Štev. 117 TRST, četrtek 28. aprila ISIO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN M afc aatfaljab to prasalklh ak ak paaatfaljkft aft i. sjatr* rmnlhe i te*, m prodajajo po S nv6. (6 sto*.) v ncogifc tobakarnah ▼ Trato in okolici. Gorici, Kimaj«, 8t Patra, Postojni, Seiaoi, Nabrsžlni, St. Lnciji, Tolmina, Ajdov-»čini, Dornberga itd. Zastarele ite*. po 6 »v*. (10 atol). OALABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRC ▼ fikokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. »m, •smrtnice, zahvale. poslanice, oglasi denarnih uvodov po SO st. mat Za ogla.no t teksta lista do 5 vrat 20 K. vsaka nadaljna Trsta K 2. Mali oglasi po « stoC beseda, n^j-nuij pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izklin&no le opravi „Edinosti*. ===== Platino I« trtoiljivo «• Trst«. =• CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost14 xs Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA j* m2/ aa celo leto 24 K, pol leta 12 K, i mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, ae uprava ne ozira. loNlala* u n«4aij«a* liiu]* „BDIHOITI1' ataae: mm o«le U ta Kron H«, sa |«1 tata Krn SIO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-▼ana pisma aa aa aprajaanja la rakapial aa aa vraftaja Haročnino, oglase in reklamacije je podivjati na npravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giargia Galattl 18 (Nareda! daa) Izdajate« in odgovorni urednik ŠTEFAN tiODINA. Lastnik kon.Horcij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroStvom v Trsta, ulica ===== Oiorgio Galatti Stev. 18. ===== Poltno-hranllnKnl raba It 841652. TELCFOM St. 11-57. BftZOJRUNE UESTI. Finančni odsek državnega zbor«. DUNAJ 27. Finančni odsek je nadaljeval razpravo o davčnih predlogah. Finančni minister Bilinski se je izrekel proti provizo-rični davčni rešitvi in je izlasti priporočal hitro m popolno rešitev davka na žganje in osebnega prihodninskega davka. Želeti bi bilo, je rekel minister, da stopi prvi davek v krepost dne 1. septembra 1910, drugi pa !. januarija 1911. Proračunski odsek. DUNAJ 27. Proračunski odsek je nadaljeval razpravo poglavja „ministerski svet. Posl. Kramaf je izjavil, da morajo Slovani odločno pobijati vladni zistem, v katerem niso zastopani celi narodi. Posojilni zakonski načrt sankcijoniran. DUNAJ 27. Cesar je včeraj sankcioniral posojilni zakonski načrt, ki sta ga vs-prejeli obe zbornici. DUNAj 27. Finančni minister je na podlagi pooblastila, podeljenega mu zakonom od 26. aprila 1910 oddal danes nomin. 236 mil. kron štiriodstotne kronske rente poštni hranilnici. Nadvojvodinja Marija Josipa. PULA 27. Nadvojvodinja Marija Josipa je včeraj popoldne s parnikom „Pelagosa" dospela iz Benetk na Brione, kjer ostane dlje časa. Hrvatski ban pri cesarju. DUNAJ 27. Cesar vsprejme hrvatskega bana dra. Tomašiča v posebni avdijenci v torek ali sredo. Ban bo ob tej priliki poročal cesarju o volilni reformi v Hrvatski. Poslanik Tittoni. PARIZ 26. Italijanski poslanik Tittoni je danes popoludne izročil predsedniku Fal-iieresu svoje poverilno pismo. SO letnica vladanja črnogorskega kneza. BUKAREŠT 27. Misija, ki se poda na Cetinje, da v imenu kralja Karola čestita črnogorskemu knezu Nikoli povodom njegove 50-letnice vladanja odpotuje od tukaj v soboto. Špansko-maročanska pogodba. MADRID 27. Voditelj maročanskega odposlanstva je obvestil ministra za unanje stvari, da vsprejme v načelu špansko-maro-ćansko pogodbo, katere besedilo mu je bilo nedavno priobčeno. Poslanik namerava takoj odpotovati v Fez, da predloži sultanu pogodbo in da razprši eventuelne pomisleke, ki bi jih utegnil imeti Mulej Hafid. Grški dvor na Krfu. % KRF 28. Opoludne sta dospela semkaj prestoIoi.a^!ednik Konstantin in princ Jurij. Vsprejeli so ju načelniki oblastnij, a številna množica ljudstva je princa živahno pozdravljata. Srbska skupščina odgodjena. BELIGRAD 27. Skupščina je s kraljevim ukazom odgodjena čez velikonočne praznike do 16. maja. Požar. BUDIMPEŠTA 27. V občini Csaklyo z Zemplinski županiji je vsled neprevidno- PODLISTEK. jurkica Agičeva. Povest. rvatski spisal Ks. Šandor-Gjalskl. - Prevel Fr. 8riL sti nastal požar, ki se je naglo razširil in vpepelil 30 hiš ter 46 postranskih poslopij. Zgorelo je tudi mnogo živali. Skoda, ki jo cenijo na 150.000 K, je pokrita z zavarovalnino. _ Dunaj 27. Cesar je danes ob 10*30 predpoludne v daljši posebni avdijenci vs-prejel železniškega ministra Wrbo. Biarritz 27. Angleški kralj Edvard je odpotoval na Angleško. Valencia 27. Kralj Alfonz je s spremstvom odpotoval v Madrid. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Rim 27. Kralj Viktor Emanuel je podelil knezu monakovskemu kolier Annun-ziatinega reda._ Ustaja v Albaniji. 40.000 ustašev, med temi vsi moSki od 17 do 70 leta. Tudi en frančiškan, pater Angel se nahaja med ustaši. SKOPLjE 27. Glavna turška moč je koncentrirana v Lipljanih, na zgodovinsko znanem Kosovem polju. Šteje se, da znaša število vseh Albancev okoli 40.000. Vsi ti so dobro oboroženi. Glavna poveljnika sta Boljetinac in Šimun Gomer. Med ustaši niso samo mohamedanci, temveč tudi pravoslavni in katoliki. Ti slednji so pod poveljstvom Kol Nože. Govori se, da je tudi frančiškan pater Angel med ustaši; baje zapoveduje ta pater enemu oddelku ustašev. Albanci so izborno disciplinirani; nasproti temu kažejo turške Čete precejšnjo apatijo. Med ustaši se nahajajo vsi moški od 17 do 70 leta, ki so prisegli, da ne položijo orodja. V Djakovem blokira 5000 Albancev 3 turške batalijone pešcev in 4 topove. * • * SOLUN 26. Šefket paša je odšel z 25 Šibkimi batalijoni in 3 baterijami iz Veršo-vice proti Kacaniku. Torgut paša istotako prodira iz Lipljana s svojimi četami. Tudi iz Skoplja so čete odposlane proti Elessianu, da preženo Arnavte, katerih je 10.000 mož in ki zbirajo Še drugo moštvo z njihovih važnih postojank. SOLUN 26. Uporniki so danes pretrgali železniški promet med Skopljem in Mitrovico. Poročila pravijo, da so se med Kacanikom in Verisovico vršili boji med Arnavti in četami. Kodanca, Račka in Zvorca so bile bombardirane. Od 2 ure zjutraj se je vršil boj tudi pri Belopolju v pečki okolici. Na obeh straneh je bilo znatnih izgub. SOLUN 27. Klanec Kacanik je še v rokah upornikov, ki so dobili ojačenje. Arnavti puščajo pasirati le navadne poštne in pasažirske vozove. Poveljnik v Peču poroča, da se je del prebivalstva pridružil ustašem, ker je posadka prešibka. Boji okolu Peča trajajo dalje. SKOPLJE 27. Neka privatna brzojavka došla indirektnim potom pravi, da je v Peču na tisoče ustašev, ki hočejo napasti tamo-šnjo zalogo orožja, kjer se nahaja na tisoče Martinijevih pušk. Od operacijske vojske manjkajo poročila že tri dni. DUNAJ 27. „Vaterland" poroča iz Skoplja, da je došlo v valonski zaliv nekoliko turških vojnih ladij. — Turška operacijska vojska je koncentrirana v Liplijanih na Kosovem polju. Vseh albanskih ustašev je baje 20.000, ki so vsi dobro oboroženi. Katoliški Albanci so pod poveljnikom Kol Nože. Albanci so dobro disciplinirani, pri turških četah manjka pa pogum. Med ustaši se nahajajo možki od 17 do 70 let, ki so baje prisegli, da ne polože orožja. V Djakovici blokira 5000 Albancev tri batalijone pehote in 4 topove. _ Proti birokratizmu na naših železniških upravah. G. stavbeni svetnik Rybar v Pragi — oče našega državnega poslanca — ni le j priznana avtoriteta na železniškem polju, ampak pozna tudi natanko naše kraje in njih vremenske razmere. Ta strokovnjak je priobčil v praški „Union" daljši članek o upravi državnih železnic, oziraje se posebno tudi na železniško nesrečo pri Miljah. Pravi, da bi bile varnostne odredbe, ki jih je ukrenilo ravnateljstvo, dosegle svoj namen, ako bi bili dalje opazovali in na podlagi opazovanj razširili one odredbe na vsa ona mesta, kjer bi se pokazala potreba. Na ta način je južna železnica polagoma dogotovila obram. naprave proti burji na Krasu tako izdatno, da se ni nikoli dogodilo, da bi se bil kak vlak radi burje ali meteža ustavil na odprti progi. Tako naj bi se bilo postopalo tudi na progi Trst-Poreč. Sedaj se izgovarjajo, da se doslej ni še nobenkrat pokazalo, da bi bilo ono mesto, kjer se je zgodila nesreča, izpostavijeno posebnemu pritisku burje, in da je onega usodnega dne nenavaden, izreden vrtinec zajel ponesrečeni vlak. Na ta izgovor se čudi veščak v praškem listu: čemu pa so sedaj, po nesreči, razpisali v uradnem listu na-pravo obrambenih sten ravno na onem kosu proge, kjer se je dogodila nesreča ? ! Avktor je prepričan, da je nesrečo pripisovati zopet ie slabo umevani varčnosti. Dne 30. marca dogodila se je nesreča, a dne 7. aprila je bil že omenjeni razpis v uradnem listu. V kratkih 5 dneh naj bi se bile izvršile vse poizvedbe na licu mesta, izvršila naj bi se bila vsa pisarniška dela, naj bi bilo prišlo tudi dovoljenje z Dunaja in slednjič dostavil naj bi se bil dopis upravi uradnega lista?!! To je jednostavno nemožno v kratkih 5 dneh. Avktor je marveč uverjen, da je bila stvar že poprej dozorela za rešitev, da pa je kje spala spanje pravičnega. In spala bi bila gotovo dalje, da je ni alarmirala iz sna grozna katastrofa. Sedaj pa hite neznanski z rešitvijo. Po računu avktorja bi obrambene naprave (planke) na nevarnih mestih železnice Trst-Poreč stale okolo 25.000 kron. Če to svoto primerjamo s škodo, provzročeno po katastrofi, umejemo šele težo birokratizma, ki pritiska državne železnice. Na to se bavi avktor načinom veščaka z birokratiškim zistemom podržavljanja privatnih železnic. Vedno se gleda le, da se ustvarjajo nova (če tudi ^nepotrebna) mesta z obilimi dohodki. Kakor klasična izgleda navaja podržavljenji družbe državnih železnic in severno-zapadne železnice. Dokler — Ali, stric, jaz menim, da-Ii čuvate svojo narodno govorico? — Gospod, povprašujete, kako-li govorimo? — Eh, — znate, pri nas govori ljudstvo na dva tri načine. Govorć madjar-ski, švabski in raški. — Torej ste složni in izhajate? — Eh, to je pa druga stvar! Kje do-' kite složnih ljudi? Kolikor glav, toliko misli. i — No da, — ali mislite-li v nasprot- stvu z Madjari in Švabi? i — Kakor nanaša. Aha! gospod menda misli zavoljo zakona. Tudi naš učitelj nam je govoril tako, a mi pauri mislimo, da je menda gospod Bog sam že tako odredil, da ni dal le jedne zapovedi, ampak več. — Kaj je, stric Jovo ? Kaj vprašujejo ? — nagovoril je kočijaža neki kmetič, ki se je v tem približal, dočim je prej stal neko-Nko korakov oddaljen, kadil iz svoje kratke pipice, pa pljuval sedaj na levo, sedaj na desno. — Eh, — po vsem povprašujejo. A po čem vprašujejo, jaz ne znam prav za prav; kako bom jaz, kmet, umel, kaj gospoda mislijo — je odvrnil kočijaž, motaje se okolu. voza, ter pogledaval posamična kolesa. Čuj me Jožo! Prosim te, pojdi potem do moje žene, pa jej sporoči, da naj me nocoj nikar ne pričakuje, — pot je taka, da vsmili se Bog, — a do Drave zopet je daleč, — zakasnim se. Prenočim pri kumu Petru, cerkovniku šokačkemu v Martinovcih. Tako jej poroči, da bo brez skrbi. — Tako, tako, prav imaš, jej že sporočim. — Torej! — gospoda, ako vama drago, lahko odrinemo, — je prijavil kočijaž Smiljaniču. Dež je bil nekoliko odjenjal. Jurkica in Smiljanič sta zasela svoja prostora na ozkem sedalu. On se je kar stisnil k jednemu kraju, da bi tem udobneje sedela Jurkica. Čudno mu je bilo pri srcu. Sedaj se mu je duša radovala v bližini te krasne deklice, sedaj zopet plašila. Vse to je ugodno vplivalo nanj in zibal se je v nekakih sanjah; v svoji notranjosti se je čutil med blaženimi, a kri po žilah mu je močneje in hitreje plapolala po vsem mladem mu telesu. Radost mladega moža na tem, da se je sestal s krasnim ženskim bitjem — bilo tudi, da je ta medsebojna skupnost omejena na tako kratko dobo — prevzela ga je povsem. A takoj zatem se je splašil položaja. Ni znal za povod, a čutil se je nevoljnega. Ta nevolja mu je prešla šele, ko sta se pričela sta bili ti železnici pod privatno upravo, sta lepo izhajali z dvema direkcijama; čim pa sta prešli v upravo države, hitro so ustanovili še višo direkcijo. Pri tem pa je še posebno naglasiti, da je pretežni del uradnikov prejšnjih dveh direkcij prešel v državno službo. Tudi namerovana reorganizacija železniškega ministerstva pojdc menda le za tem, da se ustvari čim več mest za visoke uradnike z obilimi dohodki. Oddelkom s 5—6 uradniki načelujejo že ministe-rijalni svetniki in sekcijski svetovalci. In sedaj hočejo vrhu neštevila že obstoječih raznih oddelkov ustanoviti še 5 pomožnih uradov. Čemu to? Ali bi ne mogli tudi ob dosedanji uredbi delokrog spopolniti tako, da bi se dosezal zaželjeni cilj?! Veča pozornost naj bi se posvečala računarstvu, ki je toliko v centralni, kolikor v vnanji službi zelo pomanjkljiva. Pisarjenja na vse strani je toliko, da osebju ne preostaja časa za važna dela. Karakterističen je v tem pogledu izrek nekega bivšega visokega državnega uradnika in poznejega ravnatelja neke privatne Železnice: „Moji inženirji ne bi nikdar toliko sleparili, kolikor bi me stala kontrola Mesto da sklicujejo enketo radi reorganizacije železniškega ministerstva, kjer bo politika igrala glavno vlogo, bilo bi vspe-šneje v splošnem interesu, ako bi iz vrst starih državnih uradnikov, potem onih na sedaj podržavljenih privatnih železnicah ter strokovno veščih zasebnikov sklicali enketo 0 računarstvu in kontrolstvu. Sedanji zistem računarstva in kontrole zahteva nerazmerno veliko osobja. Poslovanje naj bi bilo jedno-stavneje, da bi se število osebja skrčilo. Zato pa naj bi se zahtevam personala po zboljšanju položaja popolnoma ustreglo. Če se to ne zgodi, začne javnost gotovo v malo letih hrepeneti po prejšnjih privatnih upravah. Te so znale navstale eventuvelne nedostatke odpravljati v kratkem času s primernimi spremembami, dočim se državna uprava drži okostenelega kame-ralizma, ob katerem navstajajo pod vplivi različnih politikov razmere, ki mora o sčasoma ustvariti neznosen položaj. Avktor zaključuje z željo, da bi usoda našo državo obvarovala pred tako škodo in da bi ustvarila vsestransko zadovoljive razmere. ___ Istrski akademiki in istrska deželna razstava. (Dopis iz Zagreba). Dne 1. maja otvorijo v Kopru razstavo, ki pa nima pravice do naslova: Istrska deželna razstava. Neopravičen je ta naslov iz razloga, ker se je istrski Slovani kakor taki ne morejo udeležiti. Italijani so se konstituirali v pripravljalni odbor brez sodelovanja Slovanov. Potem so pa milostivo dovolili tudi Slovanom par odborniških mest v raznih sekcijah, kar so pa ti poslednji lepo odklonili. Razun tega je „Politično društvo za Hrvate 1 Slovence u Istri" v različnih novinah izjavilo, da Slovani ne sodelujejo na tej razstavi, ter je prosilo istrske Slovane, naj se je ne udeleže na noben način! razgovarjati. Govorila sta o ravnokar slišanem razgovoru s kočijažem. Smiljanič, zelo naobražen in učen človek, je zadobil iz tega razgovora utis, da prihaja v deželo, ki še ni pod vplivom gibanja devetnajstega stoletja. V tej smeri je razvijal svoj govor. Jurkica ga je pazljivo poslušala, celo hvaležna mu je bila za umne njegove opazke, divila se je njegovemu pripovedovanju, a**pri srcu jej je bilo neznansko prijetno. On sam je občutil, da je danes posebno srečen v izbiranju besed in izrazov ter da mu govor teče izredno. Samemu sebi je to zelo ugajalo. Predobro je znal, kolikorat že da ni mogel s kako lepo idejo na dan. Opažal je često-krat, da je občeval z ljudmi, s katerimi ni mogel niti najjednostavneje razgovarjati se. A glej sedaj čuda, — tej skoraj tuji mladenki jo tako odkrit, misel poraja misel, beseda izztvlja drugo. Tako vedno nadalje-vaje, vsaka izgovoljena misel lepša od prve, — divil se je temu in v svojem notranjem zamaknjenju je imel Jurkico za svoj dobri genij. Ni pomislil, da ta srečna delavnost mišljenja prihaja od razdraženosti živčevja in duše, v katero je padel vsled nenavadne situacije svoje; celć hvaležen je bil devojki in mala čarovnica, ki ga je vedno pozorno poslušala ter je imela svoje svetle, krasne oči vprte naravnost vanj, osvojila si je njegovo zaupanje in vso njegovo simpatijo. „Kako umen je! A včeraj sem ga sodila, da je povsem navaden človek.. Pa kako je dober, — zavoljo mene sedi slabo," — rekla si je Jurkica. Zmislila se je zopet na Radmanoviča. Pa Bog znaj, zakaj, takoj jej je bilo žal, da se je domislila nenavzočega ter je čutila, kakor da s tem dela krivico Smiljaniču. Da popravi v mislih storjeno krivico proti Smiljaniču, povprašala ga je nekaj, s čemer je hotela pokazati, kako jo zanima njegovo pripovedovanje. In zopet je začelo močno deževati. Silno je padalo, a nizki oblaki so zastrli nebo. Nova ovira za potnike. Z dežniki so se komaj nekoliko branili plohe. Kmetič-ko-čijaž, dobričina, kakor sleherni naš hrvatski ali srbski kmet, je ponudil iz lastnega nagiba svojo plahto, da se gospoda zavijejo vanjo. On sam se je zadovoljil, da je sedel na golem snopu koruzne slame, dasi so mu bile hlače že premočene skozi in skozi. Smiljanič, ki je goreče ljubil kmetski stan, ne bi bil v drugih okolnostih nikakor dovolil, da ima izobražen človek kake prednosti ter ne bi bil vsprejel ponudbe. Ali sedaj, Jurkici na ljubo, je sprejel plahto ter ogrnil Jurkico ž njo, a pozabil pri tem ogrniti tudi svoje noge. Kakor je dež lil čimdalje gosteje, morala sta se na ozkem sedežu, spletenem iz vrbja, pritisniti čim bližje skupaj, da sta se pod edinim dežnikom kolikor možno branila plohe. Jeden drugemu je čutil toploto života. Težko mu je bilo in predobro je znal, da mladenki ni všeč, prepričan je bil, da jo je zelo sram. Zato ?e je umaknil v stran, ne maraje, da jeimel kolena že premočena. (Pride še.) Stran II. »EDINOST c it. 117. V Trstu, dne 23. aprila 1910 Pričakovati je bilo, da je s tem vsa!proti definitivni reformi in sicer ravno med stvar končala in da bodo Italijani sami pod firmo dežele kazali, kaj premorejo, kaj znajo, kako napredujejo, recte nazadujejo! Pričakovati je bilo, da bodo istrski Slovani brez razlike inteligence in stanov slušali nasvet in prošnjo političnega društva; ali zgodilo se je nasprotno. Velik del istrske duhovščine, ponižne ovčice pred palico različnih Flappov, ne znajo, ali pa ne smejo znati, kaj je to n a-rodna dolžnost in disciplina. Flappu in „blagopokojnemu" Naglu se toliko ne čudimo, ker nista Slovana, ali čudimo se postopanju škofa dr* Mahniča. Najmanj, kar je mogel storiti, bi bilo to, da je molčal, da je prepustil vse pametnemu razsojevanju svoje duhovščine! Ali niti tega ni storil. Presvetli gospod Mahnič je šel še dalje ; o n je celo „svetoval" duhovščini, naj bo vedno na razpolago odboru te razstave in je različnim potujočim agentom tega odbora dajal priporočilna pisma na duhovščino, kar v razmerah njegove škofije pomenja: Daj, ali anathema sit! Duhovščina seveda, svestna si svoje dolžnosti, je tem agentom odpirala vrata cerkvenih shramb: brez dovoljenja naroda, gospodarja cerkvenega imetja, ali pa brez njegovega znanja. Iz vsega tega sledi, da tudi naš narod nevedoma pripomore k temu, da se bodo Italijani bahali predsvetomz našimi starinami in umetninami!! Istrski akademiki obeh slovanskih narodnosti, ki bodo danes, jutri poklicani, da branijo pravice svojega rodu, da ga povzdignejo do višine drugih kulturnih narodov, smatrajo za svojo dolžnost, da obsojajo določa, tistimi strankami, ki so glasovale za znani Krek-Kramafev predlog. Razun Mladočehov so baje vse češke stranke proti temu, da bi se poslance izročilo na milost in nemilost vladi. Tudi med Slovenci se baje nasprotuje temu, da bi se pretvoril Krek-Kramafev predlog v definitiven čin. Ravno tako vladajo tudi med Hrvati različna mnenja. Ako te vesti odgovarjajo resnici, dokazujejo le, da so omenjene stranke tekom časa, odkar obstoja provizorična reforma poslovnika, spoznale, kako dvorezen nož je ta reforma, ki se zna obrniti tudi proti njim samim. Zato je umevno, da predlog za definitivno spremembo poslovnika naleti pri marsikateri skupini „Slov. Enote" na odpor. Marsikomu se bo to zdelo nedosledno, saj je ravno iz vrst „Slov. Enote" izšel predlog za provizorno reformo! Ali če pomislimo, da je tedaj Šlo v prvi vrsti za taktično potezo, nam vsa stvar postaja um ljiva, ako ni med slovanskimi strankami več tistega navdušenja za tako reformo poslovnika. * * * Kakor znano, je bil od „Zveze Jugoslovanov" izvoljen odsek, sestoječ iz predsednika Ploja, poslancev d.ra Ivčeviča, d.ra Laginje, d.ra Rybafa in d.ra Bjeladinovića z nalogo, naj izdela načrt, po katerem naj bi se ustanovila ožja organizacija jugoslovanskih poslancev. Sedaj poročajo z Dunaja, da je odsek to delo že izvršil in oddal svoj elaborat predsedniku „Slov. kluba", dr. Šušteršiču. „Slovenski klub" ima sedaj zavzeti stališče napram temu načrtu. V varstvo kmečkih posestev je izdalo justično ministerstvo naredbo, ki določa, da kmečka posestva, ki so prišla tako postopanje. Zagrebška akademska istr- j na neprostovoljno dražbo, ni potrebno (kaska omladina je v nedeljo, 24. t. m. na fcor doslej) dražiti in prodajati v celoti, svoji skupščini v pogledu tega vse drugo odslej bo dovoljeno dajati na dražbo tudi nego patrijotičnega ---1-------1--------" - sprejela rezolucijo, postopanje škofa Mahniča in vseh onih, ki so bodisi direktno, bodisi indirektno sode- Rižanski. postopanja soglasno posamične parcele, ali pa primerne kom-v kateri ostro obsoja piekse. To pa po drugi strani ni dopustno v slučajih, kjer se s takim nabrobnkn draženjem razkosajo lepa posestva, ki se lahko racijonelno in dobičkanosno obdelujejo. Sodišča imajo dolžnost, da se v slučajih, ko sama ne morejo konštatirati, ali Pariz 27. Bjornson je umrl ob 9. uri tvori kako gospodarstvo enoto ali ne, infor-15 minut zvečer. Ob njegovi smrtni postelji; mira|0 pri jzvedencih, ali gospodarskih so bili zbrani členi njegove rodbine. Ob 7.! korporacijah. uri zvečer je Bjč>rnson zgubil zavest. Vsaj Na ta način se na eni strani zabrani prizadevanja v naglici pozvanega zdravnika razkosavanje posestev, ki tvorijo gospodar-so bila brez vspeha. Nekoliko sekund, sfc0 enoto, a se lahko ob enem pomaga lovali na omenjeni razstavi. t Bjornson. kmetom, katerih posestvo prihaja na dražbo. S tem, da se dražijo posamične parcele, se včasih ubrani popolnega polom \ posestnika, ki je prišel na dražbo rad« majhnih dolgov, ki se lahko pokrijejo s skupičkom nekaterih parcel, ali pa se do: že s parceliranjem večje skupne s vi,. e. _ Zanimivosti iz francozkih volitev. Kakor pri nas, tako se seveda Še bolj na Francozkem pojavljajo o priliki vsakih volitev tudi različni kandiJatje, ki skrbe za smeh in zabavo. Te vrste ljudij seveda ne manjka niti o volitvah, ki se vrše ravnokar preden je pesnik izdahnil, se je dvignil v postelji, položil roko na srce in rekel svoji hčeri slabotnim glasom: „Pri kraju je 1" BjOrnson je umrl mirno in brez bolečin. Politično društvo „Edinost" je odposlalo na vdovo pok. Bjornsona sledečo brzojavko : „Madame Bjornson, Pariš. A la bičre du grand apčtre de 1' humanite et du de-fenseur des peuples opprimes pleure Ia societe politique slovene „Edinost" de Trieste. (Ob mrtvaškem odru velikega apostola človekoljubja in branitelja zatiranih narodov plaka slovensko politično društvo „Edinost" v Trstu)". K r i s t i j a n i j a 27. Kralj je poslal Bjornsonovi vdovi sožalno brzojavko sledeče vsebine : Vsprejmite moje in kraljič no prisrčno sožalje na nenadomestljivi izgubi za Vas, Norveško in nas vse. K r i s t i j a n i j a 27. Vlada je poslala gospej Bjornson brzojavko, v kateri izraža v imenu Norveške sožalje nad smrtjo pesnika. Večerja pri ministerskem predsedniku, na kateri je bil tudi kralj, je bila takoj prekinjena, ko je dospela vest o smrti Bjornsona. K r i s t i j a n i j a 27. Na današnji pred-poludanski seji stortinga je imel predsednik spominski govor za Bjornsona. Storting je sklenil, da se na državne stroške prepelje" darJ se je mož ponižal, in pokoplje truplo pesnika. Nafo je bila seja . _ zaključena v znak žalosti. Žalui seji so prisostvovali tudi členi vlade. Predsedstvo stortinga je v imenu stortinga izrazilo vdovi sožalje. Bj5rnstjerne BjSrnson je bil rojen dne 8. decembra 1832 v Kviknu na Francozkem. Med temi kandidati je celo neki časten kralj, ki se imenuje Fondon Hego I, ki je po poklicu zapravo le navaden izdelevalec žimnic, ki pa trdi, da ga je njegov veliki bratranec, belgijski kralj Leopold II., spoznal za velikega inženirja posebno že, ker je napravil načrte za neko železnico po — zraku. Dekreta, ki mu ga je pokojni kralj Belgijcev izročil, in pa načrtov za svojo zračno železnico mož seveda ne kaže. Zato pa zatrjuje, da ima pravico Še do vsakovrstnih drugih naslovov, o katerih pa se noče izreči podrobneje; le toliko je mož dal razumeti, da ima pravico do vladanja nad zamorci v državi Kongo. In ven- da je na podlagi vseh teh časti še kandidiral v zbornico. Njegov program je : Odstranitev dijet za poslance. Zato pa naj bi imel vsaki poslanec pravico, da — spiinje zastonj pri svojih v o I i 1 c i h I To bi šlo menda po hišah, kakor pri nas na Slovenskem vaški v Oesterdalenu na Norveškem. — Učil se! čredniki. Poslanci bi se imeli vrstiti tako, da je na vseučilišču v Kristijaniji in od tedaj bi bil vsak 14 dni minister. Nevarnost pose je bavil s časnikarstvom, kritiko ter je i vodnji bi se preprečalo s tem, da bi pisal novele in drame. Potem je bil gledališki ravnatelj in sotrudnik lista „Aftenblad" v puščali v vodo petroleja in ga prižigali. S tem bi nastopilo splošno izhlapenje vode in Kristijaniji. Pozneje se je preselil v Ham- povodenj bi bila izključena. £oleg tega je ta burg in Kodanj, kjer je spisal več povesti kandidat obljuboval tudi še druge lepe reči. in dram. Od leta 1860. do 1862. je bival v j A Francozi so čudni ljudje in tudi nehvaležni Rimu, kjer je spisal „Sigurda", od tam se in zato niso izvolili kandidata, ki jim je obje preselil v Nemčijo in kasneje na Fran- Ijuboval tako lepe reči. cosko, kjer je^spisal tudi mnogo del. — Iz Tudi ženske so nastopile kakor kandi-Francije se je zopet povrnil na Norveško, datinje. Ko je imela kandidatinja Margereta kjer je vnovič postal gledališki ravnatelj. j Durand zopet enkrat volilen shod, so prišli Za časa francosko-pruske vojne so bile zborovalci karnaenkrat na poglavje o — njegove simpatije na strani Francozov in do nogavicah! Nek delavec je bil namreč tako konca svojega življenja se je v svojih ostrih nesramen, da je vprašal: „Ali bodo ženske polemikah in političnih pismih vedno po- tudi zanaprej krpale nogavice ? „Kar je mož stavljal na stran zatiranih in poraženih. — | iskal, je tudi dobil: g.a Durand mu je odgo- Poleg Ibsena je bil BjOrnson eden največih pesnikov iz dramatikar sedanje dobe. vorila dobro pripravljena: „Nogavice bo krpal oni, ki jih bo trgal!« V dvorani je nastalo na te besede živahno gibanje. Na eni strani viharno odobravanje, na drugi Iz parlamenta. Definitivna reforma poslovnika. — združitev jugo- hrup, prigovarjanje in žvižganje. Neka rabi-siovanskih poslancev. I jatna feministinja je pokazala na delavca, ki V bodočem zasedanju pride torej na je stavil omenjeno vprašanje in zaklicala: vrsto definitivna reforma zborničnega poslov- Nikar ne odgovarjate temu človeku, ki niti nika, a že sedaj se pojavljajo nasprotovanja nima nagovic na nogah! Da bi dokazal neresničnost tega obrekovanja, je stopil ogorčeni volilec na klop in hotel — v strah vsem — sezuti svoje gromne Škornje, kakoršne nosijo čistilci pariških podcestnih kanalov. Le s težavo so mu zabranili, da zborovalcem ni pokazal svojih nogavic. Znani pisatelj Leray-Beaulier je kandidiral kakor že preje večkrat, tudi takrat v departementu Heraultu. Proti nekemu prijatelju se je izrazil, da bo imel zborovanje na pokopališču, kjer bo razvijal svoj program, češ: to mi bo gotovo koristilo. Na vprašanje prijatelja, kako to, je odgovoril Leroy-Beaulier: „Čisto priprosto! Odkar kandidiram v tem okraju, so dosedaj kljubu vsem mojim govorom in prizadevanjem še vedno glasovali proti meni mrliči v tem okrožju". Temu se je baje smejal celo prefekt. (Kakor znano, tudi pri nas ni nič posebnega, da volijo mrliči. Kakor na Francozkem, imajo tudi pri nas mrliči to čudno navado, da volijo vedno — proti opoziciji!) Dnevne novice. Pri parlamentarnih volitvah na Francoskem je nastopilo nič manj nego 2678 kandidatov, za stotino več nego leta 1906. Rekord je doseglo mesto Avignon,. kjer se je oglasilo kar 48 kandidatov najrazličnejših struj. Tu pač velja izrek: Mnogo poklicanih (in nepoklicanih), ali malo izvoljenih ! Srbski princ Jurij je obolel. Trpi na črevesnem katarju in izgleda zelo slab. Iz Gornjega Milanovca poročajo, da je princ Jurij prosil za dopust radi bolezni. Pri vizi-taciji je zdravnik konstatiral, da trpi princ tudi na malokrvnosti in nervoznosti. Ruskim konzulom na novo ustanovljenem konzulatu v Pragi bo imenovan dosedanji konzul v Kraljevcu (KOnigsberg) Jukovski. Nemški proračun za prošlo leto izkazuje glasom „Vossische Zeitung" suficita 70 milijonov mark. Pri nas pa 220 mil. posojila ! Italijanska kraljeva dvojica se misli o priliki jubileja črnogorskega kneza Nikole podati na Cetinje in se udeležiti slavnosti, ki se bodo vršile ob tej priliki. Ruski car je daroval za žrtve povod-nji v Srbiji 26.000 frankov. V Petrogradu in v Moskvi se snujejo odbori, ki bodo nabirali prispevke za nesrečne Sumadince. Lovska razstava na Dunaju bo otvorjena prihodnjo soboto. Otvoril jo bo osebno cesar Fran Josip. Novi dunajski župan potrjen. Z Dunaja poročajo, da je cesar potrdil izvolitev dr. Neumayer-ja dunajskim županom. Slovesno zaprisežen bo do dne 4. maja. Domače vesti. Nemško-čifutske nesramnosti. Prejeli smo: Minolega tedna sem se vozila po državni železnici v Vipavo, oziroma Ajdovščino, obiskat svojo na smrt bolno sestro. Po odredbi kondukterja sem šla v kupe, kjer sem na svojo žalost zašla v kaj neprijetno družbo osmero švabskih Čifutov in ene dame. Hoteča jih prezirati sem vzela iz torbice „Edinost41, ki sem jo mirno čitala, ne da bi se nimalo menila za tujo družbo i in nje razgovore v popolnoma ptujem mi jeziku. Sedela sem pri oknu, da-si sem vedela, da mi obračajo svojo pozornost. Kar naenkrat se je usula iz ust enega čifutov na-me ploha psovk, a drugi je skočil k oknu kakor besen ter je zaprl, ne da bi rekel besedo opravičenja, kakor je to običajno med omikanimi ljudmi, pač me je dalje psoval ter del roki navskriž, češ: tako imate vi Slovenci v Avstriji vezane roke. Ta nemško-čifutska nesramnost me je skrajno ogorčila, da sem se stresla na vsem životu. Dvignila sem ponosno „Edinost", jo pomolila čifutu pod nos in rekla: Če puščam jaz tebe na miru, ako čitaš svoj švabski list, puščaj tudi ti mene ! Ali s tem ni še bilo konec nemŠko-čifutske nesramnosti. Ko je prišel sprevod- i nik v kupe, so.ga obkolili in zahtevali, naj! me — ko dospemo v Prvačino — da aretirati. Sprevodnik pa je — pameten človek — takoj pogodil situvacijo ter me uljudno povabit, naj grem žnjim v drugi kupe, da bom vsaj pri miru. Ob enem je o j stvari obvostil revizorja, na kar sta oba I prijazno pristopila k meni ter me tolažila, i ko sta videla da se vsa tresem od strahu in jočem. In Še v Prvačini, ko sem prestopala na vlak vipavske železnice, so čifuti iz kupeja ven kričali za menoj svoje psovke. Nikdar nisem mislila, da bi me moglo na domači zemlji kaj tacega doleteti od strani nesramnih in arogantnih tujincev. Tem hvaležneja sem bila sprevodniku in revi-zorju, ki sta tako blagim in človekoljubnim načinom postopala z mano. Smrtna kosa. Včeraj, dne 27. t. m. je umrla po dolgi mučni bolezni soproga g. Fr. Kotnika, oficijala c. kr. drž. železnice. Naj ji bode zemlja lahka. Ne pačite slovenskega jezika! Nekje smo videli to le reklamno tablico: »Specialna hiša za gumaste stvari Qumaste cervi Telesne obveza HigieneČna stvari kilni pasovi Ses alne priprave za otroke Dažni plašči". A tvrdka, ki je dala prirediti te tablice, ni slovenska, a Slovani jih razobe-šajo, kar ni prav. S stičnimi napisi si tvrdka ne dela reklame in je tudi za one, [ki tako „robo" razobešajo po lastnih lokalih, slabo spričevalo o poznavanju slovenskega jezika ! Nekdo priporoča domače vipavsko v/7zn# / Kje, za boga, ste se učili pisati vino z dvema „n" ? ! Gostilna Franz v ulici Gios&e Car-ducci. Potem, ko je lastnik te gostilne ia veliki Italijan iz vipavske doline obogatel z denarji, ki so mu jih nanosili okoličani i> Brežani, ima sedaj drzno čelo, da se upa zasramovati naš jezik in žaliti svoje lastno rojstvo. Te dni je prišel v omenjeno gostilno neki okoličan z „Edinostjo" v rokah. Radi tega je ljubeznjivi Italijan iz vipavske doline nahrulil našega moža, češ: kako se upa priti s tem listom v njegov lokal?!! Priporočamo torej tega ljubeznjivega gostilničarja in njegov lokal, prav posebno našim okoličanom in Brežanom! Za Slovence ob jezikovni meji na Goriškem. Ker vlada med tamošnjimi Slovenci prav velika beda na dobrem slovenskem čtivu, poseza marsikateri po italjanskih časopisih in knjigah in se tako sam nehote in nevede zastruplja ter odtujuje. Z druge strani je pa tam mnogo naših ubožnih ljudij, ki sploh ne čitajo ničesar, ker ne dobivajo nikakega čtiva v roke in zaostajaj« vsled tega ter nimajo pojma o našem sedanjem slovenskem gibanju m napredovanju. Ti ljudje vidijo vsled tega le v Italijanik svoje ideale in se nam počasi, toda gotovo odtujujejo. Da bi temu vsaj nekoliko odpomogli, smo sklenili pošiljati jim že prečitane časopise in prosimo tem potom vse naše zavedno občinstvo, naj bi hotelo izročati svoje prečitane časopise vratarici v „Nar. domu", ki jih vsprejema iz prijaznosti v ta namea. Upamo, da bo imel ta poziv res primeren vspeh v prid naših bratov ob italijanski meji! Še ena. Na poštnem uradu ob Borznem trgu izdajajo, kakor se nam poroča na slovenske naslove — laška potrdila. V sličnih slučajih prosimo stranke, da, v svojih sporočilih ali prilože dotična potrdila ali pa vsaj navedejo številke. Poštno ravnateljstvo pa naj že enkrat izda trojezične tiskovine, da se poštno urad-ništvo ne bo tako pogosto „motilo", ko treba pisati potrdila na slovenske tiskanice ! Izredni občni zbor zadruge jestvia-čarjev se je vršil predvčerajšnjim popol., kakor smo že naznanili. Na dnevnem redu je bil predlog, da se določijo in predlože namestništvu delavne ure med tednom v zakonito določitev na podlagi zakona, izdanega v mesecu januvarju t. I. Ta zakoa stopi v veljavo dne 4. maja ter ima vsako mesto sporazumno z obstoječimt zadrugami, trgovsko zbornico in pomočniškim zborom določiti za svoje okrožje, kedaj naj se trgovine odpiraje in zapirajo. Na vsaki način pa morajo trgovski pomočniki imeti 11 ur nepretrganega počitka. V dolgi debati so zborovalci uvaževaM vse vrste trgovin in da-si je bilo zelo težavno spraviti vse obzire v sklad, smo se vendar odločili za sledeči urnik: odpiranje zjutraj ostane na svobodo — ob 6, 6.30, ali 7 uri — kakor ima že trgovec urejeno svoje delo. Zapirati pa bo prodajalnice hkratu ob 8.30 uri zvečer — ob sobotah uro pozneje. Za obed dovoljuje zakon onim, ki obedujejo v trgovini, 1 uro počitka. Onim pa, ki obedujejo zunaj 1.30 ure. (Pomočniki so pa zahtevali 2 uri za obed, dočim naj bi se trgovine odpirale ob 7. uri zjutraj, a zapirale ob 7.30 zvečer). Trgovci upajo, da bo namestništv« uvaževalo njihove zahteve ter da odobri po občnem zboru predlagani urnik. Nadejajo se, da bo namestništvo izlasti uvaževalo konku-renen od strani konsumnih zadrug. Ob tej priliki moramo tudi odkrito povedati, da bi moral konsorcij, če že obstoji, tudi skrbeti za zaščito svojih členov. O taki zaščiti se namreč danes ne more govoriti. Tudi če se je kaj predlagalo namestništvu, pa se zadruga ni zavzela za stvar, kakor bi se morala. Drugo veliko zlo je v tem, da namestništvo ne reši naše pritožbe, oziroma prošnje, da bi se zadruga uredila dvojezična, ali pa, da bi se razdelila v dve zadrugi: mestno in okoličansko, ali s pravico, da členi pristopijo k eni ali drugi stranki p• svoji volji. Namestništvo bi si s tako uredbo gotovo prihranilo veliko sitnosti, ki jih ima sedaj vsled borbe med dvema strankama, ob enem pa bi končno ustreglo željam vseh trgovcev. Izlet na Veliko Gradišče! Trž. Podružnica slov. plan. društva priredi v ae-deljo I. majnika povodom razsvetljave Di-vaške vilenice društven izlet na Veliko Gradišče, na katerega so vsi člani društva m na sploh prijatelji narave vabljeni. Odhod z vlakom državne železnice iz Trsta ob 7.34 zjutraj do postaje „Draga" od tu peš po zaznamovani poti na Veliko Gradišče (počitek) — Lokev (Skupno kosilo.) Popoludne do Divače — obisk jame. Po-vratek poljuben 1 V soboto 30. t. m. zvečer bo zadnja predstava našega gledališča v tej sezoni. Dal se bo še enkrat Martin Krpan, ki je v nedeljo napolnil gledališče do zadnjega ko- V Trstu, dne 28. aprila 1910 EDINOST« št. 117 Stran 111 tiča in pri katerem se je občinstvo tako izborno zabavalo. Gotovo je, da kdor je videl Martin Krpana enkrat, si ga želi ogledati tudi drugič; kdor pa ga še ni videl, naj se le potrudi v soboto v naše gledališče, kajti bog ve kdaj se ta korenjak zopet prikaže na našem odru. — Slavnost prvega majnika. Od strokovnega tajnika N. D. O. smo prijeli: Slavnost prvega majnika N. D. O. na Opčinah obeta biti velikanska. Dosedaj so se prijavila sledeča društva: Pevsko društvo „Zorislava- iz Sežane, pevsko društvo „Zvon44 iz Opčin, krajevna skupina N. D. O. iz Prošeka z godbo na čelu, krajevna skupina iz Rojana Skednja in Sv. Jakoba. — Opozarja se p. n. slovensko občinstvo iz mesta in okolice, da so vstopnice po 50 stot. in vozni listki za tramvaj tje in nazaj po 1 krono na razpolago v uradu N. D. O., „Del. podp. Društvu" in Tržaškem podp. in bralnem društvu ter pri vratarici „Narodnega doma". Vozni listki za Tramvaj so veljavni za ves dan, za nazaj tudi drugi dan. Zahvala. Podpisanec se tem potom kar najtopleje zahvaljuje g. Neimenovanemu za blagonaklonjeni dar, ki ga je določil siromašnemu dijaku Pertotu glasom vesti v „Edinosti** z dne 24. aprtla t. 1. Ob tej priliki omenjam ponovno, da je Pertotek zelo marljiv, nadarjen in vztrajen v učenju. Njegovi součenci sami priznavajo, da je on najpridnejši v razredu. — Zaradi tega ga toplo priporočam slovenski javnosti v blagohotno podporo, kar dečko gotovo povrne v obilni meri svojemu požrtvovalnemu narodu, ko dovrši študije. G. Neimenovanemu ponovna srčna zahvala ! Najtoplejo zahvalo izrekam pa tudi onim gg. dobrotnikom in dobrotnicam, ki so že pokazali svoje dobro in radodarno srce in je gotovo še ob priliki pokažejo. Nadaljne darove naj se blagovoli pošiljati na moj naslov Ferdo Starec, učitelj v Barkovljah. C. in kr. vojna mornarica. Vojna la-dija „Panter44 je 25. t. m. dospela v Hin-kiang, kjer ostane malo časa; vojna ladija „Szigetvar44 je pa priplula v Latakijo, od koder se poda v Famagusto. Na ladijah vse zdravo. Srbske razglednice. XpncToc BocKpece dobiju se u Slavenskoj knjižari Josipa Gorenjca ul. Valdirivo 40 krog kavarne „New-York*\ _ Tržaška mala kronika. Odmevi predvčerajšnje plinove eksplozije. Zdravsteno stanje obeh težko ranjenih monterjev Weitza in Hesenderja, ki ležita v bolnišnici, se je zelo zboljšalo. Pri poslednjem se ni — kakor se je bilo bati — pojavilo pretresenje možganov in bo morda še danes izpuščen iz bolnišnice. Nemški konzul je prišel obiskat bolnika, ki sta nemška podanika. Poskus samomora. Včeraj zjutraj je štirinajstletna Roza Servol, stanujoča v ulici Montecchi štev. 9, hotela storiti konec svojemu mlademu življenju s tem, da je izpila jesihove kisline. Zdravniška postaja jo je spravila v bolnišnico. — Ni hotela povedati, zakaj se je odločila k temu obupnemu činu. Drugi poskus samomora. Včeraj po-poludne si je 21 letna uradnica Marija Kresta, v samomorilno svrho prerezala žile na levi roki. Pozvani zdravnik z rešilne postaje jej je obvezal roko ter jo potem pustil v negovanje svojcem. Vzrok obupnemu činu je neznan. Nadebuden začetek. Alojzija Asquini, voditeljica podružnice mlekarne Trifolium v ul. Rivo št. 22, je včeraj ob eni popoludne zaprla prodajalnico in se podala v svoje bližnje stanovanje. Ko se je povrnila v sta-cuno, je našla isto odprto. Za prodajalno mizo je stal 16-letni fantek Albert Chioppi; zraven njega pa je bil njegov brat Vergilij, star 14 in pol let. Ulomila sta predalček in vkradla iz istega novčarko s 7 K in škat-Ijico, v kateri je bilo za 8 K drobiža. — Asquinijeva je še prevočasno ujela Alberta Chioppi, ki se je bil polastil novčarke, do-čim je drugi poglavec ušel s plenom. Na cesti sta se nahajala dva druga pobalina, ki sta bila na straži. Albert Chioppi je bil aretiran. Loterijske številke, izžrebane dne 27. aprila: Praga 1 79 66 16 44 Lvov 51 74 28 66 17 Koledar in vreme. — Danes: Pavel od križa sp. — Jutri: Peter muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 13,g Cels. — Vreme včeraj: oblačno, dež, veter. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Počasno razjasnenje. Nase gledališče. Sezona našega gledališča zaključuje vrsto prelepih letošnjih predstav s počašče-njem igralskega ensamblea: v soboto 30. aprila imamo reprizo tako dobro uspele dramatske narodne pripovedke o MARTINU KRPANU in častni večer našega igralskega osobja. Tiste, ki so nam ustvarjali toliko plemenitega umetniškega užitka v dolgi dobi sedmih mesecev, našemu igralskemu osobju, ki nam je pripravljalo toliko prijetne zabave, se moramo Še enkrat zahvaliti vsaj s tem, da napolnimo tudi to pot gledališko dvorano do zadnjega kotička. Oni, ki je kdaj pogledal za kulise, ve, koliko truda in marljivosti je treba, predno je igra zrela za vprizoritev. In ker so igralci tolmači in nositelji gledališke umetnosti, jih moramo ceniti in jim dati priznanje, ki jim gre za njihovo lepo in plemenito delo. Nobenemu ni neznano, da se ima naše gledališče boriti s premnogimi težkočami. Jasno je tedaj in naravno, pa pravično, če se gledališko vodstvo spominja ob zaključku upravnega leta posebno tistih igralcev, ki so mu najbolj nesebično in z veliko, občudovanja vredno požrtvovalnostjo pomagali tako radi in ob vsaki priliki. Gospi Ponikvarjeva in Grmekova pa g. Jaka Štoka so dokazali letos s pridnim in nesebičnim sodelovanjem, kako veliko ljubezen gojijo do dramatične umetnosti. In ne samo ti trije — tudi mnogi drugi so si pridobili izrednega zasluženja za naše gledališče. In vsi so bili pod spretnim vodstvom režiserke gospe Danilove, ki se ni nikoli strašila dela, ne truda, da je le bila predstava čim lepša in boljša. Enkrat torej jih vse še počastimo na njihovem častnem večeru v soboto 30. aprila — še v soboto napolnimo dvorano, da se dostojno poslovimo od letošnje sezone! Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Danes opera Josca" kakor častni večer kapelnika g.a Bellucci, pod katerega vodstvom bo orkester zasviral ouverturo k operi „Tannhauser", in tenorja Dardani, ki zapoje v medaktih dve operni ariji, in sicer iz oper „Manon" in „Gioconda". Sezona se zaključi v nedeljo zvečer s slavnostno predstavo povodom otvoritve koperske razstave. FENICE. Danes kakor častni večer gospe Marinsky Straussove opereta „Netopir". — Jutri bo častni večer gospe T h e r en. Društvene vesti. Pevsko društvo „Zarjau v Rojanu naznanja vsem gg. pevkam in pevcem, da bo v četrtek 28. t. m. zopet redna pevska vaja. Po vaji je seja, na kar se opozarja posebno gg. odbornike. Pevsko društvo „Slovanska straža« v Gropadi priredi svojo prvo vrtno veselico dne 19. junija. Toliko v znanje bratskim pevskim društvom in si. občinstvu. Pevsko društvo „Zastava" v Lonjerju vabi uljudno si. občinstvo na vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 15. majnika na vrtu g. Župana v Lonjerju. — Začetek ob 4. uri popol. Po veselici se bo vršil ples v Kon-sumnem društvu. — Svirala bo domača godba. — Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. Gospodarsko društvo v Trebčah. — Dne 22. maja t. 1. bo praznovalo „Gospodarsko društvo v Trebčah" desetletnico svojega obstanka. Ker je ta dan velicega pomena v razvoju društva, praznovalo bo ta dan kolikor možno svečano. V ta namen priredi društvo s sodelovanjem domačega pevskega društva „Primorec" veliko veselico na vrtu Gosp. društva v Trebčah s petjem, godbo, igro, plesom itd. Da vspe ta slavnost čim sijajneje prosimo bratska društva mesta in okolice, da bi blagovolila sodelovati na tej prireditvi ter čim preje naznanila svojo eventuelno vde-ležbo. Nadalje uljudno prosimo bratska društva, posebno ona okolice da blagovole opustiti ta dan svoje eventuvelno namerovane prireditve. Na svidenje dne 22. maja v Trebčah ! Izlet v Šmarje na Vipavsko priredi Št.-Jakobska Čitalnica, kakor že objavljeno, v nedeljo 1. maja. Tam se bo vršila velika slavnost pevskega in bralnega društva rŠkolj", na kateri bo Čitalnica sodelovala z zborom in eno igro. Čitalnici se lahko pridruži vsakdo, ki se želi udeležiti tega izleta v vipavsko dolino. Odhod bo s prvim vlakom ob 5*55 do Štanjela, kjer bodo pripravljeni vozovi. Čitalnica vstopi na vlak v Rocolu. Opozarjamo vse gg. pevce in pevke na vajo, ki se bo vršila danes točno ob 8. uri zvečer. _ Nar. del. organizacija. Krajevna skupina N. D. O. za Pro-sek-Kontovelj sklicuje za danes, dne 28. ob 8. uri zvečer posvetovanje na Prošeku in dne 30. tek. m. na K o n t o v e I j u. Uljudno so valjeni vsi tovariši, da se vde-leže tega posvetovanja, ker je velike važnosti za napredek krajevne skupine. * * * Narodna delavska Organizacija sklicuje za danes, 28. vse zaupnike in druge zanimajoče se tovariše na važen sestanek v prostore N. D. O. ob 8. uri zvečer. Pogovor radi slavnosti prvega majnika. Radi važnega sestanka se odloži nocojšnji debatni večer. DAROVL — V protest proti ,Cirilmetodariji' nabralo se je na Konkonelu 5 K za podružnico CM na Vrdelci. Živeli pevci pevskega društva „Višava-! Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno sto obiskali znano r „Ril' Alpinista" STIflliO štev 7. In vi. Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine j« rodom Čeh in govori va$ lepi jezik. - Miegova trgovina ima vse potrebščine za hribolazce in potovale« sploh. udani D. flrnstein. Specijaliteta: uonjatl redmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeiier na Dunaju. ■ redmeti pripravni za darila. - Nepre-močljivi angleški claŠći tvrdka Bouqti-tof P. F'enkenntein & Sons. ■■■■■ |ICH DlEHl Alleinechter Bitim Lekarn« A. Thierry balzam = (postav o obvarovan} = Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko. Učinkuje proti žeiodč iim krčam, nape ju, slabemu pr bavljauju, kašlju, pljučnim in prsnim boleznim, zagrljeaju itd. — Ćiuti rane, ublažuje bolesti, 12 nia'ih ali 6 dvojnih steklenic. al> pa velika posebna 8'efc>enica K 5. Lekarnarja Anhiu Tftierry pristno mazilo Iz VRTNIC (^ENriFOLiUM) zau-njivo učinkuje pri oiek i lah, ranitvab, vnetjih, 2 lončka K h60 N alovja se na lekarno: A. THIERRY. PREGRADA pri ROGATCU 'Dabi »a * "«h m*™*- Dobiv« se v lekarni Z K nE l i I Tr*t, Piaz/a Golioni Engros, fco, MELL, drogiat. Popolne plinske ■■ upeljave h po vseh stanovanjih izvr'uje avtorizov. instalacijska delavnica G. Simtfch i a. Boschin Trst, Via Bossetti 5. Telefon 133. rim. 17 TRST, ul. Cavina 2 pekarna in slaščičarni .:. FRAN LAMPE Predaja sveieg* kruha 4-krat na dan. • Peatrežo* točna i nu dom I Poziv na slavna sbupStinu Pozivaju se sva gg. članovi na gfavnu skupštinu Jadrana44 društva za mornare i radnike v Trsta koja će se obdržavati v četvrtak na 5. maja S• (Spasovo) d 10. s. prije podne u vlastitim prostorijama (v. S. Sebastiano 6,1, pod.) DNEVNI RED: 1) izvješće odborovo; 2) promjena driištv. pravila; 3) izbor novog odbora; 4) sučajni predlogi i upiti. ODBOR. Trst - ul. Ombrelle 6, III. nad. - Trst bupuje rabljeno pohiStvo, pono&ene obleke In aiva Ir.e etroje. lisati dop hdico. Pridu dam aa Kron 3 io 4. refo*k po It . Is Mimo žganje po K *"4<> buteljka >d ulica Stadion štev. 12, Trst Glavni zastopnik s zalogo moke iz znanega m tlna bratov NEUMASU v A radu i< tovarne čokolade — in td&dćic: L. SCHM1DL v Oj3r. ZO do 50 K na dan zasluži lah o vsak b:ez razlike ataan, kd- r se loli baviti s prodaj* dovolj n:h 8r čli trajn-i vreanosti. Pro izija in nabrala Sta vflika a marljive o2 Pcn/lo n« modem« Hpplna soba — ter ra*ro rrOUo JC drli pohištvo. Miga-,Leo2. (623) Dmrlom godbi-autnmat -Palibor • Og.'sriii se rruurttii pon ian n.. d-frpo_«92 nrndai je erorar'Btropna bi?« za dvo mali no ||V UUo| drn?in;, na lejem prostora blizu Rožnika pri Ljubljeni. Krasen razgled i a vse strani 15 minut od glavne joS'e, iep aoinčnat *rt- Prorla se za v 1.(00 kron Plačati naprej samo 9000 kron. Naslov: TomaŽ Čeh, Rožna dolina pri Ljubljani p< Sta Vič._ _ 638 --- J j juvvn u^uviu* ■» 11« ps— - — testi b-izu m »da. Posredovalci isključeni. N*»mv pove li seratiii odd. Edinosti. 652 Sli ANTON SKERL mehanik, uprlae ft eni iveduneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 1 i imml mm tojesjn_®BtoloJg* „Pnch" sj-uhj«' *:*ktrl*nili rronT\- ca 'očiti pl»o rs »aprvivltante «▼ ssm'?* ko)?* luotokoMitd Velika prlpadfeov pe tcvar conah. i-*: ? FpON 4tf ' Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom ixite;n&cijcsalno prevajanje m lelitTt --— aa »se kraje — — — t poseOci«! zaprtimi vozovi. Atlfinlvflnf *mptij»ke Kole z dobrim npr fe-r\»'OUIvBlll valom m večletno prakso iiče •li žbe Na«lov pove Ed r ost. 6 3 H ui. Squero nuovo 7 Gostija „Al GinnasBo iar»fc jijače in jedila prve vrste- Pri-poroča a? slava Or^ift**Tn t* nh'lpn r>hiiib H Kn*'** 123*7 Lepa prilika za „peke"! "'/i'," no m a opravljeno pekari j o se pro'a ali da v nitjem pod ugodnimi pogoji takoj v Lescah nn Gorenjfkeui Pekarna brez konkurence. HiSa je nova, kri ta z opeko in ima vodovod Podrobnosti pri lastniku J. P r e t-narju. trgovca na Bledu._665 Išče se voojt pisarne refiecisnti morajo biti popolnima vfšči leene stroke ter »lovt-nekega, nen Ikega ;n po m< žnonti tudi it> lijanakega jezila. Ponudbe s potiebnimi dokazali naj se po&jejo slovenski m u trgov. druSt'u M e r k u r v Lj« bljani. 707 Tržaški in drogi Stuvenri, kater- bi želeli kup ti kako ve.iko ali malo parcelo v oblini Hv. Križ pri Tr*.tu, naj ae « bri ejo do Franca Vaittič, Bv. Križ št. 8S pismeno, aii » st-meno. Daje brezplačna pojasnila. 705 £ S CtUf. 16-27 Trst - Ulica Carraflori 15 - Jrs i Prodajalna slanine: in: deiikates - ... s buffetom ■ Bar toli č & Fiessing — Trst allca Sar.it a 22 (vogal al te S. fiforgio 5) Pivo Dri ker. cležano in Ka aerjevo. Španska vina iz The Continental Bodega C« mpsny - Dezertna vina b-la in tuleča iz kleti princa Lichtensteina v Feldstagu in g>ofa Li>ntierija v Vipavi. V«ki dan kuhtna gnjat, ftist jelaka gnjat in razno\retLe slaniue Sveže »urcvo maslo Iz planin in Izbran sir. zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stanu, katere niso na dan upisa mlajše od 15 ter ___starejše od 80. leta. Vsakdo za- i. V VMiV WW V^^^NB^F more zavarovati sebe v korist dru-zega, oziroma tretjo osebo v iastno korist in to brez zdravniškega pregleda. I Vsa pojasnila daju za Goriško gla >no zasopsbo zaflrage jCercalcs V gorici ali pa Ravnateljstvo podpor zadruge „Herkules" na Reki (Fiu^e). HERKULES % Ker sem prisiljen v kratkem aerjsr* se preseliti O prodajalo ee bo vse blago, kak« r batist, perkal, oksford, zefiir, ^ platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd. ^ IK po čudežno niskih cenah. X : ulica Nuova šte^\ 36 : Trgovina posameznih partij Sigmund Vamos Velikanski : dohod : za : novo : : : sezono Lastna kro-: jačnica. : Delo so-:: lidno. TRST (vogal Santorio) Kdo izdeluj preli minirane in prortčnnske načrte potom akc Jaka družb« z. a. z. za cement za zidarje hiš DISS & Comp. I Ulica della Borsa 3 (Tergesteo) Tclef. 11-61 Hočete se prepnćats v obiščite v^iika skladišča Marija ^ala^iii Ponte dei^a Fabra 2 Ul. POf,t3 NJiS tf iv:nal Torrorjt«' Alla ciiUi if« Povrtnisl, rr^oćne jop? kakor tudi r znih - s'?' v> i f'bJekt ta dom ju Delh\eke jbc!"' -'T Xop.*i>niočljIvi (pn^tti 'up-: -k;} * j » o:.j<3i»tr>ta : blago ta- itioremacih to\art •-'V' •• • -f ciilek« po mori po najnovejši oHr tu' 5p 0,t'« aritno po nirln^ cenah EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE 0 TEJ ! UGODNI PRILIKI! a Via Malcanton št. 9 KONKURZHA MASA BRACCARI A PROSS se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega. TRST, INal anion štev. 9, TUST Prva in edina pisarna v vojaški stvari .. nasvete in informacije o vaenc^ 05 # kar se tiče novfiči-nja io voj. sluibf.) fio /izdeluje in odpošilja vsako vr?»to pru-\ r^*/3enj voj a 51, značaja — oproftčerje od) /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-^/stovolj^tvo, ženithe, dosezanje zakon tib^ /ugodnosti glede prezenčne nlužbe vapre ^ /jetja v vojbSke 5ole itd. — Pooblaščeua je) zastopati stranke pred oblastaijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih — Reševanj .} fjitro in točno — Uradne uro : Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popo nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud Prva in edina pisarna v vo jaški stvari, koncesijonira-na od c. kr. namestni&tva. imrannR ran ran nn innniiBi F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana opekarna Itd. ponudijo vsako poljubno množino Zarezanih sistem Marzola. zidakov Peči, štedilnike itd. TakoSnja postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj.