Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Kakor smo omenili že zadnjič, se je takoj po zborovanju .Društva za zgradbo učiteljskega konvikta' vršil občni zbor zgoraj imenovane organizacije. PredsednikoT nagoror: Predsednik tor. Juraj Režek: Slavni zbor! Prav iskreno pozdravljam v imenu društvenega odbora vaa vse eenjene gospodižne tofarišice in gospode tovariše, ki ste na naše povabilo zopet prihiteli t tolikem številu k našemu današnjemu zborovanjn. Presrčno yam zahvalo na tolikem trudu in požrtvovalnosti! Ali prav je in potrebno, da se oklepamo stojega deželnega stanovskega društra, ki dela ves čas svojega dolgega obstanka le na prospeh šole in učiteljstva. Kar pa smo mogli v tem dolgem času doseči, dosegli smo z združenimi močmi, znamenje, da se te dobre izkušnje držimo tudi v prihodnje, ker resni so postali današnji dneri za Das bolj kot malokdaj poprej. Zato vam kličem: BNaprej z združenimi močmi!" Da pa nam je bilo oraogočeno zbirati se že skozi cela desetletja k svojim stanovskim zborovanjem in posvetovanjem, zahvaliti se imamo predvsem Njemu, ki nam je podelil u a t a v o in z njo pravico do skupnega zborovanja, Njemu, ki nam je podpisal in podaril novi šolski zakon, na čigar podlagi se tako lepo razvija naše šolstvo. Veselo so letos praznorali razni stanovi naše širne domovine redki jubilej predobrega vladarja, tega velikega našega dobrotnika in zaščitnika, le učiteljstvu na EraDjskem je grenilo to veselje Djegovo čez vse žalostno gmotno stanje, ker kjer vladata glad in beda, tam ni veselje doma. Vendar pa smo gojili v svojih zvestih srcih iskreno željo: da nam Bog poživi, Bog blagoslovi in ohrani premilega vladarja še dolga leta r blagor svojih narodov! (Živio!) Letos dne 15. septembra je minilo 4 0 I e t, kar se je bilo pod vodstvora Andreja Praprotnika, moža blagega spomina, sešlo kranjsko učiteljstvo, da ai osnuje BUčiteljsko društvo za Eranjsko" in sestavi pravila, ki 60 bila od vlade že dne 18. oktobra 1868. leta potrjena in na čigar podlagi se je vršil potem prvi redui občni zbor. To društvo se je v kratkem potem prekrstilo v BS!ovensko učiteljsko društvo", ker je raztegnilo svoj delokrog tudi na druge slovenske pokrajine, dokler se ni osnovala naša BŽavezau. Od bdaj pa osredotočuje zopet yae svoje moči in dela za blagor in razvoj slorenskega učiteljstva in šolstva na Eranjskem. Prihodnjemu društvenemu odboru pa bodi poverjena skrb. ali in kako naj se praznuje ta društrena 401etnica. Mi vsi pa po besedah takratnega prvega predsednika Andreja Praprotnika skrbimo, nda bode učiteljsko društvo, kakor se je čvrsto rodilo, tudi krepko rastloin živelo. Dolgo vrsto let, čestita gospoda, trkamo že na mta visokega našega deielnega zbora za pravično uredbo naših plač, a vedno le zaman. Dolgoletna obstrukcija nesrečnega spomina, ki je prizadela ubogi naši deželi toliko škode, je pritisnila ob zid tudi učiteljstvo in nas pognala v revščino in glad. Draginja raste od dae do dne čeda^je bolj, uradnikom in U8lužbencem so se medtem plače izdatno izboljšale in povišale, le mi smo ostali — kakor bi bilo zakleto! — tam, kjer smo bili še pred dolgimi leti. Letos 80 prišli v deželoi zbor nori zastopniki, zaupniki rernega ljudstva, od njih pričakujemo, da dado učiteljstvu, tem vztrajnim ljudskim dela?cem za njih zvesto in pozrtvoralno delo tudi temu delu primerno in zasluženo plačilo. S trduo nadejo, da bi nam bila milejša že najbližja bodočnoat, otvarjam današnje naše zborovanje. Pozdravljam pa todi gospoda zastopnika našib dnevnikov, ki kažeta s svojo prisotnostjo veliko svoje zanimanje za naš stan in naše težnje in da cenita trud in delo slovenakega učiteljstra. Tajnikoro poročllo. Tajnik tovariš Fran Š k u I j : Slavni zbor! Čast mi je poročati o delovanju našega društva v preteklem letn. Eer je tovariš predsednik že omenil nekaj društvenega delovanja, ho5em biti prav kratek. Pri zadnjem 39. občnem zborovanja d»šega društva, ki se je vriilo 29. grudna 1907 ravnotu, ste poverili društveno poslovanje odboru, ki se je t sroji prvi seji dne 2. januarja 1908 takole konstituiral: Juraj Režek, predsednik; Liika Jelenc, podpredsednik; Fran Škulj, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik. Odborniki: Janko Likar, Andrej Rape, Josip Gregorin, Anton Likozar, Jakob Furlan.J Odbor je imel r preteklem letu štiri seje, v katerih je reševal tekoče društvene zadere. Vložila se je prošuja po nasvetu tovariša Janka Žirovnika ua c. kr. dež. šol. svet, da dovoli učiteljiščnikom 4. letnika udeleževati 86 društvenih predavanj. Deželni šol. svet je prošnji ugodil z dopisom 18. marca 1908, št. 1319. Društvo je priredilo v preteklem letu dva sestanka z učiteljilčniki, ki sta bila prar dobro obiskana. Pra? bi bilo, da bi se taki sestanki tudi vbodoče prirejali. Pripomniti pa moram, da je moralno vsak društvenik dolžan priti k tem sestankoin, to velja zlasti onim ljubljanskim tovarišem, ki se odlikujejo po doslednji odsotnosti vsakega zborovanja in društvenega sestanka. V 3. odborovi seji se je sklenilo prispevati 20 E kot donesek za Jan Legov spomenik Delegatom k BZavezinemuM zborovanju so bili izvoljeni tovariši: Režek, Rape, Škulj in Likar. Tudi o najbolj perečem našem vprašanju, ki se vije kakor morska kača po vseh naših zbororanjih, o fatamorganičnem izboljšanju našega gmotnega stanja, je odbor pri dveh sejah pretresoval. Sklenilo se je, da se uloži prošnja na deželni zbor, da nam da take plače, kakršne užira državno uradništvo z vsemi bonitetami IX., X. in XI. činovnega razreda. To prošnjo izdela tovariš Likar. Odbor jo bo uročil v roke dež. poslanca tovariša Gangla, ki se mu izroče tudi resolucije današnjega večernega shoda celokupnega kranjskega učiteljstva. V 4. odborovi seji se je tudi sklenilo, da se pokloni deputacija slov. dež. učit. društva za vse slovensko učiteljstvo pri dež. predsedniku dne 2. grudna ter poda vdanostno izjavo ob priliki 601etnice vladanja presvet. cesarja. * Poklonitev pa je izostala, ker se ta dan niso deputacije sprejemale. Moja dolžnost je tudi podati neko skupno sliko o delovanju vseh okrajnih učiteljskih društev. Žal, da vam ne morem o tem ničesar pozitivnega povedati. Razposlal sem BOkrožnico" nIzkazi" vred meseca novembra vsem okr. društvom. Do danes sem prejel 6 popolojenih izkazov, drugi so na dolgu. Iz teh šestih pa ram ne morem podati nikake verne slike o delovanjn teh društev. — V prvem hipu bi človek obsojal to malomarnost, zlasti zaraditega, ker nam je vsem znano, da ni društveno življenje in delovanje okr. učit. društev zaspaoo. To kratko poročilce bi se lahko spisalo. Toda t drugem grmu tiči zajec. Deželno društvo je prišlo ob neko veljavo. Bledelo je in postajalo brezpomembno poleg napredujoče BZaTeze". Vse učiteljstvo je zadnje čase videlo svoj spas t politiki, a ta ga je kruto varaia. Vse etremIjenje in vse delovanje naših društev je težilo po vnanjem efektu, pro domo pa se ni storilo ničesar. Organizacijo imamo lepo, da se nam čudijo drugi stanovi. Da, lepo, ali pa nam donaša tudi dobrih sadov? Podobni smo nekako oni Bžlahtni" dami, zaviti v kožuhovino, oble5eni v svilo, a doma nima njen otrožiček srajfike. Eaj hočem s tem reSi ? — Vsem vam je znano, da se nam pri vneboFpijoČi gmotni revščini gode, rekel bi, vsak dan nasilja vse vrste. Upreza sb nas vedno boljinbolj v verige birokratizma. Vkljub temu, da imamo vse izkušnje za seboj, ne znamo ničesar na didaktiškem kakor na pedagoškem polju. Upreza se učiteljstvo v Tsako delo, kadar se le komu zahoče — in to brezplačno. Naše delo se vedno bolj otežuje, bližamo se že časora, ko se bo z učiteljstvom razpolagalo, kakor s šahoTimi kipcL Tovariši, odpora ni nikjer! Molče s krvaTečim srcem klonimo duha in vrat nastavljamo morda s kletvico na ustnih, a vendar molče — vsakemu jarmu. Tovariši, družtvo, ki bo nam priborilo to notranjo stanovsko svobodo, notranji stanovski ponos in ngled napram oblasti, to društvo bo rešilo učiteljstvo spon ia birokraške sužnosti. Poklieano je deželno učiteljsko društvo, da reši to nalogo. Loti naj se tega dela in oklenila se ga bodo okrajna uiit društva tako, kakor zasluži; društvo, ki ščiti T86 in poedinca, kakor čuva dobra mati svoje dete. Dal Bog, da bi se začelo delati Bpost tot discrimina rerum" vbodoče za ojačenje naša stanovske notranje zavesti, našega stanovskega zanosa, ki bo najtrdnejša veriga naši organizaciji. S tem končatn ter prosim, da naj blagovoli slavni zbor vzeti na znanje moje poročilo, (Odobravanje.) Blagajnikoro poročilo. Blagajnik tov. Jakob D i m n i k : D o h o d k i. Društva so vplačala za 1. 1907 E 80-80, za 1. 1908 pa E.3445, skupaj E 6525, obresti od Jos. Travnove zapuščine E 225'—, Jos. Tr. zap. 27, 1. obrestim K 5100'—, delež U6iL Hran. E 55'—, vloga v Učit. Hran. št. 11 E 20-48, skupni znesek E 5465*73. I z d a t k i. Učit. konviktu se je trnilo E 255 —, blagajniski izdatki E 9490, skupni znesek E 319-90. Dohodki . . . K 546573 Izdatki . . . , 319-90 Gotovina. . . K 5145*83 Vollter. Odbor dež. slov. učit. društva se je sestavil tako; Juraj Režek, predsednik; Luka J e 1 e n c, podpredsednik; Fran Š k u l j, tajnik; Jakob D i m n i k, blagajnik; odborniki: Jakob Purlan, Josip Gregorin, Andrej Rape, Ivan Šega in Fran Štef a n č i i.