUNIJA OBČNI ZBOR SEKCIJE TRGOVINE NA DROBNO
Iskanje odgovorov na mnoga pereča vprašanja
OZ bo na Opčinah - Obračun opravljenega dela in volitve novega odbora - Soočanje s krizo sektorja
Sekcija trgovine na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu bo imela v ponedeljek, 1. junija, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah občni zbor, na katerem bodo trgovci podali obračun opravljenega dela, ob drugih tehničnih in sindikalnih zadevah pa bodo tudi izvolili nov odbor.
Predsednik trgovcev SDGZ Ervin Mezgec bo uvedel razpravo na temo »Perspektive za krajevno trgovino v luCi nove reforme distribucijskega sektorja in glede na pristop Slovenije v Evropsko unijo«. V zadnjem triletju smo bili namreč priča velikim spremembam v tem sektorju, tako v notranjem pogledu kot glede na razvoj distribucije v sosednjih državah. Radikalna sprememba trgovskega prizorišča pa se obeta tudi v bodoCe (liberalizacija celotnega sektorja, ki jo vnaša odlok Bersani), zato je povsem naravno, da se s tem soočajo krajevni trgovci na svojem občnem zboru.
Tržaška trgovina je odgovorila na izzive krize kar se da dejavno in z raznimi pobudami (promocijska dejavnost Trieste City Club, izredna odprtja ob ponedeljkih
itd.), pri katerih so imele bistven delež, ob stanovskih organizacijah, tudi javne ustanove (Trgovinska zbornica. Občina Trst). A ta pozitivna naravnanost se mora nadaljevati in stopnjevati, če hoče krajevna trgovina ohraniti tradicionalno klien-telo in posodobiti svojo specifično vlogo v bitki z ostalo deželno in zunanjo konkurenco.
Slovensko deželno gospodarsko združenje poziva vse včlanjene trgovske operaterje iz najrazličnejših strok naj se v čim večjem številu udeležijo ponedeljkovega občnega zbora. Združenje je bilo polnopravno soudeleženo pri vseh omenjenih akcijah za poživitev trgovine, skupno z ostalimi tržaškimi trgovskimi združenji. Nujno pa je, da ohrani zaradi svoje posebne stanovsko-narodne narave živ in neposreden stik z vso svojo člansko bazo tako v Trstu kot v vsej pokrajini-SDGZ pa poleg članov vabi na občni zbor tudi druge slovenske trgovce, da bi se seznanili z delovanjem sekcije in dali svoj doprinos k iskanju odgovorov na vprašanja, ki so v interesu celotne trgovske kategorije.
GORICA / V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRU2ENJA
Predavanje o zadnjih novostih na davčnem področju
Predaval je svetovalec SGZ, komercialist dr. Mogorovich - Novosti tako za posameznike kot podjetja
Slovensko gospodarsko združenje Gorica si prizadeva, da bi Čimbolj kapilarno obvestilo vse gospodarstvenike o fiskalnih novostih, ki jih prinaša letošnji proračunski zakon in z njim povezani odloki. S tem namenom je v ponedeljek v sodelovanju s Cassa di Risparmio iz Gorice, zelo uspešno priredilo predavanje o fiskalnih novostih. Predaval je dr. Sergio Mogorovich, priznan goriški komercialist, ki je svetovalec SGZ-ja. Številnim prisotnim, je v sejni dvorani Trgovinske zbornice podrobno opisal in razložil vse novosti na področju fiskale, ki bodo doletele vse nas od letos dalje. Uveden je bil deželni davek na proizvodne dejavnosti -IRAP in poenotenje skupne prijave (740, IVA, 770) UNI-CO‘98 (nekdanji 740).
Nekaj bistvenih primerov, ki jih bo moralo podjetje oz. posameznik v tem letu opraviti: podjetja z manj kot 10 zaposlenimi bodo predstavila eno samo prijavo, ki
bo nadomestila dosedanje prijave IVA, 740, 770 in ICI-AP. Podjetja z veC kot 10 zaposlenimi pa bodo morala prijaviti obrazec 770 posebej (do 31.10.98). Prijava bo služila za plačevanje vseh davkov in dajatev in sicer IVA, IRPEF, 1NPS in novi deželni davek IRAP, ki bo nadomestil davek ILOR, ICIAP, davek na premoženje, davek na zdravje in takso na šifro IVA. Glede na lanskoletne davščine, ki so bile računane na poslovni rezultat, se novi davek IRAP letos obračunava na različni osnovi, zato bodo morala plačati davek IRAP tudi podjetja z negativnim poslovnim rezultatom. Torej je vlada predstavila kompleksen zakonski dekret za »poenostavitev« vseh naštetih fiskalnih obveznosti in za drastično zmanjšanje števila davkov in taks, vendar to ne drži, ker bodo od letos dalje podjetja in posamezniki plačevali višje dajatve in se ubadali z večjimi obveznostmi. Dr. Mogoro-
vich je predaval tudi o novem ERPEF-u in sicer o deželnem dodatku (ki bo prizadel delovno osebje pri plačah za december 1998), o fiskalnem režimu za avtomobile v podjetju in o poenoteni zapadlosti plačil za socialno zavarovanje odvisnih in samostojnih delavcev in
davščine raznovrstnega naslova (IVA, IRPEF, odtegljaj sodelovalcem...), ki je odslej 15. v mesecu. Novost velja za stranke s številko IVA, ki za plačila teh obvez sestavljajo obrazec F 24. Bistveno novost novega načina plačila predstavlja možnost kompenziranja kreditnih in de-
betnih zneskov, ki je letos namenjena osebnim podjetjem in od prihodnjega leta osebnim družbam in od leta 2000 dalje tudi kapitalskim.
Veliko je še drugih novosti, Združenje oz. osebje Goservisa pa je elanom na razpolago za vsako obrazložitev.
Promet v tržaškem pristanišču še naprej narašča
TRST - Od januarja do vključno aprila letos se je skupni promet v tržaškem pristanišču povečal za 6, 19 odstotka v primerjavi z enakim odbobjem lanskega leta in dosegel realni obseg 15.357.105 ton blaga (lani 14.462.034 ton). Če bi se rast nadaljevala s podobnim ritmom, bi ustvaril Trst na koncu leta promet za okrog 60 milijonov ton blaga, skoraj 20 milijonov ton več kot lani.
Po podatkih pristaniške uprave se je najbolj povečal trajektni promet, in to v prvi vrsti z Albanijo (+78, 16%), vendar tudi z Grčijo (+52, 29%) in Turčijo (+10, 50%). Promet z zabojniki - ki ga bo začela 1. julija v pretežni meri upravljati nizozemska družba ECT, potem ko je dobila v zakup sedmi pomol - pa se je v prvih štirih mesecih leta zmanjšal za 12, 65%; pretovorili so 60.328 zabojnikov, v enakem obdobju lanskega leta pa 69.067. Glavni vzrok za upad kontejnerskega prometa je bila kriza hrvaške plovne družbe Croatia Line in ukinitev linije Medipag, kar je povzročilo 64, 4-odstotni upad prometa s Perzijskim zalivom in 43, 19-odstotno znižanje prometa s Srednjim vzhodom. Drugi razlog za zmanjšanje kontejnerskega prometa je negativno učinkovanje krize na azijskih finančnih trgih, zaradi katere se je promet z Daljnim vzhodom zmanjšal za 25, 5%, z državami jugovzhodne Azije pa za 12, 71%. Pozitivno je bilo gibanje v komercialnem pristanišču, kjer se je promet - kljub temu, da je odpadel premog za Enel - povečal za 5, 32%, medtem ko je industrijska dejavnost zrasla za 7, 79%.
	26. MAJ 1998	v LIRAH	
5	valuta	nakupni	prodajni
* CQ N < ' Ž5 “h	ameriški dolar	1728,00	1754,00
	nemška marka	978,00	994,00
	funt šterling	2812,00	2867,00
	švicarski frank belgijski frank	1170,00 46,78	1195,00 48,78
5 m S 211 D L* < S 25 T3 im ra	francoski frank	288,00	298,00
	danska krona	253,00	263,00
	norveška krona švedska krona	228,00 220,00	238.00 230.00
	kanadski dolar	1180,00	1220,00
	portugalski eskudo	9,13	10,03
2 n	nizozemski gulden	859,00	884,00
oc o	avstrjski šiling	137,90	142,25
	španska pezeta	11,10	12,20
s	grška drahma	5,46	6,26
	irski šterling	2440,00	2520,00
	japonski jen	12,16	13,06
	avstralski dolar	1036,00	1106,00
B	madžarski florint	7,00	9,00
P	hrvaška kuna	255,00	280,00
	slovenski tolar	10,30	10,55
		
26. MAJ 1998	v Ul	IAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1723,00	1753,00
nemška marka	978,00	996,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	860,00	885,00
belgijski frank	47,00	48,80
funt šterling	2786,00	2876,00
irski šterling	2441,00	2536,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	5,60	6,05
kanadski dolar	1180,00	1215,00
švicarski frank	1169,00	1194,00
avstrijski šiling	138,00	142,50
slovenski tolar	10,45	10,65
	
26. MAJ 1998	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1746,160
EKU	1941,560
nemška marka	986,030
francoski frank	294,020
funt šterling	2854,620
nizozemski gulden	874,920
belgijski frank	47,801
španska pezeta	11,605
danska krona	258,900
irski šterling	2482,860
grška drahma	5,755
portugalski eskudo	9,628
kanadski dolar	1202,590
japonski jen	12,681
švicarskjfrank	1185,440
avstrijski šiling	140,130
norveška krona	233,690
švedska krona	225,860
finska marka	324,410
MILANSKI BORZNI TRG
26. MAJ 1998 delnica
cena
INDEKS MIB 30: +0,35
var. %
delnica
cena
Alleanza Ass.	26.014	+2,14
Bca di Roma	3.749	+1,21
Bca Fideuram	11.649	+1,72
Bca Pop.M 1	16.756	-0,02
Benetton	39.349	+1,54
Comit	10.916	+0,71
Credit	10.447	+3,23
Edison	17.152	+3,44
Eni	12.936	+ 1,17
Fiat	8.395	+2,51
Generali	58.438	+2,98
Imi	31.343	+2,13
Ina	5.717	+1,34
Italgas	8.494	+1,72
La Fondiaria
Mediaset
Mediobanca
Montedison
Olivetti
Parmalat
Pirelli S pa
Ras
Rolo
Saipem
San Paolo To
TIM
Telecom Ita
12.254	+2.16
11.947	+0'50
25.466	+2'58
2.574	+2.18
2.702	-1'49
3.807	-1'67
6.314	+0'04
28.588	+2'60
45.900	+3'45
10.944	4),20
29.208	+1'6
11.154	+3'42
13.941	+2’70
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
KOLESARSTVO /11. ETAPA GIRA
KOŠARKA / V GORICI
NOVICE
Noe zmagovalec Ziille v vodstvu
Dinamica drevi v Al?
Marco Pantanti včeraj zelo aktiven
Tržačani pa so optimisti
SAN MARINO - Italijanski kolesar Andrea Noe (na sliki) je zmagovalec 11. etape kolesarske dirke Po Italiji od Macerata do San Marina, dolge 220 kilometrov. V skupnem seštevku je vodstvo obdržal Švicar Alex Zuelle.
Včerajšnja etapa je bila precej razgibana, predvsem po zaslugi Andree Noeta, klubskega tovariša Bartolija, ki mu je uspel beg. Nekaj km pred ciljem Ha vzponu do San Marina se je dirka še bolj razživela. Marco Pantani je poskusil •tekaj begov, toda Ziille se •ti pustil presenetiti. Noe Pa ni popustil in zmagal dvignjenih rok. Po včerajšnji etapi je bil Bartoli še Posebno jezen. Dejal je, da je njegova ekipa povsem zgrešila taktiko.
VRSTNI RED 11. ETAPE (Macerata - San Marino, 214 km): 1. Andrea Noe (Ita) 5.12'20" s poprečno hitrostjo 41, 110 km na nro, 2. Marco Pantani- (Ita) +7"; 3. Pavel Tonkov (Rus) +10"; 4. Davide Rebellin (Ita); 5. Ivan Gotti (Ita); 6. Michele Bartoli (Ita); 7. Alex Zuelle (Svi); 8. Luc Leblanc (Era); 9. Laurent Roux (Era); 10. Giuseppe Guerini (Ita).
SKUPNI VRSTNI RED; N Alex Ziille (Svi) 54.00'55"; 2. Michele Bar-I°li (Ita) +5"; 3. Luc Le-olanc (Era) +50''; 4. Marco Pantani (Ita) +51"; 5. Pavel Tonkov (Rus) +52"; 6. Nikola Miceli (Ita) +1’03"; 7. Nan Gotti (Ita) +1'04"; 8. Gario Frigo (Ita) i.C.; 9. En-dco Zaina (Ita) +1'08"; 10. Giuseppe Guerini (Ita) +1'10".
Danes bo na sporedu 12. ®Iapa San Marino - Carpi (202 km).
GORICA - V Gorici se že pripravljajo na veliko slavje, na napredovanje v košarkarsko Al ligo. Goriška Dinamica ima namreč danes možnost, da z zmago proti Genertelu si pribori prestop v višjo ligo. Za velik skok ji zadostuje samo še ena zmaga.
V tržaškem taboru pa razmišljajo povsem drugače: nedeljska zanesljiva zmaga je vlival Pancotto-vim varovancem novega samozaupanja. Ne samo: pri Genertelu so celo prepričani, da jim bo drevi uspel podvig, da stanje izenačijo in si tako priborijo še peto in odločilno srečanje, ki bo spet v Trstu.
Skratka, sedaj so skoraj v »psihološki prednosti« Tržačani, ki so na nedeljskem domačem srečanju pokazali večjo svežino od
goriških košarkarjev, ki so delovali precej utrujeno. Sicer pa bo Dinamica skušala na vse načine izkoristiti prednost domačega terena, kajti v primeru drevišnjega poraza bi bilo zelo težko zmagati na peti in odločilni tekmi v nedeljlo v Trstu.
Za drevišnjo tekmo (začetek ob 20.30) vlada v Gorici in Trstu, toda tudi drugje po deželi, veliko zanimanje, saj so skoraj vse vstopnice že razprodane.
Bo Teamsystem
že danes prvak?
BOLOGNA - Izredno zanimanje je tudi za drevišnjo Četrto finalno tekmo v Bologni med Teamsystemom in KInderjem. Moštvo trenerja Skansija vodi z 2:1 in z drevišnjo zmago bi poseglo, prvič v svoji zgodovini po državnem naslovu.
ZOI 2006 / VČERAJ V CELOVCU
Igre brez meja imajo svoj logogram
Stiliziran golob miru v olimpijskem plamenu v nacionalnih barvah treh držav
Klagcnfurt
099
Candidate City
CELOVEC - Kandidatura treh dežel za Zimske olimpijske igre brez meja leta 2006 je 13 mesecev pred odločitvijo MOK-a dobila svoj uradni logogram: stiliziranega goloba mira v olimpijskem plamenu v nacionalnih barvah Avstrije (rdeCo), Slovenije (modro) in Italije (zeleno) z dodatkom »Klagenfurt 2006 -Candidate City«, imenom glavnega gostitelja iger. Na tiskovni konferenci včeraj v Celovcu, je novi generalni koordinator kandidature treh dežel Dieter Kalt sporočil, da je logogram medtem tudi že odobril Mednarodni olimpijski komite (MOK), ki je med 44 predlogi izbral predlog ameriške agencije Copeland and Hursler, katero jo je še angažiral medtem »odžagani« prvi generalni menedžer Gerhard Novak. Honorar v višini 10.000 ameriških dolarjev so že prenakazali, hkrati si je družba »Celovec 2006« zagotovila tudi vse s porabo logograma povezane pravice.
S predstavitvijo izbranega logograma so se
potrdile govorice zadnjih tednov, Ceš da je iz njega izginil dosedanji dodatek »Senza confi-ni« (prevzet iz kandidature Trbiža za ZOI 2002), tako da prihajata italijanski in slovenski delež v logogramu do izraza samo v barvah olimpijskega plamena.
Generalni koordinator družbe »Celovec 2006« je ob tem izrecno poudaril, da sta ob partnerja privolila v spremembo logograma, hkrati pa jim je zagovotil, da bo geslo »Senza confini - brez meja - Ohne Grenzen« lahko uporabljeno pri promociji kandidature tudi v mednarodni javnosti, kjerkoli bo zato priložnost.
Naslednji pomembni termini za mednarodno promocijo kandidature treh dežel za ZOI 2006 so 2. junija zasedanje Mednarodne zveze za hokej na ledu v Lausannu, zasedanje nacionalnih olimpiskih komijtev 4. junija v Sevilli, ter 15. junija velika promocijska prireditev v Miinchnu. (Ivan Lukan)
NOGOMET / OB 75-LETNICI ŠD ZARJA
Sežanski Tabor osvojil prvo mesto
V velikem finalu je včeraj v Bazovici premagal San Luigi - Zarja/Gaja in Vesna tretji
Sežanski Tabor je zrna Valec mednarodnega no; ••jetnega turnirja, ki ga ji °kviru 75-letnice ustanoi društva priredilo aija. Sežanci so nami /ceraj po izenačenem bi esn° premagali San Luigi Eo tekmi je bilo nagn Vaxije. Zarjin predsednik I lan Žagar se je v svojem j s®gU zahvalil vsem pris Ult11 za sodelovanje. Priso aIa bila tudi predseduj ^afie/Gaje paolo Gregorič Sestani Kalc.
Turnir je na uspel tako animivih tekmah kot a Nku gledalcev. Skoda a zaradi pomanjkanja c; ^ls° mogli odigrati tekme mesto med doma afio/Gajo in Vesno. JNNALE ZA 1. MESTO Tabor - San Luigi 2:1 (0 STRELCI: HioCevar, C e,ji iz ll-m, avtogol Zolli s Tabor SEŽANA: Grm Q,abar, Jureš, Sanmt v- Nc (Stamenov), Obrac Makijevic (Hočeva y^.rtlic, Grlj, Arandželov
SAN LUIGI: Ferluga, Pao- je nato izenačil s Čermeljem, Najboljši igralec turnirja li, Trevisan, Zolia, Calo,	ki je uspešno izvedel enajst-	je bil Michel Sclaunich
Amarante (Michelazzi), S.	metrovko. Sežanci bi lahko	(Zarja/Gaja); s 6 zadetki je bil
Giorgi, Cok, A. Giorgi, Vello-	spet pvoedli, toda Arandže-	najboljši strelec Giuliano
russa, Čermelj.	lovic je zgrešil najstrožjo ka- Čermelj (San Luigi); priz-
V prvem polčasu so imeli	zen. Malo pred koncem pa	nanje je prejel tudi najmljaši
veC od igre Sežanci. V dru-	so Sežanci spet prišli v vod-	igralec turnirja Martin Grgič
gem delu pa je bil izključen	stvo s pomočjo avtogola, ki	(Primorje) in pokal kot
nogometaš Tabora, tako da je	ga je zakrivil Zolia.	najmljaša ekipa Primorje.
San Luigi prejel pobudo v KONČNI VRSTNI RED: 1. Na sliki KROMA: slavje svoje roke. Povedel pa je Ta-	Tabor Sežana; 2. San Luigi; nogometašev sežanskega Tabor s Hočevarjem. San Luigi	3. Vesna in Zarja/Gaja.	bora po včerajšnji zmagi.
Namizni tenis: Krasove najmlajše osvojile 3. mesto
TERNI - Na mladinskem državnem pr-ventvu v namiznem tenisu v Terniju, ki bo trajalo do nedelje, je v konkurenci tudi 19 mladih Krasovih pre-stavnic in predstavnikov.
Zenska dvojica, v postavi Martina Milic in Martina Tretjak je izgubila s kasnejšima zmagovalkama, in sicer s Stefanovo in Zancanerjevo.
Med najmlajšimi je Krasova ekipa v postavi: Luisa Ridolfi in Mateja Križmančič ter Eva Kralj in Paola Za-vadlal zasedla 3. mesto. Nase predstavnice so, zal. v boju za najvišja mesta mesta izgubile z Messino z 1:3. Vseeno pa je bronasta kolajna lep uspeh.
O tem prvenstvu bomo se\'eda še obširno poročali.
Tenis: Feneira ugnal Normana
PARIZ - Na teniškem turnirju v pariškem Roland Garrosu, na odprtem prvenstvu Francije, je v drugem krogu Južnoafričan Wayne Ferreira premagal Šveda Magnusa Normana s 6:4,6:4,6:4.
V ženskem delu turnirja je osma nosilka Američanka Venus VVilliams s 6:0, 6:1 premagala Japonko Ai Sugijamo, Francozinja Alexia Dechau-me-Balleret pa je bila s 6:2, 5:7, 6:1 boljša od Čehinje Adriane Gersi.
Izidi, 2. krog: MOŠKI: Wayne Ferreira (JAR) - Ma-gnus Norman (Sve) 6:4, 6:4, 6:4, Marcelo Rios (01/3) - Emilio Alvarez (Spa) 6:4, 6:3, 6:1, Alberto Costa (Spa) - Marc Kevin Goellner (Nem) 6:4, 6:2, 6:2; ZENSKE: Venus VVilliams (ZDA/8) - Ai Sugija-•* ma (Jap) 6:0, 6:1, Alexia Dechaume-Balleret (Fra) -Adriana Gersi (Ceš) 6:2, 5:7, 6:1.
Del Piero v Covercianu
FIRENCE - Juventusov as Alessandro Del Piero je od vCeraj spet v Covercianu, kjer se italijanska no-goemtnea reprezentanca pripravlja za bližnje nogometno prvenstvo v Franciji. Zdravniki italijanske reprezentance so namreč svetovali Del Piera, da naj počiva nekaj dni.
Ob prihodu v Coverciano je Del Piero izjavil, da je zelo zadovoljen, da je spet z ostlaimi »azzurri« in da upa, da bo Cimprej zaCel z delom.
Košarka: liga sprejela projekt združene A lige
BOLOGNA - Na izredni seji italijanske košarkarske lige so vCeraj soglasno sprejeli projekt združitve sedanjih Al in A2 fige. Liga je zaprosila itahjansko košarkarsko zvezo, da bi bilo o tem govora na obenem zboru, ki bo 30. t.m. v Bologni. Vse kaže, da bo predlog zanesljivo sprejet.
Obvestila
JK CUPA prireja TEČAJ SURFA od od 6.7. do 10.7. in od 13.7. do 17.7. Za nadaljnje informacije kličite na tel. št. 299858.
PK BOR - obvešča elane, da bo tradicionalna sklepna prireditev v soboto, 30. maja, ob 15. uri v bazenu na Alturi. Zbor plavalcev in staršev je od 15.15 dalje. Nagrajevanje in družabno srečanje bo v telovadnici nad plavališCem takoj po končanem plavalnem delu prireditve.
ŠD MLADINA - baletni odsek vabi v soboto, 30. maja ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križu na Zaključni baletni nastop. Spdeluje otroški zbor KD Vesna iz Križa in baletna skupina KUD 15. februar iz Komna.
ŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 28. t.m. ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljun-cu. Vabljeni.
SK DEVIN priredi 30. t.m., ob 20. uri, v Stubeljevi domačiji v Sempolaju, družabni večer Članov in prijateljev. Potekalo bo tudi nagrajevanje mlajših tekmovalcev. Sledi zakuska. Zaradi tehničnih razlogov je zaželjena potrditev prisotnosti do 29. t.m., v tajništvu, tel. 2916004.
SZ OLVMPIA obvešCa, da je še v teku vpisovanje za odbojkarski memorial Spazzapan za mešane ekipe (4+2), ki bo od 8. do 13. junija v Gorici. Za vpis po faxu in telefonu 531407 ali po telefonu 520011 in 538169 (Marjan) in 531407 in 536807 (Andrej).
SK BRDINA vabi starše atletov in mladih, ki bi se radi približali smučanju, na sestanek v Dom Brdina, 4. junija, ob 20.30.
OK VAL IN KD OTON ŽUPANČIČ vabita na odbojkarski turnir Beach Volleya na pesku Budalovega doma v Standrežu, vsak večer do sobote, 13. junija po 18. uri.
JK CUPA prireja jadralni tečaj za letnike '86-92 od
15.6.	do 26.6., od 29.6. do 10.7. in od 13.7. do 24.7. Za nadaljnje informacije kličite na tel. št. 299858.
TPK SIRENA sporoča, da so se začela vpisovanja v jadralne tečaje razreda Optimist za otroke od 7. do 12. leta in sicer v treh izmenah: od 15. do 26. 6., od
29.6.	do 10.7. ter od 13. do 24.7. Za vse ostale podrobnosti ter, vpis vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure. Tel. in Fax 422696.
PRIMORSKI DNEVNIK
bo od 2. junija 1998
imel novo telefonsko številko:
© 7786300
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Jutri, 29. t. m., ob 20.30 Kobalova komedija »Afrika ali na svoji zemlji«.
Ponovitev v soboto, 30. t. m., ob 20.30.
SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 27. t. m., ob 20. uri pri Hrvatinih.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V soboto, 30. t. m., ob 21. uri »Napoleone canta 1’operetta«, predstava Gledališča La Contrada v sodelovanju z Mednarodnim operetnim združenjem. Predstava je brezplačna za abonente gledališča Contrada, neabonenti pa lahko dobijo vstopnice pri blagajni gledališča Cristallo.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK obveSCa abonente, da lahko Se danes, 28. t. m. pri blagajni gledališča dvignejo povračilo za 7 odrezek (rumeni) abonmaja, zaradi odpovedane predstave »La Dame de Chez Maxim«, ki je odpadla 1. februarja. Povračilo lahko zahtevajo abonenti reda G, prostega reda, posestniki vstopnice z dne 1. februarja in abonenti prostega reda, ki so abonma ožigosali 1. februarja. Informacije dobite pri blagajni gledališča Rossetti (urnik: 8.30-13, 16-19; tel. (040) 54331).
Gledališče Miela
Od 28. do 31. maja bo na sporedu niz filmskih večerov. V Četrtek, 28. t. m., ob 16. uri »Kinoteka
za deželo« (1981) Sergija Grmeka; ob 18. uribo Ci-nemazero iz Pordenona predstavilo projekt »Glasba in kino« ter antologijo jazza; ob 21. uri filmski arhiv.
V	petek, 29. t. m., ob 16. uri »Iz arhiva kriminalne policije« (1975) Paola Lombarda; ob 18. uri perfor-mance Carla Gabrsceka s prikazom diapozitiv; ob 21. uri fil »Sette canne un vestito« (1949) M. Anto-nionija, »Gertrud« (1964) C. Th. Dreyerja in »Deep throat« (1972).
V	soboto, 30. t. m., ob 10. uri srečanje o kolekcijah in arhivih; ob 16. uri »Trieste cantico d’amore« (1954) M. Calandrija; ob 18. uri »II bučo« (1960) J. Beckerja; ob 21. uri veCer »Goli otok«, na sporedu bodo dokumentarci o koncentracijskih taboriščih - »Sveti Pesak« (1958) M. Antiča, »Pričevanja o Rižarni« in »Pasazerka« (1961-63) A. Munka.
V	nedeljo, 30. t. m., dvorana video - Goli Otok; ob 18. uri film »Una pallottola per Roy« (1941) R. Wal-sha; ob 21. uri film »La dolce vita« (1968) F. Fellinija.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 28. t. m., ob 18.30 bodo v okviru SreCanj z avtorji predstavili kriminalni roman Sergeja VerCa »Skrivnost turkizne meduze« in roman Marija Cuka »Pena majskega vala«.
Gorica Kinema: danes, 28. t. m., ob 20.45 bo na sporedu film »Hana Bi«.
V torek, 2. in v sredo, 3. junija, ob 20.30 (izven abonmaja) ponovitev Kobalove komedije »Afrika ali na svoji zemlji«.
Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288).
VIDEM
Kinodvorana Ferroviario
Jutri, 29. t. m. s pričetkom ob 18. uri: veCer na temo »Belli e maledetti«. V teku večera bodo predstavili knjigo fotografa Gerija Požarja »Photos of my friends« ter predvajali posnetke o življenju in delu igralcev R. Phoenixa in J. Deana.
ČEDAD
Od 18. do 26 julija se bo odvijal letošnji Mittelfest.
_____________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 28. t. m., ob 20.30 (abonma Četrtek in izven): Georg Biichner »Woyzeck«. Ponovitve do sobote, 30. t. m.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 30. t. m., ob 19. uri: »Poletel bom tja, kjer je smeh doma«, sodelujejo plesno akrobatska skupina Flip, gledališka skupina Gib ter KUD Karol Pahor iz Pirana. Akrobatske točke bo spremljal ansambel Duo Black Jack.
V	nedeljo, 31. t. m. in v ponedeljek 1. junija ob 20.30 film »Zadnji udarec« (Deep Impact).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Jutri, 29. t. m., ob 19. uri Gledališče narodnosti/Albanska drama (Skopje) »Kralj Lear«.
Ponovitev v soboto, 30. t. m., ob 19. uri.
MGL
V soboto, 30 t. m., ob 20.00: »Mož, ki si ne upa«, (izven in konto).
Mala scena MGL: jutri, 29. t. m., in v soboto, 30. t. m., ob 21.30 (izven in konto) - gledališče duha: Aleksander Jurc in Mojca Turk »Dvigni rožo«.
SNG - Drama
Danes, 28. t. m., (abonma Četrtek in izven-konto), jutri, 29. t. m., (abonma petek in izven-konto) ter v soboto 30. t. m., (abonma sobota in izven-konto) -Zadnjic v sezoni, ob 19.30.
Ponovitve v juniju: 2. junija ob 19.30 I Stravinski -Oedipus rex, C. Orff - Trionfo di Afrodite, abonma SOU Torek, izven konto, predvidoma zadnjic v sezoni.
Ponovitve v juniju: 5. junija ob 15.00 A. Foerster -Gorenjski slavček, zaključna predstava.
Ponovitve v juniju: 6. junija ob 19.30 G. Puccini - La Boheme, izven, konto.
Mala drama: danes, 28. t. m. ob 20. uri (izven-konto) - Zadnjic v sezoni: M. Duras »La mušica«.
Lutkovno gledališče
Jutri, 2911. m. ob 18. uri (za izven): J. Malik »Žogica marogica«. Ponovitve 1., 2., 3. in 4. junija.
Šentjakobsko gledališče
Danes, 28. t. m., ob 19.30 (izven): T. Partljič »Pod svobodnim soncem Pavliha«.
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Zaključne akademije
V	Deutscher Hilfsveren (Ul. Coroneo 15) bo v torek, 2. junija ob 20.30 prva zaključna akademija za komorne skupine in šolski orkester.
V	Četrtek, 4. junija (mešana) in v torek, 9. junija (Pogled v glasbo 20. stoletja).
Gledališče Verdi
Spomladanska simfonična sezona 1998
Jutri, 29. t. m., ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert pod vodstvom VVoldemara Nelssona. Solist Eduard Brunner (klarinet). Na programu W. A. Mozart in D. Šostakovič.
V	nedeljo, 31. maja bo ob 18.30 namesto ob 18.00 uri na sporedu koncert pod vodstvom VVoldemara Nelssona. Solist Eduard Brunner
Pri blagajni gledališča Verdi lahko do 14. junija potrdite abonma za Jesensko simfonično sezono gledališča; vstopnice so na razpolago tudi v Vidmu in sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. 0432/470918).
Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Parata di primave-ra«.
Avditorij muzeja Revoltella
V	ponedeljek, 1. junija ob 20.30 bo v okviru poletnih koncertov recital pianista Yuko Sekija. Na sporedu Bach, van Beethoven in Chopin.
Stadion Grezar
Koncert ansambla Simple Minds, je prenesen na 23. junij.
GORICA
Glasbena matica Gorica- Zaključni nastopi
SOVODNJE, 1. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu;
GORICA, 2. junija, ob 18. uri v avli Glasbene matice; DOBERDOB, 4. junija, ob 18. uri v občinski glasbeni sobi v sodelovanju s pihalnim orkestrom Kras; STANDRE2, 5. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu A. Budal.
Glasbena matica Gorica
Prireja v Četrtek, 11. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici »35 let šole Glasbene matice v Gorici«.
Center E. Komel
V	sredo, 3. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici veCer »Slovenski skladatelji pod cerkvenim obrokom«, v sredo, 10. junija ob 20.30 v komorni dvorani centra Lojze Bratuž klavirski recital Jana Bratoža in v soboto, 13. junija ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž večer z naslovom »V galeriji zvokov in glasov«.
VIDEM
Stadion »Friuli«
2. julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija.
LIGNANO
Kamping Girasole
Od Četrtka, 2. do nedelje, 5. julija se bo odvijal festival reggae glasbe »Rototom - Sunsplash«.
ZOPPOLA <Pordengn)
Rototom
V	petek, 5. in soboto, 6. junija Festival suoni e ultra-suoni.
Jesolo Lido
Od 9. do 11. julija bo na sporedu »4. Beach bum rock festival«. Med nastopajočimi bodo tudi Mariin Manson, Prodigy in Sonic youth.
VERONA
Arena
Od 29. maja do 5. septembra bo na sporedu 50. Shakespearov festival s serijo glasbenih in plesnih prireditev. Prvi koncert bo jutri, 29. t. m., ob 21. uri v okviru prireditve Verona jazz. Sledila bosta koncerta v soboto, 30. in v nedeljo, 31. t. m., ob 21. uri.
_____________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 15. junija, ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma koncert New Svving Quarteta ob 30-letnici delovanja.
V	torek, 9. junija, ob 20. uri gostovanje SNG Opere in baleta iz Ljubljane v Primorskem dramskem gledališču z opero: J. Strauss »Cigan baron«.
KOSTANJEVICA
Kapela na Kostanjevici
Danes, 28. t. m., ob 20. mi (za izven); Glasba z vrtov sv. Frančiška. Nastopil bo Komorni orkester Slovenske filharmonije.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Jutri, 29. t. m., ob 16.30 (abonma Petek, izven, konto): I. Stravinski: »Oedipus Rex« in C. Orff: Trionfo di Afrodite«.
V	soboto, 30. t. m., ob 19.30 (izven in konto): J. Strauss »Cigan baron«.
Križanke - Festival Druga godba
Od 30. t. m., do 11. junija. Na otvoritvenem veCeru bo nastopil slavni afriški glasbenik Voussou N’Dour
s svojo 11 Člansko skupino, slovenski predstavnik prvega večera pa bo skupina Terra mystica
V	okviru festivala bo od 5. do 7. junija v klubu K4 gla-sbena delavnica s turskim tolkalcem Okay Temizom.
Križanke - Jazz Festival
Danes, 28. t. m. začetek predprodaje vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija.
Križanke
V	ponedeljek, 1. junija ob 21. uri bo nastopila s celovečernim koncertom Tereza Kesovija. Prodaja vstopnic pri blagajni v Križankah.
Hala Tivoli
V	ponedeljek, 15. junija bo nastopila violinistka Vannessa Mae.
Koncert Annie Lenox, napovedan za torek, 16. junija, ODPADE.
KRANJ
Dvoran na Primskovem
V	petek, 5. junija ob 19. uri »5. METAL FESTIVAL«-Poleg nemškega anssambla Atrocity bodo nastopih Se Sky tower, God scard, Last tvvilight, Sabatum, R.I.P. in Pitoni.
_______________HRVAŠKA___________________
ZAGREB
Stadion
Koncert Rolling Stonsov, napovedan za danes, 28. t-m. je prenesen na kasnejši datum.
PULA
Arena
5. julija ob 20. uri koncert skupine The Kelly Fa' miiy. Za informacije lahko pokličete na Arena Tours (tel. 0038552-34355).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. me (grad od 8. do 18. ure).
Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. me. Avditorij Muzeja Revoltella: do 31. t. m. je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umberta Verude »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904).
Avditorij Muzeja Revoltella: danes 28. t. m., ob 17.30 ob razstavi »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904)« bo spregovorila dr. Sgubin Raffaella na temo »Veruda in moda, moda in Veruda«.
PalaCa Costanzi: do 8. junija je na ogled razstava tržaškega arhitekta, slikarja in grafika Ennia Cervija. Urnik: vsak dan (tudi ob nedeljah) 10-13 in 17-20. Galerija Torbandena (Ul. Tor Bandena 1); do 31. t. m. je na ogled razstava Zorana Musiča. Urnik: od ponedeljka do sobote 10-12.30, 16-20.
Postna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob ‘praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. me.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4); na ogled je razstava Mamizia Galimbertija.
Gledališče Miela: na ogled je razstava Roberta Zuf-fantija v priredbi Photo Imago.
Galerija Tržaške knjigarne: do 31. t. m. je odprta spominska razstava slikarja Alberta Sirka.
Srednja Sola Stuparich (Cesta za Rocol 61); na ogled je razstava Jasne Merku.
Galerija Minerva (Ul. S. Michele 8); do 31. t. m. je na ogled razstava Silvana Ciriella.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20); do 2. junija razstavlja Ennio Steidler. Urnik: od ponedeljka do petka 9-19, ob sobotah 9-13, zaprto ob nedeljah in praznikih.
Hotel Savoia Excelsior: do 18. junija je odprta razstava Fulvie Fermo.
Kavama Tommaseo (Trg Tommaseo 4/C); do 31. t.
m. je na ogled skupinska razstava »Barvna fantazija«.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1); razstavlja Fiora Gandolfi.
Galerija Nadia Bassanese (Trg Giotti 8-1. nad.): do
19. junija razstavlja Sergio Scabar.
SKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
OPČINE
Osnovna Sola France Bevk: do 6. junija so na ogled ilustracije Vesne Benedetic.
Dom Andrej Zink: do 31. t. m. je na ogled razstava ikon Silve Bogateč. Urnik: vsak dan 17-19, ob nedeljah 10-12.
ZGONIK
Carsiana: botanični vrt je odprt od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13, 15-19.
REPEN
Pokrajinski muzej: do 7. junija je odprta razstava »Drugi v Alpah«. Urnik: ob petkih in sobotah 18-20, ob nedeljah 10-12 in 16-19.
GORICA
Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na
ogled je razstava Davida Pintarja.
Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicold Pacassiju. Urnik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu.
Avditorij (Ul. Roma); do 29. t. m. je na ogled razstava ilustratorjev mladinskih knjig »Guardare per so-gnare«. Urnik: 10-13, 16-19.
VIDEM
Centro ffiulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3); na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca.
Grad: od 30. maja do 6. septembra bo na ogled razstava »Skrite mojstrovine Hermitaža iz Sankt Peter-sburga«.
BENETKE
Galerija Contini (San Marco 2765); do 23. junija je na ogled razstava risb Guarientija.
PalaCa Grassi (San Samuele); do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. Urnik: 10-19. Arheološki muzej (Trg San Marco); do 31. t. m. je na ogled razstava »Nefertari, luce d’Egitto«. Urnik: 10-20.30.
Ateneo Basso (Piazzetta dei Leoncini - San Marco);
do 30. junija je na ogled razstava Vincenta van Go-gha - risbe iz albuma Japonais (Arles 1888). Umik: 10-19.
Palazzo delle Prigioni Nuove (Riva degli Schiavo-ni): do 12. julija je na ogled razstava skulptur »Ne-reo Quagliato: Icaro nel cielo di Venezia«. Urnik: 10-20.
Alla Nuova della Collezione Peggy Guggenheim (Dorsoduro 701); do 13. septembra je na ogled razstava »Morandi Ultimo: tihožitja 1950-1964«. Urnik: 11.18, zaprto ob torkih.
Schola di SanVApollonia (S. Zaccaria); do 30. novembra je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Urnik: 10-19.
Palazzo Venier dei Leoni - Zbirka Peggy Guggenheim: na ogled je stalna zbirka umetnin iz zbirke Giannija Mattiolija. Urnik: 11-18 (zaprto ob torkih).
PalaCa Fortuny (San Marco - San Beneto): jutri, 29. t. m., ob 18. uri otvoritev fotografske razstave »Venezia Novecento«.
_______________SLOVENIJA____________________
NOVA GORICA
V Avli PDG: do 14. junija je na ogled razstava Ljuba Bizjaka »Maske«.
SEŽANA
Kulturni center S. Kosovela: na ogled je razstava Žarka Vrezca.
HRPELJE
Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«.
ŠTANJEL
Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska raz stava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slo venski planinski transverzali.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3); na ogled je razstava slik in risb Stefana Planinca.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija sta rejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in 8a lerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Sp° mini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«-Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob ne deljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbir ^ »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet- 8' ob sob. ned. in praznikih 13-17.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka galerije; do 2. junija je na ogled razstava Živka l-rušica.	raZ-
Mala galerija Moderne galerije: do 31. t. m-stavlja Duba Sambolec.	, g
Galerija Dessa (Zidovska steza 4); razstavlja
PrinCiC’	Branka
Mala galerija CD: na ogled je razstava o
Cvetkoviča.	. , .0.
Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in ^ grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdam^ Narodni muzej Slovenije: do 7. junija je odprta ^ stava dr. Janez Bleivveis in njegov cas. Muzej 1®^^ prt vsak dan, razen ponedeljka med 10. m ob Četrtkih do 20. ure.	sta^8
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna ra ^ Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10-ure.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Koroški napevi: Kitara, ansambel 4J TV DNEVNIK TV Mozaik (ponovitev)
£ RAM
6.00
6.30
9.40
9.40
Euronews
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Aktualno: Zelena linija Aktualno: Deset minut za
9.55
11.30
11.35
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.50
18.00
18.10
18.45
20.00
20.40
20.50
22.40
22.45
0.20
Film: Spaced Invaders (fant., ZDA ’90, i. Douglas Barr)
Dnevnik
Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nam: II tocco di un ange-lo - Angelski dotik - Me-ganino potovanje (i. R. Downey, D. Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualni odd.: Na vrtu odd. Verdemattina, 14.40 Gara Giovanna (vodi Gio-vanna Milella)
Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Aladdin, in nan. Zorro, 17.00 Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualno: Primaditutto Kviz: Colorado (vodi Car-lo Conti)
Dnevnik
Šport: Fratelli d’ Italia -V pričakovanju nogometnega prvenstva Film: Sister Act (kom., ZDA ’92, i. VVhoopi Goldberg, Maggie Smith) Dnevnik
Aktualna odd.: Uno di notte
Dnevnik, zapisnik, itd.
RAI 2
6.45
7.00
9.15
9.40
10.45
11.00
11.30
13.00
14.00
16.30
17.15
18.40 19.05
20.00
20.30 20.50
22.40
23.30
0.05
0.35
Pregled družbenega tiska Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Lassie
Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik
Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Aktualno: Ci vediamo in TV, (16.15) dnevnik Aktualno: Kronika v živo 18.10 Dnevnik in vreme, 18.20 Šport
Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravice (i. M. Moriarty) Rubrika o lotu VeCerni dnevnik Nan.: Avvocati (i. A. Giordana, C. Gora, V. Ca-valli, Ignazio Oliva) Aktualno: La nostra sto-ria - Naša zgodovina Dnevnik
Aktualno: V parlamentu,
vreme, šport
Film
RAI 3
6.00
8.30
9.30
11.00
12.00
12.20
14.00
14.55
15.35
18.00 18.25 18.30 19.00
19.55
20,50
22.30
22.55
0.00
0.30
Jutranji dnevnik Aktualno: Top Secret -Druga plat zgodovine Aktualno:	Infinito
futuro, 10.00 Mondo 3 Kolesarstvo: Giromattina Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente
Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo, 15.05 Fratelli d’ Italie
Kolesarstvo: Giro d’ Italia, 17.15 Proces etapi Dok.: Geo Magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia, 20.10 Šport: TGiro, 20.40 Blob
Film: Crocevia per l’in-ferno - Normal Life (dram., ZDA '92, i. A. Judd, Luke Perry) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Film vero Šport: Giro di notte Dnevnik, pregled tiska
RETE 4
ITALIA 1
Nad.: Piccolo amore, 6.50 Aroma de Cafe Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.30 Sei forte papš, 10.30 Febbre d’ amore Dnevnik
Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreCe Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri - Steze Film: Ladri di biciclette (dram., It. ’48, r. V. De Si-ca, i. E. Staiola)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Glasb, odd.: Viva Napoli (vodita M. Bongiorno, Lello Arena)
Film: II conte Max (kom., It. ’91, r.-i. C. De Sica) Pregled tiska
Film: La piu bella coppia | del mondo (glas., It. ’68)
a
CANALE 5
Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5
Aktualna odd:: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Cstan-zo Show
Nan.: Časa Vianello -Dvojnik Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.:JBeautiful Aktualno: Uomini e don-ne - Moški in zenske (vodi Maria De Filippi) Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene' salute Nan.: Stefanie - Napoleon (i. Claudia Schmut-zer, H. Alex)
Aktualna oddaja: Verissi-mo na licu mesta (vodi Marco Liorni)
Aktualno: Verissimo Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Aktualno: La ricerca del-la felicita (vodita Maurizio Costanzo in Michele Santoro)
TV film: Omicidio su Internet (thriller, ZDA ’95, i. Kirn DeLaney, S. Kraft) Nočni dnevnik
Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Supercar Film: Vicini troppo vici-ni (dram., ZDA ’95, i. J. VVoods, R. Quaid)
Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Nan.: Willy, princ z Bel
Aira
Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi)
Nan.: A scuola con filo-sofia (i. Y. Debain) Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Sinbad (i. Zen Ge-sner)
Odprti studio, 18.55 Šport studio
Nan.: V osmih pod streho, 19.30 La tata (i. Juliet Mills, R. Long) Variete: Sarabanda Film: Dragon - La storia di Bruce Lee (biog., ZDA ’93, i. J. Scotte Lee) Aktualno: Ospedale in diretta
Glasbena odd.: Planet Odprti studio
S TELE4
19.30, 23.00 Dogodki in
odmevi
Odgovori
II supplemento
Aktualno: Quadrato
Cittadino in diretta... con
Slovenija 1
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor. Kviz: Male sive celice, 10.15 Boj za obstanek (dok., VB, 5. del)
Dok.: Bettyjino potovanje Oddaja o turizmu: Homo turisticus
Nan.: J.A.G. (ZDA, 2. ep.) Poročila, vreme, šport Zgodbe iz školjke Tedenski izbor: Resna glasba, 14.40 Razgledi slov. vrhov Osmi dan Gibljive slike Oddaja o slov. vojski: Pripravljeni Obvestila
Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi
Oddaja za otroke: Tedi, oddaja za mularijo. 18.00 Glejte, kako rastejo Oglasi
Resnična resničnost
Risanka
Oglasi
Dnevnik, vreme, šport Oglasi
Nan.: Emily z mesečeve domačije (Kan., 4, ep.) Oglasi, Dobro je vedeti Tednik
Odmevi, vreme, kultura Šport
Povečava: Arhivirani Cas - ob 30-letnici Filmskega arhiva pri Arhivu RS Resnična resničnost Napovedniki
Slovenija 2
- 0.05 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor. Nad.: Družinski zdravnik (Španija, 2. del)
Oddaja o modi in vizualni pop kulturi: Trend Koncert skupine Panda TV nadaljevanka: Resnični obraz Anite Novak (A. Marodič, r. Anton Tomašič, i. Iva Zupančič, Lojze Rozman, Majda Potokar, Dare Valič, 1. del) Svet poroča Euronews TV prodaja Film: Sama s tabo (Sp.) Oglasi
Nanizanka: Saint Tropez (Francija, 6. epizoda)
TV igrica: Kolo sreče Videoring: Rock z Vesno Oglasi
Koncert skupine Sank rock
Film: Juice - Zakon (ZDA 1992, r. Ernest R. Dicker-soon, i. Omar Epps, Jer-maine Hopkins)
Oglasi
Glasbeno-dokumentarna oddaja: Dancing in the Streets (VB, 3. del)
EP v SRG Napovedniki

Koper
	Laff Movie		1	
	Made in Italy			
	Umetnost in kultura			
			TV PRIMORKA	
® MONTECARLO <				
				
			13.00 Videostrani	
			Zdravje in mi: Zdravila	
mgjj	19.25, 22.40, 1.05 Dnev-		Dalmatinska klapa	
	nik, 19.15 Šport		Do boljše izrabe energije	
	Aktualno: Soldi soldi		Danes na Primorskem	
	Film: 11 gioco deli’ amore	| SRj	Kmetijska oddaja	
	(kom., ZDA ’59, i. D.	j 7$	Primorje - Rudar Velenje	
	Reynolds, T. Randall)	|	Pr. za otroke: V mojem	
igo	Variete: Tappeto volante	:T,fv	košku je pa mavrica	
	Variete: Zap zap TV		Dnevnik, vreme	
	Glasba: Forte fortissima		Zdravje in mi	
	Film: The Set Up (pust.,		Smučarski maraton	
	ZDA '95, i. Billy Žane)	Brc	Nad.: Sosedje (20.)	
	Film: Marines: sangue e		Kako biti zdrav?	
	gloria (vojni, ZDA ’66)	m	Dnevnik TV Primorka	
Euronevvs
Nogomet: Primorje - Rudar Velenje (Pokal Slovenija, finale)
Aktualna tema: Meridiani Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja Reportaža Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik Otroška oddaja: Ecchec-cimanca
Četrtkova športna oddaja Film: Can’t stop the mušic (ZDA 1980, r. Nancy VValker, i. Village People, Valerie Perrine)
TV dnevnik - Vsedanes Euronevvs
Program v slovenskem jeziku: TV Poper - Kabaretno satirična oddaja
r

Radio Trst A
7'00,13.00, 19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vtries Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi - Skrito cvetje r°žmarina; 9.15 Odprta knjiga: Spopad s Pomladjo (B. Pahor, r. M. Prepeluh, 6. del); 9-40 Z odprtimi očmi v naravo; 10.10 Koncert s slov. izvajalci; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje: MPZ V. Mirk; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale;
15.00	Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba: APZ I. Tomšič; 18.00 Dosje o Kambodži: Iz dežele, kjer polja krvavijo; 18.30 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, '2.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja;
16.30	Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Iraški potpuri (Incontro con la canzone rriestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
6'30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Po-r°bila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri-brerska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik;
7.30	Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 < r6gled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar;
9.45	Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večerni pr. z Markom Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 l/una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single,'MAS Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono;
18.45	Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.45	Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zr-
calo dneva; 22.30 Informativna odd. 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30, 8.00, 8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo; 14.40 Kdo ve;
15.30	DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb. regata; 18.00 Vroči stol; 18.45 Cma kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Proti etru.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza;
13.30	Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Izvirniki in priredbe; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila.
Primmki dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO
r „ „ SREE
RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA
^	i mMBh
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.43. Dolžina dneva 15.21.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.49 najnižje -62 cm, ob 12.31 najvišje 32 cm, ob 17.46 najnižje -11 cm, ob 23.25 najvišje 41 cm. jutri: ob 6.24 najnižje -56 cm, ob 13.18 najvišje 28 cm, ob 18.29 najnižje -4 cm, ob 23.54 najvišje 32 cm.
G
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije)
TEMPERATURE V GORAH
°c
500 m.............23
1000 m.............17
1500 m.............12
°C
2000 m..............8
2500 m .............5
2864 m..............2
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
prostora za spolnost
; TOKIO - Japonska vlada je zaradi spotaklji-: vega opisa treh deklet v kopalni obleki za-t ložniku srednješolskega učbenika sodobne j književnosti prepovedala uporabo kratke j . zgodbe ameriškega pisatelja "A in P" Up-dikea. Kot so založbi Kadokavva Shoten Pu-’ bbshing Go. sporočiti z japonskega ministr-skega za šolstvo, bi opis uCence lahko spravil v zadrego in motil normalno delo v raz-* redu. Založnik je proti odločitvi sicer prote- 5 ; stiral, vendar se sporno zgodbo nadomestil z bolj umirjenim delom japonskega avtorja.
A in P opisuje nekega v veleblagovnici zaposlenega najstnika, ki opazuje tri mlada dekleta med pomerjanjem kopalk. Japon- | j ska vlada izvaja zelo strog nadzor nad vse-I mi učnimi gradivi, vendar pa imajo mladi j Japonci izven šole prost dostop do številnih ■ pornografskih revij in stripov, popolna golota pa je reden gost tudi v večernih televi- j j zijskih programih. (STA/AP)
Charlie Sheen in težave z drogami
LOS ANGELES - Ameriškega igralca Charlieja Sheena (Platoon, Wall Street, Money Talks) so komaj dan po odpustitvi iz bolnišnice, kamor so ga minuti petek pripeljati zaradi prevelikega odmerka mamil, ponovno prijeti policisti in odpeljati na opazovanje v drugo bolnišnico. 32-letnega sina bolj znanega oCeta Martina Sheena so ustaviti medtem, ko se je s prijatelji v limuzini vozil po pacifiški obalni avtocesti v bližini Santa Monice, saj je rehabilitacijski center, kjer se je Sheen zdravil, policijo obvestil, da igralec jemlje mamila, zaradi katerih mora biti pod stalnim nadzorom. Po akciji so policisti povedali, da se Sheen aretaciji ni upiral, prav všeC mu pa tudi ni bila. (STA/dpa)
Zvezdni prah kriv za spremembe klime
VVASHINGTON - Večina znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskavami ozračja, danes meni, da so klimatske spremembe na Zemlji posledice počasnega prerazporejanja sonCne toplote po površini planeta, do katerih prihaja zaradi cikličnih variacij v obliki Zemljine orbite. Stanley Dermoti, predsednik oddelka za astronomijo na floridskem vseučilišču v Gainesvilleu, in Stephen Kortenkamp, doktor znanosti in elan znanstvenega društva na inštitutu Car-negie v VVashingtonu, pa sta nedavno razvila teorijo, po kateri obsežne spremembe v Zemljinem ozračju, ki utegnejo trajati tudi veC milijonov let, nastajajo zaradi kopičenja vesoljskega prahu v zemeljski atmosferi, ki najverjetneje nastaja zaradi trčenj asteroidov v vesolju. Kot v zadnji številki re-
vije Science piše ameriška agencija UŠLA, medplanetarni prah morda predstavlja dodaten dejavnik, ki povzroča spremembe ozračja in pospešuje izumiranje vrst. Znanstvenika sta izračunala, da vsako leto na Zemljo pade skoraj 30 milijonov kilogramov prašnih delcev iz oblakov, ki krožijo okrog Sonca in v notranjem delu sončnega sistema. Izdelala sta tudi model tokov prašnih delcev za zadnjih 1, 2 milijona let in odkrila, da do največjega strujanja prihaja približno vsakih 100.000 let, kar se približno ujema z variacijami ekscentričnosti Zemljine orbite, ki ima podobno frekvenco. "Stalna rast tako velikih količin prahu lahko povzroči obsežne spremembe v ozračju na Zemlji, ki lahko traja tudi veC milijonov let", je poudaril Dermoti. (STA/Hma)
MANILA - El Nino jo je tudi Filipinom letos pošteno zagodel in zato so imeti izredno dolgo in vroče poletje. No, vsake sezone je enkrat konec in fantek na stiki ne skriva veselja, da je končno prišel dež, ki pa v teh krajih ne bo kmalu ponehal. ZaCela se je namreč deževna sezona (AP)
Moški v Egiptu do viagre le
na črnem trgu
KAIRO - Oblasti v Egiptu so se odločile, da bodo nezakonito prodajo tablete za zviševanje potence viagra kaznovale z zaporom in globo. Časopis Gamhurija je v torek zapisal, da bodo tistega, ki ga bodo ujeli pri trgovanju s tem zdravilom, kaznovali z najmanj enoletno zaporno kaznijo in vsaj 2500 markami. Prodaja tabletke viagra je v Egiptu uradno prepovedana, ker je treba vsa nova zdravila najprej registrirati, jim podeliti licenco in raziskati njihove stranske učinke. S prepovedjo so se cene za "čudežno tabletko" na Črnem trgu povzpele z 20 mark na 50 mark.
Grad ravzpitega Marguisa de Sada zamenjal lastnika
AVIGNON - Grad ravzpitega Marquisa de Sada, Chateau de Saumane v Provansi, je zamenjal lastnika za okoli 3, 3 milijone mark. To ne bi bilo prav nic posebnega, Ce ne bi za zidovi gradu iz 12-stoletja zrasel Donatien Alphonse Francois Marquis de Sade (1740-1814), ki je zaslovel zaradi svojih p°' sebnih erotičnih spisov. Sporni de Sadovi spisi pa v resnici niso nastali na njegovem gradu, ampak za zidovi jeCe. De Sade, po katerem je dobil ime sadizem, je prebil v zaporu tri leta, sprva zaradi seksualnih pr®J stopkov, kasneje pa zaradi opisovanja in objave le teh-Njegov pomen za literaturo so priznali šele dolgo p° njegovi smrti. (STA/dpa)