, 48. štev. V Kranju, dne 27. novembra 1909. X leto. m Političen in gosp lisi Stane a Kranj i dostavijanjeni na dom 4 K, po polti a eeio leto 4 K, a pol leta 8 K, n droge drave etane 560 K. Poumezna Številka po 10 Tin. — Ne naročbe brez istodobne vpoli|atve naročnine se ne oiira. — Uredniitvo in upravni št vo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ======= Inserati se rafiunajo n celo stran 60 K, a pol strani 80K, a četrt strani 80 K. Inserati m plačujejo naprej. Za stanjia osnanila m plačuje a petit-vrato 10 vin., če se tiska enkrat, a večkrat suaten popust — Upravniltvu naj m blagovolijo pošiljati naročnina. reklamacije, osnanila, sploh vse upravne tadevo, uredniitvo pa dopisi in novice. — Dopisi naj se isvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračaj«. Otrok s puško. O mornarjih pravijo, de te ob viharjih na morju uče moliti. lito velja tudi o naši klerikalni stranki. Nič ni bolj značilnega za vodstvo, za strukturo in za mase te stranke, nego če pride za stranko kak kritičen moment. Tak kritičen trenotek je bil takrat, ko se je obravnavalo o Šušteršičevi žlindri t državnem zboru. Državni zbor, ki gotovo ne stoji pod vplivom strankarskih bojev na Kranjskem, je bil takrat mnenja, da je dr. Šušteršič nasproti kmetijski družbi storil nekaj, kar vrže nekako senco na njegov značaj hi ni izrekel poslancu Steinu zahtevane graje. To je tista senca, ki dr. Sušteršiču Se danes najbolj ovira plezanje na ministrski stolec. In kaj je storilo vodstvo stranke v deželi? To vodstvo je izdalo geslo, da so liberalci vsega krivi, da so ti naluntali poslanca Steina, da je Šušteršiča razkrinkal. In nase dobro ljudstvo je kar trumoma obsipalo dr. Sušteišiča z zaupnicami Se značilnejii pa je kritičen položaj, ki ga je provztočil ljubljanski škof s stojo brošuro o spolnem vprašanju. Ta škofov korak je bil tako brezniseln, da je stranki za nekaj dni zapri sapo. Ko se je vodstvo nekoliko orijentiralo, uporabljala se je zopet taktika klovnov v cirkusu. V »tJnionu* sta dr. Su-šteriič in dr. Krek izrecno priznala, da je brošura pohujšljivega obsega. Pohujšanje pa ni provzročil škcf, ki jo je spisal, ampak liberalci, ki so s svojim krikom provzročili, da je brošura izginila iz knjigo-tržtva. — Škof, ki je spisal brošuro, je svet, čisti liberalci pa, ki so preprečili kolportažo brošure, so — lopovi. To je logika, ki jo prenesejo le še »volivci*, ki se zbirajo ob nedeljah ob 10. uri dopoldne v «Uaionu». Oba govornika v »Unionu* sta priznala, da je bil škof nepreviden, da je spisal to brošuro in dr* Sušteriic je rabil v tej zvezi podobo otroka, kateremu se da puška v roko. Mi podpišemo to z obema rokama. To je tisto, kar smo mi vedno trdili. Skozi leta in leta dokazujemo, da sta rimska kurija in dunajska vlada takrat, ko sta imenovala Antona Jegliča ta ljubljanskega škof«, dali otroku puško v roke. To čutimo danes vsi na lastni koži, to čuti dunajska vlada in to čuti menda danes tudi rimska kurija. Tak je bil škof, ko je gnal kaplane v usta-novljenje konsumov, tak, kd je sklenil pogodbo s tvrdko Feltrinelli in ugonobil velike dohodke graj-ščine v Gornjem gradu, tak je bil, ko je preganjal kaplane in župnike, ki so premalo ajitirali, prosjači! za po-miloščenje takih, ki so bili sbdnijako Obsojeni, tak je bil, ko je brez potrebe in sredstev ustanovil šentvidske zavode, tak, ko je izdal ukaz, da naj se ob smrtni uri pri premožnih bolnikih love hranilne knjižice in testamenti, tak, ko je imenoval župnike in če je stranka zahtevala, imenovanje tudi premeni!. Tak je bi!, ko je ostajal državi davek na dolgu, potem pa izrabljal svojo stranko v to, da se mu je davek odpustil. Vse to je bilo tudi klerikalni stranki po volji, ker ji je prinašalo dobiček. Sedaj je spisal brošuro s spolnem vprašanju, o tistem vprašanju, ki je glavni motor vse človeške zgodovine, kar svet stoji. To je pa storil tako nerodno, ali kakor se je trdilo v »Uaionu*, tako neprevidno, da je provzročil splošno ogorčenje pri vseh strankah in sploh pri vseh čedno mislečih ljudeh. Ta korak je bil tako nesrečen, da je pretila nevarnost, da se posveti celo v glavi našega kmeta. In da se to prepreči, uprizorilo se je veliko ropotanje zadnjo nedeljo. In tu je zopet značilno naslednje dejstvo: Zadnjo nedeljo je imel Jan Stapinski zelo važen shod poljske ljudsko stranke v Krakovem. Temu so naši klerikalci obljubili, da bodo na nedeljskih shodih pobijali vladni sistem in v nedeljo so v »Novo Prežo > brzojavili, da se je to tudi zgodilo. Voditelja stranke v «Unionu> pa nista omenila vladnega sistema niti z besedo. In ravno tako se je po deželi trobilo kmetom v ušesa, da je škof oist in vzor, liberalci pa lopovi, katere je po Kreku treba povsod izriniti, po Lampetu pa pobiti; vlada pa je ostala popolnoma na strani. Vsled tega se ugiblje v vseh krogih vprašanje: ali škof ostane ali pojde. Za učinek škofove brošure na višje kroge je značilno, da se škof kljub znani njegovi vsiljivosti ni udeležil zadnjih škofovskih konferenc na Dunaju. Njegov značaj nam je porok, da sam ne pojde, ampak da se bo oklepal svoje sto-lice do zadnjega. Odstranila ga tudi ne bo liberalna stranka, kakor ga ne bodo držali «ihodi> slovenske ljudske stranke in molitve Bohinjcev. Odstranila ga ne bo dunajska vlada — te Ima ravno sedaj druge skrbi. Odstraniti pa ga zna rimska kurija. Ta je sicer mirno trpela Jegličevo «vladanje* dosedaj, vprašanje pa je, ali se bo to zgodile tudi v tem slučaju. Škof Jeglič je ustvaril v deželi razmere, ki se skoro ne morejo več poslabšati. Novomašnik na Kranjskem, posebno te čuti kaj poklica za svoj stan, je pomilovanja vreden. Ce mu semenišča vzgoja ni izbila vsega boljšega čuta, če nI izbrisala iz njegove duše vseh idealov, mora imeti tak novomašnik zavest, kakor Goethejeva IpbJgenija na maloazijskem obrežju. Zaman Uče s svojo dote zemljo Grkov. Ta novomašnik ve, de nima nič upati, če ostane le pri svojem poklicu, da pa mu je dovoljeno vse, če hujika soseda proti sosedu, če natolcuje, opravlja, krade čast v »Slovencu* in •Domoljubu*. Ta vladarska modrost je znana rimski kuriji in ona jo trpi, ker ji koristi, ali vsaj domneva, da ji koristi. S svojo brošuro pa je škof napravil rimski kuriji veliko škodo. Kakor je bilo pričakovati, nakar pa neprevidni pisatelj ni mislil, polastila se je te knjižice špekulacija. Knjižica je že danes prestavljena na hrvaški, nemški in laiki jezik ter se razpečava v tisočerih in tisočerih izvodih med ljudstvom. Ne pride v poltev ali in koliko imajo pri tem vmes svoje prste slovenski liberalci. Nedvomno pa je, da pročodrimovski agitatorji na Moravskem, češkem in v Siesiji te nikdar niso PODLISTEK. Ho] večer med ..rdečini brati". Takrat sem bil te deček, ko sem prvikrat slišal o «rdečih bratih*. Tako, kakor so mi jih naslikali, sem se jih tudi predstavljal t divje kot Indijance, ki žro nate črnooblečene belokože duhovnike; če so pa posebno hudi, pa sploh vso našo duhovsko, deželno in državno gosposko. Zato pat že ime sodal-demokrat je bilo zame takrat največji bavbav. Ko pa sem dorastel, in se mi je moj krojač — Bog mu dsj v miru počivati — nekoč v svoji dobri volji — in le te je bil vedno vsako nedeljo in ponderjek — sam predstavil kot sociai-demokrat, tedaj me je bilo malo sram svojih indijanskih idej o . Nedeljska konferenca jugoslovanske socialne demokracije tudi nas — bele brate, mislim — izpod v traja k složneji vzajemnost^ k žilaveji energiji na naše delo za nate lastne interese t bodri tudi nas k živahnejšemu stremljenju sa idejami našega cilja ? kliče tudi nas k trdnejemu zaupanju v samega sebe, v lastno strankino meč t oživlja tudi nam vero v obstoj, življenje in bodočnost napredne stranke. Jagoalovejuka socialna demokracija če ni Že danes, pa bo prej, kakor si marsikdo pred* atavlja, faktor, s katerim moramo tudi ml raca* nati, ako nočemo doživeti trenotka, ko tna ona i nami napraviti svoj račun, na da bi jI bilo treba vprašati nas te prej, te smo zadovoljni z njenim računom ali ne, To so bile moje misli na konferenci jugoslovanske socialne demokracije, In to bi bilo eno. Drugo nekaj, kar Vam tudi tukaj lahko In odkrito povem, pa se tiče družabnega življenja, individualne vzgoje Članov socialne organizacije. In tu moramo — čeprav na veliko, veselje črnih bratov, priznati, da se bela Ljubljana toliko mnogo lepega priuči od »rdeč h bratov*. Da so tudi črai bratje in čuki silno potrebni takega pouka, o tem, če me po svoji grdi navadi prav lepo prosijo, jim lahko drugič postrežem. Kaj bi bilo to P To je moj večer med »rdečimi brati*, v pen-deljek po konferenci v »Narodnem domu*. S spomini, kakor sem jih obnovil uvodom, sem tel med nje, katerih ime mi je bite največji strah v detinskih letih. Pravijo, da sem odkritosrčen: zakaj ne bi odkrito povedal, da sem ta posel storil i neko bojazljivostjo in — radovednostjo. In tako sem vstopil v dvorano polno delavcev, ki se bere s delom svojega uma za svoje ideje, v prid in blagor onih drugovdelavcev, ki s svojimi žoljavimi rokami, pod rdečim praporom združeni, bijejo boj za svoj obstanek, sa obstoj tvojo stanovske orga« imeli tako ugodnega orožja v rokah, kakor ga ji« jo iiioeil ikof Jeglič. Ta Ikof je dane« podoben tistemu generala, ki da streljati na lastne rojake ali; ki izgubi na cesti stoj tojni načrt, kateri pride na ta način sovražnika t roke. Najhujše, kar očitajo protestantje katolikom, je zloraba spolnega vprašanja v spovednici. Na katoliški strani se je to vedno tajilo in označevalo kot grdo natolcevanje. In če je kaj prišlo izza kulis na dan, se je potlačilo. Skof Jeglič pa jo z otročjo i naivnostjo odgrnil ves zastor, ves svet, katoliški in protestan-tovaki, gleda danes v prepad in se zgraža. Škof Jeglič je provzročil s svojo brošuro veliko pohujšanje ali to bi mu rimska kurija odpustila, ali on je rimsko kurijo tudi materijalno oškodoval. Cerkvena uprava čudi danes njegovo vladanje, kakor čuti čeljust gnil zob, kaj takega pa kurija ne prenese. Zato je zelo verjetno, da bo sel, to se pravi, da bo pognan. Apostolsko delo škofa + Antona Bonaventura. • h. Prodno se je ikof odločil, da izda svoj «pouk» ženinom in nevestam, je med tercijal-kami in v Marijinih družbah najbolj razširjeni «Bogoljub* venomer prinašal sledečo reklamo: «Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukevec, župnik. Gena vezani knjigi K 1*40.» Vsebino te knjige je pa takole priporočal: «To knjigo naj si pač omisli vsak, ki namerava stopiti v zakonski stan in naj jo prečita, le predno se odloči za ta težavni poklic. Tudi zakonski naj jo večkrat počasi in s premislekom čitajo, da si bodo vedno svesti svojih medsebojnih dolžnosti. Knjižica podaja tudi krasna navodila za vzgojo otrok. Ne pogreša naj se torej ta zlata knjiga v nobeni družbi...» To knjižico je jako laskavo ocenil tudi kritik v zeleni brošuri. Primerjal je nje zares krasne pa tudi praktične nauke s poukom, ki ga je napisal škof »ženinom in nevestam*. Kritik je trdno prepričan, da ta knjižica popolnoma zadostuje svojemu namenu, razmeram in potrebam našega ljudstva, da je torej popolnoma odveč, ako je škof prišel na dan s svojimi navodili o spolnem življenju. Pa tudi škof sam je priporočal to knjižico. V svojem pastirskem «listu za vernike* z dne 25. svečana 1. 1906 jo priporoča zaročencem s temi besedami: «Ko se bosta zavedala, kaj je zakon, se bosta zanj bolj resno pripravljala in si prizadevala za one čednosti, ki so za srečno zakonsko življenje potrebne. Poučila se bosta o dolžnostih zakonskega stanu in zato točno p recitala knjigo: «Pouk zaročencem in zakonskim,* ki jo je sestavu župnik Janez Zabukovec. Ta reklama pa je hitro izginila iz »Bogoljuba*, ko je škof isgotovil rokopis za svojo rdečo brošuro. Skof je tedaj dobro vedel, da na to, kar naša mladina, in mladi zakonski potrebujejo za pouk b krepostnemu življenju prvi pred poroko, drugi po poroki, je že zdavno pred njim mislil in izvršil njegov župnik Janez Zabukovec. On je dobro vedel, da je ta katoliški župnik v svojih naukih segel le tako globoko v spolno življenje, kakor je to odgovarjalo skrajni potrebi, jsvni morali, čutu sramežljivosti posameznika in kar je glavno: da je župnik pri sestavi svojega pouka vestno imel pred očmi dve žalostni pa resnični dejstvi: prvič, da ta dosedanja vzgoja našega ljudstva ni sprejemljiva za nepripravljeni, popolni trenotni preobrat o spolni vzgoji; drugič, da so ravno duhovniki sami zakrivili, da naše ljudstvo v duhovniku vidi le svetega moža, ki se je v trenotku, ko je prvič stopil pred altar, otresel vsega zemeljskega prahu in blata vsakdanjega življenja. Pri vsaki besedi o bolj kočljivem vprašanju se Zsbukovcu že od daleč pozna, da je imel tudi posledico zadnje omenjenega dejstva pred očmi; namreč, ako ljudstvo vidi v duhovniku le božjega namestnika, kaj bo to ljudstvo počelo v tistem trenotku, ko mu ta božji namestnik začne v tiskani, vsakemu pristopni knjigi razlagati v tako nesramni obliki, kakor se iz škofove brošure odseva in o takih nežnih skrivnostih zakonsko-spolaega življenja, o katerih morda samo še nikdar mislilo ni. Ali se ne bo isto ljudstvo, ki je še pred tem odkritjem duhovnika častilo kot neko višje nadnaravno bitje, v tistem trenotku, ko se čuti vsled takih naukov na čutu svoje sramežljivosti žaljenega, pred tistim duhovnikom zgražalo, se od njega odvračalo, trgalo vero iz svojega srca, pa vpilo z zgraženjem za njim .. Fej 1 Vse to in morda še kaj druzega je imel Zabukovec takrat pred očmi, ko je v 1. 1902 prvič prijel za pero, pa napisal svoj pouk za srečen zakon. Preteklo je celih pet let za tem, pet let v sedanjem času, ko narodi hitro žive in se vžive v moderne nazore o človeškem življenju. Škofje med tem časom že zapustil svojo, po vzgledu Zabukovca črtano pot: kako naj ljudstvo poučujemo o spolnem življenju, krenil je na nevarno polzko pot skrajnega materijalizma* na kateri poti je pred njim že marsikateri c,ii> i njak in posvetni vešcak spodrsnil, ki je morda celo svoje življenje posvetil vso civilizirano človeško družbo oklepa-jočemu vprašanju: kako in kdo naj poučuje moderno vzgojo o spolnem življenju. 'Na to polzko pot je škof vabil tudi Zabukovca, vabil tudi vse druge duhovnike svoje škofije. Pri mnogih tozadevnih konferencah in posvetovanjih si je z drugimi vred tudi Zabukovec ogledal to pot; toda ko je nje nevarnost bližje spoznal, glejte 1 ni se upal kreniti na to pot za svojim škofom. Ampak šel je po svoji lastni srednji poti in kakor rečemo 5. leto po prvi izdaji napisal skoraj dobesedno tiste nauke »zaročencem in zakonskim, kakor jih je pred 6. leti podal v svoji prvi izdaji: »Kratek pouk o svetem zakonu*. Kaj hočemo reci a te razlage P Povedati hočemo s tem, da župnik, ki živi med ljudstvom in ki pozna ljudstvo, tudi po preteku 5. let ni še prišel do prepričanja, pa bi bilo ljudstvo medtem časom kljub vsemu hitremu razvoju napredka že dozorelo ravno vprašanju modernejšega pouka o spolnem življenju. Tudi ni še uvidel potrebe, da bi ravno duhovnik moral biti tisti prvi, ki naj vso dosedanjo, notri do prvih rodov segajočo vzgojo človeške družbe kar čez noč preobrne od vrha do tal, od tal do vrha. Pač pa je svoje prvo delo izpopolnil s praktičnimi nauki glede cerkvenih in družabnih, ljudskih zadržkov pri sklepanju zaroke in zakona. Za vse to je škof dobro vedel in če ni vedel, dosti žalostno zanj, kot nad priprostim župnikom visoki stoječi cerkveni knez. Pa on je vedel za to. Vsaj on nam to sam dokazuje, ko začetkom 1.1908. zaročencem priporoča nauke svojega župnika. Toda on je med tem časom že preveč čital o spolnem občevanju pisanih knjig, pregloboko si je vtepel v svojo samoglavnost misel, da si postavi na njegovo apostolstvo krono svojega posebnega zaslu-ženja s tem, če naenkrat preobrne celo dosedanjo vzgojo iz njene — to priznano — nizke, a zato naravi posameznika, nezrelosti ljudstva primerne stopinje na skrajni višek modernega materijalizma. Pa ko bi tu prišel v poštev le ta trenotni preobrat... in da ga je ravno ljubljanski škof prvi poizkusil in izvršil 1 To bi mu na vsezadnje še odpustili. Ampak to, kar je ta ljubljanski škof v svojem preobratu podal kot pouk ženinom in nevestam, je neodpustljivo, je v zgodovini »nezmotljivosti* katoliške cerkve velikanska, omale-ževaaa senca, pred katero je zatemnela vsa dosedanja luč: apostolskega dela škofa j Antona Bonaventura. Umetnost in književnost »Gospod senator." Vesela igra v treh dejanjih. Spisal v. Sch&nthan in O. Ka-delburg. Prevel Jesenko. K današnji predstavi v Narodni čitalnici v Kranj u. Dramatični odsek »Narodne čitalnice" v Kranju priredi danes zvečer ob pol 9. uri veseloigro .Gospod senator". V prilog boljšega ume-vanja priobčujenio v širših potezah vsebino te igre, ki se — mimogrede rečeno — lahko prišteva k najboljšim proizvodom, ki sta jih spisala Sch&nthan in Kadelburg. Pravzaprav ni le komedija, ampak tudi satira na zastarele nazore, na zaprašeno domišljavost gotove vrste ljudi. V prvem dejanju toži mladi Mittelbach, ki ima hčerko nekega senatorja za ženo, dr. Stei-nerju svojo nesrečo. On ni nič pri hiši in vse le »gospod senator Andrsen" in njegova soproga Helena. Prosi doktorja, naj mu omogoči, da bo s svojo ženo saj nekoliko časa izven doma. Nato pride Mittelbachov stari prijatelj dr. Gen-ring, ki je varuh gospice Zofije Petzold. V to se je zaljubil senatorjev sin Oskar, a senator seveda pod nobenim pogojem ne dovoli v to zvezo. Gehring bi rad posredoval in naprosi zato Mittelbacha, naj mu omogoči razgovor s sena- niiftcije. Pogled na te združene, bojne čete, ki so se sešle tu v znamenju miru, z željo po duševnem razvedrilu, v najvzornejšem redu, s vso vnemo in pozornostjo sledile posameznim točkam koncertnega sporeda, me je naravnost osupnil, očaral. Ta pogled mi je vzbudil zavest, da nisem prišel tu sem kot politični nasprotnik, ne kot vriitelj svojega poklica, ampak da sem prišel med stanovsko združene delavce — jaz sam sin delavca... Lep je bil ta večer med rdečimi brati I Ta vzorni red, ta pozornost priprostega delavstva tudi u težke umetniške točke »Slovenske filharmonije* me je živo spominjal na večere v »Unionski* dvorani, ko je naša inteligenca motila proizvajanje godbe, zavzemajoč stališče: če plačam vstopnino, lahko počnem, kar se mi zljubi. Delavstvo v »Narodnem domu* pa je doprineslo ta večer sijajen dokaz, da tako stališče ni pravo za umetniško vzgojo, tudi sa inteligenco v »Uaionu* ni zdravo. To je tisto drugo nekaj, kar sem Vam sklenil odkrito povedati, ko sem zapustil moj večer med rdečimi brati. —i— Jurežev ttudent. Ivan S, OUevskt Dalje. «Brivo« bravo,* jima zadoni od vseh strani nasproti, «samo Vaju in pa učitelja je is manj* kalol Po/ta no pit 1 Pa k nam sedeti Bomo kakšno modro rekli I* In od vseh strani so jima napivali, ta dva sta pa krepko odpivala. «Saj veš, Janez,» se obrne star možic proti Jureževemu, »pravzaprav bi te moral vikati, pa si tako domač — ves drugačen, kot pa tisti Piškurjev Miha, ki je tudi enkrat malo Itudiral in pravijo, da ima sedaj pri nekem dohtarju v Ljubljani dobro službo...» «Ce me hočete oaikati, drugače pa nič!* se je šalil študent in trčnil z vsemi pri mizi. Hitro so naredili prostor in vzeli novodošla gosta med se. Nastopil je majhen molk kot običajno, ako zaloti prijatelj prijatelja pri ožji, prosti zabavi. Toda Jaka Zvrgon je bil neprijatelj vsakemu molku* »Ti, Janez,* se obrne proti Jureževemu, »dano« sem te videl nesti cel lop časopisov domovi povej nam no kaj novega I* «Kaj pa je kaj novega ? Povej no 1» «Veliko I Toda s pripovedovanjem ne bom mogel vsem vstreči, kar ranima enega, to druzega ne* Najboljše bi bilo, ako bi vsak sam prečital, kar ga zanimal* «Ampak mi nimamo časopisov 1 »Jih pa naročite 1» »So predragi 1» »Jih pa naročite skupno 1 Gsla vas po dva iztisa tega ali onega časopisa 1* To so bile pametne besede, nad katerimi je umolknil za trenotek še celo Jaka Zrrgon. Toda samo za trenotek 1 «Pa bč šlo prepočasi od rok! Pomisli od hiše do hišo!* »Ni potreba 1 trna pa kdo vendar sobo na razpolago! Tu naj ostanejo in čita jih lahko vsakdo* kadar hoče in kar hoče!* -To bi pa ne bilo slabo! Ampak kje dobiti sobo P* »Pri meni,* se oglasi Lovre. »Dobro,* pritrdijo možje. »Kdo je torej zato, da naročimo skupno Časopise?* »pregovori Jurežev ter potegne svinčnik in beležnico iz žepa. »Jazi Jaz! Jazi Vsi t* »Dobro! Torej petnajst naenkrat. Pristopili bodo tudi drugi. Pa dajmo še temu ime! Recimo »Čitalnica*. «Je pregosposko 1» se oglasi nek možakar. »Torej »Bralne društvo!* »To je pa že boljše!* »Velja torej,* je nadaljeval študent, »Bralno društvo 1» Ti Lovre, boš vložil pravila in ukrenil vse potrebno, da nam nihče ne bo nič mogel, da* sepise naročimo kar danes** I. prlloja „Gortnlcu'm 4<'z 1.1909 torjem. Ker pa se ta senatorja boji, pokliče svojo ženo Agato. A tudi ta ogorčeno odreče Oehringu prošnjo. V drugem dejanju toži Mittelbach Gehringu, kako mnogo ima dela s tem, da mora striči po vsakem polletnem kvartalu kupone vrednostnih papirjev in ga nagovarja, da naj se poprime njegove svakinje Štefanije, češ, da bo potem tudi on lahko strigel akcije. Gehring se pa brani in ko pride Agata, poizkusi še enkrat svojo srečo in res doseže, da začne Agata premišljevati. Končno ga povabi še na kosilo. Za tem ima Gehring še pogovor s senatorjem Andrsenom radi gospice Zofije Petzold in ker noče senator nikakor dovoliti v njeno zvezo z Oskarjem, mu Gehring pove, da se bo to pač zgodilo brez njegovega dovoljenja. Ker Kati in Gregor ravno donašata kosilo, konča senator jezno do* govor, a Gehring, povabljen od Agate, ostane tudi. Toda senator noče sedeti z Gehrin-goni pri eni mizi in odide. Mittelbach in Gehring si torej sama strežeta in dobro jima tekne. Oso-bito pa je Mittelbach ves srečen, knjti Agata, ki je odšla s senatorjem, se povrne in spozna, da je njeno edino mesto na strani moža. Končno pride senator sam ter jim odnese juho. V tretjem dejanju se napravljata Agata in Mittelbach na potovanje. Prej pa hoče osrečiti še Gehringa in pove Štefaniji, da jo Gehring ljubi. Gehring, ki začetkom niti ne misli na Štefanijo, se hoče oprostiti radi Mittelbachovega namiga-vanja, a zabrede popolnoma v ljubezenske spone mladega škrateljčka. Med tem je tudi Agata uvedla Zofijo Petzoldovo, v kateri se senator najprej moti in misli, da je gospica Pottendorf, nevesta, ki jo je on določil svojemu sinu. A Zofija pove odkrito, kdo da je in si s svojo ljubeznivostjo in distingiranim vedenjem pridobi srce senatorjevo. Ko združi s prošnjo Zofije tudi Helena svoje prošnje, se končno senator vendar vda in dovoli v zvezo s svojim sinom Oskarjem. Gospodarski del. Prejeli smo in priporočamo: Slovenski lokolikl koledar n lete 1910. Uredil dr. Gv. Sajovic. V. letnik. Geaa 1 krono. Z njim nam je vaditeljski zbor »Sokola* v Kranju podal žepni koledar z vsebino: Koledar »postnimi določbami in seznamom najlepših tur za izletnike in turiste; strokovni del s članki; Sokolski grobovi (s slikami Cernvja, Miletica in Durskega); Ob stoletnici Ilirije (s slikami Napoleona in Vodnika); Povelja za redovne vaje v zboru; Sokolski dom v GjIju (z 2 slikama); Vaditeljski tečaj društva Sokol I.; Cežkoslovanski telovadni slovarček; V letu 1909, jedernat pregled sokolskega dela v tem letu (s sliko tekmovalne vrste na mednarodni tekmi v Luksemburgu pod vodstvom brata dr. V. Mur-nika); Vadbeni načrt za ženske oddelke; Pregled gojitve telovadbe Slovencev na srednjih šolah. Poleg tega prinaša slovenski sokolski koledar tri aokoiske koračnice za unisono petje, priporočljive za peiizlete, pregledno statistiko slovenskih so-kolskih druitev, imena funkcionarjev slovenskega in predsedstev slovanskega sokolstva. Statistika izkazuje 64 druitev s 6397 člani, med temi 1702 telovadcev in 171 vaditeljev, 740 obrtnega, 1268 šolskega naraščaja, 565 članic, 343 telovadk in 478 gojenk. Z ozirom taa dobro in obsežno vsebino, kakor tndi okusno in primerno obliko ga moramo ne le Sokolom, temveč vsakemu Slovencu, najtopleje priporočati. Morski razbojnik. Spisal kapitan Friderik Marryat. Iz angleščine Prevel J. M. Naroča se pri tvrdki Ig. pl. Kieinmayr & Ferd. Bamberg v Ljubljani. Gorenjci! ZiktcVijtc ».Gorenjca" po Vseh gostilnah in HiVarcahl «Le kar takoj,* pritrdijo možje. »Katere pa P* «1, kmečke liste I Da se bomo kaj naučili 1 Ce ne mi, pa nali otroci 1 »Torej »Kmetovalca*, »Slovenski Dom*, »Gorenjca*, »Zadrugo*, za kratek čas pa «Slovenca» in) »Slovenski Narod*. Nadomestovala nam bodeta »Ježa* 1 »Veljal* potrdijo možje. »Za enkrat bo dovolj I* »Nabavili si bomo sčasom tudi knjižnico. Njeno vrednost bedete šele potem vedeli preceniti, ko jo bodete imeli.* Med tem pa je prišel učitelj. »Dober dan, gospod učitelj! Pit pojte no! Ramo sedaj se je rodilo Bralno društvu.* »Bravo! Ali imate že lokal P* »Da pri meni,* se oglasi Lovre. »Tu sem vsedi!* In naredil tnu je prostor poleg sebe. Bila sta vedno skup in stare ženice so šepetale, da je Helena tisto, kar vleče Lovreta k učitelju. Dalje prih. tedenski sejem v Kranja dne 12. novembra 1909. Prignalo se je —- koštrun, 148 glav domače goveje živine, 51 glav bosanske goveje živine, 90 glav goveje živine hrvaške, 3 domačih telet, — hrvaških telet, 33 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, —■ koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13*50, proso K 775, rž K 9-50, oves K 8—, ajda K 750, repno seme K, fižol ribnlčan K 12 - , man-dalon K11'50, koks 15—, krompir K 2-20 za 50 kg, seme dom. detelje K 50*— do 60'—. Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden: 28. novembra. — 1570. Magalhaens dospe skoti Magal-haensov preliv v južno morje. — 1792. * V. Comin, ustanovitelj filozofskega eklekticiziaa. — 1848. f Kipar Schwanthaler. — 1869. f Ameri*ki pisatelj Irving. — 1871. f Vincenc PrieBnit«, iznajditelj idravljenja z mrzlo vodo. — 1896. t Pisatelj Janez Navratil na Dunaju. 29. novembra. — 1878. f CesMUT Rarel IV. — 1780. t Cesarica Marija Terezija. — 1802. * Pesnik v zgornjeav-strijskem narečju, France Stelzhamer v Groflpriesenhamu. — 1802. Pesnik Viljem Haufl. — 1829. • Pisatelj France Šrol pri Sv. Lovrencu na Štajerskem. — 1889. • Dramatik L. An-zengruber. — 1841. • Pisatelj France Strukelj-Jaroslav v St. Vidu nad Ljubljano. — 1851. * Skladatelj pater Hugolin Sattner v Smihelu pri Novem Mestu. — 1881. t Dr. Janez Blemeis Trsteniški v Ljubljani 30. novembra. — 1667. * Angleški pesnik Switt. — 1688. * Ludovik Andrej grof Khevennuller, avstrijski vojskovodja v avstrijski nasledstveni vojski (vzetje Linca 1742). — 1816. * Zgodovinar Mommsen. — 1840. * Astronom Jožef Janez pl. Littrow. — 1840. t Prešernov prijatelj Andrej Smole v Ljubljani. — 1850. * Pisatelj Anton Žlogar v Suhorju. — 1864. f Nabožni pisatelj pater Placid Javornik v Št, Jurju na Koroškem. — 1892. f Dr. France vitez Močnik, matematik v Gradcu. 1. decembra, — 1521. f Papež Lev X.; njegovo pismo glede odpustkov je bilo prvi povod k reformaciji po Lutru. — 1809. f Abraham a Sancta Clara (Ulrik Megerle), slaven propovednik na Dunaju. — 1798. f Filozof Kristijan Gane. — 1805. * Nabožni pisatelj Jožef Par tel v Skocijanu pri Dobravi. — 1825. f Ruski car Aleksander I. — 1848. * Pisatelj France Hup v Vetrinju na Koroškem. — 1865. * Pesnik France Gestrin v Ljubljani. — 1867, * Skladatelj France Fer-jančič na Gočah pri Vipavi. — 1879. Hartmanov atentat na ruskega carja Aleksandra II. — 1901. t Pisatelj Andrej Kra-gelj v Gorici. 2. decembra. — 1594 f Gerhard Mercator (Kremer), geograf in kartograf (Mercatorjeva projekcija). — 1781. t Nabožni pisatelj France Gorjnp v Novi cerkvi nad Celjem. — 1804. Napoleon I. vencan za cesarja. — 1805. Napoleon I. premaga Avstrijce in Ruse pri Austerlitzu. — 1848. Cesar Franc Jožef I. zasede prestol — 1852. Napoleon III. pr glasen za cesarja. — 1858. • Pisatelj Andrej Kalan v Stari Loki. — 1870. Državni prevrat Napoleona III. 3. decembra. — 1762. * Slikar France Kavčič na Goriškem. — 1800. * Pesnik prvak France Prešeren v Vrbi. — 1800. Francozje premagajo Avstrijca pri Hohenlindenu. — 1818. * Kemik in higienik Maks pl Pettenhofer. — 1828, * Zgodovinar France Bradaška v Kranju. — 1837. Kipar Kristijan Rauch. — 1887. Carnot postane predsednik francoske republike. 4. decembra. — 1568. Zaključitev cerkvenega koncila v Trientu. — 1642. f Kardinal Richelieu. — 1747. Cesar.ca Marija Terezja proglasi enemseino* kot obligaten predmet v šolah. — 1798. f Luizi Galvani, ki je odkril galvanicem (vzbujanje elektrike po stiku). — 1827. * Slikar France Pu-stavrh pri sv. Katarini na Topolu. — 1838. * Mladinski pisatelj Ivan Tomšič na Vinici pri Črnomlju. — 1868. V avstrijski armadi odstranijo kazen tepenja. Godovi prihodnjega tedna: 28. Krajmir, Lelija; 29. Saturnir, Skoromir, Kaptislava; 80. Andrej, ap.t Hrabroslav, Mijana; 1. decembra. Eligij, Natalija, Hranulav, i tajita; 2. Bibijana, Stražimir, Ti omir, Vojna; 8. Franci: ek Ki., Drago, Raduka; 4. Dar bara dev., Mihovil, Velika, Ljubomir. Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 30. V Železnikih in v Tržiču; 3. decembra na Jesenicah; 4. v Kamni gorici in Kamniku. Dopisi. Novice li škofjeloškega okraja. Volitev mestnega župana in stare* šinstva se je vršila v sredo, ob 51/,. uri zvečer na našem županstvu. K volitvi so došli vsi izvoljeni odborniki in oba virilista. Za župana je ponovno izvoljen g. notar Niko Lenček, takisto za namestnika g. Lovro Sušnik, v starešinstvo pa gg. Slavko Flis, Matevž Hafner in Konrad Pecher. Shod narodno-napredne stranke se bode vršil v nedeljo ob 10*/,. uri zjutraj v Zab-nici pri Kozincu in bb 4 uri popoldne na Pra- Erotnem pri Kazinarju. Na shodu bodeta poroda gg. dr. Švigelj in dr. Žerjav iz Ljubljane. Somišljeniki iz omenjenih in vseh sosednih vasi, prihitite na ta shoda v obilnem številu. Potrebno je, da je naše ljudstvo natančno poučeno o političnem položaju v naši deželi. Redna tedenska predavanja se bodo kakor smo že poročali, vršila tekom prihodnje zime, vsak petek ob 8. uri zvečer v prostorih .Narodne čitalnice". Vstop k predavanjem je dovoljen vsakomur, ne da bi bilo treba plačati vstopnine. Prvo tako predavanje je bilo dne 19. t. m. Predaval Je g. dr. Fran Gabršcek iz Ljubljane o »ustroju naše ustave". To jpredavanje je bilo vsekozi zanimivo in poučno. O. predavatelj se je izbral ne prav lahko snov, vendar je umel predavati tako poljudno, da Je vsakdo moral razumeti njegova izvajanja. Na ta predavanja opozarjamo zlasti naše nižje sloje ljudstva, ki niso imeli priliko obiskovati šole in se tudi zdaj ali zbog pomanjkanja časa ali pa iz raznih dragih ozirov ne morejo izobraževati. Želeti je, da se vsi ti udeleže teh predavanj, ki pa jim bodo brezdvomno mnogo koristila v življenju. Na tem predavanju, ki je bilo prvo in se še ni moglo dovolj razglasiti, je bilo dokaz izobraženstva in drugega preprostega ljudstva — upamo pa, da bo v prihodnje poslušalcev vedno več. Pretekli petek, dne 26. t. m. je predaval g. prof. Breznik o zelo zanimivem predmetu: »Prihod naših pra-dedov v našo sedanjo domovino". V Žabnici se snuje ljudska knjižnica. Knjige se bodo izposojevale v prostorih bralnega društva pri g. Antonu Cegnarju p. d. Kozincu, ki bode prevzel tudi poslovanje knjižničarja. Preden bo knjižnica jela poslovati, bomo o tem še poročali. Za danes opozarjamo na to vse uka-željne Zabničane in sosede zlasti v Dorfarjih, butni in Sv. Duhu. Preskrbelo se bo mnogo lepega in poučnega berila za bližajoče se dolgočasne zimske večere. Vsi oni, ki morda imajo kaj odveč knjig ali jih sami ne rabijo, so vljudno naprošeni, da jih podarijo omenjeni ljudski knjižnici. Darovane knjige sprejema g. Anton Cegnar. Narodna čitalnica ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih. Strelski klub je po enoletnem počitku zopet oživel. V sredo, dne 25. t. m zvečer se je vršil zadnji občni zbor v restavraciji Deisinger. V odbor so bili izvoljeni vsi dosedanji funkcionarji in sicer za predsednika g. Niko Lenček, tajnika g. Slavko Flis, blagajnika g. I. N. Koceli, odbornika gg. Frane Dolenc in Konrad Pecher. Sklenilo se je za bodočo zimsko sezono, da bodo redni strelski večeri vsako soboto. Kdor izmed članov izostane tak večer, plačal bo v posebno društveno blagajno konvencijonalno kazen. Po občnem zboru se je priglasilo tudi še nekaj novih članov. V Kranju, dne 27. novembra 1909. Državni zbor se je otvoril 25. novembra. Seja se je pričela ob 2. in je bila nepričakovano mirna. Samo, ko je vstopilo ministrstvo, so jeli kričati češki radikale!, obkladajoč Bienertha s raznimi, ne bai laskavimi priimki Hrup se je povečal, ko je Benerth predstavil novega poljedelskega ministra Popa. Nato je zbornica sprejela predlog poslanca Kurande, nsj se voli odsek 52 članov, ki se naj peča o avstro-ogrskih bančnih in valutnih vprašanjih. Dunaj, 24. novembra. Vlada je danes predložila Šestmesečni proračunski provisorij in po-oblustilni zakon, da sme najeti 110 milijonov posojila v železniške in vojaške svrhe. Dunaj, 26. novembra. Na današnji seji seje nadaljevala debata o nujoih predlogih, Učečih se narodnega vprašanja. Vpisanih je toliko govornikov, da bo imela današnja seja opraviti samo s to debato. Doslej so govorili nemški radikalee Mali k* češki radikalee dr. Baza in nemški radikalee dr. Stransky.' Bariaa odstopi P «Pester Lloyd» pravi, da odstopi drž. fin. min. Burian. Na njegovo mesto pride baje sigurno grof Zichy, torej zopet Madžar. Kralj Ferdinand f Belsworadu Belgrad, 26. novembra. Včeraj popoldne je došel F srdi* nand v Belgrad in je obiskal kralja Petra v konaku. Poset je bil privatnega značaja. Zvečer se je Ferdinand odpeljal proti Sofiji. Strupljenje čaitaikov. Dunaj, 26. novembra* Policija naznanja, da je prišla na sled hudodelcu, ki je pošiljal generalštabnim častnikom pilule s ciankalijem. Pozna baje že njegovo ime in bivališče ter ga da aretirati Osumljenec je baje n a d-poročnik v Krekovem. Novičar. Osebna vest. Pravi učitelj na kranjski gimnaziji, g. dr. Simon Dolar je dobil naslov »profesor*. lanpao posvetovanje slovanskih aatrtda|a-kov V Ljubljani V ljubljanski mestni dvorani dne 21. novembra 1909 zbrani zastopniki iz Goriške, Koroške, Kranjske in Štajerske so sklenili sledečo resolucijo*. IzvrSevalni odbor narodne stranke za Štajersko in narodno-naprednih strank za Goriško in Kranjsko naj »kličejo dne 16. januarja 1910 v Ljubljeno velik shod aaprednjakov is vseh slovenskih dežel, na katerem se ustanovi organizacija slovenskih naprednih strank. Vseslovenska napredna stranka bode na podlagi skupnega programa osre-do to te vala, organizirala in pospeševala delo naprednih strank v posameznih slovenskih pokrajinah. Da se stilizira ta program is vsporednih programov ze obstoječih naprednih strank in da se sestavi organizacijski statut, se izvoli odsek 9 članov, ki ima do srede meseca grudna 1909 izdelati svoj elaborat in ga predložiti izvrševalnim odborom pose« mesnih naprednih strank. — Sestanek se je na podlagi tozadevnih referatov obširno navil s poli« tično-organiutoričnimi, gospodarskimi, ljudskoizo-braževalnimi in časnikarskimi vprašanji ter se glede vseh zedinil za enotno postopanje v bodočnosti, katero bode vodilo do povsdige naše narodno-po* litičae in gospodarske noši na lunaj, do trtne obrambe naših mej in do politične osamosvojitve slovenskega naroda. Stranka zavzame tudi v posebnem poročilu na ustanovnem shodu, na katerega se povabijo zastopniki jugoslovenskih naprednjskov, svoje stalifiče k jugoslovanskemu vprašanju. Sestanka se je udeležilo 11 državnih io deželnih poslancev. Saj to Jo ravno tisto! Pripoveduje se, da ni dosti manjkalo, ko je škof vzel v roko glavno glasilo svoje črne armade in je zagledal črno na belem pivo notico na Sesti strani: Pornografska kupčija, da ga ni zadel « božji 2lak». Zakaj slutil je takoj, ne da bi bil bral dalje, da mu je s tem priimkom njegov nekdanji lemenatar, sedanji urednik škofovega «Sloveaca», prizadejal najhujši udarec, kar mu jih je zadala njegova rdeča brošura. «Et tu Brutus» — tudi Ti Trseglav, moj trikratni maziljenec, je vzkliknil. Tudi ti mi očitaš, da je moje strogo «znanstveno » delo: pouk -Ženinom in nevestam* čisto navadna, umazana pornografija? Ohl Oh! kam sem prišel, kako sem ... to se pravi, je padel on, ki se hlini, da ne zagovarja, da na vse vite pere — zamorca. — Pa ga ju hitel potolažiti nek višji duhovni sobrat, čeS: «PrevzviSeni, čitajte dalje, vsaj Trseglav vendar piše o kupčiji zelene brošure, ne o Vaši rdeči, za srečen zakon prt:čistih naukov polneI» — «Ohl oh I saj to je ravno tisto 1» — je vzkliknil Se vedno se opotekajoči Provzvišeni. »Namreč, da razumete moje besede: to je ravno tisto. Ravno tisto, če se dobesedno vzame, je, da zelena brošura nima nič drugega, kakor moje besede, moje nauke. Le toliko boljša je od moje rdeče, da je izpustila vsaj veliko drugih mojih stvari — ali iz usmiljenja ali z drugega namena, kako naj to jaz vem v tem razburjenju. Kaj bi bilo, ko bi še te posnela? Ce pa zdaj Trseglav v svoji — kaj vem ali razburljivosti ali binavščini, trdi, da je zelena broSura že zavoljo tistih par iz moje broSure posnetih mojih odstavkov — razumete, mojih odstavkov, pornografija, dovolite, da se po gorenjsko izrazim, svinjarija, potem ... oh potem je moj rdeč original ravno tisto, ali med nama rečeno — Se večja pornografija, ker je izvirna. Dosledno izvajano torej; če sem jaz pisal pornogrtfijo, tedaj tudi on, ki je pisal zeleno brošuro, ni mogel drugega — No, me razumete, kaj ne? (Kislo-globoko prikimovanjo.) Moje besede: «Saj to je ravno tisto», pa si jaz še drugače tolmačim. Rekli ste, da Trseglav piše o izborni kupčiji, o pornogrtfijski kupčiji zelene brošure. Vidite, ljubi moj, saj to je ravno tisto, kar meno najbolj boli. Celih 10 let sem se trudil, molil, (Vital in premišljeval, kolikokrat predelal knjigo gospe Th. Wilhelm: das sexaale Leben (spolno življenje) in druge take čedne bukvice. Koliko sem moral zavoljo teh naukov že pri lamki sinodi prestati od strani dekanov in župnikov, zdaj pa, ko sem dovršil delo, moral 2e naprej plačati tisk in vezavo, zdaj, ko bi imel za ves svoj trud kaj dobička, na, pa mi greste napraviti kaj takega 1 In oni, pa ki so prepisali kar ssd mojih trudov, pa delajo take dobičke. In ta Trseglav, namesto da bi bil vsaj tiho, pa še reklamo dela za zeleno brošuro. In mi piSe take stvari o pornografski kupčiji. Enkrat ponoči pero ia namesto druge, pa mene ž njim udari trikrat. Oh, ob, saj toje ravno tisto!»... Naše 10.000 metrov globoko sožalje, Prevzvišeni! G. Trseglavu pa ravno tako visoko zahvalo na njegovi reklami za «pornografsko kupčijo«! Kranjski tehant Tone Koblar, ki se je v Kranj priklatil iz ljubljanske prisilne delavnice, je zadnji čas med drugim zašel tudi med — denun-cijante. Kakor se nam poroča in kakor piše sredina številka «Slovenca«, kamor je poslal pečat svoje denuncijantske duše, je naš stari znanec naznanil pristojni oblasti nekaj tukajšnjih trgovcev, ki so prodajali zeleno brošuro. Tam stoji črno na belim: «da je troje krijigotržcev prodajah broiuro otrokom in zraven kričalo, da Skof pokujsuje. Koncesije za prodajo knjig sploh nima nobeden. Samo masne bukvice in knjige za ljudsko šoto smejo prodajati.» E;, dragi Tone, doslej nismo vedeli, da imamo opraviti s takim človekom. Ker so hranil-nične knjižice vedno bolj redke in tudi nič ne kaže, da bi se obrnilo na bolje, je pričel »naš« dekan in župnik — čujtef — s podlimi denunci-jacijami, samo da bi odjedel skorjico kiuha svojemu bližnjemu. Sicer so pa temu človeku izbili pri belem dnevu opoldne v Ljubljani cilinder z glave, ker je v pokojnem dihurju, po imenu «Slov. List», napadal iu blatil postane ljudi. Ca nas pes popade, vendar ne bomo mirovali in slavna obk-stva «prijazno» opomnili, da bo treba temeljitega pregledavanja, katero župaisče, ki — notabene — nima še manj koncesij, sme prodajati frazno-vrstne molitvenike i. t. d. in če nam bo čas pri. puščal, bomo tudi kontrolirali, kateri trgovci prodajajo . koledarje, recimo «Družinsko pratiko», pa bomo potem naznanili prečastitemu «svojemu» župniku in dekanu Koblarju, ki se je predrznil izraziti, da gaje «sram», ker je dekan 7 Kranju, kjer se prodajajo na «stantih» zelene brošuro, če izvoli naznaniti dotičnike, ki nimajo koncesije za prodajo masnih bukvic in knjig za ljudske šole, da jih «blagoizvoli» denuncirati na okrajno glavarstvo. C; bodo njegovi somišljeniki po vrsti morali plačevati kazen, to naj potem zahvalijo prečastitemu gospodu denuucijantu. Sicer pa na skorajšnje svidenje, g. dekan 1 Tudi Vi ste igrali, kakor čujemo, pri «rdeči» brošuri svojo vlogo in dobite sigurno svoj delež. Le mslo potrpljenja prosimo 1 «Der grollte Schult im Land, ist und bitißt der — Denunziant» — pravi kolikortoliko znani nemški pregovor, ki pa velja tudi za naše razmere. Omenili smo že, da je viiokočislani kolega «Slovenec«, v svoji skromnosti tiskal denuncijanstvo. Da beležimo kot vestni časnikarji, nas vete dolžnost, da je v omenjenem dopisu tudi Se druga denuncija-cija, namreč glede gg. uradnikov, in katerih to ]e dovolj jasno povedal neki prečastiti gospod iz Kranja, katerega za danes Se nočem« imenovati s polnim imenom in katerega doslej poznamo kot zelo dostojnega in zelo taktnega duhovnika. V pondeljek ga je najbrž nosila luna, ker je — po «Slovencu» povedano — opozarjal na veliko malomarnost okrajnega glavarstva v Kranju, ki jo dopustilo in Se dopušča, da se knjiga prodaja v prodajalnah, ki nimajo za prodajo knjig nobenega dovoljenja. — La pamet, gospodje, in denite roko na srce, pa se vprašajte, kolikokrat ste že prodajali razne stvari, od katerih še nikoli niste plačali niti vinarja davka. Vse, kar je prav! «Na kar oblaet prljasno opozarjamo.* Deželna vlada n. pr. si je naročila iz Trsta več čuvajev za javni red. Gospod Schwarz, to bi se bili lahko prihranili. Seveda takrat Se niste vedeli, da se Vaš zaveznik, jako krščanski «Slovenec», peča tudi s paz-niško službo za javni red in celo za točno izpolnjevanje tiskovnega zakoaika. Na to Vas naknadno in najponižneje ia ne le «prijazno» kakor Vaš prijatelj «Slovenec» opozarjamo. Tiskarna v Kranju se kar sama obtoži, da se je pri nemškem prevodu zelene brošure v hitrici izpustilo ime tiskarja, ozir. založnika. Ni se pa k.pustil naslov, to je tvrdka in naša tiskarna ni protokolirana ravno po želji tako krščanskega «Slo venca«. Znano pa je c. kr. oblastim, da v Kranju ne eksistira razen naše sploh nobena druga konkurenčna tiskarna, tedaj je tudi od 'Slovenca» prijazno nasvetovani delikt: •Irreführung der Behörde», oziroma prestopek zoper § 9 tiskovnega zakona, v našem slučaju izključen. — Pač pa, kot •Slovencu* silno prijazni, mu vračamo njegovo uslugo s protiuslugo: Katoliški «Slovenec» se blagovoli spominjati, kako je bilo takrat, ko so neke lepe nedelje v katoliški tiskarni tiskali naravnost feno-menalne pornografiji e slike, ki bi lahko služile iz okusa dostojnosti kot jako priporočljiv okras za škofovo brošuro od strani 25. naprej. In ker že govorimo o § 9. tisk. zak., se še na nekaj spomnimo, «na kar oblast prijazno opozarjamo«, namreč: škofova brošura pa splch ne omenja prav nikjer založništva ! Naj bo «Slovenec» tako prijazen in naj oblasti, ki je cenzurirala to brošuro, pove, kdo je založnik pouka «zeninom in nevestam*. Zadnja beseda Dr. Tavčar je te dni na shodu v šentpeterskem okraju razpravljal o klerikalnih shodih zadnje nedelje in glede škofove brošure izpre govoril —• zadnjo besedo 1 Kolikor iz njegovega govora posnemamo, mu je zelena brošura — v katerem oziru ne vemo — bolj pri srcu, nego rdeča škofova. To je konečno njegov okus, njegova privatna stvar. Vse drugo pa je, ako dr. Tavčar v takih razmerah o zeleni brošuri govori s stališča narodno-napredne stranke. Kdor razen »Slovenskega Naroda* čita tudi druge napredne liste, bo vedel, da je «Goxenjec» izrecno in ponovno izjavil, da izdaja zelene brošure s stranko kot tako nima opraviti niti toliko, kakor svojčas razni pikantni podlistki, priobčeni v dr. Tavčarjevem «Narodu». Sicer te zadnje opazke do danes še nismo omenili, storimo pa to danes, kot najprijazneji opomin gospodom v Ljubljani: Z idoja beseda o škofovi brošuri ni še izrečena! Mogoče, da jo je že izrekel dr. Tavčar, kot prevnet apostelj miru sredi naj-ljutejega boja, mi drugi zunaj glavne trdnjave jo še nismo izrekli, ali kadar jo bomo, bo za marsikoga res zadnja beseda. t Bliska Bloudkova. Kako si jo ljubila in negovala bujno cvetočo, lepo dišečo vrtnico na svojem vrtu I In usulo se je cvetje vrtnici, zakopali so jo; ž njo si zvenela ti m tudi tebe za-grebo v hladno zemljo, kakor tvojo vrtnico. Ugasnilo je tvoje oko; to oko, polno ljubezni, prijaznosti, polno sočutja. Kako prijeten, dobrodejen je bil človeku pogled v jasno to oko, ki je bilo globoko in čisto kakor gorsko jezero, pravi odsev plemenite tvoje duše. Prelep spomin nam ostane nate, nepozabna pokojnica. In naj ti je lahka žemljica slovenska, češka sestra 1 — Umrla je gospa Eliška Bloudkova po dolgi, mukotrpni bolezni, dne 25. t. m. ob;3. uri zjutraj; danes pa so jo položili ob 3. uri popoldne k večnemu počitku! Sladak ti mir, blaga gospa! Da se vidimo nad zvezdami 1 Ali odstopi ljubljanski škof? V kanonskem pravu beremo stavek, ki obsega povode za odstop kakega škofa. Stavek se glasi: Debilis, ignarus, male conscius, irregularis, quem mala plebs odit, dans scandala, cedere possit. V teh povodih se nahaja torej tudi povod: .dans scandala". Ljubljanski škof je s svojo rdečo brošuro napravil škandal in pohujšanje. Torej! — Sicer pa ga ne morejo več rešiti ne »Slovenec', ne „Do-taoliub" in ne 58 nedeljskih shodov na Kranjskem. Škof Jo izginil — kdo V0 kan? Neke gospodične, baje iz tobačne tovarne, so prišle te dni do škofa, z rdečo brošuro v roki. Pa jih niso pustili do Prevsvišenega. Reklo se jim je, da škofa ni tukaj. Na vprašanje: Kje so? odgovor: Na vemol Kdsj bodo prišli? Odgovor: Ne vemol Dotične gospodične so nemalo »ogorčene« šle nazaj, pa se hudo vale. «0 kaj takega! Prišle smo, da nam škof malo bolj natanko razJože, kaj tukaj notri pišejo. O, pa jih ni in jih ni! Oh prav škoda 1» Ker so imele tudi moške seboj, je res škoda, mogoče, da so bili to kaki ženini in neveste, ki potrebujejo Se bolj razumljivega pouka za srečen zakon, kakor že stoji zapisano. Glasbena Matica na razpadu. Svojca« je «Go-renjec» z največjo obzirnostjo prinašal podlistek •Zgodovina Slovenske Filharmonije*. Pri ti priliki se je podlistkar dotaknil tndi nekaterih nezdravih razmer v »Glasbeni Matici*. V nadi, da se kar je krivega, zravna, smo na ljubo nekaterim gospodom ustavili nadaljevanje. Tembolj neprijetno nas pa dima najnovejše poročilo iz Ljubljane, iz katerega posnamemo, da se pisec dotičnih člankov v svoji kritiki ni motil, posebno ne glede «Glasbene Matice«. V društvu, ki je bilo dika in ponos celega slovanskega juga, vladajo že nekaj časa sem čudne razmere. Pevovodja Hubad je odstopil iz zdravstvenih ozirov, namesto njega izbranega kapelnika Talicha so dame odklonile, sicer ue zaradi njegove osebe, marveč radi krize sploh, in včeraj je pa vr-hutega babilona postavil svojo krono tudi sam predsednik profesor Štritof. Glasbena Matica je torej v tem času brez predsednika, brez pevovodja, ali kar je še hujše: brez potrebnih financ, brez duha za skupno delo. Želimo, upamo in pričakujemo, da je ta kriza le bila, in da se iz nje amalu porodi novo društveno življenje. Vsekakor pa nam razni pojavi zadnjih časov tam v beli Ljubljani skoro očitajo, da se mi, kar nas je «ua deželi*, nekoliko, ali celo precej premalo brigamo, kaj se godi tam za obzidjem glavne naše trdnjave. Treba bo okrepiti, osvežiti medsebojno vez med srcem in posameznimi udi. To v teh kritičnih časih zahtevajo skupni interesi cele stranke. •Gospod senator*. Danes priredi «Dramatični odsek* ob pol 9. zvečer v dvorani «Narodne čitalnice* tridejansko veseloigro: »Gospod senator*. Igra je ena najboljših proizvodov nemške literature in vsebuje mnogo zdravega in pristnega humorja. Predočuje nam prav drastično domišljavost starega svetnika, ki ne more trpeti, da bi še kdo drug poleg njega inael besedo v hiši. In tako tiranizira vse v svoji okolici, najbolj pač še svojega zeta. Brez ugovora zahteva poslušnost in mladi odvetnik, dr. Gehring, se mora mnogo truditi, da se mu posreči to trmo zlomiti. In iz tiranizujočega senatorja postane jako ljub družabnik, ki dovoli celo svojemu sinu, da poroči guvernanto. Vse dejanje je prepleteno s finim humorjem in skelečo satiro in nudi paznemu poslušalcu mnogo užitka. — Igra je dobro študirana in se bo precizao igrala. Upati je torej, da vidimo zvečer polno dvorano, osobito še, ker bo to zadnja predstava pred Silvestrom. Predstava se ponovi jutri v nedeljo, točno ob pol 6. uri zvečer kot ljudska predstava pri znižani vstopnini, * Narodna čiiataica« ▼ Kranja opozarja vse cenjene obiskovalce ljudske knjižice, da je ista na večer vsake gledališke predstave zaprta. „Ich sprecbe nor deutsob." To si morate dobro zapomniti, vi vsi Oorenjci, vi vsi Slovenci, ki citate „ Gorenjca," 1 Pokličite si to v spomin, ko pridete v Ljubljano in razmišljate, v katero kavarno bi šli. V »Narodni kavarni", potem v kavarnah: »Prešern", »Evropa", »Avstrija" govori gospodar in uslužbenci slovensko, posebno, če slovenski gost to izrecno zahteva. V kavarni »Union* pa se je novi najemnik, neki Bračič, nasproti slovenskemu gostu, ki ga je izrecno opozoril, naj ž njim govori slovenski, vpričo gostov izrekel: »Ich spreche nur deutsch!" In res se je ta Bračič, ki je Slovenec, v kratkem času, kar je v »Unionu", že tako preobjedel slovenskega kruha, da s slovenskimi gosti nemšku-tari po restavraciji in kavarni. Dotičnemu gostu je sicer zagrozil še nekaj druzega. Zato čaka zadeva rešitve tudi na drugem mestu. To pa lahko g. Bračič že danes vzame na znanje, da bo on svojo grožnjo morda prej ko sluti, sam nad seboj poizkusil. Mož se je zmotil, če je mislil, da bo v Ljubljani kupil kakega slovenskega časnikarja za fajfo tobaka. Moti se pa tudi g. Kobi kot gospodar »Uniona",če misli, da se bo »Union" še dolgo držal pod dosedanjimi razmerami. Naj se gospodje ne prenaglijo in naj nam ne mečejo pod noge, da le »Gorenjec" kritizira te razmere. Ce bo treba, pridemo lahko z izjavami tudi od klerikalne strani na dan in sicer s takimi, da bo teh razmer kaj hitro konec. In mi kar naj resneje svetujemo, da nas nihče prizadetih ne prisili, da odpremo »Črne bukve" in pričnemo citati konec, za enkrat sicer ne še »Unionu", ampak razmeram v »Unionu". Namenoma nočemo nikomur škodovati, to smo dokazali že večkrat, kot tisti gospodje zaslužijo. Ampak kdor služi svoj kruh med nami, tega nikakor ne bomo pustili, da bi pometal z nami! To si zapomnite! 0 škofovi brošuri nam piše naš somišljenik z dežele: G »njeno uredništvo 1 Potrjujem sprejem škofove brošure, katera je popolnoma na mestu, ali original je le še bolj mesnati, ker je pomešan s svetimi izrazi in škofovimi «pikaaterijami». Poglejte, tisoč- in tisočletja je človeški obstanek poverjen materi zemlji. Ljudsko štetje in naraščaj Človeški pa izpričujeta, da jt narava sama preskr-bela zadoščenja spolne združitve, torij je Ikofova brošur« devetindevetdesetkrat odveč. Vasa dolžnost je, pobijati sedaj smrdljivo «fajfo» «Slovencevo» ter tako stvar pribiti v javnosti, da «Slovenec» niti kihniti ne bo smel. Ta bi bila lepa I Narod naj bi moral povžiti le tako ostudne in kosmate individuje iz Dne 6. in 7. novembra t. 1. nam je priredil «Dramatični odsek* Narodne čitalnice v Kranju znano žaloigro «Mlinar in njegova hči*. Vobče se je dobro igralo, te neznanje vlog je semtertja kazilo splošen utis. Upamo, da to v prihodnje ne j godi več.' Upoštevati se mora sicer, da je igralo precej novincev. Od igralk se je najbolj odlikovala ga. H. Valenčičeva kot Marica, gdčne. M. P o 1 a k o v a kot županja, H. S a-jovičeva kot Korenka in M. Pravstova kot gostilaičarka. Od gospodov nam je najbolj ugajal Fr. Ghrobat mL kot Konrad, L. Mikuš kot stari Omot, J. Saj o vic kot grobokop Luka, Grm kot Pivek in V. Golob kot Matija. Upamo, da nam naš vrli Dramatični odsek nudi kmalu zopet kako veselejSo igro. Qoreijol, ie peiablto na umetniške raz-■tatu! Ca pridete v Ljubljaao, in imate količkaj časa, potrudite se v Jakopičev paviljon začetkom Latermanovega drevoreda I Vžitek ob krasnih slikah Vam obilo povrne trud in — malo vstopnino. Trpinčenje Ü?*!L Pasji kontumac jo odredba, kateri se moramo vsi pokoriti že z ozirom na varnost proti strašni bolezni stekline. Kar pa nekateri konjači, in to je v prvi vrsti konjač s Poženka, znani Simen, počnejo pri njihovem poslu, to je pa že preveč. Videli smo ga, ko je v četrtek popoldne peljal v malem, komaj meter dolgem in pol metra širokem kurniku ustreljene ia žive pie — 8 do 9 — vse skupaj nameSane, vse krvave in ranjene, tako da so se mimoiddoči zgražali nad tem. Hudo je človeku, če vidi svojega najzvestejSega psa, ki ni zakrivil druzega, kakor da se je želeč zlate prostosti, zmuznil z verige, da mora v tesni kletki na štirih ali petih ubitih in ustreljenih tevarših, od njihove krvi umazan čakati, da ga reši bat te gnjusobe. Poživljamo merodajoe faktorje, da ukrenejo potrebno, da žive pse in pasjo mrhovino vozi konjač ločeno drug od drugega. Umrl je na svojem gradu Prevoli pri Kranju gospod Viktor Recher v starosti 67 let. Pogreb je bil danes ob dveh na pokopališče na Rupi pri Kranju. N. v m. p. I Novi savski »osi. Obtežilna poizkitšnja na tem mostu zadnje dni se je naravnost nad vse pričakovanje krasno obnesla. Nemakntarska nesramnost. Žena tukajšnjega c. kr. geómetra T. Preisingerja, je opsovala stranko, ki je prišla v urad njenega m?to in ki ji je na njeno nemško vprašanje odgovorila slovensko, z „Windischer Troti". Prosimo toraj poklicano oblast, da naredi takemu izzivanju konec ter poskrbi, da se bodo v bodoče razglasi tega c. kr. urada izdajali tudi v slovenščini, ter da izgine samonemški napis »Kanzlei". — r. Redni pouk f glasbeni ioli se prične prihodnji teden. Za glasbeno teorijo in petje se je zglasilo okrog 60 učencev in učenk tukajšnje ljudske šole, pa tudi v dijaški zbor se je vpisalo mnogo pevcev. Za pouk v violini je priglašenih 80, v klavirju pa nad 20 gojencev in gojenk. Izjemoma se vpisuje v glasbeno šolo samo še prve dni prihodnjega meseca; na poznejše priglase ps se ne bo oziralo, ker bi se s tem pouk samo oviral. Članarina podpornih udov glasbene šole se prične pobirati s 1. decembrom. Hitra poiti. Ako se na glavni pošti v Ljubljani ob treh zjutraj odda pismo v bližnje mesto na Gorenjskem ali pa v metropolo Dolenjske, Sride pismo v Gorenjsko šele popoldne, ono za lolenjsko pa včasih šele drugi dan v roke naslovniku. Ia pri tem je vseeno, aH vržeš pismo v glavni nabiralnik, ali pa pri onemu posebnemu nabiralniku na dvorišču glavne pošte, kjer stoji zapisano, da se pisma pobirajo tik pred odhodom postnega voza na kolodvor. Kolikor nam znano, gre poštni voz od 3. do 7. najmanj dvakrat na kolodvor in bi pisma iz nabiralnika na dvorišču prav lahko še oddala vlakom, ki odideta šele po 7. uri na Gorenjsko in Dolenjsko. Saj je lahko mogoče, da ae to tudi j godi, a kje pa potem zaostajajo pisma in zakaj ravno pri gotovih naslovnikih? Kot prijatelji poštne uprave ne govorimo tn le radi enega slučaja, ampak Šele opetovani slučaji so nas primerah do tega, Prosimo torej 1 Zveza klerikalcev is Nemcev se je pokazala zadnjič pri volitvi v obrtno sodišče. V včerajšnji seji trgovinske in obrtne zbornice pa se je to ljubimkanje pokazalo v zopetni luči, ko je predlagal Nemec Pamraer, da se priporoča v temo Nemca Elberta xa isto obrtno sodi če. Klerikalci so razen avstnika Zor ca vsi glasovali tanj. Fejl Pedrainlia slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Kranju je priredila v soboto, dne 20. t. m. predavanje „0 bančni politiki in ločitvi avstro-ogrske banke", Predavaj je g, Rudolf Sega. ki je v precej poljudni obliki predelal to aktualno vprašanje. Po predavanju se je razvila kratka debata, v kateri je g. predavatelj odgovarjal na stavljena mu vprašanja. Udeležba je bila precej slaba, ter je želeti v prihodnje vsaj od interesi-ranih krogov večjega zanimanja. Vodja deželne bolnice v Ljubijaal dr. Gregorio je odstopil, ker je deželni odbornik, poslanec naSega okraja prof. Jarc, minoli teden neko noč precej nakrokan v družbi nekega prijatelja prišel, ne da bi bil svoj prihod naznanil, «inspicirat» bolnico. Odveze ligo dobili v Ljubljani dijaki, ki so povedali, ga so brali škofovo rdečo knjižico. Torej Íe ta brošura v očeh gospodov spovednikov ravno tudičevo maslo. Slabo izpričevalo za Jegliča. Kranjski klerikalci so priredili 58 shodov po celi deželi. Kaj vse ne dela strah za škofa I Ali so pa morda prevzvišeni komandirali, da bi se tako rešili ?1 Žganje umorilo štiri mois. V Smartnem pri Kranju je šnops vzel tekom enega tedna štiri moške. Dva sta umrla hipoma, ko sta se ga nalila pri isti gostilni. Zadnji je še šel prvega kropit in ga je ozmerjal, da ga je preveč izpil, potem se ga je pa sam natrobil. Dva sta pa zmrznila, ko sta bila pijana in sta tako dokazala, da žganje «greje». Turki na slovenskem »zemlja. Iz gostilničar-skih krogov se piše: Prve dni novembra je avstrijsko časopisje mnogo pisalo, s kakim navdušenjem so povsod sprejemali Turke na njih poučnem potovanju po Avstriji. Prav v zadnjem tre-notku se je zvedelo, da se ta ekspedicija pelje skozi naše ozemlje v Trst po novi alpski železnici in da večerja na Jesenicah. Ne toliko zanimanje za Turke, marveč radovednost, kako bo restavrater Lorber postregel gostom, me je gnala 7. t. m. na Jesenice. Kir predobro poznam kurnike, ki jih je postavila želszniška uprava kot kolodvor in restavracijo na Jesenicah, se mi je zdelo nemogoče, brez nepriiik izvršiti ta posel. Na Jesenicah sem izvedel, da je naročena večerja za 300 oseb in da se mora servirati a vsakega posebej v železniške vozove in da stoji vlak na Jesenicah samo 15 minut. Zato sem bil še bolj radoveden, kako si bo pomagal g. Lorber iz te zagate, in si ogledoval priprave. Mislim, da je to zanimivo za vsakega boljšega gostilničarja in zato na kratko opišem celi arangement. Restavrater je dal napraviti v naglici v ta namena male mizice, dimenzijonirane za železniške kupeje, ki se naj postavijo v vsak kupe, na nje pa železniške tablete. Pred restavracijskimi prostori je bilo takih mizic cele skladovnice. Prevlečene so bile z zeleno juto. Ravno tako je bilo čudno videti nebroj tablet, katerih vsaka je bila pregrnjena s servijeto. V tem slučaju je moral restavrater sestaviti obed tako, da je večino jedi že lahko prej pripravil in zato je obsegal posamezen kuvert sledeče jedi: Teletnino ali koštrunovino z rižem in grahom, raznovrstne majoneze, laško salsto, jardinetto na turški način, obstoječo iz jabolk, hrušk, grozdja, mandeljev, čokoladnega sladkorja, turškega medu itd., turško kavo, 10 turških cigaret (Yaka) in konečno mineralne vode kakor Gishibelko, Radensko itd. Zato se je lahko vse razen pečenk že zdavna pred vlakom pripravilo na tabletah in to je restavrater tudi jako dekorativno storil z okraski v zelo živih barvah. Pred tir, na katerem bo obstal vlak, so se postavile mize za serviranje, v presledkih pa skupine mizic za železniške vozove. Mnogoštevilno občinstvo se je zbralo ta večer na jeseniškem kolodvoru in ko je pridrdrala s turškimi zastavami okrašena lokomotiva, so se začuli glasni živi o-klic. Takrat se je pričelo za restavraterja zadnje glavno delo. Posameznim uslužbencem je bil že prej odkazan natančno njih delokrog. Nekateri so nemudoma postavili v kupeje mizice, drugi so nosili iz kuhinje pečenke, tretji servirali v odkazane jim vozove kompletne tablete, četrti oddelek pa je ser viral v vozove limonade, pivo in druge krepčilne pijače izvzemši vina. Pri tem so pomagali pri manjših stvareh tudi Železniški nastavljenci, tako da je imel tekom 13 minut še vsak gost večerjo pred seboj v vozu. Restavrater Lorber s soprogo in 12 natakar i je nato spremljal goste do Gorice in jim le dalje stregel. Kakor se čujo, so bili turški gostje s njegovo postrežbo jsko zadovoljni in mu je izrekel voditelj ekspedicije še posebno priznanje. Zadovoljni so pa bili gostje baje tudi zelo radi tega, ker so s strezaji lahko govorili v jugoslovanskih jezikih. Eden gostov pa je baje govoril najlepše slovenščino. — Tako se je izvršila ta zanimiva postrežba brez najmanjše neprilike. Po mojem mnenju bi bilo jako dobro ia umestno, ako bi se pri se-dajnem gostilničarskem tečaju v Ljubljani prere-šetalo natančno vprašanje velikih prireditev, ker ravno pri takih lahko gostilničar pokaže, kaj zmore in da je na svojem mestu, končno je pa to njemu samemu le na korist, ker le tedaj ima od takih prireditev dobiček, ako je vse dobro in premišljeno uredil. Električna železnica na Triglav. Dr. Steiner in Planinski sta napravila načrt za električno železnico na Triglav. Od Bohinjske Bistrice do Velega Polja bo vozil avtomobil, od tu pa bo izvedena električna žična železnica na vrh Triglava. Družba it. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila tri vrste originalnih božičnih razglednic. Načrte je napravil domač umetnik. Razglednice so se tiskale tudi pri domači tvrdki ter so ravno došle. Naročila prejema: ^Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Narodni dom. * Konferenca Jugoslovanske socialne dsaekra- oije ? Ljubljani. V nedeljo dopoldne se je pričelo dvodnevno zborovanje jugoslovanskih soculno-ete-mokratičaih organizacij v Ljubljani. Zastopani so bili poleg Slovencev Srbi in Hrvati, Turovič, Rau-scher, Šalamunov.e, Jakš.e, Demetrovič in Bukšeg, dalje kot gostje Nemca dr. Adler in dr. Renner, Ceha dr. Smeral in Bruha in Italjan Scabar. V nedeljo dopoldan se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma dobro obiskan manifestacijski shod. Govorili so E. Kristan, dr. Adier, Srb (iz kraljevine) Turovič, Italjan Scabar, Ceh Bruha, za Bosence in Hercegovine« Jaksič, dalje dr. Renner, Bukšeg, dr. Sme-ral in Demotrovič. Vsi so se dotikali jugoslovanskega vprašanja in zastopali mnenje, da je le v združenju vseh juslovan«kih narodov mogoče ohraniti dosedanje posamezne narode, a vendar pri tem tvoriti skupino kakih 19 milionov ljudu V nedeljo popoldne se je vršila konferenca v hotelu « Tivoli«, v ponedeljek pa se je vršila v Narodnem domu koncertna akademija na čast tujim gostom. Tretji zvezek krttttne neprave o škofovi brošuri iilde prihodnji teden. bepa, svetla ------------ 281 rT)e$ečr>s soba pri bolj?! rodbini 5« <5Č«. ^>ogoj: 5°^cr?«ta ir> rt)\roa leg«. 00 3«jr)0$t Čfl$tr?el 3*deL>a. 00 G«ojcq<2 porjudbe Qa uprau>r)l?tuo ,,<3orer)jca',, ------------ Našim rodbinam priporočamo KolinsKo ciKorijo! m. pirc trgovina i tHannfakiiiriiiiii blagom d Kranju - tiK žnpiliskc ccrkVc = priporoča sfo)o bogato zalogo vsakovrstnega Hromega blaga, lastnik baroarsMii Udelkoo i« zlasti pelerin In Jopic ii najsiijlb cenah za UmiU \u t* Mu darila. » Z&£jr0bška. tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. jcfer V Va§ prid bode, bodete II pri nakupovanju dajali prednost temu Izvrstnemu proizvodu ■ i i ■ pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mimekom, lEB" / k T. TUSB,li*LT. Tovarniška ntmkii Delavska smrt. Blizu Sv. Hipolita (St. Polten) na Nižjem Avstrijskem se je v nedeljo zgodila strašna železniška nesreča. Vlak je povozil 11 delavcev in 9 jih je bilo takoj mrt 7 i h. Za stavbna dela na progi jemljejo na avstrijskih železnicah poleg Števila omejenega stalnih delavcev tudi od slučaja do slučaja tuje delavce, največ z Ogrskega in s Hrvatskega, s katerimi se ravna skoraj kakor s tržnim blagom. V teh deželah se bavijo nekateri Ipekulativni ljudje s posredovanjem takega dela. Oni poznajo domače ljudstvo, poizvedujejo, kje je treba delavcev, pa jih potem nabirajo v partije in vodijo, včasih res kakor čredo ovac, tja, kjer jih zahtevajo. Tako je bila tudi večja partija takih delavcev na zapadni progi državne železnice na Nižjem Avstrijskem. Proga se je popravljala in menjavali so se pragi. Delo je bilo nujuo. Zato se je delalo tudi v nedeljo. Zato je tudi železniški ravnač Petermana pomagal, dssi to ni bila njegova dolžnost. Delalo se je prav na ovinku, kjer se vidi na eno stran komaj 100 metrov daleč, na drugo pa ie manj. Proga je globoko zasekana v hrib, na vsaki strani je precej globok jarek, iz katerega se navpično dviga oporno zidovje. Vlak zapušča tukaj navadno mnogo več dima kakor na odprti progi, kjer se veliko hitreje izgubi. Včasije vse tako zastrto, da ni videti prsta pred očesom. Tako je bilo tudi v nedeljo. V postaji Sv. Hipolit sta se imela križati osoben in tovorni vlak. Vsled zamude se to ni zgodilo. Delavcem ni bilo znano, da je nastala izprememba. Prilel je tovorni vlak na prvem tiru; delavci so bili na drugem. Ker se v dima ni videlo, so počakali s delom, da se izčisti. Naenkrat je bila pred njimi lokomotiva osebnega vlaka, že en hip, en strašen krik iz enajstih grl — in grozna nesreča je bila gotova. Bled kakor smrt je strojevodja ustavil vlak, ki je bil ves pobrizgan s človeško krvjo. Med kolesi so viseli kosci človeškega mesa, kože, v enem kolesu je bila vtaknjena cela roka, na progi so ležali razmrcvarjeni ostanki človeških trupel, tu glava, tam noga, tam nekaj, kar sploh ni bilo poznati. Trije ranjenci so še živeli. Ves tresoč se, pa vendar z mrzlično naglico skoči strojevodja na svoje mesto, da poleti po pomoč, če še ni prepozno... Na postaji so sestavili za sUo pomožen vlak, ki je šel naprej po ranjence, {»otern druzega, ki je pripeljal ostanke trupel... n včeraj, v sredo so jih pokopali ob ogromni udeležbi železničarjev, ki so jim položili vence na grob. A vsa ta groza bi bila nepotrebna, če ne bi železniška uprava varčevala tam, kjer se da prihraniti komaj par kronic, če bi bila namestila par ljudi za stražo, da bi bili mogli obvestiti delavce, ko je prihajal usodepolni vlak ., . Priložnostni nakup za gospodinje in neveste 600 tncatov zarobljenih rjnb brez šiva 150 cm širokih. 225 cm dolgih, zajamčeno platnenih, se odda radi nadprodukcije v jako dobri kakovosti po 250 komad, v Ia kakovosti po K 2 80 komad. Najmanj se oddaje 6 komadov. Dalje ponujam 4000 metrov platnenih ostankov za najfinejše telesno in posteljno perilo. Dolžina ostankov 10 do 12 metrov po 50 vin. Najmanj se oddaja 25 metrov. SJaiflnejae ftlato platneno dnmast-brlsaoe. 50/100 cm 55/110 cm 58/125 cm K 6 60 10— 13 — za tucat. čisto platnene brisače za posodo od K 4 — do 6.— za tucat. Vse ▼ solidni kakovosti razpošilja privatnikom po povzetju ter vzame neugajajoöe rade volje nazaj ter povrne denar tkalnica za platno H. WILLIG. Hronov ob Metavl, Češko. 273 2—2 ftfco Kasljal« ali talko sopete (astma), poskusite slavantlki lelliCnl sok iz orlove lekarne v Pakracu. Z izboraim učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi« ker ima prijeten okus. Ako bolehate na želodčnih boleznih ali na boleznih na crevih, potem zahtevajte v lekarnah znamenito znane patoalfee lelodCii£ kapljice in iznebtii se boste kmalu bolezni. Cena i 1 steklenica slov. zeliščnega soka K 120, 1 tucat pakraSkih želodčnih kapljic * 5-00 Kdor si teh ne more nabaviti v svojem stanovuliiču, naj isto naroči iz centrale Lssama «prt Blateni orlu* v Pakracu. Po peni m ne pošilja izpod 2 steklenic. 257 ia-6 Izjava In poziv. Odkar Imam v svoji trgovini vpeljane slaščice In pecivo Ie prve gorenjske ii-delovalnice Marija Klander v Kranju, katera Izdeluje vsakovrstne slaščice ln pecivo is pristno naravnih tvario, se nI je kupčija s tem Izdatno pomnožila, ter izrekam tej domrči tvrdki popolno priznanje. 265 8-8 Obenem pa poživljam vse narodne trgovine, da si naročajo slaščice in pecivo edino le iz I. gorenjsko izdelovalnice slaščic in finega počiva Marija Klander v Kranja. Svoji k svojimi Cene so nizke ln blago Je izborno. Na Jesenicah, dno 8. novembra 1909. Jos. Podpao. Darila. Mesto venca na krsto prijateljeve soproge g. Eliške Blou-dokove so darovali za »IMjsiko kuhinjo« sledeče gg.: ing. Kfivantr 5 K, dr. KuSar 10 K, Alojzij Pavlin 20 K, komisar Steska 5 K, dr. F.dvard Savnik 10 K, župan Ka-ol Savnik K) K, mag Franc Šavnik 5 K, dr. Valentin Štempihar 10 K. Skupaj 75 K. £ep pes tiger, dolga itoa, Kratya dlafca Ustreljeni divji zajci se dobijo vsak dan pri 261 9-4 stavbeniku v Kranju. se ceno proda. Vpraša naj se v Hotomažah, pošta Ta-paliče štev. 31. 279 AH ste še naročili ravnokar izišli brošurlci Samo ia odrasle! Kaj pravi brošura škofa Antoiia Bonaventnra? Kritična razprava. I. zvezek 30 vinarjev« II. zvezek fe f tiskarni popolnoma pciel In se lo io dobiva v knjigarnah: L. Schwentner ia Narodna knjigama i Ljubljana, knjigama Ga-bricek v Gorici. Splial Anonymiis. Naroča se v tiskarni v Kranju in po nekaterih knjigotržnicah. Gostilna „pri panju" na Bledu g^^g še takoj oddat 274 8_3 Jg%$£^j[ jg^^g Povpraša naj se pri gospej jg^J^J Ani Mayrjevi v Kranju, S%5^2 mm srna s*s*a s*sm s*s*a Line l909^^Kl£^b^±Jg^a^^à*z^ R.Wolf "CS FlliaLka D una], ,),m:,j m>Am Heumar 21 Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani loljonjobili na Vroči par z 10 do 800 konjskih sil Najbolj gospodarski, najtrpežnejši in najsigurnejši stroji na moč za ose industrijske In gospodarske obrate. 249 26-8 Skupne izdelava nad «50.000 PS Priložnostni nakup. Umetni mlin. o • Žaga. • • Kovačnloa. Mlin Je sezidan po najnovejšem sistemu, Jako dobro opravljen, brez konkurence ln ima dela v izobilju. Žaga Je opremljena s clrkularnlml in drnglml žagami. Kovačnloa ima vse orodje in stroje. 1 — Zraven spadajo tudi travniki, njive in vrtovi. Proda se jako vredno radi rodbinskih razmer. Vpraša naj so pri 251 20-6 JosIdd Kremser. »ose8tiilkji ■■•■*««■ »"»a, wvwlrM MVBWVI» LavamUntJ, Lavanttnska dolina, Koroško« — Dopise se proil v nemškem jeziku. Loterijska treckt dni 11. novembra t L Trat 26 89 12 60 21* Juž. Ameriko Odhod Iz LJubljane vsak torek. POlOrll 211 62-12 Samo 6 dni vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savole, La Lorraine in La Tourain« iz Havre v Newyork. = Najkrajša črta. asa Veljavne vozne listke ia brezplačna pojasnila daje konc potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dunajska o. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'. S I S i ■ 5 I 9 s a uuuuuDuuDu ■ ■ Električna gonilna sila. ■ ■ Warna oljnatih biti, lata in firtuža Brata Eberl6 črkoslik&rja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja £j ubij 80S Mikloâiôove 111100 6» nasproti hot. .Union' Ustanovljeno 1842. .52—12 Telefon 164. D00D0OODS Zlate sfttiajc: J«lii,?iriz, Va It«. Sj> Naboljše kosmetlčno ZObOčlstllno sredstvo Jzdtlovattlj 0. Seydt *£jubljana, Spital.-Stritar. ul. 7 Na debelo ia drobno! Anton Adamič velezaloga galanterijskega, norimberškega, modnega blaga in igrač KRANJ :: Glavni trg. Važao za Miklavža ia božične dren! raznih Igrač in božičnih daril od najcenejše do najfinejše vrste. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da imam letos velikansko zalogo igrač in daril za Miklavža in božič radi obilega direktnega nakupa mi je mogoče slavno občinstvo postreči po jako ugodnih cenah in brez konkurence, kakor še ni bilo dosedaj. S42 18-8 Posebni oddelek ln raastara Igrač v 1. nadstropja le viakean breg ob-vernosti nakupa pripravljeno v pri-lasen pogled in prepričanje o cenah. Veliki izbor daril it odrasle, božičnih ragslednic, okraskov sa^drevo, koledarjev " a in prtttk. ■'■ Glinaste peči 138 52-28 štedilnike, banje ia kopeli, kakor tudi kipe, vase in drage glinaste lsdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih Izdelkov v LJubljani. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 10 52-13 Iv. Jax-a v Iajubljani Dunajska cesta 17 priporoCa troje najbolj priznane tf=^^^7^"-~-^ šiv. stroje iii kolesa ^jMj^i^^M) Ceniki na zahtevanje lattonj. tHaBmmmt^^^ Jrteb/iranct soba ?a gospoda ali gospodično se odda tal^oj. Xje, se v upravniitvu „$orenJca". 264 8—8 Najboljši češki nakupni vir. Cono pontaifn« perja. 1 kg sivega puljenega 2 K, bolj šega 2 K 40 h ; polbeloga 2 K 80 h ; belega 4 K ; belega, puhaaega 6 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobe- lega puljenega S K 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega ti K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. zagotovljene postelje iz gostonilega, rdečega, modrega, belega ali rraenega aan-kinga, pernica, 180 cm dolga. 116 cm široka, v dvema zglav-nikoma, vsak 80 cm dolg, 68 cm iirok, napolnjen a novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnice 3 K, 8 K 50 h, 4 K. Hazpoiiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. S. Bsnlsch, Deschenltz žt. 758, Češki les (Bohmenvald). — Ceniki zastonj in franko. 224 15-13 Josip Pogačnik krojaški mojster v Radovljici priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega aukna. — Naročila se lsvrdnjejo po najnovejlem kroju točno ln ceno tar se sprejemajo popravila. Specijaiist v izdelovanju frakov ii saloBstil sokeij. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—88 209 52-14 Rudolf Rus urar v Kranju B*F~ poleg lekarne. Velika naloga vsakovrstnih ur, zlatnine in nrebrnino ter optičnih predmetov. Popravila točno in oono. Najnižjo oono. Priznano dobro blago. Ustanovljeno Uta 1885. Martinova cesta 20 9 JPailffl Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne aOS^eV^p železnice pri šentpeterskl cerkvi. 126—18 LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c. kr. avstr. dri. uradnikov Bogata zaloga pohištva vsake mto ¥ vseh cenah. Ogledala, slike ¥ ¥86li \ellkostllf. Popolna opra¥a za rile. špeoljaliteta: Gostilniški l/o//. Pohištvo li želen, otroške postelja /a ¥ozltkl po rsak! ajtt, Modrocl It Učna-toge omrežja, afrh danske trêve ali lime, prie vrste vedno v taJogi. Za spalno sobo od 180 gld. ntprej. Uhan t okraski. Oprave ta Jedilno sobo, sühne, pred-šobe, Osli gtfnlturo. Z* MM'; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna mita, obešalnik, mita, sitnim ogledalo. ŠpeoljsJueto v »*-milnih balah, ¥§» IM prostori, prh tllčno In r /. nadstropju, čudovito poceni ti hotelo, tile In ta letovtti* 62 gld. 00 POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! m m m Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manuffakiurna trgovina ■ ■ ■ m ■ i m m m m franc Souvan, sin - Cjubljana v stari Sonvanovi Mit na JKestnem trgu št. 22. ■ BJ ■ H«.«-*, | m m m Zobozdravnlškl avaIIa obotehnlškl :: dltJljG dr. CdVard Globacsik: ▼ Kranju 220 52—12 |e »lavnemu občinstvo na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. JOS. WEIBL J. Spreitzerjov naslednik LJUBLJANA, (Slom&kove ulloe iSst. stKbtio-oietio li kosjtrakcilsko kijočiviičarslvo. Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvora, obmejno omrežje, resna vrata, balkoni, verande, stolpno križe, Štedilnike i. t. d. Špecijaliteta: 76 62-18 valj i 6« i zastori (Rollbalken). f •a «£ 5 O ts ft-* z * 9S" "3 t c S? O W i?5 «A (A Zaloga vsakovrstnega == @ lesenega, železnega 0 ln poblazinjonega pohištva r Ljubljani, r Kolizeju, na Marije Terezije cesti li il St li 68 42- 42 Najmllejše milo za kolo :: kakor indl ia pege. :: Dolilva ■»«.» povaud. G. Tdnnies v Ljubljani jovarna za stroje, železo in k o vin olivama priporoča kot posebnost žago Ln vs« stroje za obdelovanje leaa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. I Amerikansbi ZObjC se izdelujejo vsako O ! od pol 9. do 1. ure pop. v Kl*dlljtl v hiši trgovca R. & E. ROOSS-a v I. nadstropju v zobotebnlčnem atelijeju Oton 5cyil. Rezervna naklada isnala; s Denarni promot v letu 1908: POSOJILNICA V RADOVLJICI reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po m brez odbitka 'rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V4°/u ali z lVt amortizacijo, na menice pa po 6V0:: Eskomp-tirajo 8e tudi trgovske menice. 192-18 I A S, Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. LTraduje se v centrali in v podružnici od 8—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. lzvzemšl nedelje ln praznike. Poštno h ran i in i čni račun centrale št. 45.867. . Podružnice na Jesenicah St. 75.299. a daj V k*nw