Poštnina plačana v gotovini, KRALJEVINA JUG O SLAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 21. kos. V LJUBLJANI, dne 13. marca 1935. Letnik VI. 15.0. Zakon o konvenciji o likvidaciji davkov v smislu 51. 43. občnih sporazumov za izvrševanje rapallske pogodbe, s končnim zapisnikom, med Jugoslavijo in Italijo. 151. Uredba o ustanovi računskega inšpektorja pri ministrstvu pravde.' 152. Odločba o pooblastitvi generalnega direktorja in direktorjev podružnic Poštne hranilnice. 153. Pravila o strokovni izobrazbi učiteljev sol za defektne otroke. VSEBINA 154. 155. 156. 15". 158. 159. Odločba o uvozu zemeljskih orehov v našo državo. Izpremembe pravilnika, kako se daje v zakup in vrši prenos pošte po suhozemski poti. Pojasnilo o pregledu pogodb, ki jih sklepa država, po državnem pravobranilstvu. Objave banske uprave o pobiranju obč. davščin v 1.1933. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dra%*ske banovine. Razne objave iz ^Službenih novin . Zakoni in kraljevske uredbe. 150. V imenu Njegovega Veličanstva PETRA II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji 49. redni seji, ki jo je imela dne 7. julija 1934 v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji 27. redni seji, ki jo je imel dne 12. julija 1934 v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o konvenciji o likvidaciji davkov in da ne bo dvojne obdačbe za čas od dne 3. novembra 1918 do dne 31. decembra 1922 v smislu člena 43. občnih sporazumov za izvrševanje rapallske pogodbe, s končnim zapisnikom, sklenjeni in podpisani v Rimu dne 26. aprila 1924 med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo,* ki se glasi: § 1. Odobruje se in dobiva zakonsko moč konvencija o likvidaciji davkov in da ne bo dvojne obdačbe za čas od * Službene novine kraljevine Jugoslavije^ z dne 28. januarja 1935, št. 21/111/31. dne 3. novembra 1918 do dne 31. decembra 1922 v smislu člena 43. občnih sporazumov za izvrševanje rapallske pogodbe s končnim zapisnikom, sklenjena in podpisana v Rimu dne 26. aprila 1924 med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo, ki se v prevodu in izvirniku glasi: KONVENCIJA o likvidaciji davkov in da ne bo dvojne obdačbe za čas od dne 3. novembra 1918 do dne 31. decembra 1922 v smislu člena 43. občnih sporazumov za izvrševanje rapallske pogodbe med kraljevino Srbov, Hrva* tov in Slovencev in kraljevino Italijo. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in .kraljevina Italija, navdahnjeni z željo, skleniti poseben sporazum o likvidaciji davkov in da se urede druga davčna vprašanja v zvezi s členom 43. občnih sporazumov z dne 23. oktobra 1922 o izvrševanju rapallske pogodbe* sta imenovali v ta namen za svoja pooblaščenca: kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev: gospoda Hilarija Vodopivca, svetnika glavne kontrole; kraljevina Italija: dr. Attilija T e d e s c h i j a , višjega inšpektorja finančne direkcije, ki sta po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in veljavni obliki, dogovorila nastopno: Clen 1. Visoki stranki pogodnici izjavljata, da priznavata, da znašajo davki in takse, ki jih je prej imela na dan 3. novembra 1918 terjati bivša avstro-ogrska monarhija, ki pa so bili preneseni na kraljevino Italijo po členu 39. saint-germainske pogodbe, na ozemljih, zasedenih po kralj, italijanski vojski, nato pa odstopljenih kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter davki in takse, ki so dospeli v korkst kraljevine Italije, niso pa bili za zasedbe izter- * »Uradni liste št. 146/30 iz 1. 1923. jani, skupaj okroglo tri milijone dinarjev v jugoslovanski veljavi. Dalje izjavljata visoki stranki pogodnici, da priznavata, da je zbog odložitve izterjave, na katero je glede zgoraj označene vsote vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev na zahtevo italijanske vlade pristala, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev v času od izpraznitve zasedenih ozemelj pa do danes izterjala skupno vsoto 350.000 (tri sto petdeset tisoč) dinarjev v jugoslovanski valuti. Člen 2. Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se zavezuje, izplačati vladi kraljevine Italije vsoto, ki jo je izterjala za davke in takse v znesku 350.000 (tri sto petdeset tisoč) dinarjev v jugoslovanski valuti in dati to vsoto na razpolago vladi kraljevine Italije v dveh mesecih od dne uveljavitve te konvencije. Kakor se ta vsota pač izplača pred določenim rokom ali po njem, se zaračunijo 5%ne obresti na leto kot terjatev ali dolg kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Člen 3. Kar zadeva neposredne davke katerekoli vrste, ki bi jih bilo še izterjati, pristaneta visoki stranki pogodnici na to, da se prebivalci in ustanove izpraznjenih ozemelj njih plačila popolnoma oprostč; kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pa se zavezuje, izdati takoj ustrezne odredbe pristojnim oblastvom, da se izterjava teh davkov takoj ustavi in opusti. Člen 4. V zvezi s prednjim členom, po katerem se z vzajemnim sporazumom neposredni davki opraščajo, se zavezuje kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ukreniti vse, česar treba, da se v korist vseh davčnih zavezancev odpišejo neposredni davki katerekoli vrste, ki še niso izterjani za čas do dne 31. decembra tistega leta, v katerem se je izvršila izpraznitev, in da jih za isto razdobje ne bo iznova predpisala. Takse druge narave (kolki, pristojbine itd.), ki morebiti še niso pobrane, se lahko redno izterjajo. Člen 5. Vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev se zavezuje, da ne bo uporabljala v breme prebivalstva in ustanov zgoraj navedenih ozemelj, tarifnih poviškov, odrejenih z vzvratno močjo, izvzemši tiste davke, ki jih dolgujejo od meseca januarja tistega leta, ki je prišlo za letom, v katerem se je izvršila izpraznitev. Člen 6. Vlada kraljevine Italije se odpoveduje vsaki odškodnini za oproščene davke. Člen 7. Da ne bi morda bilo dvojne obdačbe za čas od dne 8. novembra 1918 do 31. decembra 1922, kolikor zadeva davke, ki niso bili popuščeni, izjavljata visoki stranki pogodnici, da priznavata in sprejemata načela, ustanovljena v rimski konvenciji z dne 6. aprila 1922, ki jo je smatrati, kakor da je tu celotno prepisana, in določata radi kar moči točne uporabe teh načel nastopno: a) glede davka na dohodek od dela ostane v veljavi določba člena 3. zgoraj omenjene konvencije; če razširi davčni zavezanec svojo osebno delavnost na ozemlje obeh držav, predpiše davek tista država, kjer ima davčni zavezanec svoje stalno bivališče. Če pa ima na ozemlju države urad, pisarno, kabinet, ambulanco ali podobno, se obdači v vsaki obeh držav po-godnic tisti del dohodka, ki je pridobljen z osebno delavnostjo, opravljeno na tem, odnosno na onem ozemlju; b) glede dohodkov, ki izvirajo iz obrtnega ali trgovinskega poslovanja, ostane v veljavi člen 4. zgoraj omenjene konvencije; če ni posebnih bilanc ali enakovrednih listin, se določi osnova za predpis davka podružnicam, filialkam itd. na osnovi razmerja med seštevki vsot, izplačanih od osrednjega sedeža, in vsot, izplačanih po poedinih podružnicah, za plače, dnevnice, tantieme in druge prejemke, izplačane lastnemu osebju. Pokrajinska finančna oblastva obeh držav pogodnic smejo med seboj občevati neposredno, da dobe vse potrebne podatke za dotično obdačbo. Člen 8. Ta konvencija se mora ratificirali. Konvencija stopi v veljavo na dan izmenjave ratifikacij, ki se izvrši v Rimu prej ko mogoče, izvzemši določbo člena 3., ki se izvrši od dne podpisa. Ta konvencija je sestavljena v dveh izvodih in v italijanskem jeziku, ki je znan obema pooblaščencema. V potrditev tega sta zgoraj omenjena pooblaščenca podpisala to konvencijo in pritisnila nanjo svoj pečat. Sestavljeno v Rimu, dne šest in dvajsetega aprila tisoč devet sto štiri in dvajsetega leta. Hilarij Vodopivec s. r. Attilio Tedesehi s. r. KONČNI ZAPISNIK. V trenutku, ko sta pristopila k podpisu konvencije, sklenjene danes med vlado Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo, sta izjavila pooblaščenca, da pri tem sestanku nista razpravljala o vprašanju stroškov, ki so nastali ob zasedbi; pooblaščenec italijanske vlade si pridržuje pravico, da razpravlja o tem vprašanju ob drugi priliki. Sestavljeno v Rimu, dne šest in dvajsetega aprila tisoč devet sto štiri in dvajsetega leta. Hilarij Vodopivec s. r. Attilio Tedesehi s. r. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«; obvezno moč pa dobi, ko se izpolnijo pogoji iz člena 8. prednje konvencije. Ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje. oblastvom zapovedujemo, naj pio njem postopajo, vsem in vsakomur pa,.naj se. mu pokoravajo. LV Beogradu, dne 16. decembra 1934. Pavle s. r. dr. R. Stankovič s. r. dr. I. Perovič s. r. Videl in pritisnil državni Predsednik ministrskega pečat čuvar državnega sveta pečata, Nikola Uzunovič s. r. namestnik ministra pravde, Minister za finance minister za kmetijstvo dr. Mil. R. Dordevič s. r. dr. Drag. S. Kojič s. r. Minister za zunanje posle (M. P.) B. D. Jevtič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 151. Na predlog ministra pravde in na osnovi § 64. finančnega zakona za leto 1934./35. predpisuje ministrski svet radi ustvaritve trajnih pogojev za sistematično in umno varčevanje v državnem gospodarstvu ministrstva pravde uredbo o ustanovi računskega inšpektorja pri ministrstvu pravde.* Člen 1. Pri ministrstvu pravde se osnavlja v V. in VI. položajni skupini zvanje in mesto računskega inšpektorja z izobrazbo računskega inšpektorja ministrstva za finance in opravljenim izpitom za računskega preglednika. Člen 2.' Računski inšpektor službuje v ministrstvu pravde, službo pa opravlja po sodiščih, v kazenskih in podobnih zavodih. Osebni prejemki se mu izplačujejo iz kredita po partiji 60, poziciji 1, proračunskih razhodkov za leto 1934./35., in to namesto enega administrativnega inšpektorja, katerih število se zniža od 10 na 9. Povračilo za potovanje in nagrada po točki b) § 10. uredbe o posebnih dokladah v denarju in naravi uslužbencev kazenskih zavodov se mu izplačujeta mesečno po odločbi ministra pravde iz gospodarskih panog kazenskih zavodov. Člen 3. Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Služhenih novinah kraljevine Jugoslavije«. V Beogradu, dne 16. februarja 1935; št. 18.500. Minister pravde Predsednik ministrskega sveta dr. Drag. S. Kojič s. r. in minister za zunanje posle B. D. Jevtič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) ■ i» ■— 152’. Odločba o pooblastitvi generalnega direktorja in direktorjev podružnic Poštne hranilnice. Na osnovi §§ 80., 84., 87.,' 103. in 163. zakona o uradnikih in člena 2. zakona o poštno-hranilnem, čekovnem in virementskem prometu pooblaščam:* I. Generalnega direktorja Poštne hranilnice, odnosno njegovega namestnika, da sme: 1. postavljati, imenovati, poviševati, premeščati, uva-ževati ostavke in odpuščati zvaničnike, služitelje in dnevničarje; 2. odločati o periodičnih poviških za vse uslužbence Poštne hranilnice in njenih podružnic; 3. izdajati uslužbencem dekrete o vseh odločbah in službenih razmerjih; 4. pošiljati na službena potovanja direktorje podružnic in vse uslužbence Poštne hranilnice v Beogradu; 5. odobravati odsotstva radi okrevanja ali zdravljenja do 3 mesecev in odsotstva v zasebnih poslih do 30 dni; 6. podpisovati spise, ki se pošiljajo državnemu svetu iz področja poštno-hranilne stroke v mejah veljavnih zakonskih predpisov; 7. odrejati disciplinske tožilce v vseh disciplinskih pravdah; 8. sklepati vse pogodbe in izdajati odločbe o delili v režiji, nabavah in dražbah (licitacijah) v znesku do 50.000 dinarjev; 9. odločati o razporedu proračunskih kreditov za osebne in materialne razhodke med centralo in podružnicami in odobravati razpored materiala, nabavljenega s centralnimi nabavami; 10. 'odločati o izknjiženju inventarskih predmetov do 30.000 dinarjev cenjehe vrednosti; 11. odločati o materialni odgovornosti poštno-hranil-ničnih uslužbencev glede povračila škode do 100.000 dinarjev. # '■%'!' f II. Direktorja podružnice Poštne hranilnice, odnosno njegovega namestnika, da sme: 1. dovoljevati odsotstva radi okrevanja ali zdravljenja do 30 dni in odsotstva v zasebnih poslih do 10 dni v letu; 2. pošiljati uslužbence podružnice na službena potovanja; odlok o teh potovanjih je poslati v prepisu Poštni hranilnici; ’ III. Z dnem podpisa te odločbe prestanejo veljati prejšnje odločbe te vrste, kolikor nasprotujejo tej odločbi. V Beogradu, dne 24. januarja 1935; P. š. br. 600. Minister za finance dr. M. M. Stojadinovič s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * »Službene novihe kraljevine Jugoslavije« z dne 25. februarja 1935, št. 45/IX/115. - 31. januarja 1935, št. 24/IV/58. 158. Na osnovi pooblastitve, dane v §§ 15. in 162. zakona o narodnih šolah, predpisujem tale pravila o strokovni izobrazbi učiteljev šol za defektne otroke.* Člen 1. Učitelj šole za defektne otroke je lahko učitelj (ic*) osnovne ali meščanske šole, ki je opravil strokovni izpit za učitelja šole za defektne otroke. Člen 2. Pravico, opravljati strokovni izpit, imajo ueitelji(ice) narodnih in meščanskih šol, ki so: 1. opravili učiteljski diplomski izpit in praktični učiteljski izpit; 2. delali najmanj 4 leta v osnovni šoli s prav dobrim uspehom; o. hospitirali 2 leti v šolah za defektne otroke; 4. ki so zdravi in imajo zdrave govorilne organe, zdrava čutila in nimajo več ko 30 let starosti, in 5. ki so sposobni uporabljati strokovna dela v kakem tujem jeziku. Člen 3. Učitelje hospitante v šolah za defektne otroke izbira ministrstvo za prosveto z natečajem. Natečaj razpiše ministrstvo za prosveto vsako leto v mesecu juniju za toliko učiteljev(ic-) hospitantov, kolikor se ugotovi po poročilih banskih uprav, da jih je v dotičnem letu treba. Člen 4. Z natečajem izbrane učitelje dodeli ministrstvo za prosveto ua bospitiranje in delo v zavode in šole za defektne otroke, in to: a) učitelje hospitaute za delo v šolah za gluhoneme otroke v zavode za gluhoneme otroke v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in drugod; b) učitelje hospitante za delo v šolah za slepe otroke v zavode za slepe otroke v Zagrebu, Ljubljani, Zemunu in drugod; c) učitelje hospitaute za delo v šolah za nezadostno razvite otroke v pomožue šole v Beogradu-Zemuuu, Zagrebu, Ljubljani in drugod. Člen 5. Hospltiranje v zavodih in šolah za defektne otroke traja 2 leti. Razpored učiteljev hospitantov po poedinih zavodih in šolah uapravi vsako leto ministrstvo za prosveto (nastavni odsek). Člen 6. Za hospltiranja morajo poslušati kandidati kot izredni slušatelji na univerzi predavanja iz psihologije, psihopatologije, pedagogike, anatomije, fiziologije, biologije, higiene, akustike in ionetike. * -Službene npvine kraljevine Jugoslavije«; z dne 25. februarja 1935, št. 45/lX/117. Učitelji hospitanti, ki delajo v šolah ali oddelkih v kraju, kjer ni filozofske fakultete, si morajo nabaviti predavanja iz teh predmetov. Člen 7. Za učitelje hospitante veljajo za časa bospitiranja isti zakonski predpisi, kakor za ostale učitelje in uradnike. Upravitelji zavodov in šol za defektne otroke vodijo o hospitirauju, delu, zahajanju, zanimanju in vedenju hospitantov poseben zapisnik in predlagajo ministrstvu za prosveto polletna poročila o uporabnosti, marljivosti in vedenju učiteljev hospitautov. Učitelj (ica) hospitant, o katerem poda upravitelj zavoda in šole za defektne otroke poročilo, da za delo v, teh šolah ni sposoben, se vrne na osnovno šolo. Člen 8. Po dveletnem hospitirauju iu poslušanju predavanj na univerzi opravljajo učitelji hospitanti strokovni izpit za učitelja šole za defektne otroke pred posebno državno komisijo za strokovni izpit učiteljev šol za defektne otroke. Člen 9. Državno komisijo za strokovni izpit učiteljev šol za defektne otroke postavlja minister za prosveto za tri leta. Predsednik in člani te komisije se jemljejo izmed višjih uradnikov ministrstva za prosveto ali banskih uprav, profesorjev univerze, srednjih in učiteljskih šol in učiteljev šol za defektne otroke, ki imajo posebno izobrazbo za to vrsto pouka. Člani državne komisije za strokovni izpit učiteljev šol za defektne otroke izprašujejo predmete, navedene v členu 16. teh pravil. Člen 10. Državna komisija za strokovni izpit učiteljev šol za defektne otroke se postavlja: a) za opravljanje strokovnega diplomskega izpita za učitelja šole za gluhoneme pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani; b) za opravljauje strokovnega izpita za učitelja šole za slepe pri prosvetnem oddelku kraljevske bansko uprave v Zagrebu; c) za opravljanje strokovnega izpita za učitelja šole za nezadostno razvite otroke pri oddelku za osnovui pouk ministrstva za prosveto (nastavni odsek). Poslovodjo strokovnega izpita pod a) in b) odredi načelnik prosvetnega oddelka banske uprave, pod c) pa uačelnik oddelka za osnovni pouk. Poslovodja nima glasovalne pravice. Pečat izpitne komisije se glasi: Državua komisija za strokovni izpit učiteljev šol za defektne otroke. I ... . .i • f* ” * ' .' , ’ '* Člen 11. Strokovni izpiti se vrše v mesecu maju vsakega leta. Kandidati se prijavijo za izpit v drugem letu hospi-tiranja 6 mesecev pred izpitom, najpozneje pa do dne 1. januarja vsakega leta. Prijave je poslati uradno državni komisiji za strokovni izpit za učitelja šole za defektne otroke. Prijavi je treba priložiti kratek popis dosedanjega življenja, šolanja in dela, nadalje potrdila, da ustreza prosilec vsem pogojem iz členov 2. in 6. teh pravil. Prijave morajo biti kolkovane po zakonu o taksah. Člen 12. Strokovni izpit sestoji iz pismenega, ustnega in praktičnega izpita. Člen 13. Po opravljenih prijavah da komisija, ki jo skliče predsednik na prvo sejo v mesecu januarju, vsakemu kandidatu splošno pismeno nalogo, iz stroke, za katero se je prijavil. Kandidat mora izdelati pismeno nalogo v treh mesecih iu jo poslati komisiji mesec dni pred opravljanjem ustnega izgita. Rok za,predajo in pregled pismenih ualog kakor tudi čas, ko se opravlja ustni izpit, odredi predsednik izpitne komisije. Pismeno ualogo sporoči kandidatom predsednik izpitne komisije. Člen 14. Pismene naloge pregledajo iu zapišejo nanje na koncu svojo ob kratkem obrazloženo oceno trije člani komisije, ki jih odredi predsednik. Končno oceno določi izpitna komisija. Ob enaki razdelitvi glasov odloči predseduik. Člen 15. Kandidate, ki so opravili pismeni izpit vsaj z oceno dobro« (3), pozove predsednik komisije k ustnemu izpitu. Člen 16. Ustni izpit opravljajo kandidati iz tehle predmetov: Skupni predmeti za vse stroke: a) Psihologija in psihopatologija z raziskavanjem nadarjenosti; b) anatomija, fiziologija in higieua; c) pedagogika zdravljenja; č) psihofiziologija govora, govorne hibe in njih zdravljenje. Posebni predmeti pocdinih strok; 1. Za učitelja šole za gluhoneme; a) fonetika iu specialna metodika pouka gluhonemih s posebnim ozirom na terapijo govora in vežbauje čutil; b) zgodovina in ustroj vzgajanja gluhonemih; 2. za učitelja šole za slepe: a) specialna^netodika pouka slepih s posebnim ozirom na terapijo gibanja in vežbanja čutil; b) zgodovina in organizacija vzgajanja slepili; 3. za učitelja šole za nezadostno razvite otroke: a) specialna metodika pouka nezadostno razvitih otrok s posebnim ozirom na zdravljenje duševnih nedo-statkov; b) zgodovina in ustroj vzgajanja nezadostno razvitih otrok. Člen 17. Pri ustnem izpitu se izprašuje po predmetih. Ustni izpit traja za vsakega kandidata po 15 minut za vsak predmet, največ pa skupaj 2 uri. Predsednik izpitne komisije sme po potrebi izpraševanje kandidata pri poedinih predmetih največ za 5 minut skrajšati ali podaljšati. Za ustni izpit sestavi predmetni učitelj zadostno število vprašanj in jih razporedi po tri iz vsakega predmeta na listke. Število listkov za vsak predmet mora biti vsaj za 3 večje od števila kandidatov. Povlečeni listki ne pridejo pri izpitu več na vrsto. Izpitna skupina kandidatov se oceni takoj po dokončanem ustnem izpitu. Oceno predlaga izpraševalec, odloči se pa o njej z večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov odloči predsednik. Uspeh kandidatov se ocenja pri vseh delih izpita z ocenami slab (2), dober (3), prav dober (4) in odličen (5). Člen 18. Če opravi kandidat ustni izpit najmanj z oceno >do-bro:, se pripusti k praktičnemu izpitu. Praktični izpit sestoji iz predavanja na vadnici, ki traja po 30 minut za vsakega kandidata. Predavanja se vrše pred izpitno komisijo v šoli za gluhoneme, slepe ali nezadostno razvite po stioki, za katero se je kandidat prijavil. Da se pokaže kandidatova sposobnost za delo v nižjih, srednjih in višjih razredih teh šol, je najboljše, da predava v III. razredu. Ob določanju ocene iz praktičnega dela se upošteva samo predavanje. Ocena iz praktičnega dela se da takoj po predavanju. Člen 19. O poteku izpita se vodi zapisnik; vanj se vpišejo kandidatov priimek, ime, razpored pismenega, ustnega in praktičnega izpita, vprašanja, ki jih je kandidat dobil, ocene iz poedinih predmetov in končna ocena o opravljenem izpitu. Člen 20. Kandidatom, ki so izpit opravili, se izda potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za učitelja šole za defektne otroke po obrazcu 1, ki ga podpišejo vsi člani komisije in na katerega se pritisne pečat izpitne komisije. Zapisnik in pečat hrani predsednik komisije. Člen 21. O vsakem izvršenem strokovnem izpitu predloži predsednik izpitne komisije ministrstvu za prosveto pismeno poročilo. Člen 22. Strokovni izpit za učitelja šole za defektne otroke ima isto veljavo kot diplomski izpit za nastavnika meščanske šole, ker se tudi za ta izpit zahteva višja strokovna izobrazba. * Člen 23. Strokovni izpiti za učitelja šole za defektne otroke, ki so bili opravljeni pred uveljavitvijo teh pravil, imajo isto veljavo kot izpiti, opravljeni po teh pravilih. Člen 24. Ta pravila stopijo v veljavo in dobe obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah« in s tem dnem prestanejo veljati vsi prejšnji predpisi, ki njih predpisom nasprotujejo. V Beogradu, dne 8. februarja 1935; O. n. br. 9058. Minister za prosveto S. Čirič s. r. Format 41 X 34. Obrazec 1. IZPRIČEVALO o strokovnem izpitu za učitelja šole za defektne otroke. Za vlade Njegovega Veličanstva Petra II., kralja Jugoslavije. G. ....................................... državljan kraljevine Jugoslavije, ............................ vere, rojen dne ............... v ............., sreza . .......... sin banovine ........................i-j-........................... hči je opravil pred državno komisijo za strokovni izpit učiteljev šol za defektne otroke v od dne ..... do dne ............................ 19. strokovni izpit za učitelja šole za defektne otroke z občno oceno.................................................................. To izpričevalo se izdaje po §§ 15. in 162. zakona o narodnih šolah. Št .............; dne ..................... 19....... (Pečat) Predsednik državne izpitne komisije Člani državne izpitne komisije 154. Uvoz zemeljskih orehov v našo državo.* Z odločbo mojega predhodnika št, 46.141/11 z dne 11. avgusta 1932 so bili oproščeni dolžnosti, biti opremljeni pri uvozu v našo državo z mednarodnimi certifikati, semenja zemeljskega oreha, palmove koščice, kokosovi orehi in jedrca kokosovega oreha, t. zv. kopra, ker se * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. februarja 1935, št. 45/IX/123. ta semenja pri nas. niso pridelovala. Ker pa pričenjajo v naših južnih krajinah pridelovati zemeljske orehe (Arachis typogaea), zato na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo in na osnovi mnenja poskusnih in kontrolnih postaj odločam: Odslej morajo biti zemeljski orehi (Arachis typo-gaea), ki se uvažajo v našo državo, opremljeni z mednarodnimi certifikati rumene ali modre barve in se uporablja nanje v tem primeru odločba št. 18.300/11 z dne 2. aprila 1932, »Službene novinec št. 90 z dne 19. aprila 1932.1 Če kaka pošiljka semenja zemeljskega oreha ne bi bila opremljena z mednarodnimi certifikati rumene ali modre barve, spada ta partija pod kontrolo po predpisih pravilnika in norm o kontroli semenja kulturnih rastlin št. 7309/III z dne 17. oktobra 1922, »Službene novine« št. 278 z dne 12. decembra 1922;,2 in njegovih izprememb in dopolnitev št. 70.076/11 z dne 3. decembra 1930,. »Službene novine« št, 11 z dne 16. januarja 1931.3# Semenja palmove koščice, kokosovega oreha in jedrca kokosovega oreha, t. zv. kopra, tudi še nadalje niso za-, vezana, biti opremljena ob uvozu v našo državo z mednarodnimi certifikati. Ta odločba'stopi v veljavo 30. (tridesetega) dne od razglasitve v »Službenih novinah«. O prednji odločbi je obvestiti ministrstvo za zunanje posle, ministrstvo za trgovino in industrijo, ministrstvo za finance, ministrstvo za promet, vse banske uprave in upravo mesta Beograda, vse kmetijske poskusne in kontrolne postaje in jo je objaviti v »Službenih novinah«. Oddelek za rastlinsko proizvodnjo ukrene, česar je po tej odločbi dalje treba. V Beogradu, dne 8. februarja 1935; št. 85.307/11—34. Minister za kmetijstvo dr. Jankovič s. r. 155. Izpremembe pravilnika, kako se daje v zakup in vrši prenos pošte po suhozemski poti.4 Minister za promet je z odločbo P. t. br. 83.279/33 z dne 30. januarja 1935. odločil, naj se napravijo v pravilniku, kako se daje v zakup in vrši prenos pošte po suhozemski!) potih, iz 1. 1924.5 naslednje izpremembe: V členu 49. je namesto »s 50 dinarji« postaviti: »s 25 do 50 dinarji«* namesto »z 10 dinarji« pa postaviti: »s 5 do 10 dinarji«. V členu 50., tretjem odstavku, je namesto »z 200 dinarji« postaviti: »s 100. do 200 dinarji«. V členu 52. je namesto »s 300 dinarji« postaviti: »s 150 do 300 dinarji«. Te izpremembe v členih 49., 50. in 52. pravilnika se smejo uporabljati ‘tudi na tiste primere, v katerih do 1 »Službeni lisR št. 387/38 iz 1. 1932. 2 »Uradni list« št. 107/21 iz l. 1923. 3 »Službeni list« št. 02/9 iz 1. 1931. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. marca 1935, št. 49,0(11/133. 8 »Uradni list« št. 94/29 (107/32) iz 1. 1925. dne uveljavitve teli izprememb še ni izdana končna odločba o pritožbah kaznovanih podjetnikov. S to odločbo ministra za promet se je izrekla soglasno tudi glavna kontrola v občni seji z dne 8. februarja 1935 pod št. 13.921/35. Iz ministrstva za promet — oddelka za pošto, telegraf in telefon, v Beogradu, dne 23. februarja 1935; P. t. br. 10.226/35. — » ^ 156. V-No. 2115/1. Pojasnilo o pregledu pogodb, ki jih sklepa država, po državnem pravobranilstvu. Državno pravobranilstvo v Beogradu je pod br. 458/35 ex 1935 izdalo naslednje pojasnilo: Vrhovnemu državnemu pravobranilstvu, odnosno do njega konstituiranja državnemu pravobranilstvu v Beogradu se morajo v smislu § 5. zakona o državnem pravobranilstvu dostavljati radi pravnega mnenja pred končno sklenitvijo vse pogodbe, s katerimi se državna blagajna obvezuje, če je vrednost neooenljiva ali če preseza vsoto 1,000.000 dinarjev. Kot pogodbe se morajo smatrati vsi poedini dokumenti, kot so n. pr. splošni pogoji, posebni pogoji, izmere in cenovnik, ki so v smislu zakona sestavni del pogodbe. Občni dokumenti, n. pr. splošni pogoji, izmere, cenovnik itd. se morajo dostaviti državnemu pravobranilstvu, preden se definitivno določijo, posebni pa, n. pr. specialni dogovori, če se vobče sestavijo, preden jih podpiše pristojni državni organ. Določila § 5. zakona o državnem pravobranilstvu se ne nanašajo na pogodbe, ki jih sklepa banovina kot samoupravno telo. Zbog navedenega ni obvezno dostavljati te pogodbe bodisi katerekoli vrednosti državnemu pravobranilstvu radi mnenja. V poedinih važnih primerih se more tudi za omenjene pogodbe zahtevati pravno mnenje od državnega pravobranilstva, toda na osnovi § 59. zakona o banski upravi, ne pa na osnovi zakona o državnem pravobranilstvu. Iz ministrstva za gradbe, dne 19. februarja 1935, št. 1930, Banove uredbe. 157. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1935. II. No. 6131/1. Cbčina Polskava v srezu mariborskem -r- desni breg pobira v proračunskem letu 1934./35. nastopne občinske davščine: 1. 85% (osemdeset pet %no) doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5'—, d) od 100 1 sadjevca Din 15'—, e) od goveda nad 1 letom Din 20'—, f) od goveda pod 1 letom Din 10'—, g) od prašičev Din 10'—, h) od drobnice Din 10’—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50'—. Trošarine pod točkama a) in b) se v zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Službenem listu kralj, banske uprave«. 3. Davek na pse, od vsakega psa Din 10'—. 4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. marca 1935. mm 9 mm 158. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužben* cev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. februarja 1935, I. No. 2468/1, Je bil Keber Herman, upravno-pisarniški uradnik X, skupine pri tej banski upravi, postavljen za uprav- no-pisarniškega uradnika IX. položajne 9kupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. marca 1935, I. No. 2385/1, je po potrebi službe premeščena Potokar Marija, upravno-pisarniška uradnica VIII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ljubljani, h kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 27. februarja 1935, I. No. 2477/1, je bil Škerjanc Franc, upravno-pisarniški uradnik IX. skupine pri sreskem načelstvu v Logatcu, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Drevake banovine z dne 27. februarja 1935, I. No. 2481^1, je bil Žvab Ivan, upravno-pisarniški uradnik IX. skupine pri sreskem načelstvu v Laškem, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mČstu. • Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 6. februarja 1935, I. No. 1717/1, je bila Andrejčič Marija, zvaničnica prve skupine pri omenjeni banski upravi premeščena po potrebi službe k sreski izpostavi v Škofji Loki. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. marca 1935, I. No. 1717/2, je bila Andrejčič Marija, zvaničnica prve skupine, pri sreski izpostavi v Škofji Loki, premeščena, po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Ljubljani. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 6. marca 1935, I. No. 2611/2, je bil po službeni potrebi premeščen ing. Lah Jože, banovinski tehnični višji pristav VII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, k sreskemu cestnemu odboru v Ptuju. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 6. marca 1935, I. No. 2614/2, je bil po službeni potrebi premeščen ing. Možajskij Sergej, banovinski uradniški pripravnik Vlil. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ptuju, k sreskemu cestnemu odboru v Mursko Soboto. 159. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 9 z dne 12. januarja 1935. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 3. januarja 1935, št. Kns 33/35, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. zakona o izpreinembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje številke 52. lista -Daš ill us trie rte Ria tU od 31. decembra 1934, ki izhaja v Frankfurtu. Številka 10 z dne 14. januarja 1935. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. avgusta 1934 so napredovali v VI. položajno skupino: Ramovš Antoni ja, učiteljica v Trbovljah-Vode, Rogelj Zorka, učiteljica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Šegula Janja, učiteljica v Ptuju, C o k Albert, učitelj v Zagorju, čopič Elizabeta, učiteljica v Šmartnem pod Šmarno goro, Doležalek Angela, učiteljica v Polhovem gradcu, Brumen Marija, učiteljica v Sv. Juriju ob Ščavnici, Kramar Marija, učiteljica na Vranskem, in Horvat Albina, učiteljica v Mariboru, dosedaj uradniki VII. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. decembra 1934, I. št. 45.519/0, je bil razveljavljen ukaz z dne 31. oktobra 1933, 1. št. 39.846/0, s katerim je napredo vala Cunderč Marjeta, predmetna učiteljica VI. položajne skupine državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, za nastavnika V. položajne skupine iste šole. Številka 11 z dne 15. januarja 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov je b',n premeščena po službeni potrebi k pošti in telegrafu Grosuplje Mesojedec Marija, višji p. t. kontrolor VI. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. decembra 1934 so bili postavljeni: Irkič Ignacij, višji pristav VII. položajne skupine strojnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, za višjega pristava iste položajne skupine kurilnice Ljubljana 1 gl. kolodvor, po službeni potrebi; žužek Ferdi* n and, kontrolor VII. položajne skupine postaje Lesce-Bled, za kontrolorja iste položajne skupine prometno-komercialnega oddelka s sedežem v Mariboru; Pšeničnik Anton, kontrolor VII. položajne skupine postaje Pragersko, za kontrolorja iste položajne skupine prometno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani s sedežem v Ptuju; Šijanec Anton, kontrolor VII. položajne skupine postaje Rogatec, za kontrolorja prometno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani s sedežem v Zidanem mostu; Sedej Frančišek, kontrolor VII. položajne skupine postaje DravogradTMeža, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Pragersko; Rošker Stanislav, kontrolor VII. položajne skupine postaje Maribor gl. kolodvor, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Dravograd-Meža, in Jelen Franc, kontrolor VII. položajne skupine postaje Novo mesto,-za kontrolorja iste položajne skupine postaje Trebnje na Dolenjskem, vsi na prošnjo. Z odlokom ministra pravde z dne 31. decembra 1934, št. 126.801, je bil postavljen pri okrožnem sodišču v Ljubljani za pristava Vlil. položajne skupine Rus Ernest, sodniški pripravni'- pri istem sodišču. Z odlokom ministra za prosveto z dne 10. decembri 1934, O. n. št. 4.743, je bila upoko jena Zega-Kar-kovič Nikolina. učiteljica v Škofji Loki in uradnik VIII. položajne skupine. številka 12 z dne 16. januarja 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. novembra I004 je napredoval v VIL položajno skupino Uršič Fran, profesor realne gimnazije v Kočevju ia uradnik Vlil. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. decembra 1934 je bil razveljavljen ukaz z dno 22. novembra 1932, P. St. 46.883, s katerim je bil postavljen Rape Andrej, sreski šolski nadzornik, za banskega šolskega nadzornika pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani s pravicami uradnika V. položajne skupine. številka 13 z dne 17. januarja 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov 7. dne 6. decembra 1934 so bili postavljeni po službeni potrebi v Dravski banovini za sreske šolske nadzornike: za srez brežiški Bernetič Franc, učitelj državne narodne šole in vršilec dolžnosti sreskega šolskega nadzornika v Brežicah in uradnik VI. položajne skupine; za srez dolnjelendavski M i k u S Matej, učitelj državne narodne šole in vršilec dolžnosti sreskega šolskega nadzornika v Dolnji Lendavi in uradnik VI. položajne skupine; za srez črnomaljski-metliški Radinja Anton, učitelj državne narodne šole v Krašnji, srez kamniški, in uradnik VI. položajne skupine. Iidaja kraljevska banska oprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. [Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d* d. J Ljubljani $ njen predstavnik: Qtmat Mibalek v Ljubljani« SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 21. kosu VI. letnika z dne 13. marca 1936._____ Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 1000/29 684 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 1. jan. do 31. dec. 1934. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. TS .-H 8» 9 > 7? Srez C3 «e u Ih S GM 53 z ° S o o ► Skupina tifUznih bolezni. Brežice Celje . . _____ Celje (mesto) ......... Črnomelj ............. Dolnja Lendava .... Gornjigrad ............ Kamnik................. Kranj Kočevje . • . Konjice ......... Krško ................. Laško ........... Litija ........... Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . Ljutomer .............. Maribor desni breg . . Maribor levi breg . . , Maribor (mesto) .... Murska Sobota.......... Novo mesto ....... Prevalje............... {"'BJ • • .«•••••••• Radovljica............. Slovenjgradec.......... Šmarje pri Jelšah . ■ . Vseea . . ' I 19 |l96|l91 17 7 Škrlatinka, — Scarlatina. Brežice . •««..»... ~eUe •••»•••«* Celje (mesto) ......... G°lnja Lendava . • . . » Kamnik Kranj ................ Kočevje ......... Konjice . ............ Krško ........... ................ fkija.......... Llubliaua (srez) . • . . jdubljana (mesto) . . . K^tomei JJaribor desni breg Maribor levi breg Maribor (mesto) . Metlika_______ Murska Sobota fjovo mesto . ruvalje . , . • bi • I • • • • • » • »»II IH * jjfidov / • • » i • • • i ............................ “loven |g radeo ----------- .•“»enn pri Jelšah i • 2/»ona . • • 7 19 8 78 14 36 2 3 5 2 6 1 38 42 21 52 36 28 6 10 7 14 14 9 13 5 475162 Srez 1 ii 1 ss h S 7? 1M s s O z ® •s D o * - -a v, Griza. — Djrsenteria. Celjo . — 2 1 1 — Črnomelj . . — 2 2 — — Dolnja Lendava ..... 275 243 32 — Gornjigrad ....... 2 2 — — 2 2 — — — 7 4 3 — Litija ........... 14 10 4 — Logatec «...«•«.. — 1 1 — — Ljubljana (srez) ...» 7 7 — - Ljubljana (mesto) . • ■ 1 1 — — Ljutomer 52 47 5 — Maribor desni breg . > 1 1 — — Murska Sobota...... — 9 9 — — Novo mesto * » — 44 40 4 — Ptuj . — 131 109 22 — Ptuj (mesto) 1 1 — — Radovljica . 2 2 — — Slovenjgradec 1 1 — — Šmarje pri Jelšah . . 1 1 — — Vsega . . . — 555 484 71 — Ošpice. — M or bi lli. _ — 60 60 — — 1 Crnomeli — 19 18 1 — Dolnja Lendava .... — 27 27 — — Gornjigrad ....... — 1 1 — — Kočevje ......... — 511 511 — — Konjice — 1 1 — — 1 Litija ........... — 19 19 — — Logatec ......... — 63 61 2 — Ljutomer 72 72 — — Murska Sobota 37 37 — — 1 Novo mesto 369 369 — — Ptuj — 419 409 1 9 Ptuj (mesto) ...... — 4 4 — — 1 Slovenjgradec ■ . • » • • 1 1 — — Smarie Drl Jelšah . 1 1 — — — Vsega . . . — 1104 1S91 4 9 1 n Daviea. — Diphteria et Croup. i Brežice . ......... 7 81 84 3 1 4 90 76 9 9 — 24 24 — — l Crnomeli ........ 2 2 — — 2 Dolnja Lendava . • • • » 1 43 36 8 — — 2 23 23 2 — — 3 33 29 2 5 4 Kranj J..... 9 84 77 , 9 7 4 10 64 63 8 3 _ 29 24 3 2 7 67 55 4 5 — 7 25 27 — 5 — Litija ....«•>>■>. 10 61 61 4 6 1 Logatec .......... 1 89 85 4 1 — Ljubljana (srez) .... 30 185 186 11 18 6 Ljubljana (mesto) ... 5 175 163 — 17 7 Ljutomer ......... 2 S1 41 7 5 3 Maribor desni breg . • 7 80 82 5 — — Maribor levi breg . . » 9 81 75 4 11 6 Maribor (mesto) .... 4 75 76 2 1 — Metlika » • — 2 — 2 — — 7 55 51 6 5 4 5 19 23 1 __ Prevalje ......... 1 52 47 1 5 7 Ptul .......... 2 120 106 18 3 Ptui (mesto) ...... 9 8 1 1 1 50 43 5 3 — Slovenjgradec ...... — 13 2 10 1 1 Smarie pri Jelšah .... — 5S 49 5 4 47 .Vsega .,. 134 jll3ljttMjl27 119 Sr oz H 7-5 S« Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Celje (mesto) ...... — 1 1 — Dolnja Lendava .... — 1 1 — Ljuhljana (srez) .... — 2 1 1 Ljutomer ................. — 1— 1 Maribor desni breg . . — 2 — 2 Vsega Dušljivi kašelj. — Pertussis. Krško ..........i Laško Ljutomer .......... . Ptuj (mesto).......... Šmarje pri Jelšah . . . 621 1 86 3 129 Vsega . . |-281 Šen. — Erysipelas. 621 1 86 3 129 281 Brežice .......... 2 5 6 — 1 2 19 20 1 — Celje 'mesto) ...... — 2 2 — —■ Črnomelj ....... — 14 12 1 1 Dolnja Lendava..... 4 4 — —. Gornjigrad ........ — 1 1 _ Kamnik.......... 7 — 6 1 — Kranj .......... — G 6 — — Kočevje ......... 1 5 6 — — Konjice .......... — 11 11 — — Krško ........... 1 13 14 — —■ Litija ........... 1 10 10 — 1 Logatec .......... — 6 6 — — Ljubljana (mesto) ... — 27 24 3 — Ljutomer . . . — '6 6 — Maribor desni brea *. 1 17 17 1 — Maribor levi breg ... 2 20 18 1 3 Maribor (mesto) .... 3 19 22 — — Metlika — 1 1 — — Murska Sobota...... — 10 10 — — Novo mesto ....... 1 10 10 1 — Prevalje ......... — 5 4 1 — Ptuj 2 7 8 — 1 Ptuj (me3to) ...... 1 1 Radovljica ....... — 13 11 2 1 6 4 1 1 Šmarje pri Jelšah .... — 5 4 1 — Vsega ... [ 24 242l243| 15 | 8 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Celje — 4 1 2 1 Dolnja Lendava .... — 1 — 1 — Gornjigrad — 1 1 — — Kamnik — 3 1 2 _ Kranj — 0 2 — — Kočevje ......... — 3 2 1 — Konjice ......... _. 1 1 Krško .......... 1 1 Laško — 3 2 1 — Litija ........... — 1 1 — — Ljubljana (srez) .... — 4 o 2 — 1 Ljubljana (mesto) ... — 1 1 — — Ljutomer 1 4 3 2 Maribor desni breg . . — 3 2 1 — Maribor levi breg . . . — 2 1 1 — Murska Sobota ..... — 4 2 2 — Novo mesto — 1 \ — — Prevalje «... — 1 1 — — Ptuj . « . . W. ...... — 2 1 1 — Vsega .., 1 42 25 17 1 Srez Ostali Sla novo 1 oboleli 1 > 2 ■o M U a & Ostanejo 1 oskrbi II 9 w > Vranični prisad. — Anthras. Murska Sobota — i 1 — Ptui ... 1 — 1 — — Šmarje pri Jelšah . . . 1 11 11 1 — V seča . . . 2 12 13 1 — Otrpnenje tilnika. — Polyomyelitis acute. Črnomelj — 1 1 — — Dolnja Lendava .... — 2 2 — — Krani — 1 1 — — Krško — 4 3 1 — Ljutomer — 2 2 — — Maribor desni breg . . — 1 1 — — Novo mesto ....... — 1 1 — — Slovenjgradec — 1 — 1 — Vsega . . — 13 11 2 Otročična vročica. — Sepsis puer-peralis. Brežice . ......... 1 — 1 — — Celje — 1 1 — — Črnomelj — 2 2 — — Dolnja Lendava .... — 2 — 2 — Kranj 1 3 4 — — Laško — 2 — 2 — Litija — 4 2 1 1 Ljubljana (srezi .... — 5 2 3 — Ljubljana (mesto) . . • — 1 — 1 — Maribor levi bres . .. 1 2 2 — 1 Metlika . — 1 — 1 — Murska Sobota — 2 — 2 — Novo mesto — 4 2 2 — Ptuj — 4 2 2 — Radovljica . — 2 — — 2 Šmarje pri Jelšah . . . — 2 1 1 v* Vsega . . 3 37 19 17 4 Vnetje priušesne slinavke. Parotitis epidemira. Celje (mesto) — 1 1 — — Gornjigrad — 2 2 — — Konjice — 14 14 — — Krško ........... — 271 271 — — Litija ........... — 16 16 — — Metlika — 29 29 — — Novo mesto 1 414 415 — — Ptuj • — 115 116 — — Ptuj (mesto) 5 31 36 — — Vsega . . 6 |893 899j - — Norice. — Varicellae. Ljutomer ........ — 10 10 — — Novo mesto 5 — 5 — — Vsega . . o 10 15 — — Hripa. — Grippe. Kranj — 2 2 — — Laško — 7 7 — — Litija ........... — 20 19 1 Ljubljana (mesto) . .. — 1 — 1 — Ljutomer . . — 19 — 19 — Vsega . . — 49 28 21 — Ljubljana, dne 28. februarja 1935. * V. No. 2147/2. 661 —3 2 Razglas o licitaciji • Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za ofono- Titov centralne kurjave v gluhonemnici T Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. marca 1935 ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku, soba št. 37. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 310.178‘64. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska hanska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. marca 1935. Tečaji državnih in državno zajamčenih papirjev. Na podstavi § 12., točke 9., finančnega zakona za leto 1934./35. se odrejajo za spodaj naštete državne in državno zajamčene papirje naslednji tečaji: 21/2l,/ona državna renta za vojno škodo v nominalni vrednosti Din 1.000'— — po 400 dinarjev; 7°/o posojilo iz leta 1921. v nominalni vrednosti Din 100— — po 80 dinarjev; 4*/one agrarne obveznice v nominalni vrednosti Din 100-— — po 50 dinarjev; 6%ne državne obveznice iz 1. 1930. v nominalni vrednosti Din 100— — po 70 dinarjev; delnice Privilegirane agrarne banke d. d. v nominalni vrednosti Din 500— — po 300 dinarjev. Ti tečaji veljajo od 10. marca 1935 do preklica in se morajo po njih ravnati vse državne ustanove in samoupravna telesa v primerih, ko se morajo te obveznice na podstavi posebnih zakonov, uredb ali pravilnikov sprejemati kot jamčevina (kavcija) po brrznem tečaju. Zgoraj določena vrednost teh papirjev ostane veljavna za vso dobo, dokler traja jamstvo, obračunjeno po tej vrednosti. S tem se nadomešča odločba št. I(i6.546-ll 7. dne 27. decembra 1933. Iz oddelka za državno računovodstvo v Beogradu, dne 6. marca 1935; št. 36.300-11. (»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8. marca 1935, št. 55.) Razglasi sodišč in sodnih oblastev S 21/35. 668 Razglasitev preklica. S sklepom sreskega sodišča Sv. Le-uart v Slov. goricah z dne 17. februarja 1935, opravilna številka Os ‘2,35, je bil Zelenko Janez, posestnik, prej stanujoč v Sp. Gasteraju, zaradi umobolnosli popolnoma preklican. Za skrbnika je bila postavljena Zelenko Jožefa, posestnica v Sp. Gasteraju. .Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. J., dne 25. februarja 1935. I O 89/35—1. 629-2-1 Oklic, s katerim se sklicu* jejo zapuščinski upniki. Janič Maks, pekovski mojster in posestnik na Babnem, je umrl dne 17. ja* nuarja 1935 na Babnem št. 6. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču do dne 1. maja 1935 ob 9. uri dopoldne v sobi št. 12 ustno ali pa do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, r.i-kake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi s plačilom napovedanih terjatev pošla. Sresko sodišče v Celju, odd. I., dne 2. marca 1935. * 689 Og 11/35—3. Amortizacija. Na prošnjo Bogataj Marije iz Opale št. 9 se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se njen imetnik po-zivlje. da uveljavi tekom 6 mesečev po tem razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da j® brez moči. Oznamenilo; Hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Zireh št. 111, glaseča se na Bogataj Marijo, s saldom Din 1.444-11. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 21. februarja 1935. * 688 Og 17/35—3. Amortizacija. Na prošnjo tvrdke A. Goreč dr. z o. z. v Ljubljani se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po tem- razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je brez moči. Oznamenilo: Hranilna knjižica Prv® hrvatske štedionice, podružnice v Ljub* ljani, št. 2554, glaseča se na ime Vladko Dolenc, s saldom Din 4422-19. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 4. marca 1935. * 687 Og 13/35—3. Amortizacija. Na prošnjo Jernejčič Ane iz Ljubljane, Pohlinova ul. 15, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki 1° je prosilka baje izgubila, ter se nje11 imetnik pozivlje, da uveljavi tek o ni 6 mesecev po tem razglasu svoje pra” vice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je brez moči. Oznamenilo; Hranilna knjižica ne hranilnice v Ljubljani št. 136.23o glaseča se na ime Jernejčič Ana, e sa * dom Din 8.125‘69. v Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV •» dne 4. marca 1935. V R1264/35—4. * 606 Amortizacija. Na prošnjo tvrdke Vesna-Akumulatob iug. I. & F. Domicelj v Mariboru se nvaJ postopanje za amortizacijo vrednostnega papirja, ki ga je prosilec baje izgubil, ter se njegov imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, računši od objave v »Službenem listu«, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je brez moči. Oznamenilo vrednostnega papirja: re-verz komande vazduhoplovske vojske, intendanture v Novem Sadu o pologu 1 komada vojne škode- v nominalu 1000 Din, serija 5125, br. 0558. Sresko sodišče v Mariboru, odd. V., dne 9. marca 1935. •g* I 494/34—19. . 669 Ustavitev dražbenega postopanja. Zahtevajoča stranka: Kmetijska posojilnica ljubljanske okolice, ki jo zastopa dr. Kandare Fran, advokat v Ljubljani. Zavezana stranka: Bodlaj Jože, posestnik pri Sv. Ani: radi Din 26.000'— s prip. Pri dražbi dne 22. februarja 1935 se ni stavila nikaka ponudba. Zaradi tega se s sklepom podpisanega sodišča, posl. štev. I 494/34—1, dovoljeno dražbeno Postopanje ustavlja v smislu § 151 i. r. Sresko sodišče v Tržiču, dne 22. februarja 1935. * IX I 3194/34—19. 693 Dražbeni oklic. Dne 15. aprila 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba ‘X nepremičnin: zemljiška knjiga Kozjak, vi. št- 100. Cenilna vrednost: Din 16.804-90. Vrednost pritikline: Din 2.255'— ki j*1 že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: Din 11.205'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 11. februarja 1935. I 668/34-4. 670 Dražbeni oklic. Dne 16. a p r i 1 a 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga kat. obč. Legen, vi. št. 94. sestoječih iz stanovanjske hiše, vrta, njiv, travnika lfi pašnika. Cenilna vrednost: Din 5207 70. Pritikline ni. Najmanjši ponudek: Din 3473'25. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri ^ažbenem naroku pred začetkom draž-b®, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slovenjgradeu, dne 2. marca 1935. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi: 238. Sedež: Kovor pri Tržiču. Dan vpisa: 6. marca 1935-Besedilo; »Peko« družba z o. z. fa-brikacija in prodaja čevljev. Izbrišeta se prokurista dr. Kersnik Janko ir. Kuster Avgust. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1935. Rg C III 201/36. Izbrisali sta se nastopni firmi: 239. Sedež: Ljutomer. Dan izbrisa: 7. marca 1935. Besedilo- Ivan Kukovec. Obratni predmet: pekarija in prodaja moke. Zaradi prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. marca 1935. Rg A I 55/7. * 240. Sedež: Maribor. Dan izbrisa: 7. marca 1935- Besedilo: Josip Fric. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Zaradi prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. marca 1935. Rg A II 15/6. Razglasi raznih uradov in oblastev Opr. štev. 527/G—35. 695 Razglas. Sreski cestni odbor v Ptuju razpisuje I. javno ustno licitacijo za dobavo gramoza za banovinske, dovozne in subvencionirane ceste, in sicer: v sredo, dne 17- aprila 1935 ob pol devetih v pisarni sreskega cestnega odbora v Ptuju za ceste na levem bregu Drave; v četrtek , dne 18. aprila 1935 ob pol devetih v pisarni 'sreskega cestnega odbora v Ptuju za ceste na desnem bregu Drave; v petek, dne 19. aprila 1935 ob pol devetih v Ormožu v dvorani pri Skor-čiču za vse ceste*v ormoškem okraju. Dražbeni pogoji so interesentom na razpolago pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. Dražili se bodo skupaj delo, dobava in vožnje gramoza. Dobaviteljem so na razpolago tudi banovinske gramoznice za odkup gramoza po primerni ceni. Pred začetkom dražbe je mogoče vložiti tudi pismene ponudbe, zapečatene pod kuverto in kolkovane s kolkom Din 100'—, v roke načelnika cestnega odbora. Ponudbi imora biti priložena .kavcija v iznosu 10%. Pri ustni licitaciji mora dražitelj položiti 10% varščino v gotovini, v vrednostnih papirjih ali ne-vinkulirani hranilni knjižici domačega denarnega zavoda. Vsak ponudnik mora predložiti pred dražbo potrdilo pristojne davčne uprave o plačanih davkih za zadnje četrtletje ter podpisati dražbene pogoje, ki postanejo obvezni zanj takoj, za cestni odbor pa šele po odobritvi kraljevske banske uprave. Sreski cestni odbor v Ptuju, dne 8. marca 1935. Načelnik: Jerše s. r. Narodna banka 692 kraljevine Jugoslavije Stanje 8. marca 1935. Aktiva. Dinarjev Podloga . . 1.304,020.159-73 (-j-15,175.220'04) Devize, ki niso v podlogi 141,086.723-65 (-j- 6,558.988-15) Kovani novec 229,595.585-50 (—26,160.394--) Posojila . . 1.822,861.250-30 (— 5,089.733-05) Vrednostni papirji . . 16,923.676"55 Prejšnji pred- jemi državi 1.688,137.737-86 (-f HO.721'88) Začasni pred-jemi gl. drž. blagajni . 600,000.000’— Vrednosti re- zervn. fonda 108,909.468-75 (-f- 2,380.118'75) Vrednosti ostalih fondov ... 12,289.630-39 (-f 2.920-—) Nepremičnine ... . 155,930.105-79 (+ 381.824-95) Bazna aktiva 313,010.585-80 (-j- 4,640.846-30) 6.392.764.924.32 Pasiva. Dinarjev Kapital . . 180,000.000"— Rezervni fond . . . 114,670.963-84 (+ 89-60) Ostali fondi 20,541.034-86 (+ 304’-) Novčanice v obtoku . . 4.351,750.800-— (-|-29,531.510-—) Obveze na pokaz . . 1.234,991.861-42 (- 5,803.307-96) Obveze z rokom . . . 276,350.000*— (— 1,750.000--) Razna pasiva 214,460.264-20 (~23,978.082'62) 6.392.764.924.32 Obtok in obveze . . . 5.586,742.661"42 Celotno kritje . . . 29.99‘7, Kritje v zlatu . . . 26.10°/, Obrestna mera: po eskomptu.......................« » • 5°/, po zastavah: na zlato In varante ..«••* 5°/0 na vrednostne papirje . • • • . 6% •J* Št. 123/35. 644-3-2 Razglas. V skladu z nalogom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 19. februarja 1935, VI. No. 6055/1, in na pod- tetrau 100. štev. 21. lagi zakona o državnem računovodstvu, finančnega zakona in § 76. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931, razpisuje podpisana uprava banovinskega zdravilišča v Kozaški Slatini v zakupno oddajo restavracijo »Nova šviearijac z dietetično kuhinjo. Prostori za omenjeno podjetje bodo dani v najem na podstavi posebne zadevne pogodbe z delnim inventar/ m. Interesenti naj predlože najkesneje do 20. marca 1985 pri upravi zdravilišča Rogaška Slatina svoje pravilno kol-kovane ponudbe, ki morajo vsebovati: a) višino ponudene najemnine, b) vse osebne podatke (državljanstvo, domovinstvo itd.), c) dokazilo o strokovni izobrazbi v smislu uredbe ministrstva za trgovino in industrijo o dokazu kvalifikacije za izvrševanje gostilniških podjetij II. br. 34.689/T z dne 6. oktobra 1934, Č) dokazilo o zadostni obratni glav-ntci, d) potrdilo zdravniške blagajne o vplačanem vadiju v višini 10°/© ponudene letne najemnine. Z vadijem jamči ponudnik, da ostane v besedi do končne rešitve ponudb. Zdraviliška uprava ni vezana pri oddaji na najvišjega ponudnika in prav tako si pridržuje pravico, lokale sploh ne oddati, ali pa zakupodajo vnovič razpisati. Čas trajanja najemne dobe se določi v najemni pogodbi. Rogaška Slatina, dne 4. marca 1935. Uprava banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina. Razne objave Rt. 97/11. Popravek. 509 V objavi o neveljavnosti izgubljene poselske knjižice bolniške strežnice Jelen Tončke, priobčeni v prilogi k 18. kosu »Službenega lista« z dne 2. marca t. 1. pod štev. 569 (str. 84), se mora bivališče pravilno glasiti: Novo Celje (ne: Novo mesto). * 605 Vabilo na XXVII. občni zbor Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev r. z. z o. z., ki bo v nedeljo, dne 24. marca 1935 ob pol desetih dopoldne v zadružni delav-nici na Viču pri Ljubljani. Dnevni red: 1. čltanje zapisnika zadnjega občnega abora; 2. poročilo načelstva in predložitev bilance; 3. poročilo nadzorstva; 4- revizijsko poročilo; 5. nadomestne volitve v načelstvo in nadzorstvo; 6. pred. logi In nasveti. Nadzorstvo. Načelstvo. 675 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela »Union« hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani v četrtek, dne 28. marca 1935 ob 18. uri v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za leto 1934. 2. Poročilo nadzornega sveta. 3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in o višini dividende ter o nagradi nadzorstvu. 4. Volitev petih članov in dveh namestnikov nadzorstvenega sveta. 5- Slučajnosti. Delničarji morajo, naznaniti eventualne predloge vsaj osem dni pred občnim zborom, najkesneje do 19. marca 1935 predsedništvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora. Delničarji, ki hočejo izvrševati volilno pravico, morajo položiti pet dni pred občnim zborom, najkesneje do 2& marca 1935 delnice v pisarni Grand hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 1, med uradnimi urami. V Ljubljani, dne 8. marca 1935. Upravni svet. •k 678 Vabilo na XIV. redni občni zbor, ki ga bo imela Salus d. d. v Ljubljani v družbeni pisarni v Ljubljani, Aleksandrova c. št. 10, v petek, dne 29. marca 1935 ob 17. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Predložitev bilance za leto 1934. 3. Poročilo nadzorstvenega sveta. 4. Razdelitev čistega dobička iz 1. 1934- 5. Eventualije. Pripombe: Občni zbor je po § 19. družbenih pravil sklepčen, če je zastopana |)o njegovem prvem sklicanju četrtina delniške glavnice. Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Delnice je treba založiti vsaj do dne 22- marca 1935 pri družbeni blagajni. V Ljubljani, dne 9. marca 1935. Upravni sve< * 694 Vabilo na XIV. redni občni zbor, ki ga bo imela Tovarna klobukov »šešir« d. d. v Škofji Loki dne 30. mWca 1935 ob 11. uri dopoldne v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanju in predložitev zaključnih računov za poslovno leto 1934. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o odobritvi bilance za poslovno leto 1934., kakor tudi o podelitvi absolutorija upravnemu svetu. 3. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 4. Slučajnosti. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani ali Ljubljanske kreditne banke d. d. v Ljubljani tri dni pred zborovanjem vsaj deset delnic. Na občnem zboru daje vsakih deset delnic po en glas. V Ljubljani, dne 9. marca 1935. Upravni sv®t. * 674-3-1 Poziv upnikom. Podpisani likvidatorji Strojne zadruge v Domžalah, r. z. z o. z. v likvidaciji pozi vi jejo v smislu § 40. zadr. zak. s tem vse zadrugine upnike, uaj ji takoj prijavijo svoje terjatve. Domžale, dne 28. februarja 1935. Strojna zadruga v Domžalah v likvidaciji. Likvidatorji: Bernik Franc 1. r., Končan Franc 1. r., Sicherl Josip 1. r., Juvan Gašper 1. r., Sime Janez 1. r., Kuralt Ivan 1. r., Rahne Franc 1. r. * 645—3—2 Poziv upnikom. Gozdna in pašniška zadruga sv. Janž na Drav. polju je stopila v likvidacijo in poziva morebitne upnike, da prijavijo svoje terjatve. Hriberšek Jurij s. r., likvidator. * 673 Objava. Izgubil sem prometno knjižico kolesa štev. 2617 in jo proglašam za neveljavno. Bobek Albert s. r., Vojnik trg 2, srez Celje- * 682 Objava. Izgubila sem zaposlitveno dovolile, izdano od kralj, banske uprave v Ljubljani dne 31. marca 1981, št. VI. No. 32008/3, na ime: Bric Genovefa. Pro* glašam ga za neveljavno. Bric Genovefa s. r. * 683 Objava. Izgubil sem izpričevalo II. razreda II. drž. realne gimnazije v Ljubljani na ime Doljak Mirko in ga proglašam ** neveljavno. Doljak Mirko s. r. kmlp‘V8kn banaka uprava Dravske banovina Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska lu zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavniki 0. Mihalek v Ljubljani. %