258. številka. M^ Trst, v ponedeljek 12. novembra 1900. '»V- i W---- Tečaj XXV ,,Edinost „ rbaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša t Za celo leto........24 kron za pol leta .........12 za četrt leta........ G _ en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na- ročbe brez priložen« naročnine ne uprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 stutink (3 nvč.U izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvČ.) Telefon Stv. »7«. Ogl&sl se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po poeođe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! Naročnino, reklamacije iu oglane ai»re-jeraa upravništvo. Naročnino iu otilase je plačevati loco Trst, Uredništvo ili tiskarna se nahajata v ulici Carintia šiv. 12. 1'praTiiiStvo, in sprejemanje inserato? v ulici Molim piccoio št v. 3, li. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna iconsorcija lista „KJinost" v Trst Previdnost pred nemškimi konservativci! Danes došli nam »Der Siiden« ima na čelu lep članek, katerega smo čitali z vsem zanimanjem. Izvajanja v njem so res aktu-velna. Povsem soglašamo žnjim, ko izvaja, da temeljno načelo hrvatskim in slovenskim poslancem mora biti ta: da so zložni med s e l) o j ! Kdor l>i bil proti tej zložnosti, ta bi zagrešil delikt na narodnih interesih. Kam gre za narodno ekzistenco, a to morejo naši poslanci braniti le, ako so zložni. Zložnost je že na sebi močan in mogočen činitelj. Kar je bilo nevspehov v minoli legislativni dobi, gredo na račun nesporazumljenj med posamičnimi frakcijami in osebnih konfliktov. List »Der Siiden « je — kakor hočemo razložiti niže doli — odločno nasproten takoimenovanemu imperativnemu mandatu, to je temu, da bi volilci dajali poslancu obvezno direktivo vzlasti glede taktike —, ali jedno obvezo naj bi jim naložili, obvezo: bodite zložni ! Skupnemu in splošnemu narodnemu interesu treba podrejati vse osebne konflikte. »S tem delom članka se strinjamo docela ; saj smo tudi mi baš te dni povdarjali iste misli. — In tudi z onim drugim delom, ki se obrača proti imperativnemu mandatu, se strinjamo bistveno, vendar pa se nam zdi umestno, da temu delu nadovežemo nekoliko misli. Vprašanje, da-li je dopustno, da poslanec vsprejema od volilcev obvezne direktive glede bodoče taktike, je gotovo aktuvelno in je ravno zadnje Čase prešlo v splošno disku-zijo; sosebno pa v češki javnosti, kjer gre za to, da-li naj češki poslanci zopet prično z obstrukcijo ali ne?! »Der Siiden« je — kakor že omenjeno — odločno proti temu ter dokazuje, da tako vezanje poslancev na gotovo taktike*, ne da bi vedeli, kako se zasu-čejo stvari, je najnevarneje za parlamentarizem sam. Take obveze da so že zakonito nedopustne ; ali so tudi proti morali in proti dostojanstvu poslanca ter protivne načelu slobode. Imuniteta poslanca ni le za to tu, da ga ščiti navzgoraj, ampak ga mora ščitit' tudi na vzdolaj. Jedino, na kar je vezan poslanec nasproti volilcem, je pr o g r a m. In čim si poslanec pušča predpisovati taktiko, se spre- PODLISTEK. „Mazepa". Povest iz začetka 18. stoletja. — (Spisal Ledcnovski.) Maze pa je ravno sedel pred hišico, ko mu je došlo vabilo. Ugibal je, kaj da neki hoče deklica. Solnce še ni zašlo, ko je šel Mazepa po vasi proti travniku. Niti sanjalo se mu ni, kaj da ga čaka nocoj. Mrak je legal na zemljo. Mazepa se je ozrl proti Jarenini hišici in videl je, kako se mu njena postava urno bliža. Se vedno vsa preplašena od vznemirjenja se je približala deklica. «Mazepa, Mazepa, reši se* klicala mu je komaj slišno naproti. «Kaj pa se je zgodilo ?» je vprašal osupli mladenič. «Kozaki, z Ostrovskim na čelu, te hočejo umoriti. Zvedela sem vse. Nocoj te hočejo umoriti. Poprej je bil Ostrovski pri mojem očetu. Mislila sta, da sem odsotna. A jaz sem se skrila pri malem okencu zunaj hiše. Slišala sem samo besede: «0uj, Janaj, njega odpravimo nocoj, a potem si izberete a hetmana mene. Ti daš svoj glas za-me iu tebi bodo sledili gotovo tudi drugi. Plačilo minja v mašino, je podoben marijoneti, lesenemu harlekinu. To so bistveno izvajanja v tem delu na-pominanega članka. Nočemo oporekati : vse je res. Volilci ne morejo dajati poslancu obvezne direktive glede taktike, ker se taktika mora uravnati po razmerah, a razmere se lakko spreminjajo čez noč. Ta pomislek je pred očmi tudi češkim kandidatom, ki jeden za drugim prosijo volilce, naj jim. puste slobodno roko glede bodoče taktike, naj puste njim v presojo, da-li je zopet začeti z obstrukcijo ali ne ? ! Prav imajo. Slobodno roko glede taktike moramo pustiti tudi bodočim slovenskim poslancem. Mi zahtevamo od njih, naj bodo zložni v svojem nastopanju, a nočemo jim predpisavati, s kom naj se vežejo, kje naj iščejo parlamentarnih zvez in v kake parlamentarne kombinacije smejo vstopiti! ! Ali jednega prava nam poslanci ne smejo odrekati — prava nasvetovanja, opozarjanja. Če tudi si poslanec ne daje vezati rok, vendar ne sme z suvereno prezirljivostjo gledati doli na vsako željo, prihajajočo iz javnosti. Sosebno pa ima jedno veliko obvezo, kateri se absolutno ne sme izogibati : dolžan je urejati svojo taktiko po skušnjah iz minolosti. Najprvotneje pravilo življen-ske filozofije je: imej pred očm grehe iz minolosti, da ne boš delal novih grehov ! Mi se hočemo tu poslužiti torej prava opozarjanja na zmote minolosti, a bodočim poslancem je v dolžnost, da so jim te zmote v svarilo. Kakor rečeno: mi nočemo predpisovati bodočim poslancem, s kom naj se vežejo, zahtevamo pa od njih, da uvažujejo pouk iz minolosti, ko bodo sklepali zveze. Gospod dr. Gregorin je rekel na shodu pol. društva »Edinost« na Prošeku, da nam Slovanom se najbrže bližajo hudi Časi, ali jeden dobiček da nam prinesejo sedanji dogodki, ta namreč, da nam ne bodo več komandirali ljudje a la Ebenhoch, Zallinger itd. Govornik je torej izrazil željo, da bi se naši poslanci ne vezali \ eč tako tesno na nemške konservativce, kakor so se dosedaj. Nam se zdi ta želja tako opravičena, da bi je bodoči poslanci ne smeli prezirati. Opravičena pa je, ker je izišla iz skušenj iz minolosti. Vsa parlamentarna zgodovina nam priča, za to dobiš. Tista konja bosta tvoja, katera sem pri vedel iz vojne s Tatari. Več nisem slišala. A to mi je bilo zadosti®. • Umoriti, mene, čemu, morda, ker jim hočem vrniti zlato slobodo ?!» «0 oni so preslepljeni od Ostrovskega. Rekel jim je, da si izdajica in bog ve, kaj še. To sem slišala iz lastnih ust mojega očeta, ko se je vrnil tisto noč po tvojem odhodu od Ostrovskega «Ha, Ostrovski! Naj se me varuje!® «Kaj mu hočeš, če te uniči. Bodi previden, ker danes so letali kozaki nekam skrivnostno ven in noter v kočo Ostrovskega «H vala ti, Jarenina ! Morda si ti jedino bitje, ki me ljubi in pozna moje namene. Ko bi bila ti okoli mene, bi se ne ustrašil sto hrabrih junakov®. «Rada bi te ščitila, a sem prešibka. Hiti, Mazepa domov, hiti. Zberi zveste kozake in brani se pogumno !> «Branil se bom, branil. Nerad se tolčem z lasnimi brati, a ker je tako, no —» tu se je junak pretrgal besedo in dal kratko slovo Jarenini. A ta se je obrnila hitro v stran, da bi skrila solzne oči. Hitro jo je mahal Mazepa na dom. Tu je dobil še vedno zbrane kozake, ki so ga bili spremljali k švedskemu kralju. Razodel jim je namero Ostrovskega. da naša tesna zveza z nemškimi konservativci je pač zahtevala velikih žrtev od nas, ali vspehov nam ni donašala. In če bi nas kdo hotel vprašati za dokaze, ne bi nam trebalo segati daleč, ampak bi lahko pokazali na sramotni položaj Jugoslovanov. Že tir. La-ginja je nekoč drastično označil to zvezo — v nekdanjem Hohemvartovem klubu — nazvavši jo — limonado ! Konservativni Nemci so pač vsikdar, ko so nas potrebovali za dosezanje svojih interesov, mnogo govorili o svojih simpatijah do nas Slovanov, ali v njih delih nismo nikdar videli te ljubavi! Culi smo pač mnogo sladkih besed, ali ob vsaki borbi za opravičene zahteve naše so bili konservativci v prejšnjih časih tako hladni, da smo vsikdar ostali — praznih rok! Zadnja leta pa smo videli, kako so konservativci, čim je šlo za kak specifično slovanski interes, kar ubežavali v nasprotni tabor. Le preresnične so besede, ki jih nedavno napisal sušaški »Novi list«, torej prek in prek konservativno glasilo: »Personifikacija te ere je bil pokojni Hohemvart. i Mir pepelu njegovemu ali naša zgodovina ne pomni hujega zloduha za slovansko stvar. Na videz nam udan z dušo in telesom, je v slovanskih strankah vršil isto nalogo kakor baron Chlumetzkv v nemških klubih. Do-spevši na vlado jc zgolj slučajno razvil federalistični program in strmoglavili so ga. Nikoli ni mogel odpustiti onim, ki so ga vrgli in to jedino ga je držalo na strani Slovanov, katerih ni lj tihi 1 i n k i so mu morali služiti le kakor sredstvo! Geti klerikalnih Nemcev so morali Slovani služiti le kakor podnožje, kakor štafaža. To vse je resnica. Ali ta gospoda skozi dvajset let drugovanja se Slovani si niso nikoli upali sneti z lica farizejsko krinko, da bi vrgli od sebe hipokrizijo in da bi se pokazali to, kar so, kakor so začeli sedaj, ko zgubljajo nado, da bi se jim Slovani še nadalje pustili tako izkoriščati. Se jih je sicer v Salcburgu in v Linzu, ki nimajo toliko poguma, da bi nam govorili odkrito : tudi mi mislimo nasproti Slovanom tako, kakor mislita Schonerer in Wolf. Ali od Dunaja do Vorarlberga, po vseh alpin-skih stacijah nemškega klerikalizma, je že prodrl duh animozitete proti nam tako očitno, da so ga te dni povsem jasno pokazali tudi volilci barona D i pa u lij a, ki so tega častnega Kakor bi treščilo va-nje, skočili so ko-zaki nt* noge. «Kdo se upa umoriti našega hetmana?* vpili so jeden nad druzega. « Ostrovski in njegovi vrstniki® je odgovoril glavar odločno in prsa so se mu širila. Zdaj je poskočil Davlja, kakor prestreljena zver in potegnil sabljo: «Glej hetman, zadnjič je videl Ostrovski danes zaiti solnce*. Kakor vrtalka se je obrnil na mah in hotel oditi. «Kam?» ga je ustavil hetman. «K Ostrovskemu*, je bil kratki odgovor. «Ne, Davlja, vem da si hraber junak, a tvoj pogum pokaži nocoj, ko se bomo bili mož proti možu!» rZa te hetman, pustim svoje življenje na bojišču, ampak Ostrovskega moraš pustiti meni». * Naj ti bo! Mi ostanemo nocoj na straži. Postavimo se zadaj v gozdič, kjer počakamo izdajic. Kakor hitro, napadejo oni mojo hišo, tedaj jih primemo od dveh strani. Ti Davlja prideš od juga z desetimi možmi, a jaz pa od severa z ostalimi*. S temi besedami je izginil v kočo, da se napravi za trdi boj. Tudi ostali kozaki so hiteli vsak na svoj dom po ostalo orožje. Razven sabelj in pištole niso imeli namreč prav nič druzega seboj. (Pride še.) prvaka svojega pustili na cedilu le zato, ker se je drznil izreči za neko žalostno jezikovno ravnopravnost. Krinka jc pala! Od Schonererja do Luegerja, od Stein\ven vijo zgodovinsko resnico in vsa znamenja kažejo, da odgovarjajo tudi stanju sedanjosti. Ni preveč zahtevano torej, ako od bodočih poslancev naših zahtevamo skrajno previdnost. S takimi neodkritimi elementi se ne kaže vezati. Mi se pokorimo načelu slobode za- I . . stopniku naroda, najmanje bi hoteli vezati poslance, naj izkopljejo nepremostljiv propad med seboj in nemškimi konservativci. Mi smole proti tesni zvezi, kakor je bila nekdaj. V gotovih slučajih naj Pe paktirajo žnjimi, ali vsikdar po praktičnem pravilu: dam ti, Če daš ti meni! — in p a z zahtevo garancij, da bodo res dajali!! Politični pregled. V TRSTU, dne 12. novembra 1900. Važna razsodba. Italijani si vedno domišljajo, da jim je iz stare krivice, ki seje godila avstrijskim Slovanom, vzraslo nespremenljivo pravo. Tako sosebno na —sodiščih. Ker je bil star običaj, da so sodišča rabila le italijanski jezik, menijo, tla mora ostati vedno tako. Ta njih teorija je dobila sedaj veliko luknjo. V Halmaciji je bil le italijanski jezik notranji jezik. Proti tej razvadi se je pregrešil sodni adjunkt Ferri. Uveli so proti njemu disciplinarno preiskavo, a najviše sodišče kakor zadnja instanca je razsodilo, daje n i nobene zakonske določbe, zahtevajoče, da jele italijanščina notranji jezik. — Pa je tudi res absurdno, da bi ravno najmanjši odlomek narodnosti v Avstriji imel nekaj — in še to brez vsake zakonske podlage — kar se odreka celo velikemu in prevažnemu narodu ■ Češkemu ! ! Z lingua del foro gremo pač h ! kraju. Volilno gibanje, Istra. Včeraj po-poludne je bil v Dolenjivasi (občina Roč) velik shod pod milim nebom in groznim nalivom. Vzlic slabemu vremenu je došlo nad 1)00 ljudij z bližnjih vasi. Zborovalo se je pod dežniki. Sklicevatelj dr. I>. Trinajsti«? je pozdravil zborovalce, na kar jc bil profesor Mandić izvoljen predsednikom, ki je na kratko razložil pomen tega shoda ter predložil kandidaturo dra. Laginje za V. kurijo. Ta poslednji živahno pozdravljan, je potem razvijal svoj program. Za Laginjo je govoril župnik PikulM. Slednjič jc govoril profesor Mandie, pozi vaje volilce naj zložno glasujejo za naše volilne može, kar b o p rva z m a ga v tej občini. — Shod na Miljskem hribu, napovedati za včeraj popoludne je bil odložen radi slabega vremena. Štajersko. Tudi v skupini kmečkih občin Celje-Brežice bo boj med dvema slovenskima kandidatoma. Proti vitezu Berksu je namreč nastopil kakor kandidat gospod Jakob Pukl, urednik lista »Der Siiden«, Češka. Eksekutivni odbor češke stranke je izdal volilni proglas v katerem omenja bojev radi izdanja in odprave jezikovnih naredeb. Pred tem bojem stopa vse v ozadje. Kajti najveća državna potreba je, da se re- Trebče. Umevno je torej, da nismo baš z naj -šijo narodni prepiri. Proglas izjavlja, da Cehi boljimi nadami mislili na shod. Ali bilo je ne odjenjajo od boja za državno piavo, vse drugače, nasprotno od tega, kar smopri-vsikdar pa bodo pripravljeni za častno spravo , čakovali. Dospevši v Trebče smo našli v z Nemci. Slednjič izjavlja proglas, da narodna krčmi vrlega konsumnega društva že zbrano stranka ne postavi svojih kandidatov, ker lepo število domačinov v družbi z omizjem noče motiti vladajoče mladočeškc stranke v j rodoljubov z Opčin. Skoro h kratu z nami zapričetem, a še ne dovršenem delu, ter pre- ! je prišel tudi neutrudljivi odbornik političnega pušča somišljenikom, naj volijo tiste kandi- j društva »Edinost«, gospod St. Godina, kije date, ki so programu staročeške stranke bil popoludne z g. Cotičem še v Istri (na najbliži. Miljskem hribu), od koder pa se je vrnil, ker Narodnonapredna stranka in bo- se je tam napovedani shod odložil radi pre-doča taktika. Po zahtevi dolžne lojalnosti slabega vremena. Mesto nekdanjih sovražnih posnemljemo po »Slov. Narodu« nastopno j obrazov, smo bili kmalu po našem prihodu v izjavo: i Trebče presenečeni po lepem ubranem petju »Tagespošta« prijavlja danes brzojavko j domačih narodnih mož in mladcniČev. To nas iz Prage, v kateri je rečeno, da poročajo Češki i je vseh iznenadilo najprijetneje ! Dvorana do-listi, tla je shod zaupnih mož narodno-napredne ločena za zborovanje, je bila v malo minutah stranke v Postojini sklenil resolucijo, s ka- tako polna, da smo se Tržačani morali umakniti tero se določa: 1. Da je razgnati »Slovansko ' v spodnje prostore, da smo dali prostora, do-krščansko-narodno zvezo«, 2. da se morajo mačim volilcem, ki so napolnili tudi vse pred-naši poslanci najtesneje okleniti Ćehov, 3. da sobje ! Podrobnejše poročilo o shodu, vam na-morajo radikalno nastopiti za narodne zahteve piše spretnejše pero, zato jaz le omenim, da in 4. da morajo voditi odločno opozicijo zo- je bilo vse navdušeno za našega kandidata, per vlado. To je popolnoma i z m i- I da smo bili vsi kar oduševljeni, ko smo sli-šljeno in od konca do kraja z 1 a- šali domaČe možake, kako so navduševali ga no. Vemo tudi, da so to vest poslali naši svojce za narodno borbo! klerikalci v svet, ki hočejo po tem ovinku kap ti vira ti vlado, da bi jim pomagala Naš dr. Rvbdf je imel zopet srečen dan, kakor ga ima on povsod, kjer nastopa ! Zivio- pri volitvah. Saj raznaša žo celo Vencajz klicev in ploskanju ni bilo konca ! vest, da želi m i n i a te r s t v o, naj bi bil jsto ^^ srečna sta bila se svojim na-on zopet izvoljen. Pooblaščeni smo zo- stopom gg. Jakob Stoka (predsednik shoda) pet izjaviti, da se na zaupnem shodu v Po- [n Stanko Godina, katerima je krepko pristojim sploh ni ničesar sklepalo o trjeval neki ugleden domačin. Po zborovanju programu in o taktiki bodočih p o- so domači pevci in Kolaši zapeli skupno slan cev. in da so se samo predstavili kan-didatje. Rečena vest očitno ni druzega kakor »U boj! Jjjudstvo je bilo tako raz vneto, da smo volilni manever, obžalujemo samo, da morali pesem ponoviti. Zbora sta pela vsaki so češki listi prevzeli posel, ki ga sicer za_se po več komadov, a ko je prišla ura lo-opravlja »Vaterland«. čitve, smo se zopet združili in razoglavi za- Zakon o poroki nadvojvode Frana peli »Hej Slovani«. Mej pevanjem so ljudje Ferdinanda Predloga ogerske vlade za uza- dvigali roke kakor v znamenje — prisege! konjenje izjave nadvojvode Frana Ferdinanda, Ta dan nam ostane vsem v neizbrisljivem spo- s katero se je isti za svoje potomce iz zakona minu. Naš trud ni bil zastonj in zato kličemo z grofico Kotek odpovedal prestolonasledui- jz dna srca: Bog živi trebenjske pevce in vse štvu, je povodom debatam v ogrskem parla- trebenjske narodnjake, ki so se z včerajšnjim mentu brez konca in kraja. Sedaj še le so dnem krepko postavili v kolo okoličanskih prešli v podrobno razpravo. Vlada je za to, bratov. Le tako naprej do zmage! Pripomniti da se v varovanje ogerske državnopravne moram še, da je dr. Rvbaf prisrčno napil samostojnosti rečena izjava vzakoni, poslanci obojnim pevcem. opozicije se pa upirajo temu, ker so na sta- j par s,R#ic H prošle reklamaeijske lišču, da soproga ogrskega kralja mora biti (lobe pryi ki vpogledal v volilne liste, tudi ogrska kraljica, ker ogrsko državno je bi[ pisec teh vr3tic kakor poverjenik dru- pravo ne pozna morganatične poroke. Boj se gtva , Edinost«. Za njim so začeli prihajati bije z vso srditostjo in brezobzirnostjo in go- mnogi voVl{i obveljalo je vendar in po tem slučaju so se ne čudili, ako bi določili, da se italijansko j vsprejemali vse slične reklamante. vino sme slobodno uvažati v Avstrijo. Ni- , Nekdo je prišel in rekel : Dober dan, mamo trgovine, nimamo obrti, ni zvez, luke gosp6da ! Ta pozdrav je kar osupnil vse go-so puste in prazne — pa naj klavzula uniči j gpode l|radnike. Najstaiejši med njimi je od-še naše vinograde! Saj bo pomagala dunaj- j gQVOril. >NuQ capigco quella. Hngua« (Ne ska vlada s — 20 gld. za kakov vodnjak! | umem tega jezika). Kag mož : »Ćudno, urad- __j niki tržaškega magistrata ste, pa ne umete deželnega jezika« ! Ta umestni odgovor je Tržaške VSSti. I kar pretresel vseh 7—8 uradnikov in zdelo Javno zborovanje, sklicano včeraj v |s« kakor kakor »radniki umete le enega!« je t Trebčah. To je bilo včeraj veselo prese- ;sko5il vodJH "racla, g. Baroni, po koncu in senečenje! Cesto se dogaja, da si človek kakov j .»klical: Basta ! — Tildi mi menimo, daje dogodek predstavlja v optimističnem svitu, a j že ve6 zadosti tega preziranja našega pozneje mora doživeti kruto razočaranje. No jezika od strani občinskih uradnikov! Zazna-včeraj smo bili najradostneje presenečeni. Ob movali so dotičnega našega moža, ali tožili 3. uri pop. smo se podali na pot na volilni i menda ne bodo, ker menda še ni kazen-shod v Trebče. Piscu teh vrst je bilo težko j skega paragrafa proti zločinu — poznanja pri srcu, ker se je domislil, kaj je moral pre- slovenskega jezika. stati v Trebčah pred petimi leti o priliki vo- V obče pa treba priznati, da so bili ti litev za mesto. Tedaj se je nas narodnjake uradniki, z nekoliko izjemami, še precej uljudni teroriziralo na vse mogoče načine in se nam z vsemi strankami in da je gosp. Baroni res je celo javno grozilo. S takimi spomini nas je odšlo enajst Kolaše v, a z nami naš pov-sodi priljubljeni gosp. dr. Rvbaf ter gosp. Jakob Stoka. Vreme je bilo grozno ! Dež je lil neprestano in curkoma in burja nam je žvižgala na vsej dolgi poti čez Kolonjo v skrbel, da se stranke ne bi mogle pritoževati. Nekateri med strankami so bile nekoliko preveč — predrzni, ali ti niso bili naši, zato ne govorimo o tem J Priimki so tako popačeni, da je joj ! To bi morale oblasti strogo zabraniti, toliko hišnim gospodarjem, kolikor tudi magistratu. Pomislite, da smo kak priimek iskali pod tremi do štirimi začetnimi črkami in ga našli še le pod — peto začetnico. Kam pridejo naši priimki, ako se ne stori konec tem drznim manipulacijam s priimki našega ljudstva ? ! Mestni redarji, postavljeni za vzdrževanje reda, ne odgovarjajo svojemu poklicu. Ti možje se rinejo pred stranke in vtikajo nosove v volilne liste, kjer nimajo nikakega posla. Vedenje njihovo ni dovolj dostojno, niti proti uradnikom! Kedo je kriv na tem ? Jaz menim, da prevelika familijarnost! V listah je uknjiženih do 32.000 volil-cev za V. kurijo, ali izpuščenih je še najmanj 10.000 (deset tisoč)! Mi smo pregledali liste za približno 700 naših in našli, da je od teh izpuščenih nad 200! Dvorana za pregledovanje volilnih listje bila pre — skrita, pretemna in je bilo tam j premalo prostora. Vlada naj v bodoče nekoliko več pazi, I kako magistrat n e vrši svoje dolžnosti v polni ! meri, kakor bi jo moral vršiti, ker tu gre za i korist ljudstva ! Drugače morajo biti ne-! rednosti! Koliko je izpuščenih! Iz volilnih list pete kurije namreč. Koliko — tega seveda ne more nikdo izračunati natančno. To pa je 'gotovo, da je mnogo njih, na katere so pozabili. Pooblaščenec »Edinosti« je za kakih 500 mož pregledal liste in od teh ni dobil ' vpisanih — 140! Po tem bi bilo soditi, da jih je izpuščena pripližno tretjina. Da niso liste ! v redu, to priznajo magistratni organi sami. S precejšnjo gotovostjo smemo torej računati, da je kakim 10.000 opravičencev v V. kuriji vzkračena volilna pravica. Pojte v Ljubljano! Minolo soboto zjutraj je šel neki naš okoličan v tobakarno v novi ulici nasproti lekarni Zanetti, ter je vprašal, imajo-li tam na prodaj naš list. Stara žena, prodajalka tobaka, mu je pa odgovorila : »La vadi a Lubiana« ! ! Naš okoličan, pravi Tržaean, je povedal nesramni ženski, da se »Edinost tiska in prodaja v Trstu, iz Trsta pa naj gre ona, ako jej drago. Bog ve, da-li ta ženska naše ljudi ven podi tudi tedaj, ko jej nosi denar za tobak? i Odlikovanje. Vojno ministerstvo je po slalo g. Antonu Jakliču, c. in kr. i vojaškemu kuratu I. reda, pohvalni dekret za osemletni trud in delovanje na c. in kr. in-fanterijski kadetni šoli v Trstu. Čestitamo iskreno vrlemu gospodu! Dva monumenta. Pišejo nam : Čitatelj, ti si gotovo že večkrat hodil po stari openski cesti. Vendar pa je mogoče, da nisi zapazil ' dveh monumentov, katera je možno videti s te ceste. Ne zamerjamo ti. Nadejamo se pa, da ti bo ustreženo, ako te danes opozorimo na ta monumenta, da si ju ogledaš o prvi priliki, ko te bo pot vodila po rečeni cesti. Pred vsem naj ti povemo, da sta to dva monumenta, našega — mestnega gospodar-' stva ! Na desno ob cesti vidiš kampanjo. To je velik kompleks zemljišča, ki se razteza daleč tja proti Kolonji. Vse to zemljišče je! last občine in je — popolnoma 2apuščeno. Ali uuieš, kaj to pomenja ? Blizu mesta, kjer ! vsaka ped zemlje, ako ima pridnega in ; umnega gospodarja, prinaša dohodkov, pušča naša mestna uprava, da je toliko zemlje — mrtev kapital! ! Ali ni to lep dokaz, kako j naša občina upravlja svoje premoženje ? ! Istotako na desui vidiš lep kos terena razmetanega razruvanega. Vidiš tudi. da so položeni ozki železniški tiri in tu tam leže j preobrnjene samokolnice. Vse to ti pravi, da je tu moralo mnogo rok pripravljati teren za kako velikansko stavbo, a da so se pozneje premislili.....! Ne motiš se. Tudi ta teren je last naše občine. Kupili so ga za drage novce za zgradnjo norišnice. In potem so se res premislili, ker so baje spoznali, da dotični teren ne odgovarja vsem zahtevam ! Ali ni to velikanski monument racijonalnega gospodarstva ? ! Najprej so potrosili tisočakov za teren, potem nekaj tisočakov za razkopavanje istega in potem še le so se spomnili, da to zemljišče ni za to! ! — Drugi, manje — kulturni ljudje delajo to drugače: predno kupijo tla za kako stavbo — vzlasti Če gre za veliko denarja —, gledajo, da se prepričajo povsem za gotovo, da tla odgovarjajo vsem zahtevam, oziroma namenom poslopja, katero hočejo sezidati ! P. n. gg. davkoplačevalci naj ne zamude ogledati si ta dva monumenta tržaške občinske uprave! Užigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Zalagatelja užigalic družbe sv. Cirila in Metoda, gospoda Perdan v Ljubljani sta družbinemu vodstvu zopet izročila lepo svolo 400 K ter oddasta pred koncem leta, kakor pravita, isto tako svoto. Kakor vidimo dobiva naša prekoristna družba od teh užigalee znaten reden dohodek ter podpira družbo vsakdo, kdor te vžigalice kupuje. Čim več je odjemalcev, tim veča je svota, ki jo prejema družba. Zato naj noben Slovenec in nobena rodoljubka ne kupuje drugih užigalic, nego družbinih. Ako so te užigalice za las dražje od drugih, naj se nad tem nihče ne spodtika ! Saj moramo pomisliti, da darujemo za našo dično družbo, za narodovo kulturo. Pa tudi gospoda zalagatelja morata poleg izdatnih svot, ki jih oddajata družbi, imeti kaj dobička zase in je tudi kakovost teli užigalic najbolja. Našo tržaško občinstvo prosimo torej, naj se poslužuje izključno le užigalic družbe sv. Cirila in Metoda. Tudi ko bi bil kak prigovor, mi ga ne pri poznavamo, ker tu gre za našo prekoristno družbo, za plemenit namen. Ponesrečen sprovodnik. V soboto večer je pri Tržiču ponesrečil kondukter Josip Ivančič iz Trsta. Hotel je stopiti na neki vagon, kjer se nahaja zavor, a je o tem padel pod voz. Kolo mu je šlo čez. nogo ter mu otrgalo vse prste na desni nogi. Ivančič se je vendar vzdignil ter letel za vlakom in klical toliko časa, da so ustavili vdale ter ga sprejeli nanj. Na tuk. kolodvoru so mu podelili prvo pomoč, potem pa ga spravili v mestno bolnišnico. Aretiranje. Policijski oficijal Titz je v soboto aretiral 25-letnega. že večkrat kaznovanega Antona Frena iz Trsta, ker je nevarno pretil delavcem neke tvrdke, ki ga ni hotela več sprejeti v delo. Nesreča v Lloydovem arsenalu. V soboto ob 5. uri popoludne je v Lloydovem arsenalu o preskušanju novega kotla razletela neka parna cev ter je nevarno ranila inže-nerja Alberta Scheera in delavca Frana Matikolo in Frana Firma. Razven drugih po-škodeb so tudi opečeni, rnženetja so spravili v njegovo stanovanje, oba delavca pa v mestno bolnišnico. Samomor ali nezgodu l V soboto ob 7. uri zvečer sta dva pilota potegnila iz morja nekega 40-letnega neznanega moža ; isti je bil sicer nesvesten, a je še živel. V lekarni Pozzetto so poskušali umetno dihanje, a vsi napori so ostali brezvspešni. Samomor. V soboto se je (>5-letni dninar Josip Fabbro zastrupil v svojem stanovanju v ulici S. Michele štev. 2;"). s tenilno kislino. Zdravnik rešilne postaje je zamogel le še konstatirati smrt. Truplo nesrečneža so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. O tej priliki so začeli tarnati tudi italijanski listi, da se slučaji samomorov tako grozno množe. Na to pa menda ne mislijo, tla so krivi na tem tudi — tržaški listi ! »(Tazzettino* piše jako lepo, vse drugače nego »Piccolo«. Ali vse tu tarnanje ne pomaga nič, dokler merodajni činitelji ne začno skrbeti, tla bo vzgoja v družini in v šoli drugačna. Da, da, sad gre v klasje, sad one vzgoje po družinah, ki zna netiti le srd proti drugorodcem, a pozablja popolnoma na oplemenjevanje src lastnega ljudstva! E, tega treba, manje politike, manje italijanskega šovinizma in nekoliko več blaženja čutstev, malo več morale. Sarnomor-stvo je postala epidemija; poklicani »zdravniki«, zavedite se enkrat svoje dolžosti ! Dražbe premičnin. V torek, dne K>. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za ei-vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Boschetto št. 34, pohištvo; pri sv. M. M. spodnji št. 8t>, konji ; v ulici del Tom št. 2, pohištvo; v ulici Giulia št. 'JI, pohištvo, šivilni stroj in luči: v ulici S. Giovanni št. 8, oprema v zalogi, firneš, barve in raznovrstne stvari : na Korzu št. 5, manifakture; v ulici del Pešce št. '2, mobilje in pre več k i; v ulici Kossetti št. 2. in v ulici Acquedotto št. 20, krčmarska oprema in pohištvo. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 11.3, ob 2. uri popoludne 1Š.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7t»2.H — Danes plima ob 2.28 predp. in ob 11.42 predp.; oseka ob 6.29 predpoludne in ob 7.2D popoludne. Telovadno društvo »Tržaški Sokol« namerja osnovati nov »Tamburaški zbor«, ki bo za-se poseben odsek. K temu novemu odseku priglasilo se je že 12 izvežbanih ttamburašev. Da se pa ta tamburaški zbor •postavi takoj s početka na trdne nogj ter da bo zainogel vspevati in procvitati, treba treba mu je zadostno izvežbanih močij in zadostno členov. V ta namen poživljamo naj-uljudneje v^e častite stare tamburaše in njih prijatelje, da se blagovolč prijaviti k temu novemu simpatičnemu društvu vsaj do sobote t. j. do 16. t. m. Upisnina se bo sprejemala v društveni telovadnici, ulica Coroneo št. 15, ves teden ed 9—10 ure zvečer. Olenarina bo znašala 1 krono mesečno. Odbor. Vesti iz Kranjske. * Umrla je due 8. t. m. v Ljubljani Helena Parapat, mati pok. Janeza P ara pa ti, znanega slovenskega pisatelja in zgodovinarja. * Žensko telovadno društvo v L j u b 1 j a n i je dobilo od vlade potrjena pravila. * Zgradba Franc Jožefovega mostu v Ljubljani se valed velikega števila pilotov (teh bo namreč 1400), ki imajo nositi kamenito podlago in oporo mostu na obeh koncih — zavleče do prihodnjega poletja. Tudi vsled jesenskega deževja narasla voda občutno ovira grajenje. * Agenta aretirali so minoli petek na južnem kolodvoru v Ljubljani. Isti je hotel več vojaščini podvrženih fantov spraviti v Ameriko. * Tudi b oj ! Kakor smo že poročali, so nekateri ljubljanski kavarnarji stopili v nekak kartel ter povišali ceno kavi in čaju. A s tem pa nikakor niso zadovoljni kavarniški gostje, ki so v ljubljanskih novinah podali izjavo, d« bodo zvišani krajcar pritrga-vali na — napitnini markerjev. S tem pa seveda zopet markerji ne morejo biti zadovoljni ; saj bi bilo res vnebovpijoče, če bi ubogi markerji morali trpeti — dobiček gospodarjev. Nastal je torej jednako trdovraten boj mej tremi kavarnarskimi činitelji in zanimivo je vprašanje, kateri izmed njih zmaga, oziroma kako se vsa zadeva reši. * Državna podpora. Poljedeljsko ministerstvo je odobrilo načrt za uravnavo Krke pri Mersečji vasi. Troški so proraču-njeni na 6000 K. Ministerstvo je obljubilo prispevati s podporo od oOOO K, deželni odbor kranjski pa 1500 K. — Za uravnavo hudournika Pišence je vlada dovolila nadalj-nih 700 K pod|K>re. Štajerske vesti. — Za železnico G robelno -Slatina do deželne štajerske mejeje dovolil celjski okrajni zastop 20.000 gld. v deležih, kar je deželni odbor potrdil. — Zažiganje mrliče v v Grade u Graški mestni svet je podaril primerno zemljišče, kjer zgradi neka židovska družba krematorij za sežiganje mrličev in takozvani kolumbarij za shranjevanje pepela. »Domovina« jako točno označuje ta slučaj z besedami : »Zidje bodo torej še po smrti drli kristijane«. To je res klasično, da se Zidje tako zelo zanimajo celo za trupla mrtvih kristijanov ter hočejo celo od tega dobiti tri-but za svoje — žepe. S tem je tudi pojašnjena velika vnema židovskega časopisja za sežiganje mrličev. — Slovenščina v »Studen ten hei mu« v Celj u. V nemškem »Studenten-heimu« v Celju, kjer je letos 68 dijakov, so se začeli učiti tudi slovenščine. Ali se ne podre nemško zidovje zbok te nezaslišanosti ?! njimi je imel 80 let. Ta je delal z nami vse. Drugi je spolnil že 100 in 2 leti in je bil trdnega zdravja. Le slep je bil siromak; in ko je leta 1897. tipaje s palico zašel v neki gozd, se je zaplel mej grmovje tako, da se ni mogel rešiti in je izdahnil svojo dušo. Pogrešali so ga 10 dni in potem še le so našli njegovo truplo. Najstareji teh treh bratov pa je imel 114 let. Bil je jako krepak. Obdeloval je nekaj zemlje in sadil turšico. Vsakih 15 dni je prišel sam na facijendo, kjer sem bival jaz. Baron mu je ukazal dati vsega, česar je potreboval, kajti bil je pri njem neprestano, o času sužnosti, kakih 40 let. — Neki Gjovakin Baroza je lani meseca junija praznoval 115-letnico in je povabil mnogo Braziljcev. Bil je vesel in je plesal znjimi njih ples «vijolo». Od prve žene je imel enega sinu, ki je umrl lani v 88 letu. Ali, k?r je najznameniteje, starec ima od druge žene še malih smČkov, katerih zadnji ima še le — 5 let!! Druga žena je stara 48 let in je imela 7 otrok. Starec bi bil lahko uajbogateji, ker si je bil sam odmeril jako veliko sveta, takrat, ko je bil v tem kraju še sam gojzd. Živel je sam v gojzdu, za varuhe je imel 4 pse. Ze je bil požgal mnogo gozda in obdelal zemlje, ko je bil ustrelil nekega popotnika. Bil je zaprt 6 let. Na zaslišanju se je izgovarjal, da ga ni ustrelil on, ampak —"puška. Mej tem, ko je bil zaprt, so gojzd razdelili. Mož je delal do visoke starosti in še sedaj dela kaj malega vzlic 116 letam, ki jih ima na hrbtu! Jaz sem zdrav, tudi obe hčerki; le žena ni prav pri zdravju, kar je v teh krajih jako hudo zanjo in za nas !! Nevarne opice. Angleški parnik «Indra-vellf», ki je plul iz Singapone, je imel na krovu konsignacijo 28 velikih opic. Mej vožnjo so hoteli neko kletko z opicami prestaviti na neki drugi kraj. O tem se je udrlo dno kletke in v isti hip so bile opice tudi že zunaj ter se v nekaj trenutkih razšle po vsem parniku. Štiri izmed neukroćenih živali so takoj izvršile — samomor, ko so splezale na dimnik ter skočile skozi odprtino v ogenj, i Druge pa so našle pot v kuhinjo in shrambo 1 za jedi ter takoj vse vzele v posest. Ni z j zvijačo, ni s silo niso mogli besno okoli sebe I grizečih živali spraviti iz dotičnih prostorov. Moštvo je vsled lakote in raznih ran, ki so jih mu zadale opice, moralo prestajati grozne muke. Še-le čez več dni se je moštvu posrečilo polastiti še čveteroročnih plenilcev ter jih zapreti v kletko. Kapitan in večina mornarjev si sedaj ločijo rane na suhem. Loterijske Številke izžrebane dne 10. novembra 1900: Dunaj 47 21 86 52 33 Gradec 63 85 27 54 51 z dne 3. t. m. je prispela tjekaj vest, da je cesarica kitajska umrla. Nadaljna brzojavka istega lista od dne 8. t. m. javlja, da se v okraju Mukden, kjer ni več kitajskih čet, prebivalstvo vrača v svoje vasi ter se podaja v varstvo ruskih čet. V južni Mandžuriji so kitajski vojaki in bokserji razrušili mnogo vasi; poprej so jih pa oropali. LONDON 12. (K. B.) Glasom brzojavke »Standarda«, iz Tientsina z dne 8. t. m. razteza se zemljišče, ki so ga tamkaj zaplenili Rusi, od železniške postaje dve angleški milj ob reki navzgor. Isti list javlja iz Shanghaia dne 10. t. m.: Izročitev severne železnice s strani Rusov je napravila tukaj najboljši vtis. Tukaj upajo, da se železnica izroči angležki vladi, ne pa pooblaščencem velevlasti. Pravijo, da je cesarica dala usmrtiti 15 evnuhov, katere so dolžili, da so se udeležili na zaroti, ki je imela cesarju omogočiti vrnitev v Peking. Tungfuhsiang je sporočil dvoru, da bi se moral spuntati, ako bi na dvoru hoteli izpolniti zahtevo velevlasti ter ga usmrtiti. Vsa pokrajina Kangsu je baje na njegovi strani. Vojna v južni Afriki. BLOEMFONTEIN 9. (K. B.) Buri imajo še vedno Ficksburg iu okolico v svoji oblasti. LONDON 10. (K. B.) Renter javlja iz Lourenzo-Marquez-a včeraj: Guverner taji, da bi bili Buri šli odtod k svojim poveljstvom. Vsi Buri so nastanjeni v vojašnicah, kjerjih čuvajo vojaki. — Ista poslovnica javlja včeraj iz Kronstaada : Sovražnik izjavlja, da se noče udati niti v slučaju, da bi bila Raijn in De\vet ujeta. Streljiva in živil da ima sovražnik dovolj na razpolago. CAPSTADT 11. (K. B.) Lord Methuen je presenetil burska generala Snvmanna in Fermaaka ter jima provročil zgube. Zaplenil je več vozov. General Kitchener, brat lorda Kitchenerja, je v bližini Middelburga vspešno izvršil ponočni napad na sovražnika. Ko je prispela pomoč, so sovražnika docela razpršili. Polkovnik Plumer je odbil napad 400 Bu rov. Car Nikolaj zbolel. PETROGRAD 12. (K. B.) Ruska brzojavna agentura javlja: Car Nikolaj je zbolel za influenco, ki pa poteka normalno. Niso nastale nikakšne komplikacije. Sukjektivno stanje visokega bolnika je zadovoljivo. Vsled tega ne izdajajo vsakdanjih buletinov. 1730 q turščice (1430 <[ na skladiščih) i a 300 q ovsa. Bombaž : Trg medel, brez prometa. Moka: Omejen promet: cene se niso skoro nič spremenile. Južno sadje: Trg trden za pomaranče, medel za limone. Les: Trg medel, malo prometa. Olje olju ino: Blago iz Albanije se je dalo takoj namestiti o razmerno visokih cenah. Prodalo se je 75 q italijanskega polu- in superfinega namiznega olja po 120—140 K 60 q levantinskega po 72—75 K in 200 q albanskega novega po 66 do 68 kron za q. RiŽ: Na našem trgu je bilo mnogo ponudb in malo povpraševanja , zato malo prometa ; cene na indijskih in japonskih trgih s<» letos višje za surovo blago nego tukaj za obdelano. Tudi položaj na italijanskih trgih se je zboijšal. Tržne cene. Cene ss razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago: /jl *»o kg. t kronah, Razne vesti. Iz Brazila. Iz posebnega pisma, uljudno stavljenega nam na razpolago, in datiranega od 29. septembra, posnemamo: Zemljo smo podelali, očistili, zasadili, pa je grozno suho, ker že od meseca maja ni bilo dežja. Pašniki so ožgani, živina strada. Koprneče pričakujemo dežja, ki Fe navadno pričenja meseca septembra. Ali september je že pri kraju ! Turšice še ni niti zrna. Kava je spravljena, samo gospodarji se pritožujejo, da so cene prenizke. Seveda — vajeni so velikih dohodkov. Zadnjič sem Vam pisal, da je naš gospodar dal fotografirati svojo 96-letno mater. Omenjam to, ker tu izredno visoke starosti niso nič posebnega. Na prvi facijendi blizo Pindamonhangaba so bili trije bratje zamorci. Najmlajši med Brzojavna poročila. Italijanski parlament. RIM 10. (K. B.) Komora je sklicana za 22. novembra. Ustaja na Kitajskem. WASHINGTON 10. (K. B.) V kabinetu j so soglasuo izrazili namero, da ne spremene dosedanje politike Zjedinjenih držav glede Ivi taj a. BEROLIN 10. (K. B.) Wolff javlja iz; Ne\v-Yorka : V Washingtonskih vladnih kro- j gib odločno oporekajo vesti, da bi bil kitaj- j ski poslanik v \Vashingtonu protestiral proti postopanju Nemcev v Paotingfu-u. LONDON 12. (K. B.) c Times* priob-: čujejo to-le brzojavko iz Pekiuga, oddano dne 10. t. m. v Taku-u : Li-Hung-Cang še ni odgovoril na noto ruskega admirala Alek-sejeva, s katero je isti pozival Kitajsko, da' zopet sprejme civilno upravo v Mandžuriji j pod zaščitništvom Rusije ter hoče počakati i potrebnih instrukcij iz Singaufua. Rusija je stavila pogoj, da bo potrjevala kitajske uradnike za imenovano upravo ter hoče imeti v Mandžuriji v varstvo železnice in ostalih svojih koristi vojaško moč. Pogoj, da bi Rusija smela vzdrževati 40.000 vojakov, bi bilo enak končni vojaški okupaciji. CARIGRAD 11. (K. B.) Anglaški parnik «Brinkburu» in danski parnik «Scam» z ruskimi četami na krovu, sta se peljala skozi Bospor v vztočno Azijo. LONDON 11. (K. B.) Reuter javlja iz Tientsina z dne 9. t. m. : Rusija je izročila železnico oficijelno grofu Waldersee-u. od katerega jo dobi gotovo prvi inžener severno-kitajskih železnic, Kinder. PETROGRAD 10. (K. B.) Glasom brzojavke v «Novoje Vremja» iz Vladivdstoka Trgovina in promet. Tedensko tržno poročilo. V Trstu, dne 10. novembra 1900 (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.) Kolonijalno blago: Kava: JV Rio je znašal dovoz tudi prošli teden enako visoko količino, v Sautosu je dovoz padel. Glasom Duuringove statistike se je evropska zaloga' povišala za 1500 tonlat, svetovna zaloga pa za 37.060 ton. Tendenca je bila v začetku tedna trdna, pozneje je ista oslabela ter so merodajni trgi znižali cene za blizu 2°/0. : Tudi brazilske cene so padle za okolo 1 šiling. Naš trg je bil miren, promet nežna-1 ten ; v cenah je bilo malo sprememb. S trga se je vzelo 500 vreč krave Santos od navadne do fine po 45 do 56 kron za 50 kg. Na skladiščih je 16.680 q kave. Dovoz je znašal od 1. do 8. nov. t. 1. : iz s^antosa, Rio Janeira in Viktorije s parni-kora »Szt. Istvan« 40.744 vreč kave Santos, 3750 vreč Rio in 2050 Viktorija; razne proizvodnje 1804 vreč ka%*e. Siadkor. Prošli teden je bil v obče miren, cene slabe ; tukajšnji trg je bil medel do ; danes, malo prometa, cene so nekoliko padle. Zaključili smo tako-le : Za gotovo prevozno blago, vozni ne prosto v Trstu s škontom 2°/0: Centrifugalni pil6 ... 27 l/4—273/4 Melis-pilč . 1.....27 V*—273/4 Concassć.......27 c/4— 28 V soleh po 1.80 do 2 kg. 30 — 31.1/. in 50 kg......30V2.—31— Za naročbe november-marcij : Centrifugalni pilć ... 27 V*— 27 ^ Melis.......1?7 7i— 27 7*. Iz notranjosti je došlo od 1. do 8. novembra z železnico 40.7u0 q (proti 74.900 q v isti dobi lani.) Zaloga je znašala dne 7. t. ra. 70.500 q, od katerih je bilo 68.518 q na skladiščih (proti 37.400 in 34.260 q v isti dobi lani.) ŽitO : Prosli teden je bil brez prometa v tef stroki. Zaloga je znašala: 200 q pšenice, — „ 11.......... ... . 03 — Rio I.......... ... . 103 — II.......... . 9B* — Santos in Rio lavć I. . . . ... . l2o. — — — 101» — 114. — . i««;. — S. S&lvador........ . 112. — Costaricca......... > . . 141. — — S. Domingo........ 111 — . — — Malabar Plant....... . H>7. — Java \V. J. B........ 1H4. — — — — Telliekerv......... ... . !»!». — beli............ . 142- — Piment:............. ... . 61 — Sladka skorja : (cimet)...... 87 — — . . 18. — 23-50 Indijski .... 1..... . . 10.25 15-50 Japonski ......... . . 15. — IV. — Južno sadje: Rožiči : (novi).......... . . 11. — 13. — -- — Smokre : (Calamata) v vencih novi . . . IU. — 16 — „ proste . . - puljsko (Puglia)....... . . 14.50 19 50 --- — smirnake (v Skatljicah) .... . . 32. — oV — Mandeljni : sladki I. Buri novi . . . . 131- -- — Lešniki: siciljski......... . . 41 — 42. 50 istrski ........... . . 50 — 52. 50 levantinski oliipljeni..... — 82 — Sulio grozdje (cibibe): Eleme . . . . . 41. — 68' — Sultanine......... . 63- — 90 — „ iz Perzije .... . . —. -- — „ črne Oisme........ . . 32. 50 33 — „ „ Morea........ . . 61. — 62 — — 74 — Pomeranče {zaboji........ . . — -- — -- — — 10 — Olje oljkino italijansko I. Bari . . . . . 76. — 80. — — „ dalmatinsko...... . . 39. — 42 — bombaževo amerikansko .... • . 36.50 37 50 bombaževa angležko...... . . — -- — -- — Prva slo?, zaloga poliva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve st. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke. it * * f f t * K K K Zaloia in tovarna W pohištva vsake vrst« Alessanđro hm Minzi v Trm. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja). Bopmt Izbor t tapet arijah. zrcaHb In slikali. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predneti stavijo s« na brod ali položnico brea da bi ae mm to k*J zaraiaaao. Velika zaloga solidnega pohištva in tapcari) OOOOOOO od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Giovannl hšt. 5. (hiim Dlana). W Absolutno koakarsnčns Moje pohiitro donese srečo* Javna zahvala. Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu izreka tem potem svojo najiskrenejšo zahvalo vrlim tamburašem iz Skednja, ki so s svojim krasnim tamburanjem pripomogli do toli sijajnega vspeha predstav v Skednju in v Barkovljah. Svoje najglobo-kejše priznanje izreka tudi domaČim diletantom. Se ve v prvi vrsti g. A. G., g. K. P., g. J. Stoki in g. Ne gode tu, ki so v resnici prav umetniško proizvajali svoje vloge. Svojo najsrčnejšo zahvalo izrekamo nadalje gč. O <1 i n a 1, gč. Poni ž, g. C a r g i, g. F. P., g. M i c h e 1 u c i j u, g. Godini. Nehvaležne bi pač bile, ako ne l>i izrekle javno svoje zahvale tudi gč. ('ar g i, ki je imela najneli valežnejšo ulogo — souflerja. Enako zahvalo izrekamo tudi g. R o ž e-tu za tako umno prirejanje odra, kar ni lahka stvar pri naših žalostnih razmerah. Konečno srčna hvala vsem, ki so na kateri-koli način pripomogli na predstavah in slavnemu občinstvu, ki je prihitelo k istim v tako impozantnom številu. ODBOR iensTce poilr. družbe sr. C. in 3T. Na najvišje povelje Njegovega c. in kr. apostol. Veličanstva XXI. c. kr. drž. loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, obsega 18.122 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 418.640 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini: 200.000 kron Za izplačilo dobitkov jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje nepreklicno dne 13. decembra 1900 Jedna srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju. 1. Kiemergasse 7., v loterijskih kolekturah. v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti tirsga za kupce srečk. Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. loterijska direkcija, oddelek za državne loterije. Novo tržaško penimo pfljetje L- Mozetič vodja: L. Montanelli Via Torrente (Ponte della Fabbra) Izbor bisernih in porcelanastih in nagrobnih vencev, trakov, črk, spominov itd. pr šunke ^m suhe, male, razven krače brez kosti, kilo 95 kr., posebno za gostilne, kranjske klobase, velike, po 18 kr. iz samo prašičevega mesa pošilja proti povzetju Ivan Ev. Sire v Kranju. -XXX* Oglas. „Obrtniisfco društvo v ikiliii" priredi v nedeljo, dne IS. novembra t. L od 9-1 1 ure predpoludne Občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. volitev novega odbora. Razni pogovori. Odbor. Anton Pečenko Vrtna ulica 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. priporoča pristna bela in crna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja j»o železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodili od 56 litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena- Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo 15 iz lefarne B. Fraper-ja v Pragi |»< je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-ložeuo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvora® zalaiatelja „pri črnem orlf Praga, Malastran, Ogel Spornerjeve Ulice. Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Luciani, E. Leitenburg, P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za> besedo; za večkratno insercijo pa se ceDa piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Inženjer Živic se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti. Prosi torej obrniti se za naknp strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke. Schivitz e Comp 1, Trst ulica Zonta št. pri novem sv. Antonu. Car! Greinitz jfeffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo ®8F" predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedi I na ognjišča MiiDjsto, namizno in hišno oprao, železne metle m pred ognjem varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. K K X X X X X X X Krojač, An trm Iprio krojiU" v ulici Torrente rAlllUlI JUI Iti, stev 34. T n, se priporoča slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini. Zaloira likerjev v sodeili in buteljkah. Porhoi IO lol/nh ulica Acquedotto 8 ruriiduo jdKuu Zaloga V9ab0Vratnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. K reme. Drfc-tnnnil/ imagostilno vulicilreneo ruiubiiiK ridii i ltui istrsko aa. matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvata. Rohfll* Ppfpp ulica Riborgo št. 25. Velika flOllcIl T DlOI zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in slaščičarne. HQ|JL* I Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso> . Olluiul tilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Kathreiner je samo pravi v znanih. Kathreinerjevih zavojih! Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje račtinajočih ponarejenih zavojih. Kathreiner Kneippova sladna kava je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi. Ulica Stadion št. 20, pe-■ ■IdUO karna iu 8iadei.-arna? svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejenia tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. ............""" ^ Kavarne. v Anfnn ^nrli prip°ro<:,a 8v°j' tavam rUIIUII KI »Commercio« in»Tedesco< ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trurovci. Oi^lje in drva. Miijio Inein v stev- ^ ■■■Mil« JVOIJJ pjiporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva slovenska Kathreiner Kneippova sladna kava bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoc družinah použita. Kathreiner Kneippova sladna kava je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kav* prepove, najboljši nadomestek. izdelovalniea in zaloga zaznovrstnega. pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence i Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim.1' Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia (zadej c. kr. deželne sodnije.) ifAiian priporoča svojo veliko prodajlnico OlUVOlIOv/ in izdelovalnieo vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča. Ivan Cink, ulica S. Duniele št. '1. V Gorici. Civilni in vojaški krojač. vsakem fcoi mumiji ? krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. '22 I. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono, "se po najnovejši modi. C. kr. pririligimi kroji Voščene sveče. J |(0DaA svečar v Gorici ulica Sv. Antona " r^ št. 7 izdeluje sveče iz pristnega- Čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. JŠ Novoporočenci pozor! Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali , stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del-Anton Breščak, Gorica, Gosposke ulice 5tv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Spitalske ulice St. 2. "K Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, 2a-stavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoći račun in na girokonto s 4'/s7o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Sskompt menjic najkulantneje. Borzna narofiila.