JPe"zSSKI 0nEVNIK 13' maa^glfs V Trs,u lerabra igli5 do 17 seP‘ V tiskarn944 Se |e ,iSkal G'>VCU n ' ”DoberPob<‘ v ši, od Gorenji Trebu-do 1 J,8'. sePternbra 1944 »Slovak13 19« v tiskarni Pri larii)a; Pod v°isk™ s.va&a-.si: safefafs TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 Čedad Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 204 (14.034) Trst, sobota, 12. oktobra 1991 va podtajnika pri italijanskem zunanjem ministrstvu Vitaloneja Italija bi lahko že v kratkem priznala Slovenijo in Hrvaško? Nesprejemljivo izsiljevanje srbskega »zveznega« predsedstva streznilo Evropo Ostra protisrbska resolucija K VSE - Gorbačov poklical Tudjmana in Miloševiča Za armado haaški sporazum 0 umiku iz Hrvaške ne obstaja S?Q ^ zvezi z včerajšnjim dopoldanskim sporočilom zvezne- nobe^retariata za liucls,n0St;n^ manjšin v sosednjih jjj. avah«. Tako je dejal predsed-na S °venske vlade Lojze Peterle i^^tanju s slovenskimi in itali-vifl lm^ upravitelji iz goriške in S0.eiaske pokrajine na Mostu na li /j . srečanju, ki so ga priredi-knl ° trilnski upravitelji, da bi se dat-6^0171 zahvalili za izraze soli-Stflaosti v času vojne, so bili pred-ke gorskih skupnosti Nadiš-Tj 111 Terske doline, župani občin čili -a' ^Peter’ Sovodnje (v Bene-b ln na Goriškem), Krmin, Do-§1 clob in Števerjan, minister za Vence po svetu Janez Dular in P^dsednik videmskega PO-SKGZ ^erno' ki je županu iz Tol-2bral'*Zr<-čil VS0*;0 denarja, ki so jo S srečanja predsednika Lojzeta Peterleta z župani Možnost nakazal minister Carlo Bernini VisokoMtrostna proga naj bi vključevala Trst TRST Deželni odbor se je razgovarjal včeraj z ministrom za prevoze Carlom Berninijem o podaljšanju visokohitrostnih železniških zvez na FJK, o izgotovit-vi cervignanske ranžirne postaje in interporta, priključitvi prog Cervignano-Videm, videmski železniški obvoznici, prilagoditvi predorov med Tržičem in Trstom, ureditvi goriškega odseka proge Trst-Videm in povezavi Sredipo-Ije-Krmin, dograditvi carinske ploščadi na Kokovem in o problematiki krajevnih potniških prevozov. Deželo skrbi izključitev dežel s posebnim statutom s seznama koristnikov vsedržavnega sklada za prevoze. To ne bo oškodovalo le Trsta, ki mora obnoviti avtobusni park, ampak bo naložilo Deželi v 1. 1992 breme 105 milijard lir, kar bi (z dodatnimi stroški za zdravstvo) onemogočilo programiranje proračuna, kot sta poudarila predsednik Biasutti in odbornik Di Benedetto. Minister je odvrnil, da bi se dalo zadevo rešiti s sporazumom med Deželo in Državo, da bi sredstva iz sklada za prevoze prenesli v globalni sklad. O visokohitrostnih zvezah je Bernini dejal, da njihov podaljšek od Benetk proti vzhodu ni problem, da pa je treba najti denar, kajti javna dotacija (40%) bi bila premajhna. Dežela FJK je vsekakor pripravljena prispevati svoje, načrt pa bi lahko vključili v širši program v smislu zakona za razvoj obmejnih območij. Minister je med drugim tudi nakazal možnost funkcionalne integracije med beneškim, treviškim in ronskim letališčem, (fdg) , 1 v Občini Bardo. j. 0 Pozdravu predsednika Skup-V]116. občine Tolmin Viktorja te«a je predsednik Lojze Pe-6 ugotovil, da so številni izrazi solida: ^daijnj meji, kj Tnosti in pomoči jamstvo za e uspešno sodelovanje na or se ne strelja več. Izrazil °’ da bi se odslej vse birok-zadeve med Italijo in Slo- ie želj ratske .. nitju nanju m oiu- dr?1^ hitreje reševale in da bi se r^mPrej dogovorili o skup- iekt'KUristično-3osP°darskih Pro" Ha .^cer naj bi o tem govorili pa recanju županov iz obmejnega Prpri' ^er bodo sodelovali tudi Dpv |tavniki slovenske vlade in br-e,e FJK. O Sloveniji je Peterle Pa 1, uPanie' da jo bo mednarod-ra Skupnost čimprej priznala, če-110 za to ne bodo prosjačili, predsednik Gorske skupnosti za din'1S^e doline Giuseppe Chiabu-Pije ^ P°dprl prizadevanja Slove-re na Poti samostojnosti in suve-0sti, špetrski župan Firmino nov*ig pa je izrazil nujo, da bi Zna Stvarn°st prispevala k pri-gp^uuju slovenske narodnosti v ta7evCiP- Srečanje Lojzeta Peterle-rarn župani se je zaključilo s panogo plovbo po jezeru. RUDI PAVŠIČ Poziv skupine DSL v deželni skupščini Navezati uradne stike z novima republikama TRST — Deželna svetovalska skupina Demokratične stranke levice je v tiskovnem sporočilu z zadovoljstvom pozdravila rojstvo republik Slovenije in Hrvaške. Njun nastanek je obenem izraz močne ljudske volje in pomenljiv element participirane demokracije, razglasitev njune popolne neodvisnosti pa prispeva k miru na ondotnih območjih, saj ustvarja pogoje za nove in drugačne oblike sožitja med republikami bivše Jugoslavije. Skupina DSL želi, da bi Slovenija in Hrvaška znali braniti in ščititi vse etnične, jezikovne in verske manjšine na lastnem teritoriju, z druge strani pa izraža upanje, da bi že dobri odnosi z obema republikama na socialnem, kulturnem in gospodarskem področju še napredovali in se zboljšali v sklopu miru in mednarodnega sodelovanja. Svetovalci DSL izražajo nazadnje željo, da bi se vzpostavili s Slovenijo in Hrvaško čimprej in na mednarodni ravni uradni institucionalni odnosi, kakršni se spodobijo med različnimi državami. V ta namen poziva DSL predsedstvo deželnega sveta k formalnemu koraku za prvo uradno srečanje z institucionalnimi zastopniki sosednjih republik. Na Južnem Tirolskem v teku še dodaten popis Koliko je Italijanov Nemcev in Ladincev BOČEN - Na Južnem Tirolskem je vzelo včeraj pod pod noge v sklopu vsedržavnega trinajstega ljudskega štetja (začelo se je leta 1861 in ga ni bilo samo v letih 1891 in 1941) 1.200 popisovalcev, ki pa nimajo opraviti samo z običajnim popisom prebivalcev, pač pa so angažirani to pot tudi še z dodatnim preverjanjem, kolikšne so trenutno nemška, italijanska in ladinska skupnost v bocenski pokrajini. Tovrstno preštevanje predvideva sam posebni statut zaradi tega, da se lahko ugotovijo proporčna razmerja, na katerih podlagi dodeljujejo potem ljudska stanovanja pa tudi službena mesta v javnih upravah. Predsednik Avtonomne pokrajine Luis Durn-walder, ki je pristaš Južnotirolske ljudske stranke (SVP), je apeliral na prebivalstvo, naj se o jezikovni pripadnosti izreče »korektno in realno, da bo mogoče bolje upravljati in voditi pragmatično politiko« v korist vseh treh jezikovnih skupnosti. Tokrat bo štetje anonimno, kakor je izrecno poudaril Durnwalder, kar pomeni absolutno novost v primerjavi s popisom izpred desetih let. Takrat se je od 430.586 ljudi 279.544 opredelilo za Nemce, 123.695 za Italijane, 17.736 za Ladince, 9.593 pa za "druge", pri čemer je šlo prvenstveno za člane mešanih zakonov in pa za tod prebivajoče tuje državljane. V Rablju včeraj odprli nov proizvodni obrat RABELJ — V tovarniški hali, kjer je bila poprej mehanska delavnica zaprtega rudnika in ki je last deželne uprave, so odprli včeraj v prisotnosti deželnega odbornika za industrijo Ferruccia Sara obrat za izdelovanje verig. Dejansko je to rezultat proizvodne decentralizacije jeklarne VVeissen-fels, ki bo omogočil zaposlitev osemnajstih delovnih moči, sicer deloma uslužbencev jeklarne, ki so zdaj še v dopolnilni blagajni, deloma pa bivših rudarjev. Gre za prvega izmed načrtovanih nadomestnih proizvodnih obratov za ponovno zaposlitev rudarjev, ki so ostali na cesti oziroma, ki ne pojdejo še tako kmalu v pokoj. Medtem se pripravlja na podobno pobudo tudi čedajsko železarsko podjetje Gruppo Civida-le, sčasoma pa bodo ves prostor, kjer je bil prej rudnik, sanirali in v njem odprli tudi muzej. Vt zboru manjšinskih strank v Belgiji tudi o naši manjšini str T^ST — v belgijskem mestu Ostende so zasedale manjšinske katp -6 ^vroPske svobodne zveze - ALE (Alliance libre europeenne), v ske I80 včlaniena manjšinska politična predstavništva iz držav Evrop-He nSkuPnosti. Obravnavali so zlasti probleme organizacijske in politič-m arave, ki so vezani na proces evropske integracije. Navzoči so bili in J5111.8^ predstavniki od V. Britanije in Irske do Korzike, Katalonije lizem^*1 dezek iz Italije pa v glavnem manjšinske stranke liste Federa-n ^.(Sardinske akcijske stranke, Union Valdotaine, Slovenske skup-rnet/ ^ ^.niori Siidtirol). Med udeleženci so bili tudi evropski poslanci, aast - ^ Parlamentarni zastopnik liste Federalizem Melis. Za SSk je tUgj P*! deželni podtajnik Andrej Bratuž, ki se je posebej zavzel za boN nar0(iri0 priznanje Slovenije in Hrvaške. Menil je, da mora ALE še Ha P09l°kiti odnose s predstavništvi dežel srednje in vzhodne Evrope, zaht roPsko parlamentarno skupino manjšin pa je apeliral, da podpre na, ktV° °z. pričakovanja Slovencev v Italiji za dosego zaščitnega zakone’ jc a drugem delu zasedanja so bili tudi zastopniki Kosova in Slovaš-s° na kratko orisali sedanje razmere v obeh deželah. porušili spomenik tretje prekomorske U(,arne brigade NOVJ — *z občinskega odbo-sPo 'i NOV Mostar smo dobili krain f 0’ da so neznani storilci v tar-c Medak, ki leži ob cesti Mos-prgi 0rancir porušili spomenik 3. bJOvjIri0rske udarne brigade p0s ' P0(I katerim so pokopani Zanov ni ostanki 134 borcev-parti-tak0 t .Slovenije in Hrvaške, skeQf,U . Istre in vsega Slovenski orihr^m0r^a' Omenjeni občin-UkreDp °r [e ze sprejel posebne menik ’-aa bodo poškodovani spo-viii, 7= ZPrav°, se je zavlekla po-0 v noč, je uvedel melonarski sti3^ ^nmbassini, ki je prebral ^ahsče deželnega odbornika Bar-6 o vprašanju dvojezičnega f]nt °Vanja uprav. Barnaba v tem ob^ntu pravilno ugotavlja, da j Pne in pokrajine niso zakono-ina telesa in ne morejo nado-jj^trti pristojnosti vlade in parla-žaf11*9 Oprave se morajo zato dr-r 1 Zakonov, pri čemer pa odbo-k rni^ Pozablja, da je državni žare n Osimski sporazum, ki cepira ne samo londonsko spo-t vnvlco 0 slovenščini v okoliških zaskih občinah, ampak tudi vse ukrepe v korist slovenske manjšine. Misovci so zahtevali, naj se občinski svet izreče o nedavni televizijski oddaji o fojbah, pri kateri je sodeloval tudi Samo Pahor. Župan Richetti pa te zahteve sploh ni dal na glasovanje z utemeljitvijo, da se mora občinski svet trenutno ukvarjati z resnejšimi zadevami ter da je on svoje mnenje o tej oddaji že povedal. Za kroniko moramo še dodati, da je Pahor sinoči imel pred županstvom shod o spoštovanju ustave in o pravicah Slovencev. Občinski svet je dokončno sprejel odstop melonarja Hermeta, ki je pred nekaj meseci pristopil k liberalcem. Njegovo mesto je prevzel listar Di Melio. V pokrajinskem svetu se je medtem končala razprava o osnutku statuta. Predlog dokumenta ne priznava svetovalcem slovenske narodnosti, da bi na sejah govorili v slovenščini, pri čemer pa se večina sklicuje na znano razsodbo državnega sveta, ki pokrajinske svetovalce primerja z javnimi funkcionarji. Osnutek pa priznava pravico občanom, da v odnosu z upravo uporabljajo svoj jezik, kar velja tudi za državljanovega pravobranilca. To pomeni, da bo uprava še dalje prevajala dopise in dokumente v slovenščini. Iz statuta pa so črtali slovenski naziv občin Zgonik, Repentabor, Nabrežina in Dolina, kar predstavlja grobo kršitev obstoječih norm, saj so uradni nazivi teh občin dvojezični' S.T. Večinske stranke različno tolmačijo vsebino statuta nabrežinske uprave Statut devinsko-nabrežinske Občine je neke vrste kompromis, ki ne ravno navdušuje političnih sil, predstavlja pa vseeno kolikor toliko sprejemljivo osnovo, na kateri graditi nove odnose med upravo in občani. Dokument so po pričakovanju podprli predstavniki tristranske večine KD-SSk-PSI, svetovalca DSL-Komunistične skupine Depangher in Mokoleje-va sta se vzdržala, njun somišljenik Širca je volil proti, neofašist pa se ni udeležil glasovanja. Končalo se je torej po napovedanem scenariju, do zadnjega je bilo v dvomu le zadržanje DSL-KS, pri kateri je prišlo do različnih ocen statuta, ki pa, kot kaže, ne bodo vplivale na bodoče delo in predvsem na enotnost te svetovalske skupine. Caldijeva uprava je kljub težavam premostila to zahtevno politično preizkušnjo, razhajanja okrog slovenščine in Slovencev pa so nedvomno ošibila to koalicijo, ki se sedaj že pripravlja na proračunsko soočenje. Po mnenju načelnika SSk Brezigarja je to za nabrežinske razmere kolikor toliko dober statut, ki ga bo treba v bodočnosti še izpopolniti. Izrazil je začudenje nad zadržanjem PSI in KD, ne toliko zaradi predlogov, ki sta jih iznesli ti dve stranki, ampak predvsem zaradi njune politične linije, ki je za SSk težko razumljiva. Demokristjanom je Brezigar očital, da postavljajo v dvom celo ustavna določila o pravicah manjšine, glede PSI pa je rekel, da se ta stranka v bistvu prilagaja posameznim situacijam, pri čemer je omenil Občino Doli- no, kjer socialisti vsestransko podpirajo dvojezičnost uprave. »Gotovo nismo dosegli velikih rezultatov, smo pa nedvomno preprečili veliko škodo,« je končal svoj poseg zastopnik SSk. V vrstah DSL-KS je, kot rečeno, prišlo do različnih ocen tega statuta. Depangher je precej ugodno sprejel tisti del dokumenta, ki govori o sodelovanju občanov pri Manifestacija SSk pred županstvom Danes ob 11. uri bo na Trgu Unita pred županstvom manifestacija za priznanje in ovrednotenje prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti v statutih Občine Trst in Pokrajine. Shod prireja SSk, ki vabi k sodelovanju slovenske politične, kulturne in gospodarske organizacije. Med manifestacijo bo zasedal občinski svet, ki se bo ukvarjal prav s statutom. Potreba po takšni manifestaciji izhaja iz nevarnosti -piše v vabilu SSk - da bi statuta Občine in Pokrajine povsem prezrla zgodovinsko prisotnost Slovencev va Tržaškem. Pri manifestaciji bo sodeloval tudi Sindikat slovenskih šolnikov, ki bo prisoten s transparentom. Šolnike, ki so prosti, vabi, da se udeležijo manifestacije. Za razširitev sodelovanja med slovenskima narodnima manjšinama v Italiji in Avstriji Stiki med slovenskima manjšinama v Furlaniji-Julijski krajini in na Koroškem so bili v zadnjem razdobju nekoliko zanemarjeni zaradi kopice problemov, s katerimi sta se obe skupnosti spoprijemali in se še spoprijemajo po velikih pretresih in spremembah, ki smo jim bili priča zlasti v matični domovini. Te stike in sodelovanje na vseh področjih in ravneh je treba spet popestriti in razširiti v skupno korist. Takšno je skupno mnenje Slovenske kulturno gospodarske zveze in koroške Zveze slovenskih organizacij. Poudarjeno pa je bilo med četrtkovim obiskom predsednika ZSO Feliksa Wieserja na sedežu SKGZ v Trstu. Wieser, ki se je sestal s predsednikom SKGZ Klavdijem Palčičem in tajnikom Dušanom Kalcem, je sogovornika seznanil s sedanjim položajem slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, z odnosi znotraj manjšine ter z odnosi koroških Slovencev tako do nemške večine kot do novih razmer v Sloveniji. Po izčrpni izmenjavi informacij in mnenj o raznih vprašanjih, ki posredno ali neposredno zadevajo manjšino, je bila z obeh strani poudarjena potreba po vzpostavitvi čimboljših odnosov z matično domovino in želja, da bi tako Avstrija kot Italija čimprej priznali samostojno in suvereno državo Slovenijo ter da bi se njen položaj tudi v gospodarskem pogledu čimprej izboljšal. Posebej pa je bila podčrtana nuja o okrepitvi odnosov ne le med SKGZ in ZSO, temveč tudi med drugimi organizacijami obeh manjšin. Zaradi dolgoveznosti v birokratskem postopku Cardarelli opušča Sesljan P°djetnik Ouirino Cardarel-** PPušča načrt sesljanskega hva in odhaja v Rim. Tako je eraj sporočil sam podjetnik, ni 0*)enem v nekaterih časo-kat • nar°čil plačan oglas, s terim seznanja mesto z vzro-svoje odločitve. _ jazlog. ki je, kot kaže, izbil r dnu in prepričal Carda-i c a- da se poslovi od Trsta ni}TeS^ana' Ie počasnost držav-di or9?nov v odločanju o uso-sesljanskega zaliva, prav-„ ?rav ° načrtu, ki ga je po H,., ?9U Cardareliija in njegove tew*Zne finTOUR izdelal arhi-micii nz.° Fiano- Posebna ko-}, 9a pri Ministrstvu za kul-urne dobrine, ki je preučevala a°y, načrt, se je sestala v ra dneh in po dveh dneh vifn rave sklenila, da z odločit-SeJca Pocaka vsaj do konca me- Tb počasnost je tako razka-oniicK^etnika' da je sklenil mest n111 FINTOUR, zapustiti bi ° la oditi v Rim, kjer naj rtpj, ZV1* drugačno podjetniško Dr>i.^n>Kot sem že večkrat in , anl Pristojnim organom nUorl11111 v°dilnemu razredu,« vosh •darelli' >>v taki negoto-ietni-i111 mogoča nobena pod-nik lfka deiavnost. Če podjet-in t e more načrtovati začetka kov °nca .dol in določiti stroš-v n„S1 aie9ovo delo spremeni Pustolovščino.« Cardarelli obtožuje nedoločene lobbyje, da so za vsako ceno skušali minirati njegov projekt in podjetniško delo v Trstu. Zaradi čakanja naj bi njegova družba zgubljala nad milijardo lir na mesec, cena, ki jo kot človek in podjetnik plačuje, pa naj bi postala nesprejemljiva. Do tu Cardarelli. Kaj se skriva za to njegovo potezo? Ali gre za poskus, da bi z eklatantno gesto vendarle premaknil birokracijo? Ali pa je treba jemati sporočilo dobesedno in se podjetnik res ne namerava več angažirati v Trstu? Na ta vprašanja bo v prihodnjih dneh mogoče lažje odgovoriti. Vsekakor pa bo podjetnikova poteza nedvomno odmevala. Med prvimi je na ta sklep reagiral devinskonabrežinski podžupan Martin Brecelj, ki je dejal, da ga vsa ta zadeva preseneča, ker si ni čakal takega zapleta. Vsekakor to postavlja v dvom načrt, ki je bil med najbolj resnimi v zgodovini sesljanskega zaliva in je slonel na urbanističnih smernicah, ki jih je izoblikovala občina. S projektom je pod vprašajem tudi strategija razvojnega načrta. Tudi zaradi tega bi bilo po Brecljevem mnenju bolje, če bi se Cardarelli ne prenaglil in počakal na dokončno odločitev komisije pri ministrstvu za kulturne dobrine. Pravočasna obvestilo in poseg rešila življenje osamljeni starki V tem našem mestu se vse prevečkrat dogaja, da ostarele osebe podležejo poškodbam, ki jih zadobijo ob padcu v stanovanju, ker jim nihče ne priskoči na pomoč. 87-letni Caterini Geroni, ki sama živi na Trgu Ulpiano št. 3, pa je bila usoda k sreči precej bolj naklonjena. Ostarelo gospo, ki je imela s sosedi samo površne in zgolj naključne stike ob morebitnem srečanju na stopnišču, je redno obiskovala samo znanka. Pri njej je bila pretekli teden v ponedeljek in nato v sredo, kasneje pa je ni več »našla«. Včeraj jo je zaskrbelo in je poklicala na pomoč karabinjerje, ki so s pomočjo gasilcev vdrli v stanovanje. Starka je negibno ležala ob oknu, zato tu ni mogla nikogar prositi za pomoč. Caterina Geroni si je pri hoji pomagala s palico, ker ji noge niso bile več trdne, vendar ji tudi palica ni preprečila nerodnega padca. V katinraski bolnišnici, kamor so starko prepeljali, so zdravniki ugotovili, da ni utrpela hujših poškodb ali zlomov, bila pa je podhranjena, saj menda že od srede ni zaužila nobene hrane. Kasneje so ugotovili, da ima Caterina Geroni tudi sina, ki živi nekje v Jugoslaviji, a z njim nima nobenega stika že več let. Starko je rešila edinole skrb znanke, karabinjerji in gasilci, ki se jim prepogosto dogaja, da v podobnih primerih dospejo prepozno, pa so bili na moč veseli, da so obvestilo prejeli pravočasno, kar jim je omogočilo učinkovit poseg. Vsiljuje se nam misel, da je osamljenost ostarelih vse prepogosto posledica odtujenosti in pomanjkanja stikov celo med sosedi, kar postaja značilnost sodobnega Življenja v meustu. Široko zasnovana in uspešna akcija tržaških karabinjerjev Skupina karabinjerjev iz Trsta je v četrtek opravila v vsej pokrajini široko zasnovano preiskavo, pri kateri je bilo zaposlenih preko 300 mož, 160 vozil, nekaj psov in helikopterjev. Po podatkih, ki jih je posredovalo karabinjersko poveljništvo iz Vidma, od katerega so odvisne enote v Trstu, so v okviru akcije pregledali 2.943 oseb in 2.244 vozil. Za razne manjše in večje prekrške so prijavili 13 oseb, ki jih vsekakor niso priprli. Obiskali so tudi 63 trgovin in lokalov, 19 železniških in 10 avtobusnih postaj, 4 disko klube, 8 prodajaln orožja in 24 zapuščenih hiš. Ob preiskavah so zaplenili manjše količine heroina in hašiša. delu uprave, vrsto kritik pa je izrekel na račun členov, ki govorijo o sožitju in o pravicah manjšine. Pri tem je po njegovem mnenju prišlo do nekaterih hudih korakov nazaj. V polemiki z demokristjani, ki so vprašanja Slovencev stalno vzporejali s problematiko istrskih beguncev, je rekel, da Istrani ne nosijo odgovornosti, če jih je Italija prisilno naselila v te kraje, Slovencev pa ne gre na noben način kriviti, da so morali Istrani po vojni zapustiti rodno zemljo. Treba pa je vsekakor gledati naprej in narediti vse, da polemike v občinskem svetu ne bodo negativno vplivale na stvarno sožitje med Italijani in Slovenci. Zelo kritičen do statuta pa je bil Širca, ki je poudaril, da pri manjšinski problematiki ne sprejema kompromisov in farizejskih stališč. Stališča KD do Slovencev je označil kot žaljiva, PSI je vse bolj pod vplivom melonarske miselnosti, ŠSk pa se je vse preveč podredila zahtevam teh dveh strank. Od tod tudi njegov negativni glas do tega statuta, ki ga je uprava že v četrtek posredovala svetovalcem v italijanskem in v slovenskem besedilu. Edini, ki je izrazil resnično zadovoljstvo nad odobrenim dokumentom, je bil načelnik PSI Di Giorgio. Občinska skupščina je v glavnem osvojila vse popravke in dopolnila socialistične skupine, ki vsekakor noče igrati posredovalne vloge med demokristjani in SSk, ampak svojo avtonomno vlogo na čelu občinske uprave. Razpravo o statutu, kateri so namenili pet sej občinskega sveta, sta sklenila podžupan Brecelj in župan Caldi. Podžupan je potrdil nadaljnjo zavzetost svoje stranke za sožitje in za uravnovešen razvoj celotne skupnosti, župan pa se je zahvalil vsem svetovalcem za »trezno in kvalitetno soočanje«, statut pa po njegovem utrjuje sožitje med tam živečima narodnima komponenta-ma. S-X- Prostor za mlade pri Ferdinandeju Na pobudo Rajonskega sveta Kjadin-Rocol in predvsem Kulturnega središča pri Ferdinandeju ter ob sodelovanju Promocijskega centra Arci Nova in občinskega rekreacijskega centra Rocol-Mela-ra bo nocoj zaživela prireditev Prostor za mlade (Spazio giovani). V okviru večera, ki bo potekal v Večnamenski dvorani Rocol-Me-lara (v Ul. Pasteur 41) bo ob 20. na sporedu gledališka predstava s skupino Monsieur Chauvet iz Tržiča in Gorice, ob 22. uri pa bodo nastopile tri rock skupine - Not-turna, Gesti ben pandira in Garden of Sensation. Vstop bo prost. Gledališka skupina Monsieur Chauvet je nastala lani na pobudo sošolcev na tržiškem znansvenem liceju Buonarroti. Z namenom, da bi narečno gledališko bogastvo, bo skupina predstavila komedijo II congresso dei porziteri Angela Cecchelina po radijskem delu. Skupini Notturna, z leaderjem Michelejem Rizzijem, in Gesu ben pandira, ki je nastala marca letos, sta izrazito rockovski, Garden of Sensation pa je morda najbolj znana, saj deluje že od leta 1985. Ravnatelj, učno in neučno osebje DSŠ Igo Gruden - Nabrežina sočustvujejo z Barbaro ob nenadni izgubi dragega očeta. Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Edija Furlana in ne Ferluge, kot je bilo pomotoma objavljeno, izreka občuteno sožalje ženi Miri, sinu Davidu in hčerki Barbari družina Štoka: Sergij, Romana, Katrin in Jessica. Ob boleči izgubi dragega očeta Edija Furlana in ne Ferluge, kot je bilo pomotoma objavljeno, izrekajo občuteno sožalje Davidu in Barbari vodstvo in člani Shinkai karate kluba. Pogovor z animatorko in voditeljico sesljanskega centra Nevo Bak V centru Štrekelj že stekle dejavnosti za najmlajše Center »Štrekelj« - dom za kulturo mladih v Sešljanu je že začel novo šolsko leto. Ko smo se še pred začetkom šolskega leta pogovarjali z Nevo Bak, animatorko in voditeljico tega centra, nam še ni znala povedati točnega datuma začetka delovanja, ki pa je zdaj, v začetku oktobra, že steklo po načrtih. »Pri nas se je pravzaprav preteklo šolsko leto začelo januarja 1991 in končalo meseca maja. Moram reči, da smo z našimi pobudami uspeli, da so bili zadovoljni starši, pa tudi otroci.« Letos ima center v načrtu več pobud: tako je na programu knjižna delavnica, ki bo namenjena otrokom vrtca ter prvega in drugega razreda osnovne šole. Namen te pobude je spodbujati v otroku ljubezen in radovednost do knjige in vseh njenih značilnosti. »Otroku želimo nuditi priložnost, da se knjigi približa z veseljem in predvsem brez občutka, da sta knjiga in branje nekaj težkega, nekaj, kar otroku vsiljujejo odrasli. Knjižna delavnica bo med tednom odprta v popoldanskih urah za osnovnošolce, ob sobotah zjutraj pa za predšolske otroke.« Druga pobuda nosi naslov »Zvočni planet«. To bo nekakšna glasbena delavnica, kjer bodo otroci aktivno doživljali glasbo, odkrivali in spoznavali zvočno stvarnost vse do kreativnega izražanja v glasbi. Tudi ta delavnica je namenjena otrokom vrtca in prvih razredov osnovne šole. Tu se bodo otroci preko pesmi, besede, risbe, giba in uporabe Orf inštrumentov seznanili z zvočno simbo- liko. Urnik za to dejavnost bo enak urniku knjižne delavnice. Potem ima center v programu še gledališko delavnico »Rdeča skrinja«, ki bo namenjena otrokom od tretjega do petega razreda osnovne šole. Tu se bodo otroci ukvarjali s skupinsko igro, dramatizacijo posameznih del, do spoznavanja procesa raznih aktivnih in ustvarjalnih dejavnosti na tem področju. Gledališka delavnica bo odprla enkrat tedensko po eno uro in pol. Poleg vseh teh delavnic bo center »Štrekelj« prirejal še druge prireditve, kot na primer miklav-ževanja za otroke občnskih otroških vrtcev, lutkovne in gledališke predstave, obisk lutkovne predstave v Ljubljani, projekcije filmov, pustovanje za najmlajše pa še razne druge pobude. »Upam in želim, da bi vse tudi v tem letu v redu steklo,« je povedala Neva Bak in dodala, da poteka delovanje centra pod okriljem odborništva za šolstvo in kulturo občine Devin-Nabrežina. »Pred časom smo prav animatorji in socialni delavci ter vzgojitelji v podobnih ustanovah iz te občine odločno protestirali pred sedežem devinsko-nabrežinske uprave, ker želimo, da bi bil urejen naš službeni stalež. Mi vsi imamo veliko volje do dela, do novih iniciativ. Želimo pa, da bi bil tudi naš delovni stalež urejen. To je seveda osnova, če naj delo v vseh teh ustanovah in centrih v redu steče. Dobre volje nam ne manjka. Upam, da bomo naleteli na razumevanje in da bo delo tudi v našem centru steklo tako, ko ti mi vsi želimo.« NEVA LUKEŠ kino razna obvestila ARISTON - 17.00, 22.15 Madame Bova-ry, i. Isabelle Huppert. EXCELSIOR - 15.15, 22.15 The Doors, r. Oliver Stone, i. Val Kilmer. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 22.00 Urga, territorio d'amore, r. Nikita Michalkov. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Thelma e Louise, i. Geena Davis. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Piedipiattl, i. Renato Pozzetto, Enrico Montesano. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Dove co-mincia la notte. NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Mal senza mia iiglia, i. S. Field. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Una pal-lottola spuntata 2 e 1/2, i. Priselila Presley. MIGNON - 15.00, 22.00 Charlie, anche 1 cani vanno in paradiso. EDEN - 15.30, 22.10 H succhiatore della rosa, pom., □ □ CAPITOL - 17.15, 22.00 Fuoco assassino, i. Kurt Russell, Robert De Niro. LUMIERE - 16.00, 22.15 II muro di gorama, r. Marco Risi. ALCIONE - 17.00, 22.15 Memphis Belle, i. Matthew Modine. RADIO - 15.30, 21.30 Alexandra... oltre i confini del sesso, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Slovenski kulturni klub vabi danes, 12. t.m. na ogled plečnikove Ljubljane. Exkurzijo bo vodil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Prelov-šek. Odhod z osebnimi avtomobili izpred Finžgarjevega doma na Opčinah ob 13.30. Sklad »M.Čuk« ^obvešča, da bo od 16. t.m. dalje vsako s'redo od 8.30 do 12.30 (Narodna ul. 126 — tel. 212289) na razpolago šivilja za katerakoli popravila. V Kavarni S. Marco bo v nedeljo zjutraj srečanje z zbiratelji znamk iz vse dežele Furlanije - Julijske krajine ter republike Hrvaške in Slovenije. Srečanje organizira Tržaška avtonomna turistična ustanova. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek ob 20.30 govoril predsednik odbora za kreditno monetarni sistem v Skupščini Slovenije Janko DEŽELAK. GOvoril bo na temo SLOVENIJA NA POTI V GOSPODARSKO SAMOSTOJNOST. Občina Devin—Nabrežina obvešča, da je do 19. 10. 1991 določen rok za predložitev prošenj za nujno namestitev pomožnega osebja — 3. funkcionalna kvalifikacija — (sluginje čistilke, čistilke v Domu za ostarele in podobno). Namestitev traja 10 dni in se lahko podaljša do največ 60 dni. Zainteresirani lahko dvignejo razpis in obrazec za prošnjo pri občinskem vratarju. TRST SMO TUDI Ml! NE PUSTIMO BRISATI NAŠE PRISOTNOSTI IN PRAVIC V STATUTIH TRŽAŠKE OBČINE IN POKRAJINE ODGOVORNO IZPRIČAJMO NAŠA HOTENJA DANES NA DEMONSTRACIJI OB 11. URI PRED TRŽAŠKIM ŽUPANSTVOM MED RAZPRAVO O STATUTU. Slovenska skupnost ^SLOVENSKO f STALNO.. GLEDALIŠČE ABONMA 1991/92 OTVORITVENA PREDSTAVA KRALJ OJDIPUS danes, 12. t. m., ob 20.30 - Abonma red B Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. št. 734265, ter eno uro pred pričetkom predstave. koncerti razstave razne prireditve Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta prireja jutri, 13. t.m. v dvorani Fantov izpod Grmade v Devinu RISARSKI EX TEMPORE namenjen otrokom slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol s Tržaškega, iz Nabrežine, Devina in z Laškega. Risarske pole bodo delili v dvorani od 9. do 11. ure, izročitev risb do 12. ure, ob 15. uri bo program, ki ga bodo izvajale skupine otrok raznih šol, ob 16. uri podelitev nagrad. Poskrbljeno za malico. prispevki V spomin na dragega Avgusta Castel-lanija darujeta Boška in Ivan Kante 20.000 lir za SPDT. V spomin na dragega Kamila Košuto daruje Jožko Čeh 10.000 lir za TPPZ Pin-ko Tomažič. V spomin na predragega moža in očeta Kamila Košuto daruje družina 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa, 50.000 lir za kriško sekcijo VZPI-ANPI, 50.000 lir za ŠD Vesna, 50.000 lir za ŠD Mladina, 50.000 lir za MPZ Vesna in 50.000 lir za KD Vesna. V spomin na strica Pepija Dovšaka daruje Marta z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Namesto cvetja na grob Evgenije Križman in Marije Škerk daruje družina Škabar (Repen 135) 40.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom. Ob 50. obletnici poroke darujeta Slava in Stanko Mislej 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina, 50.000 lir za vaško skupnost Praprot, 50.000 lir za KD Vigred in 50.000 lir za KD I. Gruden - Nabrežina. Namesto cvetja na grob Marije Trost por. Škerk in Klavdija Levca darujeta Marija in Zdravko Škabar (Bani) 40.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Savino Remec daruje Emilija Križman z družino 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. v V spomin na dragega nečaka Andra Čoka darujeta teti Karla in Mira 25.000 lir za Sklad Mitje Čuka in 25.000 lir za malega Andreja (Šola Širok). Pomoč Andreju Topla zahvala vsem, ki do doslej prispevali za pomoč tažko bolnemu 8-letnemu Andreju, ki trenutno leži v tržaški otroški bolnišnici. Zbrali ste 1.724.700 lir. Prenakazila sprejema TKB v Trstu na tekoči račun št. 6630, v Čedadu na t.rn.št. 243/35 in Sklad "Mitja Čuk" tel. 212289. Namesto cvetja na grob Kamila Košute darujeta Marta in Giorgio Bevk 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Ob 3. obletnici s.mrti Vilkota Metli-kovca daruje žena Irena 100.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na dragega Kamila Košuto darujeta sestra Mari in Vinko Sirk 25.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu in 25.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na dragega brata Kamila daruje sestra Zora Košuta z družino Danieli 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa, 20.000 lir za MPZ Vesna in 10.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na Kamila Košuto daruje Desanka in Vojmir Tretjak 50.000 lir za DPZ Vesna. Ob 2. obletnici smrti dragega Franca Abrama daruje žena in hči 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka. V spomin na Giuseppino Carbone vd. Mezzina darujejo Domenicovi sodelavci iz hotela Alla Posta 115.000 lir za Sklad Mitje Čuk. V spomin na Marijo Škrk in na Avgusta Castellanija darujeta Peter in Mimica 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Milota Košuto darujeta Mili in Rinaldo 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa. V spomin Avgusta Castellanija daruje Anica Slokar 25.000 lir zaCenter za socialno dejavnost in 25.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Avgusta Castellanija darujejo žena Marija in hčerki Alenka in Marina 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, 50.000 lir za Združenje slovenskih aktivistov in 50.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec. Namesto cvetja na grob Kamila Košute darujeta Adelina in Tojče 40.000 lir za ŠD Vesna. Nemsto cvetja na grob Milota Košute darujejo Nives, mama in Giorgio 60.000 lir za Dekliški zbor Vesna in 60.000 lir za MZ Vesna. Namesto cvetja na grob Avgusta Castellanija darujejo Nino Rustja in družina Polduzzi 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Zofijo Pregare daruje Zora Kariš 10.000 lir za Marijin dom pri Sv. Ivanu. V spomin na Avgusta Castellanija daruje družina Kodrič-Šiškovič 50.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec. V spomin na Karla Valentinčiča daruje družina Kodrič-Šiškovič 50.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec. V spomin na ženo Stano daruje Stane Malalan 50.000 lir za UNICEF. včeraj - danes Glasbena matica - Trst obvešča abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan razen sobote, od 12. do 14. ure v tajništvu (tel. 418605). Prvi koncert bo v četrtek, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. V ljubljanski stolnici bo danes, 12. t. m., ob 19.30 GALLUSOVO ZVOČNO BOGASTVO v izvedbi tržaških zborov. Prireja Cankarjev dom v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Ponovitev jutri ob 14.30 v mestni cerkvi Št.Ilj v Celovcu. V Palasportu pri Čarboli bo 14. oktobra ob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MASINIJA. V TK galeriji je na ogled razstava slikarja ROBERTA TIGELLIJA. V državni ljudski knjižnici - Ul. del Teatro Romano 7. — je do 19. oktobra na ogled razstava čipk, ki jo organizira dežela Furlanija-Julijska krajina pod pokroviteljstvom občine Trst in v sodelovanju z Državno ljudsko knjižnico in Fa-meia muggesana. V galeriji Beneške hiše v Miljah je na ogled slikarjev Paola COMUZZIJA in Giuliana DAL MOLINA. Razstava bo odprta do 19. oktobra. Društvo slovenskih izobražencev vabi na ogled razstave pod naslovom PODOBA NEVIDNEGA. Razstavo je pripravila Silva Bogatez in bo odprta do 21. t. m. vsak dan od 18. do 20. ure. V galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je na ogled razstava ROLANDA TOPORA. Urnik razstave: vsak delovnik od 17. do 20. ure. V razstavni dvorani Turistične ustanove v Sešljanu bodo danes ob 17. uri odprli razstavo slikarke ANITE NEMA-RINI. Razstava bo odprta do 26. t. m. vsak delavnik od 9. do 13. me. izleti KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 20. oktobra društveni izlet v Bassano in Marostico. Vpisovanje sprejema Danica - tel. 232114 do vključno 13. t.m. SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 20. t.m. izlet na Sveto goro in goriška Brda. Za informacije tel. 363452 ali 415797. Društvo Slovenskih upokojencev v Trstu, KRUT in Združenje invalidov NOB obveščajo udeležence večdnevnega izleta v Montecatini terme in okolico, da je odhod avtobusa jutri, 13. t.m. ob 7. uri iz Trga Oberdan (deželna palača). gledališča Danes, SOBOTA, 12. oktobra 1991 MAKSIMILIJAN Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 17.26 - Dolžina dneva 11.09 - Luna vzide ob 11.20 in zatone ob 19.48. Jutri, NEDELJA, 13. oktobra 1991 EDVARD PLIMOVANJE DANES: ob 4291 najnižja -11 cm, ob 10.31najvišja 39 cm, ob 17.37 najnižja -42 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinje, zračni tlak 1017,8 mb pada, brezvetrje, 76-odstotna, nebo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Jessica Krizmancic, Roberto Amadeo, Federico Rabbaioli, Niko Jevnikar, Veronica Fiermonte. UMRLI SO: 36-letni Fabio Zudeh, 86-letna Bruna Degrassi, 81-letna Slava Kodrič, 1 dan stara Raffaella Malle, 67-letna Elsa Zotti, 74-letna Anna Rener, 76-letna Giulia Chicco, 76-letni Rodolfo Černivc, 86-letna Marcella ApoHonio, 65-letna Vera Bazzanella. OKLICI: inštalater- Stefano Pangos in v pričakovanju zaposlitve Valentina Coral, uradnik Franco De Conti in študentka Mariafrancesca Crolla, šofer Giovanni Civita in kozmetičarka Cristina Capponi, v pričakovanju zaposlitve Giuliano Stigli in v pričakovnaju zaposlitve Fulvia La-macchia, delavec Loris Kalik in gospodinja Valentina Tuiach, pek Francesco Žužek in uadnica Lubica Lackova, prodajalec Alessandro Feltrin in uradnica Cristina Sivec, uradnik Roberto Marpino in profesorica telesne vzgoje Anna Cazorzi, inštalater Oscar Veglia in uradnica Raffaella Tallarico, grafični operater Gian-carlo Ferluga in študentka Agnieszka Jadvviga Pawlicka, uradnik Francesco Castelluccio in gospodinja Maria Pina Petracca, podčastnik I.V. Giuseppe La Rosa in knjigovodkinja Daniela Anna Nitti, kemik Luciano Navarini in uradnica Angela Scielzi. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7. do nedelje, 13. oktobra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 (Kolonko-vec), Mazzinijev drevored 1 (MILJE). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 (Kolonko-vec), Ul. Giulia 14, Mazzinijev drevored 1 (MILJE). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. me tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Slovensko stalno gledališče - Kulturni dom Danes, 12. t. m.,ob 20.30 (abonma red B) ponovitev Sofoklejevega dela KRALJ OJDIPUS. Ponovitve: jutri, 13. t.m., ob 16-uri (abonma red C), v sredo, 16. t.m., ob 20.30 (abonma red D) in v četrtek, 17. L m. , ob 20.30 (abonma red E). Gledališče ROSSETTI Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991 /92. Gledališče VERDI Jesenska simfonična sezona 1991 Danes, 12. t. m., ob 18.00 (red S) bo.na sporedu ponovitev koncerta pod vodstvom Lii Jia. Na sporedu Beethoven, Prokofiev in Mendelssohn. Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Lahko tudi podpišete abonma za ciklus koncertov MLADI GLASBENI TALENTI, katerega prvi koncert bo na sporedu v torek, 15. t. m. ,v Avditoriju mestnega muzeja Revoltella - Ul. Diaz 27. Ciklus se bo zaključil 26. novembra. Koncerti bodo na sporedu ob torkih in četrtkih. „ La Contrada - Gledališče Cristallo Sezona 1991/92. Nocoj ob 20.30 ponovitev dela SETTE SEDIE Dl PAGLIA Dl VIENNA Carpin-terija in Faragune. Ponovitve si bodo sledile do 9. novembra vsak torek in ob nedeljah ob 16.30 in ostale dneve ob 20.30; ob ponedeljkih zaprto. V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma. V Mačkoljah GIZELA SMOTLAK živi, danes svoj častitljivi 90. rojstni dan slavi in najstarejše vaščanke naslov si lasti. Okrog nje smo danes zbrani vsi in želimo ji še veliko takih veselih dni. Hčeri in sinovi z družinami ter vnuki in pravnuki. Ob zlati poroki se IVA in MIRO ŠČUKA zahvaljujeta prijateljem, sorodnikom in znancem za cvetje, darove in dobrodelne prispevke za Karitas in Rdeči križ Slovenije. že nekaj let je minilo, bil je to lep jesenski dan od kadar je MARIO MAG ANJA privekal na svet. Zato, da bi mu bil ta dan lažji, mu prisrčno stojijo ob strani družine: Glavina, Sancin in Parovel. čestitke Dragi MARIO. Mnogo zdravja in sreče ter korajžno naprej! Še 25 pa jih bo 100. Prijatelji od Križca — Dolina. mali oglasi &£WEDA SUSHMEL TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802 ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIH! IN HITRI MODELI OD 1.300.000 Ur DALJE NUDIM pomoč v gospodinjstvu in možnost varstva otrok. Tel. na št. 228000 ali 228800 - urnik uradov. SLOVENSKO PODJETJE v Trstu ište osebo z znanjem knjigovodstva i® osnovnega programiranja na P.C.-ju ^ zaposlitev v Trstu. Pismene prošnje poslati na Publiest - Ul: Montecchi ® ' 34137 Trst pod šifro "Programer". DAJEM v najem trgovino sadja, zelen]3' ve in trafiko. Tel. 229527 ali 229157. PRODAM mercedes 190, letnik 198“' bele barve v odličnem stanju. Telefu® 299269. PRODAM Vespo P200E, rdeče barve. 10.000 km, v odličnem stanju. Telefu® 214527. PRODAM 7 in 15 hektolitrske hrastove in kostanjeve vinske sode. Telef0® 305430 v uradnih urah. KOSTANJEV sod 200 litrov ugodno pr°' dam. Telefon 228785 ob uri kosila. 22 LETNO DEKLE po poklicu k o.ml««' čarka nujno išče katerokoli zaposlitev-Telefon 0481—882091. PEPI SANCIN — Šornik iz Doline b« točil belo in črno vino v osmici. PRODAM dve novi kolesi za gorske kolo, po ugodni ceni. Telefon 412997- ENONADSTROPNO hišo 130 mq stanovanjske površine, 6 sob, dvojne sani!3] rije, garaža, terasa, telefon, ob cesu Nova Gorica—Sežana na Vipavske®) takoj vseljivo prodam. Primerno tuo za manjšo dejavnost. Telef°D 003865—24825. menjalnica 11. 10. 1991 TUJE VALUTE FDCING BANKOVCI TRST 1225.— Ameriški dolar .. 1267,00 Nemška marka 747,75 743.— Francoski frank ,. 219,45 216.— Holandski florint .. .. 663,71 658,— Belgijski frank .. 36,308 35,25 Funt šterling .. 2174,65 2145.— Irski šterling ,. 1999,88 1960,— Danska krona . 193,96 190,— Grška drahma 6,721 6,30 Kanadski dolar . 1125,10 1060.— Japonski jen 9,784 9,40 TmcvAittTC FDCING BANKOVC1 ____TUJE VALUTE MILAN TRST Švicarski frank..... 853,75 845.^ Avstrijski šiling... 106,272 105-" Norveška krona...... 191,13 185 '' Švedska krona....... 205,26 199-'' Portugalski eskudo . 8,700 Španska peseta ...... 11,840 Avstralski dolar.... 1012.— 950'' Jugoslov. dinar .... I®-'" ECU j............... 1530,95 Slovenski tolar..... 21-'' BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831*1“ Agencija Rojan Filiala Čedad 0432/730-31* Skupni nakupi italijanske in španske TV . Madrid - Italijanska Rai in Panska državna televizija bosta oaslej nastopali skupaj, da bi uiejiii izdatke za nakup filmov in Jtizank na ameriškem trgu in M °dkupu pravic za prenašanje Portnih dogodkov. Tako piše v Potazumu, ki sta ga podpisala pCeraj v Madridu predsednik Rai J^jco Manca in generalni direk-rr španske javne TV Jordi Garcia ^-andau. ^ skupni izjavi sta predstavnika sDeh televizijskih hiš izjavila, da s. tem dogovorom španska in Pijanska TV nočeta ločiti od Ev-r Pe- Sporazum naj bi bil prvi ko-jV Pri izrisavanju skupne evrop-o televizijske politike. Manca in Candau sta poudarila, va skušata televiziji na ta način vsaj delno uravnovesti neravno-®S]e mecj ameriško in evropsko 2 jsvizijsko produkcijo. Hiši bosta 1° v največji možni meri nastopu skupaj na ameriškem trgu pri ®kupu filmov in nanizank, obe-, 111 pa bosta skušali sporazum opolniti tudi z dogovorom, ki bi ^saki oci dveh hiš omogočil, da ast°pa tudi v imenu druge. Podobno se bosta ravnali tudi P 1 odkupu pravic za športne pre-°Se, pri katerih bosta skušali tudi Rjaviti politiko izmenjav. Predstavnika, obeh hiš sta nato Poudaril pomen načrta Euronews, Uaj bi omogočil večjo izmenja- Uied hovic in magacinskih tednikov evropskimi televizijami. Spinoza »superstar« v Izraelu TEL AVIV - Več kot 300 let po njegovi izključitvi iz amsterdamske judovske skupnosti, »heretični« filozof Spinoza vzbuja veliko zanimanje v Izraelu. Njegovemu delu so posvečeni številni simpoziji, esej o njegovi misli je postal skoraj best-seller, komedija o njegovem življenju je že nekaj dni gledališka uspešnica v Tel Avivu. Vzrok za tolikšno zanimanje za opus svobodoljubnega filozofa je najbrž njegovo zavzemanje za jasno ločevanje med svetim in posvetnim, med cerkveno in državno oblastjo. Kljub različnemu zgodovinskemu okviru, v katerem je živel filozof, je po mnenju marsikova njegova polemika proti vsiljivosti rabinov v zasebno življenje Židov še zelo aktualna. Po mnenju avtorja komedije Je-hoshua Sobola Spinoza ni bil izključen iz židovske skupnosti zaradi njegovih idej, pač pa predvsem zaradi njegovega izzivalnega obnašanja, s katerim je kršil predpise židovske ortodoksije. Za telavivske gledalce pa je povezava med komedijo in izraelsko stvarnostjo, kjer so konfesionalne stranke vse bolj vsiljive, zelo jasna. Zato publika navdušeno ploska, ko v komediji Spinoza prepove amsterdamskim rabinom, da mu zrejo v krožnik. Avtor komedije Sobol je pred časom že napisal nekaj del, ki so razburile židovsko javnost in je zaradi polemik, ki jih je izzval, nekaj let preživel na tujem. Furlani snujejo svoj drugi filmski festival VIDEM - V videmskem kinematografu Ferroviario bo od 12. do 15. decembra letos drugi festival furlanske kinematografie Mostre del cine furlan. Prireditev, na kateri bodo predstavili dela na filmske traku in na videotapeu, ki imajo kot skupno nit izražanje v furlanskem jeziku, prireja Center za filmsko izražanje s pokroviteljstvom kulturnega odborništva videmske pokrajine, prispevkom kulturnega odborništva videmske občine, s sodelovanjem radia Onde furlane in rekreacijske organizacije železničarjev. Prvič je bil festival prirejen leta 1988, udeležilo pa se ga je deset furlanskih avtorjev. Tedaj so bili nagrajeni Rino Gubiani za Pinsirs par dos istas, Benedetto Parisi za Cui isal contents in chist mont, Antonio Magliochetti za Jo soi stade dome une volte al cine in Maria Gubiani za Forsi. Letos bo festival razdeljen na dve sekciji in sicer za kratkometražne in dolgometražne filme, ki jih bo ocenjevala žirija, v kateri so pisatelj Elio Bartolini, režiser Giancarlo Deganutti, kritika Gualtiero De San ti in Tito Maniac-co ter Maria Teresa Maiorin. Ob festivalu bodo odprli tudi fotografsko razstavo Elia Ciola o pripravi filma Gli ultimi Turolda in Pandolfija. Druga izdaja festivala pa bo posvečena spominu Sira Angeli-ja, ki je bil predsednik žirije na prvem festivalu in je pred nedavnim preminil. Čestitala mu je tudi svetlolasa Ivana Trump Versacejeva modna kolekcija navdušila novinarje in kupce Milan je bil v teh dneh ena prestolnic italijanske mode, kjer so kreatorji prikazali svoje najnovejše kolekcije za prihodnjo pomlad in poletje. Med najuspešnejšimi in najodmevnejšimi je nedvomno bil Gianni Versace, ki je svoje modele postavil v zanimiv impresionistični slikarski okvir. Med tistimi, ki so kreatorju čestitali za kolekcijo, je bila tudi Ivana Trump, bivša žena ameriškega miliarderja Du-nalda Trumpa, ki je bila pred časom v ospredju pozornosti medijev zaradi znatne »odpravnine«, ki jo je iztržila pri možu. AUTOPARK » E LV E • E II E ENOSTA VNO PARKIRANJE INFORMACIJE TRST Ul. Udine Tel. 418519 c: današnji televizijski in radijski sporedi ^'00 Film: II grande cielo (Pust., ZDA 1952, r. H. o. Hawks, i. Kirk Douglas) ' u Potni list za Evropo: te- 9on tu(ih jezikov • ° Velike razstave: Kitaj- o , ska v Benetkah 5 Film: Vivere (dram., -Jap. 1952, r. Akira Kuro-U ss sawa' i- T. Shamura) l2 ns ^reme in kratke vesti ljU? Baletni maraton D in ^rebanje lota U tn ?nevnik in Prizma 16 ic SPort: IP v kartingu Ig'2 ? dni v Parlamentu lf'Jl Variete: Disney Club Iftnn . sabato dello zecchino 18 Os f ratke vesti I810 pehanje lota lB4n ^0ck°vska noč IgU P0kumenti: Atlante 19.4q Radeljski evangelij 20on ^taanah in vreme 2q 4n pnevnik in šport Variete: Fantastico 12 (vodita Johnny Dorelli 22ln Raffaella Carra) 23'oš ^evnik 24 00 rnevnik - Posebnosti 0;3n “Uevnik in vreme Film: Brainstorm - Ge-^erazione elettronica (fant„ ZDA 1983) X RAI 2 ^ RAI 3 Lir TV Slovenija 1 ~^| TV Koper 6.00 Nanizanke in risanke 8.10 Nad.: Un pezzo di cielo 9.10 Cera una volta... Fiabe famose - Trecce d'oro 10.00 Dok.: La bottega del te-atro (vodi V. Gassman) 10.30 Aktualno: Evropski dnevi 11.00 Nanizanke: Lassie, 11.25 Al di qua del Paradiso, 12.00 Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik 13.20 Športna odd.: Dribbling 13.55 Vremenska napoved 14.00 Film: Mi manda Picone (kom., It. 1983, r. Nanni Loy, i. Giancarlo Gian-nini, Lina Sastri) 16.05 Izžrebanje lota 16.10 Šport: IP v odbojki (ženske), 17.45 IP v košarki 18.45 Nanizanka: Hill Street 19.45 Dnevnik in pregled športnih vesti 20.30 Film: Dossier Viper (pust., ZDA 1989, r. Peter Maris, i. James Tol-kan, Linda Puri) 22.10 Boks: Dell'Aquila-To-ney (SP v srednji kat.) 23.15 Dnevnik, vremenska napoved in horoskop 23.35 Nočni šport: SP v gimnastiki, EP v biljardu 11.00 Koncerti RAI 3: Gidon Kremer in concerto 11.55 Dok.: Pred 20 leti 12.20 Film: II prigioniero di Zenda (pust., ZDA 1937, r. John Cromwell, i. Ronald Colman) 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.40 Aktualno: Okolje Italija 15.15 Šport: mednarodno tekmovanje v dresuri, 16.00 SP v gimnastiki, 17.30 IP v rokometu, 18.00 EP v biljardu 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Videobox 91 20.30 Film: La via del West (vestern, ZDA 1967, r. Andrew V. McLaglen, i. Kirk Douglas, Robert Mitchum, R. VVidmark) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Film: Oggi sposi, sentite condoglianze (kom., ZDA 1972, r. Melville Shavelson, i. Jack Lem-mon, Barbara Harris) 0.45 Nočni dnevnik 1.05 Vremenska napoved 1.10 Filmske novosti 1.20 Variete: Fuori orario 9.20 Mozaik. Angleščina, 9.45 Radovedni Taček -Skrinja, 10.05 Mala čarovnica, 10.25 Dežela cvetličnih lončkov, 10.40 Lonček kuhaj -Pšenična juha, 10.50 Alf 11.15 Zgodbe iz školjke 12.15 Mozart na turneji 13.15 Forum 13.30 Poročila 15.30 Rock proti vojni 16.20 Sova (pon.), vmes nanizanka Pri Huxtablovih 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Film: Skrivni vrt (dram., VB 1987, r. Alan Grint, i. Gennie James, Barret Oliver) 18.45 Dok.: V kaj drvimo skupaj z zemljo? 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Križ Kraž 21.50 Sova: nan. Na zdravje 22.15 Dnevnik, šport, vreme 22.50 Sova, vmes nad. Afera Lancaster-Miller in film Zaobljuba molka (dram., ZDA 1987, r. Peter Levin, i. Peter Coyote) 1.10 Video strani 13.00 14.30 15.30 16.00 17.00 17.30 18.30 19.00 19.25 19.30 19.40 20.30 21.00 22.30 22.40 23.30 Športna oddaja Otroška oddaja La speranza dei Rayan Nan.: Agente Pepper Dok.: Le terre bibliche Nad.: Rebecca II mappamondo TVD Novice Video agenda Nabožna oddaja: Jutri je nedelja Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risani film S. Holmes - II ma-stino dei Baskerville La speranza dei Rayan Film: II silenzio si paga con la vita (dram., ZDA 1970, r. W. Wyler) TVD Novice Nan.: Agente Pepper Športna oddaja L4E TV Slovenija 2 9.00 Program HTV 1 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 TV Dnevnik - Beograd 20.15 Film: Globina (dram., ZDA 1977, r. Peter Ya-tes, i. Jacgueline Bisset) 22.20 Kros dela 22.40 SP v ritmični gimnastiki 23.40 Yutel Kanale s 8 »r, ^ktualno: Na prvi strani 9;Z Nanizanke: Arnold Aktualnosti: Sabato 5, jO-45 Nonsolomoda, 11.50 T^-fSAnteprima 12.40 v ^ pranzo e servito l2.5r I,driete: Non e la RAI 1430 Vana^e5News Aktualno: Forum (vodi kita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, l6nn Ti amo parliamone l8.on °tr°ški variete kvizi: Ok il prezzo e giu-«0 (vodi Iva Zanicchi), °-55 La ruota della for-•tuna (vodi Mike Bon-giorno), 19.45 II gioco dei M (vodi Gerry Scotti), 20.25 T®®3 (19.40) News variete: Striscia la noti- 2°.40 v! • “nete: Sobota v cirku-^ (vodijo Gerry Scotti, Lnstina D'Avena, Massi- 23.00 AwB0ldi) 23.30 Tv a n0:Ciak v tilm: La montagna ei diamanti (dram., i. 24.00 pa_efleTjelinas' Pon.) RETE 4 ITALIA 1 ODEON --.L 1.11 tl C 0.55 L,anale 5 News Ki -Cia n°tizia anizanke non stop 2.10 8.00 Buongiorno amica 8.05 Nadaljevanke: Gosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.30 Valeria, 10.30 Stellina 11.00 Kviz: Čari genitori 12.00 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 13.45 Variete: Buon pomerig-gio ( odi P. Rossetti) 13.50 Nadaljevanke: Sentieri, 14.50 Senora, 15.20 Cri-stal, 16.45 General Hos-pital, 17.20 Febbre d'a-more 17.50 TV 4 Novice 17.55 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.30 Kviz: Gioco delle coppie 19.00 Variete: I Cartonissimi 19.45 Nad.: Primavera 20.30 TV film: Una bambina da salvare (dram., ZDA 1989, r. Mel Domski, i. Roxan-ne Zal, Beau Bridges) 22.30 Nanizanka: Avvocati a Los Angeles 23.30 Aktualno: Parlamente in 0.30 Film: Il colonnello Von Ryan (vojni, ZDA 1965, r. Mark Robson, i. Frank Sinatra, Raffaella Carra) 2.15 Nočni spored 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky 9.30 Chips, 10.30 Mag-num P.I. 11.30 Odprti studio 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano 13.45 TV film: Professione va-canze (kom., It. 1986, r. Vittorio De Sisti, i. Jerry Cala, Isabel Russinova, Francesca Romana Co-luzzi) 16.00 Glasba: TopVenti 17.00 Nanizanka: A-Team -Neha tana del lupo 18.00 Variete: Mondo Gabib-bo 18.20 Šport in vreme 18.30 Odprti studio 19.00 Šport: Calciomania 20.00 Variete: Mai dire TV 20.30 Film: Amici miei (kom., It. 1975, r. Mario Moni-celli, i. U. Tognazzi, P. Noiret, Adolfo Celi, Ga-stone Moschin) 23.30 Variete: Playboy Show 0.30 Odprti studio 1.05 Spored non stop 13.00 14.30 15.00 15.30 17.00 18.30 19.30 20.30 22.00 22.30 Varieteja: Fiori di zucca, 13.30 Emozioni nel blu Nautical Show Rubrika o zdravju Film: Fra Manisco cerca guai (kom., It. 1961, r. A.W. Tamburella, i. Aldo Fabrizi) Film: L'ultimo sapore delLaria (dram., It. 1978, r. R. Deodato, i. M. Rossi) Variete: Fiori di zucca Mozartovi koncerti Film: Il terrore ariva al tramonto (krim., 1977, r. C.B. Pierce, i. Ben Johnson, Andrew Paine) Variete: Fiori di zucca Film: Rangers attacco ora X (vojni, 1970, r. R. Bi-anchi Morero, i. Carlo Hintermann) 12.15 Rubrika o motorjih 13.00 Šport Show (vodi Marina Sbardella): 14.45 motociklizem - IP superbike 17.05 Film: Il piccolo campio-ne (pust., ZDA 1978) 19.00 Rubrika: Mondocalcio 20.00 Vesti: TMQNews 20.20 Nogomet: Španija-Fran-cija (kvalifikacijska tekma za EP) 22.20 Aktualno: I.T. - televizijska srečanja (vodi M. Da-mato) 1.00 Film: Caccia aperta (krim., ZDA 1979, r. Jack Starret) 2.40 Aktualno: CNN News TELEFRIULI TMC 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Risanke: Mumbly 9.30 Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe 9.50 Risanke: G.I. Joe 10.20 Nanizanka: Batman 10.50 Risanke: Birdman & Ga-laxy Trio 11.15 Neurejeni potopis: Indija (vodi Andrea Gris) 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Nan.: Lozio d'America 16.00 Risanke non stop 17.30 Nan.: Barney Miller 18.00 Rubrika: Črno belo 19.00 Dnevnik 19.30 Anteprima šport 20.00 Nanizanka: Si e giovani solo due volte 20.30 Opera: La Tosca 22.45 Nočnejvesti 23.15 Nan.: Čakajoč na polnoč TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevniki 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Slovenska lahka glasba; 9.30 Zdravniški nasveti; 9.40 Šansoni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Simfonični orkester RTV Slovenija; 11.40 Radijska priredba: Cvetje v jeseni; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Ceciljanka 90: MPZ Štmaver; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Potpu-ri; 15.00 Svet skozi lunin pogled; 15.20 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba - Nagrajenci tekmovanja za flavto v Čedadu; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Odprti prostor; 17.40 Potpuri; 18.00 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj; 18.40 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Dnevna kronika; 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.00 Tedenski aktualni mozaik; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-5.00 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.30 Melodije morja in sonca; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 V istrskem narečju; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Komedijant; 16.00 Mixage; 17.00 Hot HitS; 18.30 Souvenir d'Italy; 19.00 Najlepše popevke; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.30 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj; 20.00 Morski val. Z mirovne manifestacije v Kulturnem domu tudi poziv za priznanje novih držav Nesmiselno uničevanje in prelivanje krvi naj prepustita mesto strpnemu dialogu Zaključujejo se Primorski dnevi na avstrijskem Koroškem »Želimo, da bi ta manifestacija bila zadnja, na kateri zahtevamo konec vojne in vpostavitev miru, saj bi to pomenilo, da je razsodnost končno nadomestila nesmiselno prelivanje krvi«. Ta poudarek je izzvenel v posegih govornikov na manifestaciji za mir na Hrvaškem in v pozdrav samostojni Sloveniji, ki sta jo priredila goriš-ki Odbor za pomoč Sloveniji in Kulturni dom ob izročitvi zbrane denarne pomoči za odpravljanje posledic vojne v Sloveniji predstavnikom tamkajšnjega Rdečega križa in Karitasa. Zbrane je najprej nagovoril predsednik PO SKGZ Boris Peric, ki je poudaril dvojni pomen manifestacije: izpričati veselje ob končno uresničeni suverenosti nove države Slovenije in posredovati vsem odgovornim klic goriškega prebivalstva za prenehanje vojnih grozot in za mir med jugoslovanskimi republikami. Bernard Špacapan je poudaril, da so se na poziv solidarnostnega odbora, ki sta ga skupaj osnovali SKGZ in SSO, številni posamezniki, organizacije in javne ustanove pridružili akciji za pomoč Sloveniji. Igor Komel je spregovoril o tesnobi in zaskrbljenosti zaradi krutih, barbarskih in nesmiselnih vojnih grozot. Spomnil je na aktivno zavzetost Gorice za mir in priznanje pravic jugoslovanskih narodov do demokracije in suverenosti. To voljo je Gorica izpričala že na Travniku v dneh napada na Slovenijo, nato s sindikalno manifestacijo na meji, koncertom za mir in tudi s široko solidarnostno nabiralno akcijo. Sedaj ponovno od- ločno kliče proti vojni in poziva italijansko vlado, Evropsko skupnost ter OZN naj priznajo suverenost Slovenije, Hrvaške in vseh jugoslovanskih republik, ki to zahtevajo po demokratični poti. Komel je izrekel solidarnost vsem trpečim pripadnikom jugoslovanskih narodov in postavil kot zgled model sožitja, ki ga že deset let uresničuje prav goriški Kulturni dom. Neodvisni Sloveniji pa je nazdravil z željo »naj bo njena nadaljnja pot srečna, čvrsta, mirna, v slogi in prijateljstvu z vsemi narodi in sosedi«. Goriško občino je zastopal podžupan Mario Del Ben in dejal, da si iz srca želi konec absurdne agresije. Prav tako je izrekel upanje, naj bi Italija čimprej v dogovoru z Evropsko skupnostjo priznala Slovenijo, Hrvaško in druge nacio- nalne enote, ki želijo svojo samostojno državo. Del Ben je še spomnil na sodelovanje med Gorico in Novo Gorico ter želel, da bi se taki odnosi stkali tudi drugod in prispevali k skupni rasti in sožitju. Prav tako je župan Nove Gorice Sergij Pelhan zahteval konec vojne in uničevanja na Hrvaškem, priznanje samostojne Slovenije, obenem pa se je zahvalil vsem, ki so novi republiki in še posebej Novi Gorici pomagali v najtežjih dneh osamosvajanja. Predstavnikom goriške občine in italijanskih goriških dnevikov je izročil zahvalna priznanja, kakršna so pred nedavnim podelili v Novi Gorici. Sodelujoči na zborovanju so nato podpisali pismi z zahtevo po vzpostavitvi miru in priznanju novih samostojnih republik. Pismo vladi in ES se glasi: Pre- bivalci mesta Gorice zbrani na enourni mirovni manifestaciji proti vojni vihri v Jugoslaviji v Kulturnem domu dne 10. oktobra 1991, odločno pozivamo italijansko vlado ter Evropsko skupnost, da napravita vse, kar je v njunih močeh za prekinitev nesmiselnega vojnega nasilja v tej evropski državi, ki terja vsakodnevno številne nedolžne žrtve. Istočasno pozivamo omenjene oblasti, da čimprej priznajo suverenost in neodvisnost republike Slovenije in Hrvatske oz. samostojnost katerekoli jugoslovanske republike, ki jo na demokratičen in plebiscitaren način zahteva. V pozivu predsednikom vsem jugoslovanskih republik naj vse sprte strani dokončno prenehajo z vojnim nasiljem, pa so med drugim napisali sledeče: Vojno stanje v Jugoslaviji je nevzdržno in prav gotovo ni nobenemu v čast, hkrati pa dobesedno "blati" po vsem svetu jugoslovanske narode in narodnosti. Jugoslovanski narodi naj se raje ob nastajanju nove Evrope izkazujejo kot graditelji in simbol sožitja, ne pa kot sovražniki in ubijalci. Volja in težnja slehernega jugoslovanskega naroda morata prav gotovo biti predpogoj nastajanja novih skupnosti na jugoslovanskem ozemlju. Demokratični izraz sloni tudi na teh predpostavkah, istočasno pa sloni tudi na izrazu sožitja med narodi in medsebojnem dialogu, razumevanju in razvoju. Na sliki (foto Marinčič): Peric izroča prispevek predsedniku RK Slovenije Gartnerju. Stavka uslužbencev šempetrske bolnišnice in zdravstvenega doma Med razlogi nizki osebni dohodki in neurejen položaj financiranja Splošni (republiški) stavki na področju zdravstva so se pridružili tudi zaposleni v šempetrski bolnišnici in v zdravstvenih domovih. Protestna akcija, ki traja že od četrtka zadeva na novogoriškem območju okrog tisoč uslužbencev. Kljub stavki zagotavljajo zdravniško oskrbo in druge storitve v najbolj nujnih primerih. Med osnovnimi razlogi stavke so tudi na novogoriškem območju nizki osebni dohodki in neurejen sistem financiranja zdravstva. Po besedah ravnatelja šempetrske bolnišnice, dr. Vojka Gatnika, bodo do konca leta zabeležili okrog sto milijonov tolarjev primanjkljaja. Bolnišnica je pred kratkim sicer prejela od republike dodatna sredstva, vendar je to premalo za izhod iz težavnega položaja. Tudi novogoriški zdravstveni delavci so med zahteve, ki jih postavljajo kot pogoj za prekinitev stavke, postavili zahtevo po odstopu ministrice Bohove. Jutri Kolesarenje prijateljstva Na Goriškem bo jutri dopoldne potekala množična kolesarska prireditev, Kolesarenje prijateljstva. Ob 9.30 bodo prvi kolesarji startali izpred športnega parka v Novi Gorici na 30 kilometrov dolgo krožno pot. Vsak udeleženec bo ob vpisu prejel kontrolni kartonček, voziti pa bo moral ob spoštovanju prometnih predpisov. Cilj množične prireditve bo prav tako pred športnim parkom v Novi Gorici. Prijave v Gorici: na sedežu ZSŠDI, v Katoliški knjigarni, pri TGS in v turističnih uradih IOT in Appiani. Zbor Podgora poje v Pordenonu Danes bo v Pordenonu pevska revija "Alpe Adria canta", kjer bo nastopil tudi mešani pevski zbor Podgora, ki bo ob tej priložnosti predstavljal slovensko manjšino v Italiji. V popoldanskem programu, s pričetkom ob 16. uri, na katerem bo zbor predstavil niz slovenskih narodnih pesmi, bodo peli tudi zbori iz Avstrije, Madžarske in Italije. Dopoldne bo na sporedu seminar o Jacobusu Gallusu. Skladatelja bo predstavil dr. Edo Škulj, ki je o njem že spregovoril na Gallusovi proslavi v Podgori. Zbora Tone Tomšič in Podgora pa bosta ob tej priložnosti izvajala Gallusove skladbe. Avtomobilsko-motorni sejem bo od 26. oktobra do 3. novembra Predstavili enajsto izvedbo sejma Motor Expo Racing Avtomobilski in motoristični sejem Motor Expo Racing bo od 26. oktobra do 3. novembra na razstavišču Expomego. Letošnjo 11. izvedbo sejemske in obenem športne manifestacije je predstavil včeraj predsednik združenja Out-line Roberto Mervič, ki je pobudnik in organizator sejma. Program je bogat in zanimiv kot že v prejšnjih letih, tudi tokrat pa bo nekaj novosti, ki naj bi še dodatno ovrednotile manifestacijo. Cvet v gumbnici organizatorjev bodo letos štirje prototipi Ber-tonejevih vozil. Gre za edinstvene primerke (vsak je vreden poldrugo milijardo lir!). Ob tem bodo na ogled športni avtomobili (ferrariji formule ena, rally avtomobili in druga dirkalna vozila), v večjem številu kot v prejšnjih letih pa bodo na ogled tudi dirkalni motorji. Zanimiv bo tudi ogled serijske proizvodnje, saj bodo prikazovali vrsto novih avtomobilov, ki so jih prav pred kratkim prvič javno predstavili na mednarodnem salonu v Frankfurtu. Športni del bo obsegal že preizkušena tekmovanja, med katerimi izstopa superbikers trophy, za katerega se je že prijavilo več kot 100 tekmovalcev svetovnega nivoja. Ob tem bodo še rallystar za trofejo novogoriškega Casinoja, rally najboljših pilotov evropskih policij, ekshibicije akrobatov na motorjih trial (obljubljajo, da se bodo povzpeli na streho razstavnih hal) in vrsta drugih obrobnih prireditev. Omembe vreden je tudi natečaj o prometni varnosti, ki se mu je z risbami odzvalo kar 50 tisoč učencev iz Furlanije - Julijske krajine in novogoriške regije. Na predstavitvi so pregovorili še predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua, ter občinski in pokrajinski odbornik za šport Žiberna in Dosso. Merjasci koruzo neznanci drevo Čudna zgodba se te dni plete v Gabrjah med lovci in neznanci, ki so z zelo odločnim dejanjem skušali dopovedati, da so proti lovu. Vpleten pa je tudi sovodenjski župan, kot žrtev in oškodovanec, ki pa namerava proti neznancem vložiti ovadbo. Tako nam je sam povedal in nas seznanil z zadevo. Pred dnevi je namreč ugotovil, da mu divje svinje delajo veliko škodo v njivi zasajeni s koruzo. Obvestil je lovce, ki so nekaj dni hodili na prežo in čakali na predrzno divjad. Na debelem orehu so si uredili uto in z visokega opazovali njivo. Pa tudi iz tega ni bilo nič, kajti pred kakšnim dnevom so neznanci oreh odžagali, v veliko jezo lastnika in lovcev... Merjasci so si tokrat rešili kožo. Na Koroškem se zaključuje)0 Primorski kulturni dnevi, vrst3 pevskih in glasbenih nastopov tef gostovanj dramske družine. P° lanskih Koroških dnevih na Goriš' kem in Tržaškem, se je letos sre' dišče dogajanja — tradicionalni0 izmenjav in gostovanj preseli'0 na senčno stran Alp. Pobudniki in organizatorji vs3' koletne amnifestacije so KrščaH' ska kulturna zveza, Zveza sloveH' ske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta. Prva prireditev je bila prejšnj0 nedeljo v Šentjakobu v Rožu. Nas' topili so člani PD Štandrež z de' lom Gospod Evstahij. Naslednje^3 dne sta bila dva nastopa Odra 9° v Celovcu (Vesela zgodba) in sic®1 v Ljudski šoli Mohorjeve družb0 in v Modestovem domu. Dan®8 zvečer pa bo v Bilčovsu nastop gojencev centra za glasbeno vzg0) jo E. Komel iz Gorice. Nastopi0 bodo tudi goječi glasbene šole lZ Žabnic in gojenci Glasbene šol° na Koroškem. Med tednom je bila napoved3' na tudi okrogla miza in sprejet51 na italijanskem konzulatu. Primorski dnevi na Koroške511 se bodo sklenili jutri v Celovc3' kjer bodo združeni pevski zbori 5 Tržaškega posredovali Gallusov3 zvočno bogastvo. Kulturni večer za otroke po svetu Goriško združenje Caritas prir0' ja danes v Kulturnem domu rf2' stavo slik in plesno-glasbeni veče za solidarnost z otroki po svet0. Ob 18. uri bodo v preddverju prli razstavo slik, ki so jih podari1 goriški umetniki za finansiran)0 dobrodelnih dejavnosti združenj3 Zvečer ob 20.30 bo nastopila indij ska plesalka Juliet Christopher5 programom klasičnih indijsk10 plesov, kitarist Eddie Hawkins Pa bo pel duhovne pesmi. __________koncerti_____________ Moški pevski zbor Skala — Gabri8 priredi drevi, ob 19.30, celovečerni b3 ceri v gradu Kromberk. Dirigirala bo » zina Konjedic. Vabljeni. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Una pallottola sp311' tata — 2 1/2 odore di paura«. VERDI 17.00-22.00 »The Doors«. VITTORIA Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20,1J »Divja orhideja«. Ob 22. uri »ReZlS porno filma«. SVOBODA (Šempeter) 18.00 in ^ »Highlander II« DESKLE 19.30 »Mož za ženitev«. DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 Al Moro — dr. Alesani — Trg E. Amicis 10 — tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ11 . Al Redentore — ul. Fratelli Roselb — tel. 410340. pogrebi Danes, 11.00 Bianca Zampol por. Pa1)0, iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv-in na glavno pokopališče. A«1 Jutri praznik kostanja Ena od smeri delovanja pri Slovenskem planinskem društvu je tudi negovanje družabnosti. Tako se bodo jutri srečali na prazniku kostanja, na domačiji pri Štekarje-vih v Števerjanu, kakor že vrsto let doslej. Družabnost se bo začela že okrog 12. ure, zaključila pa z mrakom. Za tiste, ki bi radi prijetno združili s koristnim, bo organiziran pohod od pevmskega mosta do Štekarjevih. Zbirališče je na goriški strani mosta, odhod ob 9.30. Planinci računajo na lepo vreme. KINOATEUE s SLORI-jem, Kulturnim domom in ob strokovnem sodelovanju Centra za slovenščino kot drugi jezik pri Filozofski fakulteti v Ljubljani organizira INTEGRACIJSKI TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA Poseben dopolnilni multimedialni tečaj za vse, ki aktivno obvladajo slovenski dialekt ali pogovorni jezik, radi pa bi se naučili pravilnega pisanja in izražanja v knjižni slovenščini. Tečaj bo poučevanje jezika združeval s kulturnimi informacijami, srečanji, izleti, ob uporabi filmskega in video medija. Prijave: - Kulturni dom, tel. 33288 - Knjižnica Damir Feigel, tel. 531733 Trije v priporu zaradi mamila V Tržiču se uspešno nadaljuje akcija policijskih organov, usmerjena v preprečevanje širjenja mamil. Tako so v sredo ponoči priprli tri osebe in zaplenili precejšnjo količino heroina v nekem stanovanju v centru mesta. Mamilo je bilo menda že pripravljeno v dozah. V priporu je 22-letni Andrej Gergolet iz Tržiča — ul. E. Toti 21. Prijeli so ga v ulici SanfAmbrogio, blizu cerkve. Istovetnost drugih dveh ostaja zaenkrat neznana. Menda gre za eno osebo iz Tržiča, druga pa naj bi imela tuje državljanstvo. t Preminila je naša draga Blanca Zampol por. Pahor Žalostno vest sporočajo mož Ciril, sin Mih® in ostalo sorodstvo Pogreb bo danes, 12. oktobra, o0 v uri iz splošne bolnišnice v God0,^ cerkev sv. Ane in na glavno g°rl pokopališče. p Vnaprej se zahvaljujemo vselT1liii, bodo kakorkoli počastili njen spoin Gorica, 12. oktobra 1991 Država strahovito zadolžena Bankitalia kritizira ”manever“ RIM — Nagli marš italijanskega javnega dolga je ^ustavljiv. Po ocenah Bance dltalia se je obseg dol-9°v na področju javnih financ povzpel v septembra kar na skoraj poldrugi milijon milijard ali točneje 'bilijon in 439 tisoč milijard lir, kar predstavlja že nič b^nj kakor 104% notranjega bruto proizvoda. Z dru-jJibii .besedami: pri vsakih 100 lirah proizvedenega bogastva je Država zadolžena za 104 lire! Gornje številke, ki jih je posredoval namestnik generalnega direktorja centralne banke Antonio Fa-210 senatni in poslanski komisiji za zaklad in prora-Cllri na skupnem zasedanju, le še potrjujejo težak 'bornent, ki ga doživlja Italija. Gibanje računov kaže, da bo rekord pri državnem dolgu — poldragi milijon bblijard lir — kaj kmalu dosežen, "streha" enega mi-bjona milijard pa je bila predrta že pred tremi leti 11988), Kot da to še ne bi bilo dovolj, se je obseg Sredstev, ki jih potrebuje država za svoje delovanje, Povečal v prvih devetih mesecih letos na 104.600 mi-bjard lir, kar pomeni 83.439 milijard ali dobrih 25% Več kot v ustreznem obdobju lanskega leta. Banca dltalia (in z njo računski dvor ter državni Jbčunovodski urad) zelo negativno ocenjuje gospodarski manever, s katerim namerava vlada urediti Problem prihodkov in odhodkov. Banka je glede laga skeptična pa tudi zaskrbljena predvsem zaradi dveh okoliščin, kakor je naglasil Fazio. Prvič: od Predvidenih 21.500 milijard lir večjih prihodkov jih Pričakujejo ministri 12.000 od »neumestnega davčnega odpusta, ki je dvomljiv tudi glede koristnosti, razen če ne bo prišlo do raztegnitve obdavčljive asnove«. Ne samo, povečanje prihodkov bo skromno bidi ne glede na ukrepe una tantum, kakršen je uk-reP o privatizaciji. Vse to po Faziovem zatrdilu ne bo vplivalo na temeljne težnje tekočih prihodkov. Tudi predsednik računskega dvora Giuseppe Carbone je skeptičen glede možnosti, da bo vlada na ta način prišla do predvidene vsote denarja. Drugič: s sanacijo ne bo nič, če se ne bodo zmanjšali stroški za pokojnine, zdravstvo, osebne dohodke in delovanje krajevnih ustanov, še zlasti pa ne, če se ne bo krepko omejilo utajevanje davkov. O penzijah je Fazio poudaril, da je treba del ustreznega bremena preusmeriti v razne oblike integrativne (dopolnilne) oskrbe na temlju kapitalizacije, ki bi jo bilo treba spodbujati s pomočjo mehanizmov na davčnem področju. Fazio je navedel zatem preslabo konkurenčnost italijanske industrije nasproti tujini: od leta 1985 do leta 1990 se je uvoz povzpel za 44%, izvoz pa samo za 27%. Notranjega povpraševanja po njegovem ne gre skrčiti, rajši naj bi dali novega zagona proizvodnim investicijam in omejili stopnjo dohodkovne in censke rasti. In še moralna pridiga: »Nepremišljeno je obljubljati — zlasti mladim generacijam — neko skrbstveno politiko, ki je javni sistem ne bo mogel izvajati iz razlogov, ki zadevajo makroekonomsko ravnotežje.« Na zdravstvenem področju bi bilo treba po Faziovem mnenju seči po privatnih zavarovalniških vzvodih in to zlasti zaradi neravnovesja med javnimi izdatki za storitve in kakovostjo slednjih. V ozadju vsega tega pa naj bi bila dohodkovna politika. Pesimist je tudi generalni državni računovodja Andrea Monorchio: »Slabost, ki je obšla marsikoga, ko se je seznanil s finančnim zakonom za leto 1992, se bo še zaostrila, ko bo treba izdelati finančni zakon za leto 1993. O zakonu za leto 1994 pa niti ne govorim, ker bo perspektivno še precej trši...« (fdg) Razkorak pri plačah pa res tak! Uslužbenci Bance d'Italia bodo 25. oktobra stavkali »za-rudi absurdnega stališča« guvernerja Ciampija do vprašanja obnovitve pred desetimi nieseci jim zapadle delovne Pogodbe. Če je njihov protest npravičen, pa je Ciampijeva nepopustljivost "dosledna'; na drugem mestu poročamo ravno o tem, kako emisijski zavod kritizira vladni gospodarski manever in poziva k ®e izdatnejšemu klestenju na skrbstvenem, zdravstvenem in dohodkovnem področju — zlasti pa na področju javnih služb. Ustanova Brodolini je Izvršila študijo, iz katere izdaja, da je razlika med plačali javnih uslužbencev in plačami privatnih uslužbencev večja od tistih 5-6%, ki jih nagajajo uradne statistike. Upoštevajoč krajši delovni čas, mlahav ali mestoma ne-obstoječ nadzor nad storilnos-9°, trdnost službenih mest, Privilegiran pokojninski režim in določena jamstva glede službenega napredovanja, tedaj ugotovimo — trdijo raziskovalci ustanove Brodo-nni — da velja plača javnega Uslužbenca dejansko kar dvakrat ali trikrat več kot plača nameščenca pri zasebnem Podjetju. Katera stranka bo toliko korajžna, se vprašujejo, da bo odločneje zahtevala odpravo tega neravnovesja? F. D. GAŠPERLIN Predlog parlamentarne skupine Demokratične stranke levice 250 milijard lir za kooperacijo FJK-Veneto-Slovemja-Hrvaška Uveljavitev obeh osnutkov, ki so ju podpisali poleg parlamentarcev DSL iz naše dežele in iz Veneta še poslanec Gianni Pellicani iz vrst "vlade v senci", podpredsednik strankine skupine v poslanski zbornici Luciano Violante in predsednik komisije za deželne zadeve Augusto Barbera, bi dala po Pascolatovem zatrdilu »v tem resnem in tako delikatnem zgodovinskem momentu« še prav posebno dimenzijo vlogi dežel FJK in Veneta tako z institucionalnega vidika kot z vidika mednarodne kooperacije. Poslanec Pascolat je napovedal, da bo njegova stranka podrobno obrazložila vsebino obeh osnutkov v prihodnjih dneh na srečanjih, ki jih bo imela s predstavniki gospodarskih komponent v deželi, z zastopniki sredstev množičnega obveščanja, z glasniki univerzitetnih forumov pa tudi s predstavniki raznih kulturnih in znanstvenih ustanov. VIDEM — Medtem ko podjetniki v obmejnem pasu Furlanije-Julijske krajine čakajo na poseben državni" protikrizni" zakon, ki naj jih poplača za škodo, ki jo povzročajo v tem delu Italije posledice razmer na jugoslovanskih tleh — komisija za delo pri poslanski zbornici je proučitev ustreznega vladnega predloga odgo-dila za teden dni — je parlamentarna skupina Demokratične stranke levice predložila predsedstvu poslanske zbornice dva zakonska osnutka, katerih prvi podpisnik je Renzo Pascolat. Prvi zadeva vrsto ustavnih sprememb v deželnem statutu, drugi pa izreden petleten finančen prispevek v višini 250 milijard lir za gospodarsko, tehnološko, znanstveno in kulturno sodelovanje med deželo FJK, Venetom,. Slovenijo in Hrvaško. gospodarski dopis h Slovenije Valutna senca JOŽE PETROVČIČ Kadar razpada država njenega finančnega sistema ni mogoče dolgo ohranjati pri življenju. Še zlasti pa ne, če je zavestno ali pa zato, ker ni imela več nobene moči — monetarna politika v razpadajoči državi dovolila natisniti velikanske količine denarja, ki so že začele povzročati hiperinfla-cijske skoke. Pred takimi skoki se mora zavarovati vsak, zlasti pa tisti, ki na takšno monetarno politiko ni imel nobenega vpliva. Računati mora namreč, da se bodo v nasprotnem primeru na njega zvalili stroški, . ki jih je povzročila razsipna denarna politika. Ko pa se iz enotnega finančnega sistema izloči en del, takrat morajo biti tudi drugi deli tega sistema zelo pozorni: morajo se bodisi kot celota zavarovati pred rušilnimi vplivi, ki jih povzroča odcepitev enega dela, če pa ni sloge, potem se mora zavarovati vsak del sam za sebe. Zgodilo se je, da se je iz jugoslovanskega finančnega sistema najprej izločila Slovenija, ki je svoj odhod že dolgo napovedovala in je bila zaradi napovedi o vzpostavitvi svojega finančnega in denarnega sistema celo izvržena iz sistema NBJ (ni na primer dobivala niti svežih bankovcev, potrebnih za zamenjavo obrabljenih). Kljub temu pa je izpeljava te odločitve nekatere v Jugoslaviji neprijetno presenetila. Zanimivo je, da je bila zaradi uvedbe slovenskega finančnega sistema in lastne valute najbolj presenečena Hrvaška, celo veliko bolj kot druge republike in celo veliko bolj kot Srbija, ki ima zvezne finančne ustanove, zlasti pa narodno banko Jugoslavije trdno v svojih rokah. Hrvaško presenečenje je razložljivo. Tudi na finančnem področju se je znašla preveč nepripravljena. Zdelo se je, da je zakone o hrvaškem finančnem sistemu in hrvaškem denarju glede na njene osamosvojitvene načrte že pripravila, izkazalo pa se je, da je hrvaška monetarna samostojnost šele v povojih in ji zato slovenska finančna osamosvojitev nikakor ne gre na roko. Zgodi se na- mreč lahko veliko nepričakovanih stvari, ki bi hrvaškemu gospodarstvu utegnile zelo škodovati. Grožnje pa he prihajajo s slovenske strani, ki je najbrž samo sprožila že dolgo pričakovan plaž, ampak z drugih koncev. Srbski finančniki opozarjajo, da je treba biti pri najnovejših finančnih dogodkih zelo previden in da je treba hitro ukrepati, če bodo šle stvari po predvidenih poteh. Nepredvidene poti pa so predvsem tiste, ki jih lahko ubere odvečna količina denarja. Slovenija je namreč dinarje zamenjala v tolarje. Dinarje je potegnila iz obtoka. Ti dinarji pa so stalna nevarnost za sosednji finančni sistem, saj bi povzročili enak inflacijski pritisk, če bi po kakšni poti prišli v obtok, kot npr. pretirana primarna emisija. Takrat bi bilo treba dinarje, ki bi kot plačilno sredstvo še ostali v Srbiji in drugih jugoslovanskih republikah, hitro zamenjati v nov denar tudi v teh republikah. Zvezni guverner je to možnost že napovedal, drugi viri pa trdijo, da imajo v Srbiji že pripravljen svoj denar in da ga lahko že začnejo tiskati. Če bi se to zgodilo in če Hrvaška do takrat še ne bi uvedla svojega denarja, bi se lahko vsi ti dinarji stekli na Hrvaško in zadušili njeno gospodarstvo. Hrvaška mora zaradi tega nemudoma ukrepati: omejila je dviganje in nalaganje denarja na bančne račune, omejila je nakupe v trgovinah, preverja izvor denarja, skoraj povsem je prekinila plačilni promet s Slovenijo... Najbrž bo takih ukrepov še več, toda prav ti dve republiki se bosta morali hitro dogovoriti o načinu medsebojnega trgovanja, sicer bosta preveč škodili sami sebi. Zelo podobne ukrepe bodo verjetno sprejeli tudi v drugih republikah, če se seveda ne bodo odločili kar za konvertibilni način trgovanja, ki uvaja v medsebojno trgovanje kot plačilno sredstvo tujo trdno valuto. To možnost so namreč v srbskih krogih že podprli. Vse to bo vplivalo, da se bo medsebojno trgovanje močno zmanjšalo, od gospodarskih in političnih interesov pa bo odvisno, kdaj in kako se bo začelo spet krepiti. Začetek stavke na borzah vrednostnih papirjev prizadel tudi kupčije v Trstu TRST Stavka borznih prokuratorjev, ki protestirajo, ker da jih bo nastop družb za posredovanje na premičninskem področju (SIM) vrgla na cesto, je kljub vsemu prizadela tudi tržaško borzo. Predsednik odbora menjalnih agentov Cornelio Rizzardi je namreč sprva javil, da bo ta borza redno delovala, v resnici pa se to ni zgodilo in tako niso objavili nobene kotacije. Podpredsednik tega odbora Giuseppe Vizzini je pozneje utemeljil to okoliščino s strogo osebnim sporočilom, v katerem je bilo rečeno, da operacij ni bilo zaradi odločnega nasprotovanja prokuratorjev in uslužbencev borze. Vizzini je sicer podprl stavko: »To ni navaden spor med delodajalcem in delojemalci, temveč boj v obrambo funkcionalnosti trga.« Rizzardi pa je nasprotno menil, da so stavke tuje tržni dinamiki, čeprav je priznal, da se je obseg kupčij v Trstu skrčil le na nekaj sto milijonov lir protivrednosti. Kmalu v veljavi zakon v korist malih podjetij RIM — V včerajšnji redni prilogi Uradnega lista italijanske republike je bil priobčen državni zakon, ki predvideva posebno finančno pomoč za tehnološ-no posodabljanje in razvoj malih in srednjih podjetij. Ta zakon so odobrili v senatu, kakor je znano, 25. septembra, še nekaj dni pred tem pa je vse kazalo, da ga sploh ne bodo izglasovali, kar je sprožilo celo vrsto odločnih in živčnih reakcij. Po zakonu, ki bo začel veljati čez petnajst dni, bodo prejela omenjena podjetja 1.500 milijard lir za obdobje 1991-1993. ■FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 S.r.l. Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul- Trieste 160 -Tel. (0481) 20769 cnMmimiE UVOZ-IZVOZ ZASTOPSTVA LJ S.p.A. POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV LANCIA IVECO llRELLI SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO 34132 TRST - Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax (040) 369112 - Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA - Ul. delTIndustria 6 - Tel. (0481) 522012 Danes v okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo Odločilna tekma Italija - SZ Danes v evropskih košarkarskih pokalih Žrebanje v Munchnu MOSKVA — Ob koncu današnje kvalifikacijske tekme med Sovjetsko zvezo in Italijo bi se znal neki ciklus zaključiti in s sabo odpihniti tudi Vicinijev trenerski stolček. Znal pa bi se tudi znova »ro-, diti«. Italijanska reprezentanca namreč nima izbire: samo zmaga ji omogoča, da lahko računa na uvrstitev na evropsko prvenstvo. V primeru poraza pa bo Vici-nija predčasno zamenjal Sacchi. Italijo vsekakor čaka izredno težko srečanje, saj mora napadati in se s tem izpostavljati protinapadom domačih, ki bi se zadovoljili tudi z neodločenim rezultatom. Vicini včeraj še ni objavil moštva, v katerem mu je zmanjkal poškodovani Ferri. Isto je naredil tudi njegov sovjetski kolega Bišovets. Italijanski selektor je bil včeraj dokaj miren, v italijanskem taboru tudi vlada optimizem, ljubitelji statistik pa so dokaj pesimisti. Vicinijevo moštvo je vse važne tekme,izgubilo (proti Španiji v finalu evropskega under 21 leta 1986, proti SZ na evropskem prvenstvu leta 1988, lani proti Argentini na SP). Poleg tega Vicini na SZ LESTVICA 6 4 2 0 10:2 10 Norveška 6 3 1 2 8:4 7 Madžarska 7 2 3 2 10:9 7 Italija 5 2 2 1 9:4 6 Ciper 6 0 0 6 2:20 0 Danes: OSTALI SPORED Sovjetska zveza - Italija; 30.10.: Madžarska - Norveška; 13.11.: Italija - Norveška; 13.11. Ciper - Sovjetska zveza; 21.12. Italija - Ciper. tujem ni nikoli zmagal proti solidnejšim moštvom, kot npr. Nemčija, Švedska, Anglija, Nizozemska, Romunija, Madžarska, Bolgarija, Norveška. Nadalje je v dveh dosedanjih, sicer daljnjih, tekmah v Moskvi Italija obakrat obakrat izgubila... VERJETNI POSTAVI: SOVJETSKA ZVEZA: Karin, Černišov, Kulkov, Oleg Kuznecov, Galjamin, Šali-mov, Mihajličenko, KančelskiSj Alejni-kov, Kolivanov, Protasov (12 Čerčesov, 13 Popov, 14 Dimitri Kuznecov, 15 Mos-tovoj, 16 Vuran). ITALIJA: Zenga, Ferrara, Maldini, Ba-resi, Vierchowod, Crippa, Lentini, de Na- peli, Vialli, Giannini, Mancini (12 Pagli-uca, 13 Costacurta, 14 De Agostini, 15 Lombardo, 16 Rizzitelli). SODNIK: Bruno Galler (Švi.). V dvomu je televizijski prenos (ob 18. uri), o katerem se bo odločalo danes zjutraj. Pravice za prenose tekem sovjetske reprezentance ima neka nizozemska družba, ki pa zahteva previsoko odškodnino (govori se o eni ali dveh milijardah lir). Dirka tris TURIN — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 13-1-6. Dobitnikov je bilo 538, prejeli pa bodo po 5.677.700 lir. Diego Maradona ne najde miru BUENOS AIRES — Diego Maradona se skupaj z družino namerava preseliti v ZDA, od koder naj bi dobil nekaj ponudb za delo. »Ne prenašam več tega, da ostanem v Argentini,« je dejal bivši nogometni as. Snemali so ga v nekem parku skupaj z ženo in hčerko, s čimer naj bi tudi demantiral vesti, da se namerava ločiti, kot je pisal neki argentinski dnevnik. Maradona je tudi odločno ponovil, da ne bo več igral nogometa. Omenil pa je tudi vprašanje mafije v nogometu: »Obstaja in jo je treba upoštevati. To lahko čudno zveni. Ko sem to trdil v obdobju, ko so o meni govorili, da sem št. 1 na svetu, sem plačal kot vsi dobro vedo. Vsekakor isto ponavljam danes, ko sem št. 10 tisoč. Kljub temu sem še vedno zaljubljen v nogomet,« je pristavil Maradona, »vendar sem se naveličal mafije, ki ga obkroža in zato sem se trdno odločil, da ne bom več igral in da se bom posvetil učenju.« Capelli zapustil Leyton House LONDON — Italijanski pilot formule ena Ivan Capelli ne bo več tekmoval za Leyton House, pri kateri je bil od leta 1987. Njegovo mesto bo prevzel Avstrijec Wendlinger. Pri Benettonu pa bo od leta 1992 mesto trikratnega svetovnega prvaka, Brazilca Nelsona Pigueta, prevzel Britanec Martin Brundle. Italijansko žensko odbojkarsko prvenstvo Danes prvo kolo Danes se prične tudi italijansko žensko odbojkarsko prvenstvo. Po neuspehu, ki ga je reprezentanca doživela na evropskem prvenstvu z osvojitvijo 4. mesta in glede na to, da bo v Italiji leta 1994 svetovno prvenstvo, bodo boji za državni naslov prelomni. Novi zvezni trener, Brazilec Marco Aurelio, bo moral v preostalih treh letih, kolikor mu preostane do SP, marsikaj spremeniti ali morda celo pričeti na novo. Izhodišče mu ne morejo biti nič drugega kot prvenstveni boji v domači areni. Državni naslov je praktično že oddan odlični Teodori il Messaggero iz Ravenne, ki je bila doslej nič manj kot enajstkrat prvak. V lanski sezoni so odbojkarice iz Ravenne naletele na najhujše nasprotnice pri Imet Ina iz Perugie. Letos pa so večkratne italijanske prvakinje še močnejše, ker bo zanje igrala odlična tolkačica iz Nizozemske, Weersin-gova. Vsekakor moramo omeniti, da nastopa za italijanske klube 14 naturaliziranih odbojkaric ter 26 tujk. Druščina je izredno pisana, a ženska odbojka je še vedno v senci moške, čeprav je veliko več registriranih zastopnic nežnega spola kot moškega. SPORED 1. KOLA: Imet Perugia - Sipp Cassano, Yoghi Ancona - Edilfornaciai San Lazzaro, Nausica Reggio Calabria -Isola Verde Modena, Ceramica Para Spezzano - Calia Matera, Assovini Bari - Menabo Reggio Emilia, Unibit Rim - Teamsys-tem Fano, Orion Šesto S. Giovanni- Teodora Messaggero Ra-venna. Na teniškem turnirju v Tokiu Ivaniševič polfinalist TOKIO — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Tokiu je Hrvat Goran Ivaniševič z gladkim 6:3, 6:4 premagal Američana Agassija. Turnir se je končal tudi za Nemca Beckerja, katerega je s 7:6, 4:6, 6:3 izločil Američan Rostagno. Ostali izidi: Lendl (ČSFR) - Wheaton (ZDA) 7:6, 7:5: Edberg (Šve.) -Chang (ZDA) 6:2, 6:2. Polfinalna para sta Edberg - Ivaniševič, Lendl - Rostagno. Laporte in Vatanen trdno v vodstvu KAIRO — Z zmago na včerajšnji 6. etapi avto-moto rallyja faraonov je Američan Danny Laporte (cagiva) še utrdil vodstvo na skupni lestvici motociklistov. Tudi med avtomobilisti je zmagal vodilni na lestvici, Finec Ari Vatanen, ki je tako še bližji končnemu slavju. Skupni vrstni red: MOTOCIKLISTI: Laporte (ZDA) cagiva 16.02'38; 2. Peterhan-sel (Fr.) yamaha 16.22'57": 3. Magnaldi (Fr.) yamaha 16.36T7"; 4. De Petri (It.) yamaha 16.47,27”l 5. Orioli (It.) cagiva 16.51'4r; 6. Mas (Šp.) yamaha 16.58'33"; 7. Trolli (It.) stalaven 17.08'48"; 8. Morales (Fr.) stalaven 17.18'37". AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen (Fin.) citroen 10.51'37" penali-zacije; 2. Ickx (Bel.) citroen 11.21'24"; 3. Waldegard (Šve.) citroen 12.27T4"; 4. Ambrosino (Fr.) citroen 12.47'52"; 5. Vismara jlt.) range 14.13'23'j 6. Tartarin (Fr.) toyota 14.41'56"; 7. Servia (Šp.) nissan 14.5V43"; 8. Pescarolo (Fr.) nissan 15.54T6". V Munchnu, na sedežu FIBA, bo danes žrebanje skupin tretje faze evropskega košarkarskega prvenstva klubskih prvakov (lanski pokal prvakov) in tretje faze pokala Evropa. Največja novost zadeva prav pokal Evrope, saj bo 12 ekip, ki so bile izločene v evropskem prvenstvu, avtomatično vključenih v tretjo fazo pokala Evropa. Izidi 2. kola evrpopskega prvenstva klubskih prvakov: Maes Pils Malines (Bel.) - Kingston (Angl.) prva tekma 86:76, povratna tekma 89:74. Pezoporicos Larnaka (Ciper) - Knorr Bologna (It.) 88:129, 74:124. PCS Slask Wroclaw (Pol.) - Aris Solun (Gr.) 74:75. Makabi Rishnon (Izr.) - Den Helder (Niz.) 89:75. Vevey (Švi.) - Kalev Tallin (SZ) 81:86, 82:117. Scania Soedertalje (Šve.) -. Estudiantes Madrid (Šp.) 76:98. Kotkan (Fin.) - Philips Milan (It.) 84:105, 70:106. Fenerbache (Tur.) - FC Barcelona (Šp.) 73:79, 50:95. Szolnoki (Madž.) - Partizan Beograd (Jug.) 65:92, 72:89. CSKA Sofija (Bol.) - Bayer Leverkusen (Nem.) 77:132, 63:103. UMEN Njardvik (Isl.) - Gibona Zagreb (Hr.) 76:111. Benfica Lizbona (Por.) - Antibes (Fr.) 89:76, 74:88. V 3. fazo so se uvrstili: Philips Milan, Knorr Bologna, Barcelona (Šp.), Estudiantes Madrid (Šp.), Partizan Beograd (Jug.), Gibona Zagreb (Hr.), Aris Solun (Gr.), Bayer Leverkusen (Nem), Antibes (Fr.), Maes Pils Malines (Bel.), Den Helder (Niz.) in Kalev Tallin (SZ). Poleg teh so se v polfinalni del neposredno, torej brez igranja kvalifikacijskih srečanj, uvrstili Slobodna Dalmacija Split (Hrv.), Jo-ventut Badalona (Šp.), Makabi Elite Tel Aviv (Izr.), Phonola Caserta (It.). Tej tretji fazi, ki bo potekala v skupinah, bosta marca sledila play off, aprila pa »final four« v Istambulu. Pokal Evropa V tem pokalu so odigrali drugo kolo, v katerem so dosegli naslednje rezultate: Helsingin Helsinki (Fin.) - Alba Berlin (Nem.) prva tekma 71:69, povratna tekma 64:81. Sparta Praga (ČSFR) - Panionios Atene (Gr.) 87:81, 84:103. Spi Dunaj (Av.) - Hapoel Galil Elyon (Izr.) 67:87, 69:93. Vef Riga (SZ) - Olimpija Ljubljana (Sl.) 81:89, 75:77. Pro Specs Hertogenbosch (Niz.) - Real Madrid (Šp.) 94:94, 75:96. Honved Budimpešta (Madž.) - Hapoel Holon (Izr.) 90:99, 67:111. Spartak S. Peterburg (SZ) - FC do Porto (Por.) 109:69, 77:84. Apoel Nikozija (Ciper) - PAOK Solun (Gr.) 53:111, 54:106. Bestmate Akrides (Niz.) - Sunair Os-tende (Bel.) 68:64, 66:88. Etzella Ettelbruck (Luks.) - CSP Limoges (Fr.) 68:123, 72:119. Tofas Bursa (Tur.) - Glaxo Verona (IL) 77:101, 67:98. Universitatea (Rom.) - Pau Orthez (Fr.) 107:101, 89:100. V 3. fazo so se uvrstili: Alba Berlin, Panionios Atene, Hapoel Galil, Olimpija Ljubljana, Real Madrid, Hapoel Holon, Spartak S. Peterburg, Paok Solun, Sunair Ostende, Limoges, Glaxo Verona, Pan Orthez. Tem ekipam se bodo pridružili poraženci iz 2. faze evropskega prvenstva klubskih prvakov. Koračev pokal V Koračevem pokalu so odigrali L kolo, pari 2. kola pa so naslednji (prva j tekma bo 30.10., povratna 6.11.): Atletico Madrid (Šp.) - Iraklis Solun (Gr.); Bosna Sarajevo (Jug.) - Peristeri (Gr.); Bobcat Gand (Bel.) - Racing Pariz (Fr.); ABB Louvain (Bel.) - Forum Valla-dolid (Šp.); Reims (Fr.) - II Messaggero Rim (It.); Vojvodina Novi Sad’(Jug.) - Pa-nathinaikos (Gr.); Tungsram Budimpešta (Madž.) - Zaragoza (Šp.); Kolejiler Ankara (Tur.) - Zadar (Hr.); Polonia Varšava (Polj - Hapoel (Izr.); Hapoel Aminach (Izr.) -Efes Istambul (Tur.); Cukurova Icel (Tur.) - Benetton TrevisoJIt.); Stuttgart (Nem.) -Taugres Vitoria (Šp.); Pasabahce Istambul (Tur.) - Clear Cantu (It.); Tvg Tre ves (Nem.) - Scavolini Pesaro (It.); Videoton (Madž.) - AEK Atene (Gr.); Budivelink (SZ) - Cholet (Fr.). Thompson k Phonoli CASERTA — Mesto Marcusa Kenne- t dyja pri Phonoli iz Caserte bo prevzel Mychael Thompson, bivši center Laker-sov. Thompson bo lahko igral že v nedeljo v Pavii. »Vojna« med Knorrom in Michaelom Richardsonom BOLOGNA — Kaže, da se bo spor med bolonjskim Knorrom ter Michaelom »Sugarjem« Richardsonom rešil šele na sodišču. Igralec namreč zanika, da bi bil jemal kokain, kar trdijo pri Knorru in zaradi česar so ga tudi odslovili. Ric" hardson je dejal, da bo zahteval 550.000 dolarjev, predvidenih v pogodbi ter škodo, ki jo je zaradi te afere utrpel. Predsednik Knorra Cazzola je takoj odvrnil da bodo od igralca terjali 50 tisoč dolarjev, ki so mu jih že izplačali ter penals 80 tisoč dolarjev zaradi jemanja mamil3' česar sprva niso nameravali narediti. PO' leg tega mu ne bodo brezplačno odstopi' li izpisnice za odhod v Rimini. Kot trdij0 Richardsonovi odvetniki, je do vsega tega prišlo zaradi navadnega zobobola in zdravil, ki jih je igralec jemal najprej v Italiji in v ZDA pred svojim povratkom na Apeninski polotok. Poleg tega naj bi tudi izvide opravili brez potrebnih ga' rancij. Jutri v organizaciji SZ Sloga Mednarodna odbojkarska turnirja (moški in zenske) V okviru praznovanj ob 20-letnici ustanovitve ŠZ Sloga bo naše društvo jutri priredilo še dva mednarodna odbojkarska turnirja, in sicer mladinskega v ženski in članskega v moški konkurenci. Dekleta bodo nastopila v turnirju za memorial Sonje Kokoravec, s katerim se bo Sloga letos že tretjič poklonila spominu svoje igralke, ki je pred tremi leti mnogo prezgodaj umrla v prometni nesreči. Poleg slogašic so svoj nastop zagotovile ekipe Brega, Olimpije in Prevalj s Koroške. Letos ne bo ravenskega Fužinarja, stalnega gosta Sloginih turnirjev, saj so na Ravnah na Koroškem žensko odbojko zaenkrat unikili. Moški turnir bo na ravni članskih ekip in bo tako služil Sloginim odbojkarjem kot priprava na bližajoče se prvenstvo D lige. Organizatorju je priskočila na pomoč slovenske špediter-ska tvrdka Ouick, ki je prevzela pokroviteljstvo nad moškim delom turnirja. Poleg Sloge bodo igrali goriški tretjeligaš Olimpija, Fužinar z Raven na Koroškem, s katerim je ŠZ Sloga pobrateno že deset let, in Slovan Pat-ronka iz Bratislave, s katerim je naše društvo navezalo prijateljske stike med lanskimi in letošnjimi pripravami v slovaškem mestu. Tako moški kot ženski turnir bosta na sporedu jutri, kar seveda predstavlja nemajhen organizacijski napor. Dekleta bodo polfinalne tekme odigrala v telovadnici Ervatti pri Proseku, fantje pa na Opčinah. Finalni tekmi za tretje mesto bosta jutri popoln-de v telovadnici Ervatti, oba velika finala pa bosta tudi na Opčinah, kjer bo tudi nagrajevanje. SPORED: telovadnica Ervatti ob 10.00 Sloga - Breg, sledi Prevalje -Olimpija; 15.30 finale za 3. mesto ženske, sledi finale za 3. mesto moški. Telovadnica na Opčinah: ob 10.00 Sloga -Slovan Patronka, sledi Olimpija - Fužinar; 15.30 finale za 1. mesto moški, sledi finale za 1. mesto ženke. (Inka) Težko za naše ekipe v amaterskih nogometni ligah PROMOCIJSKA LIGA Ruda - Juventina Prvi stik s promocijskim prvenstvom je bil nedvomno za Juventino zelo negativen. Štandrežci so namreč izborili en sam neodločen izid v prvih štirih srečanjih, čeprav da so kar trikrat nastopili pred lastnim občinstvom. Vse prej kot spodbuden začetek je treba vsekakor vsaj delno pripisati tudi smoli, ki se je oprijela belordečih. Vsak teden se veča število poškodovanih igralcev, tokrat se je med treningi poškodoval še Pizzi, ki se bo pridružil kapetanu Tabaju in čvrstemu branilcu Capotortu, ki bosta sledila nedeljskemu srečanju ob robu igrišča. Trojici poškodovanih nogometašev gre dodati še izključenega Bastianija, katerega bo drago stal (dve koli prepovedi igranja) trenutek jeze, ki se ga je polastil na tekmi z vodilnim Gonarsom. Glede na vse to naj bi ne bile napovedi najbolj rožnate niti za jutrišnje srečanje, ko bodo Maurijevi varovanci gostovali v Rudi. Domačini so doslej zbrali štiri točke in še posebno na domačem terenu so lahko zelo nevarni. Naloga Štandrežcev ne bo torej lahka, čeprav so proti Gonarsu, kljub končnemu neuspehu, pokazali napredek v igri. Pričakovati je, da bodo belordeči zaigrali še bolj zagrizeno in uspeli iztržiti vsaj točko, ki bi bila, gleda na sedanji trenutek krize, še posebej dobrodošla. 1. AMATERSKA LIGA Torreanese - Primorje Čeprav bodo Prosečani igrali v gosteh, računajo na zmago, kar je tudi razumljivo, saj morajo braniti prvo mesto na lestvici, ki si ga sicer delijo s Tricesimom. Ekipa je z izjemo poškodovanega Sulli-nija kompletna, kar vliva zaupanje, kot tudi resnost igralcev na-treningih. V zadnjem kolu se sicer ni izkazal napad, saj je Primorje proti predzadnjeuvrščenemu Comu iztržilo le neodločen izid brez gola, vendar se je odlikovalo z izredno solidno obrambo. Tokrat je upati, da bodo Micalucich, Antoni in De Marco le našli pot do zadetka. Mossa - Zarja Pri Zarji letos rte gre kot so pričakovali. Sedaj, kot nam je povedal Vojko Križ-mančič, morajo ugotoviti, če so bili dosedanji spodrsljaji le slučajni ali pa gre za bolj resno hibo v ekipi. Če je bil namreč poraz proti solidnemu Primorju opravičljiv, pa v nedeljo proti Torreaneseju i^e bi bili smeli izgubiti. Vsekakor je razpoloženje v ekipi dobro in so trdo odločeni, da jutri iztržijo vsaj točko. Tokrat bo v bazovskih vrstah manjkal diskvalificirani Zubin, tako da bo trener moral vnesti kako zamenjavo (npr. Ferluga polkrilo, Tognetti v napadu), a velikih »revolucij« le ne bo. Vesna - Donatello Pri Vesni je po nedeljskem ugodnem izidu proti vodilnemu Tricesimu razpoloženje razumljivo na višku. Čeprav je Križanom šele dan pred tekmo v Tricesimu zmanjkal Barilla, ki se je lažje ponesrečil v avtomobilski nesreči, pa ga je izvrstno zamenjal Kriscak. Ta teden je Barilla sicer treniral, vendar je njegov nastop v dvomu, kot tudi Kostnapflov, ki si je zvil nogo in povrhu dobil še udarec. To bi vsekakor znalo povzročati nekaj težav. Kostnapfla naj bi zamenjal Antonazzi, na srečo pa se bo vrnil Sambaldi, ki je prestal diskvalifikacijo. Pri Vesni se jasno zavedajo težav, saj je Cividalese solidna ekipa, vendar bodo gotovo dali vse od sebe, da na lastnem igrišču vendarle pridejo do prve točke (vse doslej osvojene so namreč sad gostovanj). 2. AMATERSKA LIGA Sovodnje - Pro Farra Domačini se bodo skušali oddolžiti za poraz, ki so ga utrpeli v Podgori. Kljub neuspehu ostajajo Modulovi varovanci na čelu razpredelnice, čeprav v družbi štirih enajsteric. Prepričani smo, da bodo jutri odločno startali na zmago, čeprav nasprotnika ne gre podcenjevati. Pro Farra je namreč zelo solidna in homogena enajsterica, ki bi znala tudi pripraviti marsikatero neprijetno presenečenje, kolikor bi Sovodenjci stopili na igrišče pre-. več prepričani v zmago. Domačini bodo tokrat brez diskvalificiranega branilca Hmeljaka, trener Modula pa bo lahko ponovno računal na libera Terpina, katerega odsotnost se je zelo poznala v prejšnji tekmi. Gaja - Villesse Gaja ima sicer nekaj težav s sestavo ekipe (še vedno manjka Bullo, ki ima zlomljeno roko, Gabrielli je bil diskvalificiran, Lupo si je pretegnil mišico), kar bi znalo povzročati nekaj težav zlasti v obrambi, na srečo pa ima padriško-gro-pajsko moštvo letos precej rezerv in bo vrzeli lahko zapolnila. Spodbudno pa je v napadu, kamor se bosta vrnila Vollo in Čermelj. Upajo tudi, da ne bodo imeli smolo kot pred tednom dni, ko bi lahko že po prvem polčasu vodili z dvema, tremi zadetki prednosti, a so na koncu ostali praznih rok. Tokrat računajo na zmago. Kras - Zaule Rabuiese Tudi pri Krasu, podobno kot pri Gaji, ne gre po predvidevanjih, čeprav bi moral igralski kader prinesti drugačne izide kot je sedaj, po štirih tekmah, skromna točka na lestvici. Zato so ta teden ukrepali in zamenjali trenerja: Franzota je namreč nadomestil Macchiut. Poleg tega morajo nekaj ukreniti, da zaradi izključitve ne ostajajo z igralcem manj, kot se je to doslej dogajajo, in skoraj vedno že v prvem polčasu, kar je seveda otežilo delo ostalim. Tokrat bodo brez diskvalificiranega Šuca, zaradi osebnih obveznosti pa bo manjkal tudi Drasič. Kljub temu pa razumljivo upajo, da se bo z novim’trenerjem le obrnilo na bolje. Fincantieri - Primorec Pri Primorcu upajo vsaj na točko, saj bodo brez diskvalificiranega branilca Macorja, manjkal bo libero Srebrnich, težave ima tudi Edvin Kralj, branilec Čuk pa si je poškodoval mišico na nogi. obvestilo n ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da se bo letošnja vadba predšolske otroke v okviru Špor,IL šole Trst začela v Borovem športa6 centru v Trstu, Vrdelska cesta 7, v P . nedeljek, 14. oktobra (potekala bo tu ob četrtkih) in sicer z naslednjim ura kom: 16.00 starejša skupina (vr*ei| 17.00 mlajša skupina (matere in otroc Kot vidimo, bo vse to precej prizadela obrambo, v kateri tudi pred tednom dnl ni šlo vse kot bi moralo. V vezni vrsti pa ni težav, kot jih ni v napadu. Vsekako1 zmaga tokrat ni obvezna, tako da bod° Trebenci lahko igrali bolj sproščeno. P°' leg tega naj bi se vrnil Canziani. Camino - Breg Pri Bregu so razumljivo zadovoljni, da ni težav s trenerjem, saj se je Valdevu dokončno vrnil. Tokrat bodo za gostova' nje v Comino priredili avtobusni izlet' Upajo na točko, čeprav je nasprotnik s0' lidna enajsterica. Ekipa pa kaže napr®' dek iž tekme v tekmo, razpoloženje j® dobro in to vliva upanje na ugoden raZ' plet tega gostovanja. 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Medeuzza Doberdobci so dokaj prepričljivo zač®' li letošnje prevenstvo z zmago na tuje®' V prvem srečanju pred domačim obč®' stvom so Kraševci pred nelahko nalog0, saj morajo potrditi, da nedeljskega uspe' ha ne gre pripisati samo naključju, te® več da bo lahko letošnja postava odig®) la vidno vlogo. Društvo se je že pred 1® odločilo, da bo pomladilo člansko vrs® tako da je v prejšnjih dveh prvenstvi neizkušena ekipa obtičala na spodnje® delu lestvice. Letos so mladi nogomet^ postavljeni pred zahtevno nalogo, da p° kažajo svoje realne sposobnosti in i5® časno upravičijo izbire društva, ki 1 dalo prednost mladim, domačim igra cem. (mal) Drevi v drugem kolu italijanske košarkarske C lige Drevi v zveznem odbojkarskem pokalu i ysPešn° prestan ognjeni krst Franovih košarkarjev je že del 'l^klo^ in pretirano oživljanje mKlTle proti videmskemu Virtus bi ®9nil° biti prej škodljivo kot ko-trio, ter bi lahko dalo povod za Potrebna podcenjevanja ali pa k .^Pravočasen oddih na lovori-on r ^revi bodo Drvaričevi fantje 9 stovali v Mestrah pri postavi t„^rina Cunsulsped, ki je bila 1 r1 v lanski ligi med boljšimi ude-znkami in ob koncu tudi pristala na tretje mesto. , io bo za »modre bojevnike« brž-s 116 tudi prvi iz niza pomembnih gk°Paclov. saj je ekipa iz Mester t uPai z Jadranom TKB in moš-fa0rn Birex iz Sacileja ena izmed . Voritov, ki precej odkrito meri na ^lvišjo uvrstitev. Košarkarji iz , ester so to tudi neposredno do-- v prvem kolu, ko so v gosteh nesli prepričljivo in visoko zma-tj ' V Mestrah so ustrezno lastnim n '^kovanjem in ciljem izvedli ekaj uspešnih nakupov in okrepili k ..ltak solidno ogrodje moštva. Na *bo letos igral izvrstni Coro, D V®1 mladinski reprezentant in P otagonist novih dvobojev z Jad-k norn včasih, ko so se naši fantje osah za napredovanje v B ligo. °ro je igral tudi v končnici pr-enstva 1984/85, ko so jadranovci P 6magali Stefanel iz Trevisa in se uvrstili v tedanjo B ligo. Kazen Coroja je k Consulspedu P rstopil še center Bottacin, ki je v t°vrst ■hord, nem tekmovalnem rangu a ne ravno odločilen, ampak k^kakor zelo koristen, kateremu-n moštvu. Tretje nakup Mester P® le bek Rampazzo, prav tako sta-n znanec starejše garniture jadra-vcev, čigar ime je vezano na po-avo Virtus Padova, ki se je v pr-[a nstvu B-2 lige nekajkrat pomeri-D Za Jadranovimi košarkarji. Ram-P zz° je mirovai celo lansko nrf°no zaradi svojega baje ne rav-najbolj spravljivega značaja. Ob „ Vebeni trojici seveda ne gre za-jnariti tudi ostalih igralcev Con-ra-/5^6—a’ tak° kot ne gre pretirano ^sijati na račun nasprotnikove p^dranovci bodo danes pred dr °.vr®snejšo oviro, tako da bo evišnje srečanje že prvi preizkus Prizor z zmagovite prvenstvene tekme proti Virtusu Friuli: Pregare v skoku, opazuje pa ga Martin Sosič (foto Mario Magajna) zmogljivosti in nivoja aspiracij naših fantov, ki bi morali ravno v takih okoliščinah dokazati svojo vrednost in istočasno potrditi vlogo favorita, ki jim jo pripisujejo sredstva javnega obveščanja. Na dlani je, da je moštvo dobro pripravljeno in motivirano. V primerjavi s preteklo sezono so »modri« pridobili tudi v pogledu večjih možnosti razporejanja igralcev na igrišču. Verjetno nima prav nobeno drugo moštvo v letošnji C ligi tako »dolge« in kvalitetne klopi, saj so rezervni igralci verjetno boljši od marsikatere začetne peterke v tem prvenstvu. To so torej sredstva, ki jih ima Jadran vedno na razpolago in ki lahko postanejo tudi prava prednost oziroma temeljna vrlina naše združene ekipe pod pogojem, da bodo fantje znali ohraniti ustrezno mero zbranosti in skromnosti pred vsakim nastopom, ne glede na kakovost tekmeca, s katerim se bodo morali spoprijeti. Trener Drvarič bo v Mestre verjetno odpeljal isto postavo, ki se je udeležila prvega prvenstvenega srečanja. Srečanje med postavo Consulsped Mestre in Jadranom TKB bo drevi v Mestrah s pričetkom ob 20.30. (Cancia) Naše ekipe na dveh košarkarskih turnirjih Bliža se pričetek košarkarske promocijske lige, v kateri bodo letos tekmovala kar 4 slovenska moštva. Ekipe se vestno pripravljajo, trenirajo in igrajo prijateljske tekme. Ta konec tedna bodo nastopile na nekaterih turnirjih, kot na primer v Nabrežini (Sokol, Breg, Lega Nazionale in Fincantieri) in v telovadnici v Ul. della Valle (Barcolana, Scoglietto, Libertas, Cicibona). Spored turnirja v Nabrežini: danes ob 16.00 Breg - Fincantieri, ob 18.00 Sokol - Lega. Jutri ob 9.00 finale za 3. mesto, ob 11.00 finale za 1. mesto. Spored turnirja v telovadnici Cobolli: danes ob 19.00 Barconala - Cicibona, ob 21.00 Scoglietto - Libertas; v ponedeljek, 14.10. ob 19.00 finale za 3. mesto, ob 21.00 finale za 1. mesto. (Jogan) Vrsta važnih tekem Naši odbojkarji in odbojkarice, ki nastopajo v zveznem pokalu bodo nocoj odigrali 3. oziroma zadnje kolo prvega dela tega tekmovanja. ZVEZNI POKAL Odbojkarice Bora Tombolini Drinksa odhajsajo v goste k ekipi Kennedy v Videm. Kot je znano bodo Videmčanke nastopale tudi v skorajšnjem prvenstvu v C-l ligi, Tržačankam pa je uspelo napredovanje v B-2 ligo. To bo neposredni obračun dveh šesterk, ki se dokaj dobro poznata, saj sta v lanski sezoni igrali skupaj. Doslej je Kennedy izbojeval dve točki pred tednom z Vivilom, a ne brez težav, saj je bil znan končni zmagovalec šele po petih setih igre. Pri Boru Tombolini Drinksu je bilo pri dosedanjih pripravah kar precej težav s poškodbami, ker sta Vitezeva in Maverjeva »izven stroja«. Nastopili ne bosta tudi v Vidmu, toda glede na nasprotnika, bo imel trener lesu nekoliko bolj jasno sliko o pripravljenosti svojih varovank. Kot je znano, je Koimpex naletel v skupini 10 na izredno močne nasprotnice, ki bodo v prihodnji sezoni nastopale v višji ligi. Dre-višnja tekma na Opčinah z letos močno okrepljeno Latisano bo za varovanke trenerja Peterlina bržkone dokaj zahteven test. Obračun bo še toliko bolj zanimiv, ker sta oba tekmeca pred tednom izgubila pred domačimi gledalci, slovenske odbojkarice v derbiju s SGT Vitrani, Furlanke pa z vodilnim Albatrosom iz Trevisa. Na vseh dosedanjih nastopih so igralke Koimpexa pokazale napredek in dobro igro in se torej obeta zanimiv in privlačen obračun in gostiteljice lahko poskrbijo za prijetno presenečenje. Po dveh zahtevnih nastopih se bo Bor Agrimpex tokrat srečal z dobro poznanim tekmecem Vivilom iz Ville Vicentine. Obe šester-ki sta v lanski sezoni napredovali v C-l ligi in sta v zveznem pokalu skupine 12 po dveh kolih še brez točk. Tržačani imajo lepo priložnost, da pospravijo prvi točki, a na igrišče bodo morali kar brez dveh standardnih igralcev - Rudesa in Starca - kar se bo kar precej poznalo. Lanski prvenstveni obračun med tema dvema šesterkama je končal neodločeno 1:1 in tokrat gre torej za prestižno zmago. DEŽELNI POKAL V skupini A bo Sloga gostila vodilni in še nepremagani Crem-caffe iz Tržiča. V prvem srečanju sredi Tržiča so slovenski odbojkarji odvzeli tekmecu, ki že nekaj let nastopa v C-2 ligi, niz in se dokaj dobro upirali. Nekoliko slabšo igro pa so pokazali pred tednom na gostovanju v Ronkah. Glede na dejstvo, da varovanci trenerja Drasiča nimajo kaj izgubiti, lahko pričakujemo dobro igro in zagrizen odpor proti objektivno boljšemu nasprotniku. Po prepričljivi zmagi v derbiju z 01ympio CDR, tokrat odbojkarje Valprapora Imsa čaka občutno lažji nastop s Torriano, pa čeprav sredi Gradišča. Bržkone lepa priložnost, da Valprapor Imsa ostana na vrhu lestvice v skupini B. Gostitelji, ki so morali ob koncu prvenstva zapustiti C—2 ligo, so še vedno v hudi krizi, ker so namreč brez točk in v soboto so izgubili pred domačimi gledalci še s četr-toligašen Sočo Sobema. Izredno zanimiv bo povratni goriški derbi v Sovodnjah med Sočo Sobema in 01ympio CDR. Prvi obračun se je končal šele po tie-breaku. Glede na tesen poraz so gostje dosegli največ, kar se je dalo. Vsekakor pa pokalne tekme ne gre jemati za strogo merilo pripravljenosti in ugranosti, ker trenerji preverjajo pripravljenost posameznikov in tudi uigranost, da končni rezultat večkrat tudi vara. V ženski skupini A so tri ekipe. Vodilni Sokol Indules tokrat počiva in se lahko mirno pripravi za zadnji nastop s skromnim Virtu-som, ki je obsojen na zadnje mesto. (G. Furlanič) Jutri Barcolana! latip osnia' že 23. izvedba Bara ko infa Jesenski pokal, ki se •— Zalivi Povija oktobra v Tržaš Zalivi - 4. oktobra v frzaskei luna iS? bliža rekordnemu štev SowlezencGV' °b zaključku vp še danes* se bodo lahko vpisa ha^rLm <^nem mnenju je Barcol. ronj j]/0! množična regata v E1 svetu • ena najbolj množičnih r trarii/;lrna Pa za sabo zelo bogat ^rirrritic ln bnidž. Letos so se me Cip no1 vpisali znani jadral. Avstri; lccb Adelchi Pelaschie MarchHn dmgr BUCher' JaC°F Tudi letošnje regate se bo, kot običajno, udeležilo preko 20 jadrnic YC Čupa iz Sesljana, nekaj pa je tudi TPK Sirene. Posadke Čupe beležijo v zadnih letih celo vrsto odličnih uvrstitev na tej regati, med katere spada prvo mesto Da-ria Bensija na Telohu pred dvema letoma in še prej prvo mesto Nika Kosmine na jadrnici Ona. V okviru te manifestacije se v organizaciji YC Adriato odvija danes tudi regata Coppa De Ban-field za »zrelejše« posadke, katere se letos prvič udeležuje tudi član Čupe Pavel Milič z izbrano posadko Čupinih šestdesetletnikov. V drugem kolu ženske namiznoteniške B lige Kras Corium prvič doma V drugem kolu ženskega namiznoteniškega ekipnega prvenstva si bomo drevi ob 18. uri ogledali Kra-sove drugoligašiče na domačem igrišču. Kras Corium v postavi Biserka Simoneta, Monika Radovič, Katja Milič in Tanja Raubar se bo pomerila s Karneidom. Okoli gostujoče ekipe, ki se je lani le s težavo izognila izpadu, se po prvem kolu v novi sezoni postavljajo nekatera vprašanja. Zanesljivih podatkov o nasprotnicah seveda nimamo. Predvidevamo, da ekipo sestavljajo drugokategornice Segrer (št. 19) in igralki tretjekategorinici Oberwan-gner in Trenti. Ker pa je v prvem kolu Karneid premagal Oro, je očitno Karneid okrepil svoje vrste. Za kakšno ojačitev gre bomo lahko videli danes v Zgoniku. Tekma se bo istočasno odvijala na dveh mizah. Gledalec bo na ta način spremljal istočasno dve tekmi, pa tudi trajanje tekme bo s tem krajše, saj ponavadi namiznoteniške tekme ne poznajo časovnih omejitev. Ekipa Kras Corium je dobro pripravljena na drevišnje srečanje. Moralno pa jo krepi tudi zmaga nad Azzurro v predhodnem kolu in zmeraj prisotna želja, da bi dosegla v končni uvrstitvi sredino lestvice, za kar si bodo tudi v tej tekmi Krasove igralke prizadevale. Uradno smo dobili obvestilo, da se je favorit skupine B Arezzo, v kateri nastopa tudi Kras Corium umaknil iz prvenstva. Močna ekipa na čelu z Bolgarsko Stojanovo se je razbila, namesto nje pa bo nastopila ekipa iz Latine. Odstop Arezza nedvomno povečuje možnost kra-sovkam za mirnejšo plovbo, vendar obstaja še odprto vprašanje, kateremu klubu se je pridružila Bolgarka. MOŠKA B-l LIGA Po uspešnem krstnem nastopu v B-l z zmago nad Varesejem, so Krasovi fantje odpotovali v sprem- Biserka Simoneta stvu Igorja Colje v Gallarate (Vare-se), kjer bodo jutri ob 9.00 začeli tekmo drugega kola za osvojitev novega para prvenstvenih točk. Naši fantje so favoriti vsaj kar zadeva razmerje moči na papirju. Gostitelji razpolagajo kar z štirimi igralci, ki so vpisani na rang lestvicah tretje kategorije. Drugokate-gorniku Mersiju (št.ll) prav govoto ne bo težko osvojiti tri točke proti takšnim nasprotnikom. Igor Milič je že v prvem kolu za zeleno mizo pokazal, da njegova številka 17 v tretji kategoriji »tehta« mnogo več, saj je s svojo taktično igro navudšil gledalce v enakovredni borbi z drugokategoriziranim igralcem. Na koncu in nenazadnje se na tej tekmi ponuja lepa priložnost za Marjana Miliča, da prispeva k zmagi, saj so v nasprotnikovi ekipi igralci njegovega formata. Iz Gallara-teja zato pričakujemo razveseljive novice. V prejšnjem kolu je Gallarate izgubil z Milanom, ki je prav tako kot Kras novice v B-l ligi. (J.J.) domači šport DANES SOBOTA, 12. oktobra 1991 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 20.30 v Mestrah: Consulsped - Jadran TKB. MOŠKA D LIGA 20.30 na Proseku: Kontovel - Don Bosco. ODBOJKA MOŠKI ZVEZNI POKAL 18.00 v Trstu, na Alturi: Bor Agrimpex - Vi vil ŽENSKI ZVEZNI POKAL 18.00 na Opčinah: Koimpex - Low West Latisana, 20.30 v Feletfu Umbertu: Kennedy - Bor Tombolini Drinks MOŠKI POKAL FJK 20.30 na Opčinah: Sloga - Cremcaffč Tržič, 19.30 v Sovodnjah: Soča Sobema -01ympia CDR, 18.00 v Gradišču: Comet Torriana - Valprapor Imsa. NOGOMET NARAŠČAJNIKI 17.30 v Ul. Flavia: Olimpia - Primorje. NAJMLAJŠI 15.30 v Gorici (igrišče Straccis): Azzur-ra - Sovodnje. CICIBANI 14.15 na Proseku: Primorje - Triestina. 15.00 na »1. maju«: Bor - S. Vito. 14.45 v Gorici (igrišče Straccis): Azzurra - Sovodnje; 14.45 v Gorici (igrišče Baiamonti): Juventina - Cormonese B. MLAJŠI CICIBANI ^ 15.00 na igrišču Soncinija: Triestina - NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Corium - Karneid. JUTRI NEDELJA, 13. oktobra 1991 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 V Rudi: Ruda - Juventina. 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Moimaccu: Torreanese - Primorje; 15.00 v Mušu: Mossa - Zarja; 15.00 v Križu: Vesna Donatello Olimpia. 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Caminu gj Tagliamento: Cami-no - Breg. 15.00 v Špetru Slovenov: Val-natisone - Barbeano. 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Zgoniku: Kras - Zaule Rabuie-se; 15.00 v Tržiču: Fincantieri - Primorec; 15.00 na Padričah: Gaja - Villesse; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Farra. NARAŠČAJNIKI 8.45 pri Domiu: Domio - Zarja; 10.30 v Tržiču (igrišče Ul. Boito): S. Michele -Juventina. ZAČETNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - Čostalunga. NAMIZNI TENIS MOŠKA B-l LIGA 9.00 v Gallarateju (Varese). Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 10.00 tolarjev; mesečna naročnina 230.00 tolarjev. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik sobota, 12. oktobra 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG Na osnovi ministrskega zakonskega odloka Vozniška dovoljenja odslej občutno dražja RIM — V okviru preosnove ministrstva za prevoze in reforme civilne motorizacije, ki ju predvideva nedavno sprejeti ministrski zakonski odlok, bodo Italijani deležni tudi občutne podražitve vozniških dovoljenj, avtomobilskih revizij in preizkušenj. Tako bo na primer za vozniški izpit odslej namesto dosedanjih 20 tisoč potrebno odšteti 35 tisoč lir, medtem ko se bodo tehnični pregledi in preizkušnje motornih vozil s sedanjih 12 tisoč lir povišali na 50 tisoč, seveda pod pogojem, da zakonski odlok pred dokončno odobritvijo ne doživi kakšnih sprememb. Povišanje tarif za vse storitve civilne motorizacije, ki se bodo v nekaterih primerih celo podvojile, je po besedah predstavnikov te državne uprave po eni strani potrebno za dosego večje avtonomije upravljanja tega zapletenega in razčlenjenega sektorja, po drugi strani pa je ta korak narekovala tudi potreba po prilagoditvi italijanskih tarif tistim, ki veljajo v ostali Evropi. Za primerjavo naj navedemo, da povprečne evropske tarife za revizijo avtomobilov znašajo okrog 50 tisoč lir, medtem ko je bilo v Italiji doslej potrebno odšteti samo 12 tisoč lir. Veči del povišanj bo sicer prizadel tovorno motorizacijo, za vse pa velja, da bomo morali za izdajo raznih dokazil in kopij, ki zadevajo vozilo ali pa voznika, namesto dosedanjih 10 tisoč odšteti podvojeno vsoto 20 tisoč lir. Po padcu komunizma v Vzhodni Evropi se Castrova partija zapira vase Kuba je zadnji okop komunizma Fidel Castro postal rešilna bilka za kubanske komuniste (Telefoto AP) HAVANA — Kubansko komunistično vodstvo je strnilo svoje vrste in podprlo Fidela Castra v prepričanju, da jih samo »lider maximo« lahko popelje iz močvare, v kateri so se znašli po padcu komunističnih režimov Vzhodne Evrope. Kubanski komuriisti se torej na svojem kongresu zapirajo vase, iščejo rodoljubne vzvode, kar zbvu-ja sum, da bomo priča avtarkičnemu zasuku. »Po žalostnem koncu komunizma v Sovjetski zvezi smo mi zadnji okop.« Po tej ugotovitvi je Castro na kongresu poudaril, da se bodo Kubanci branili sami kljub temu, da jih obdaja ocean kapitalizma. »Branili bomo svoje ideje, ki niso samo ideje, temveč naša usoda, naša neodvisnost iu naša revolucija.« Kako bodo to storili, še ni jasnO' Castro prepušča kongresnikom proste roke, a navaja, da je treba končati z diskriminacijo vernikov, ki lahko dajo partiji novega elana’ Paraga ne pristaja na umik jugoarmade iz Hrvaške ZAGREB — Premirje, ki so ga general Rašeta ter hrvaški pogajalci podpisali v torek opolnoči, je praktično propadlo. Z vseh kriznih žarišč poročajo o srditih bojih. Uresničevanje dogovora pa ne onemogočajo samo četniške formacije, ki so ušle kontroli JLA. Tudi hrvaška vlada ima svoje opravke z velikohrvaškimi oboroženimi silami (HOS), vojaškimi formacijami Hrvaške stranke prava (HSP), ki jo vodi Dobroslav Paraga. »Dogovor,« trdi Paraga, »ki ga je pred dnevi podpisal Tudjman,« je neveljaven. Srbska stran ga ne spoštuje. Tudi za nas so postavke dogovora nesprejemljive. Nikdar ne bomo dopustili, da bi jugoslovanska armada v popolni bojni opremi zapustila zagrebške kasarne ter se nastanila na drugih, zanjo ugodnejših položajih na hrvaških tleh. Za nas je jugoslovanska armada vojni sovražnik, in kot tako jo bomo obravnavali. Za škodo, ki jo bodo te enote opravile pri njihovem pohodu, odklanjamo vsako odgovornost. Žal nam bi bilo, da bi se Zagreb spremenil v bojišče, a za to bo odgovoren Tudjman.« Kot vidimo je to, bolj ali manj jasna napoved, da bo HOS napadla umikajočo se vojsko. Parago smo vprašali še, ali je njegova stranka naslednica Paveličevega ustaške-ga gibanja. »Ne,« se je glasil odgovor. »Pavelič je bil res zadnji tajnik naše stranke, ko so jo leta 1929 ukinili. Ustaško stranko pa je ustanovil kasneje. Mi s fa- šizmom in nacizmom nimamo opravka. Bojujemo se za hrvaško državo, ki mora obsegati vsa področja, ki so zgodovinsko hrvaška, kot na primer področje Sarajeva. Politično pa smo za parlamentarno demokracijo.« ' O domnevnih povezavah HSP z neofašistično MSI pa nam je Paraga pojasnil: »Z MSI nimamo nobenega opravka, ker ima ta stranka na svojem programu pretenzije na hrvaško ter slovensko Istro. Pred kratkim se je na naši komandi javila skupina mlajših članov MSI, ki so hoteli kot prostovoljci vstopiti v HOS, ampak smo jih ravno zaradi stališč njihove stranke odklonili:« WALTER ŠKERK Tisti, ki se odločijo za jemanje mamil, to pogosto storijo, ker imajo težave in upajo, da jih bodo na ta način rešili. Toda to ni prava rešitev. Nekateri mladi zbolijo, drugi končajo v zaporu, nekateri pa umrejo. Nihče nima pravice, da odloča o tem, kakšno bo tvoje življenje. Če potrebuješ pomoč, zaprosi zanjo in vztrajaj, da jo dobiš. Če potrebuješ informacije, izpolni kupon na tej strani. Tudi boljše poznavanje ti omogoča lažjo izbiro in pomoč zato, da ne izbereš mamila, je tvoja pravica. Odločitev, da se ne odločiš za mamila, je tvoja svoboda. Predsedstvo ministrskega sveta POŠLJITE MI BREZPLAČNO IN OSEBNO PODROBNEJŠE VESTI O: □ Zakonodaja: parlamentarni zakon o mamilih □ Učinki: kakšne so posledice uporabe mamil □ Zdravljenje: kraji in centri za zdravljenje narkomanov Izpolni ta kupon in ga pošlji na: PREDSEDSTVO MINISTRSKEGA SVETA - ODDELEK ZA SOCIALNE ZADEVE Ul. Barberini 47 - 00187 Rim Tel. (06) 4811230/229 IME