------   47    ------
Naši dopisi.
Iz Sarajeva 24. jan. — 18. dne t. m. je bil velik praznik, pravoslavne cerkve — praznik blag ob l ovij en j a vode, ali, kakor ga staroverci sami zovejo — praznik ,,b o g o j a v 1 j a n j au (e p i f a n i j a, pri katoličanih 3 kralji). Oznanoval je veliki ta praznik grom kan6n z grada glavnega mesta bosanskega in v obilnem številu zbranemu ljudstvu se je na ves glas razlagalo, da so minuli časi zatiranja in da sme vsaka vera svobodno in brez vseh ovir obhajati svoje obrede in praznike pod mogočnim orlom avstrijskim, pod varstvom slavnega prapora našega čara. Pred 8. uro zjutraj uže je bila prostorna srbska cerkev polna pobožnih ljudi iz mesta in kmetov. Ob devetih pa so zapeli zvonovi v znamenje, da procesija pride iz cerkve. Ta je bila zares velikanska. Na čelu jej je bil vojvoda Virtemberški, obdan s Častniki, za temi so se uvrstili načelniki raznih uradov. Ljudi je bilo več tisočev, vsi veselih obrazov, kajti uže 500 let ni smela nobena krščanska procesija 8 prapori iti po cestah ponosaega turškega ,,Bosna-Seraja", kakor Turki imenujejo Sarajevo. Počasi se je pomikala dolga rajda čez močni leseni moat tik pečine, na kateri stoji trdnjava, do doline Miljacke v divje-lepem kraji. Tukaj je prostor ograjen in lepo okinčan,   v njem stoji krasna kamenita posoda z vodo,
ki je potrebna za slavnost. Na ograjenem prostora se nastavijo vojaški in civilni načelniki. Ko se prikaže duhovščina , zagromi po dolini kanone pok, svečanost se prične. Arhimandrit Sava Kosanovič blagoslovi vodo, duhovenstvo poje obreda pesmi. Z grada pok za pokom , častna kompanija strelja s puškami in cesarska pesem se razlega po zimski okolici. V tem se pomoči zlati križ v Miljacko, voda je blagoslovljena, ljudstvo jo jame zajemati, da jo pije in sabo vzame. Za vojvodo Virtemberga prinese duhovnik vode v zlatem kozarcu. Zdaj se obrne arhimandrit do poveljnika, se zahvaljuje z navdušenimi besedami Nj. veličanstvu cesarju za osvo-bodenje bosenskega naroda, in živio-klici zbranega ljudstva so se razlegali krog in krog. — Kar je baron Filipovi č Bosno zapustil, se je vse na siabeje obrnilo; preočitno se kaže, da njegovi nasledniki se Turkom prilizujejo, kakor da bi se jih bali; avstrijski uradniki so začeli deželo ponemčevati in magjarizirati, kolikor le morejo; kmetje se puntajo, ker nočejo tretjine odraj-tovati Turkom, Turki pa razsajajo, ker tretjine ne dobivajo. Po takem ne bode šlo vse tako gladko, kakor se je mislilo izprva. Prave deželne osnove in pravih mož bo treba, da se srečno dovrši začetek blagega podvzetja.
V Gorici 2. febr. — Od 5. preteki, meseca nisem več pisal „Novicam'\ Bralci niso zavoljo tega škode trpeli, ker posebno važnega se ta čas ni nič zgodilo. Vendar pa naj podam nekaj zastankov, da se mi nit naše kronike ne utrga. Dolgo poročilo v št. 2. „Novic" t. 1. o razporu v tukajšnjem laškem taboru naj dopolnim s tem, da se je srditi „Isonzo" že spet sprijaznil s tistimi, ki jih je hotel bičati. „Partu« riunt montes .... itd/' Sprava je lepa reč! Nadejamo se, da se tudi tisti mestni dolgovi poravnajo, zarad katerih je ,,13.'* začel napadati naše municipalce. Pravijo, da so našli v Trstu upnika, ki jim toliko denarja posodi, da se vsi drugi razni dolgovi poplačajo, da ostane on edini naš upnik. Ce vidi kedo v tem kaj tolažbe — prosit! — Preteklo nedeljo, 26. januarja, so odprli na trgu sv. Antona novo pokrito tržišče za zelenjavo in druge reči. Prav lepo je, dasi spada med tiste drage naprave, katere niso bile silne in se z varčnostjo v mestnem gospodarstvu ne vjemajo. O tej priliki mi še nekaj druzega prihaja na misel. Kjer je zdaj tržišče , bil je prej vodomet, katerega je kincal lep, velik kip sv. Antona Padovanskega. Ta okusni kip so, ko so začeli novo tržišče napravljati, nekam spravili in ga pozneje — tako sem slišal praviti — prodali! Ali je mestna gosposka imela pravico, kip prodati, ne vem; to pa vem, da se je nekdaj pripovedovalo, da je sv. Antona podobo v ozališaoje vodometa in trga dala narediti kraljeva francoska rodovina Bourbonska, ki je do leta 1844. tam blizo, v grof Strassoldovi hiši, stanovala (kjer je tistega leta umrl vojvoda Aogoulemski). Omenjeni kip je v zvezi z naslednjim zgodovinskim dogodkom. Leta 1225. je prišel v Gorico sv. Anton sam in stanoval v (t»sti čas novoustanovljenem) samostanu Frančiškanskem, katerega poslopje še zdaj trg obdaja. V izhodnem kotu trga stoji čedaa kapela sv. Antona (1. 1825. posvečena) prav na tistem mestu , kjer je ta svetnik — kot prvi gvardijan — stanoval. Že iz zgodovinskih ozirov tedaj bi se bilo spodobilo , statuo sv. Antona na trgu, ki se po njem imenuje, obraniti. Ker sem v zgodovino zabredel, naj povem še to, da tik omenjene kapele je grof Lanthien-evo poslopje, v katerem je stanoval papež Pij VI. leta 1782., ko je potoval na Dunaj. Vidite tedaj, da naše tržišče sv. Antona je dokaj imenitno. — Smrt nam je pobrala 5. jan. vrlega dekana Kanalskega g. Aadr. Wolfa. — Dne 18. jan. je bil   v prvostoloi  cerkvi   vmeščen   novi dekan na-
'  Sega   Terezij i nega*)    kapiteljna   p reč.   gos p. Franc Ka. Mercina (prej) skoz 25 let dekan v bližnjem bt. Petru  in   še  prej katehet in kaplan v Gorici. (Pred 41 leti je bil preč. g08p. M. moj katehet in pred 28 leti moj učitelj petja).    Patron ,   ki podeluje pri nas dekanatvo v kapiteljnu, je grof Montecuccoh, grajščak Pazenaki.   —   Ni davno  mi je došel novi šematizem Frančiškanake provincije a v. Križa Hrvasko-Kranjske.    Ta provincija ima   koreniko v Boani in ae  je   klicala   nekdaj   Bosensko-Hrvaaka.     Samostanov šteje zdaj 12 v 6 škofijah: v Goriški (1), v Ljubljanski (3), v Lavantinski (2), v Tržaški (1), v Zagrebaki (4), v   Senjski   (1).    Vsi   feonventi   8kup«j   imajo   maanikov 103, klerike 4, klerikanovica 1, laikov 31,  tereijarijov (samostanskih) 23, vaek skup 162.    Glavar vseh 12 aa-mostanov — ,,minister provincialia" — stanuje   na  Kostanjevici v Gorici (preč. O. Friderik Honigmann). Na znani Stremayerjev   razpia   zadevajoč  državno podporo (iz verskega zaloga),   ki jo  dobivajo Frančiškani in Kapucini, odšel je od tukaj že davno razkaz dotičoih pravic, kijih imajo naši Frančiškani na Kostanjevici. — Danes je Svečaica.  Pri blagoalavljauji sveč v prvostoim cerkvi so me obhajale čudne misli.  Blagoslovili so pre-čaatitljivi   knez-nadakof   med   drugimi    tudi   dve   prav okusno ozališani sveči za grof Chamborda in grofiajo njegovo   soprugo.    V   Gorici   se   izkazuje   francoskemu kralju vsaj senca kraljeve čaati, v Parizu pa kraljujeta Grevy in Gambetta!! O tempora! — bo ii pa samo Francozi taki? Ne, tudi Slovenci — nekateri.   Drugi Slovani, Čehi, Poljaki, Hrvati in, se ve, da tudi Nemci in Madžari ae ponašajo ae svojimi imenitnimi možmi, tudi če so v visokih državnih službah,   na pr. miniatri, ali ^landsmannminiatri", pri naa pa iščejo nekateri patriotizma v tem, da najzaslužniše in odličniše rojake — zametujejo.   Saj res imamo odi čoikov — preveč!
Od ilirske Bistrice 26. sveč. X. (Konec.) — Jabia-
niški župan uže več let tu županuje, al, kako je on za splošni blagor občine vnet, vidi se iz tega, da se on za most pri Samaovem poseatvu pod dolenjim Zemoaom čez vodo Reko ves Čas prav nič brigal ni, in 8e še danes ne briga. In vendar je ta most prebivalcem deseterih vasi silno potreben, pa tudi v strategičnem obziru bil bi velike koristi. Tedaj, gospod župan, ako na večer svojega županovanja hočete kak stalen spominek svojemu delovanju zapustiti, požurite se, da se most pri Samau čez Reko napravi, za katerega je cela Jab-laniška dolina zavzeta, katera je gotovo ozira vrednejša nego edina grajščina Bobenska, katera ima dovolj lepih hrastov, da 8i more z malimi stroški trden lesen most narediti, a ne, da bi ai celi okraj s plačevanjem in ro-botami žulil. Slavni deželni odbor v Ljubljani pa naj blagovoli protest, katerega so vsa županstva celega bistriškega okraja proti nameravanemu mostu in županovim spletkam napravile, pravično rešiti in denar, kar bi ae ga na račun dotičoih davkoplačevalcev v navedeni namen morebiti dovoliti utegnilo, naj bi ae za druge potrebne reči v podporo obrnil, na pr. za napravo mosta čez vodo Reko poleg Samaovih mlinov in žag pod doljnim Zemonom. — Naj al. deželni odbor tudi to resno prevdari, ali bi bilo prav, da bi obveljala samovolja enega človeka, ki po naključbi zdaj aedi na stolu županovem, pa se bode moral, kakor hitro njegova doba poide, umakniti druzemu , ki ne bo stavil osebnih interesov qa prvo mesto, pa ae tudi v narodnih zadevah vedel tako, kakor se domačinu spodobi na zemlji, katera je — hvala Bogu! — dandanes še slovenska,
*) Tako se imenuje naš kapitelj po Mariji Tereziji.
Pis.
-----    48    -----
Iz Bovca 4. sveč. — Narodna naša čitalnica napravi 9. dne t. m. zvečer ob 6. uri veliko „besedo" 8* petjem, deklamacijo in gledališko igro „Ravni pot najboljši pot", po ,,besedi" pa tombolo in ples. Tako dobi vsak kaj, kar je njemu po volji. Vstopnina k besedi 20 eoldoy, vstopnina možkih za plea pa 80 soldov.
Iz Zirov 27. jan. — Po pravici praša dopisnik z Gorjancev v zadnjem listu „Nov ca: kaj li je vendar nas hribovce napotilo na nemčurski kolovoz? Tudi jaz ne morem o tej reči, kolikor o njej vem, molčati; zato naj povem , da 1) ao v žirovakem šolskem svetu tudi nekateri taki možje, ki ao navdani nemakutarskega duha?
2)  da  jih  je nadučitelj Božič posebno   v to spodbadal,
3)   kolikor jih je pa domačinov, to je, slovenskih domoljubov v šolskem avetu, ti bili so zapeljani zato , ker jim občinski sluga ni prebral prošnje , ki so jo v nemškem jeziku skovali nemčurski šolski svetovalci sami in za katero drugi slovenski šolski svetovalci niso nic vedeli. To prošnjo so po hišah nosili za podpis, in kdor jo je podpisal, je mačka v žaklji kupil. — Zanimalo bo čitatelje „Novicu vprašanje: kaj li pravi k temu priprosto naše ljudstvo? Povem jim , da ae sliši in vidi velika nezadovoljnost pri slovenskih stariših zavoljo aiijenega nemškega jez ka otrokom, ki je napoti, da se popolnem ne učijo družin, jim za vsakdanje življenje potrebnih naukov v domačem jeziku. Veliko očetov in mater milo o tem toži in premišljuje, kako pomoč najti zoper to postransko skovano zvijačo. Ce pa kdo nadučiteija ali šolskega predstojnika za to reč kaj popraša, dobi odgovor, „da je to prišlo iz Ljubljane." Zdaj noče tukaj nobeden kriv biti tega, da se je v Ljubljani koledovalo za usiljenje tujega nauka v domačo šolo, ker vidi, da je to napaka. Vsaka reč je prav le na pravem mestu, — to je star pregovor L naj ima gospoda^ svojo, mi pošteni kmetje pa tudi svojo suknjo. Ce ljubljanska gospoda noče se učiti našega deželnega s lo venskega jezika, kaj nam sili nemščino, katere ne potrebujemo, ker imamo v svojem jeziku vse bukve spisane, ki so nam za omiko potrebne.
Čemu tedaj šolsko mladino   na kmetih   vpregati v tujo galejo!
Iz Bizovika 2. sveč. (Vabilo.) Narodna naša čitalnica napravi prihodnjo nedeljo (9. dne t. m.) popoldne ob 4. uri pustno veselico s petjem , godbo in tombolo. Pri tej veselici razstavi čitalnica podobo gosp. dr. Jan-Bleivveisa, ki jo je lično izdelal podobar Zajec v Ljubljani. Udje ne plačajo ustopnine , neudje pa po 20 kr. K obilni udeležbi vabi bližnje in dalnje pa tudi druge goste                   v                                                   odbor.
Iz Spodnje Šiške. — Prihodnjo nedeljo 9. dne t. nu napravi naša čitalnica Vodniku na čast slovesno besedo.
Iz Ljubljane. — V občnem zboru družbe kmetijske, katerega popis se začenja na prvi atrani današnjega lista, ao bili enoglasno za častne ude družbe kmetijske izvoljeni grof Jelačič, predsednik hrvatsko-sla-vonskega društva, grof Coronini, predsednik družbe kmetijske goriške in pa vitez Kalina Urbanov, c. k. deželni predsednik kranjski. — Caatno priznanje je zbor izrekel gosp. Jan. Bari e tu, nadučitelju v Pod-zemelji za marljivo poducevanje šolske mladine v kmetijstvu in v kmetijstvo spadajočih prirodopisnih naukih, g. Matiju Deutschmanu, posestniku v gorenji Loki pa za umno sadje- in gozdorejo. — Za odbornike v centralni odbor so bili voljeni gosp. Jan. Murni k, tajnik kupčijske in obrtoijske zbornice, gosp. Luka Robič, deželni poslanec, in pa gosp. Jožef Jerič, predsednik čebelarskega društva.
— Sklep zadnjega deželnega zbora , da se kakor lani na korist deželnemu zakladu tudi za letošnje leto pobira 20 odstotkov priklade na direktne davke izvzemši
-----   49   -----
vojno priklado, 20 odstotkov pa tudi od vžitnine za vino, mošt in meso , bo od cesarja potrjeni, potrjen je pa tudi zborov sklep, da so plače učiteljev ljudskih šol oproščene deželnih priklad na dohodnino.
—  Deželni   glavar   vitez   dr. Kaltenegger   se je 3. dne t. m. iz Dunaja povrnil zopet v Ljubljano.
— (Po sklepu deželnega odbora 4. dne L m) se nemudoma razpišejo še ostala dela za norišnico na Studencu, namreč: a) mizarska dela, proračunana na 10.000 gold., b) ključarska dela, prevdarjena na 9000 gold., c) steklarska s 1500 gold. in d) barvarska dela s 1300 gold.
— Zbornica trgovska in obertnijska je v zadnji seji zopet izvolila gosp. Aleksandra Dre o-ta za svojega predsednika, gospoda Kar- Luk mana za podpredsednika.
—  (Veselo naznanilo in vljudna prošnja.) Vodstvo one velike dobrodelne loterije, katere dohodki so, kakor so v 3. listu „Novice" poročale , namenjeni ljubljanski hiralnici in dekliški sirotišnici, je v stanu, danes uže kaj več naznaniti o napredku te loterije. Poleg dragocenih v našem listu uže navedenih 2 dobitkov, ki ju je presvitli cesar daroval v vrednosti 400 gold. in 100 gold. za nakup srečk, ic poleg dobitka, v vrednosti 50 gold. od presvitle cesarice darovanega, je vodstvu došlo ali mu je zagotovljeno lepo število dobitkov , med katerimi naj imenujemo najodličnejše, ki so: podoba sv. Vincenca v zlatem okviru, 200 gold. vredna, — masni svilni plašč, vreden 150 gold., — velika fisharmonika, — zlata žepna ura, vredna 60 gold., in več druzih zlatih in srebemih lepotij, slik in druzih lepih reči za vsakdanjo rabo. Zanimalo bode deležnike zvedeti, da je med dobitki tudi lep, dveleten junec švicarskega plemena, 150 gold. vreden, in krasna triletna kobila hrvatskega plemena, 200 gold. vredna. Dozdaj ^vodstvu darovanih dobitkov vrednost znaša okoli 2000 gold. — Dobrotniki tudi pridno nakupujejo cele vrste (serije) srečk in jih je uže oddanih 400. Ker pa loterija v vsem skupaj ima 800 serij, vsaka serija s 125 srečkami pa mora dobiti en veliki in en manjši dobitek, zato je še 800 večih in 2400 manjših dobitkov treba. Da jih vodstvo dobi, se obrača do dobrotnikov s prisrčno prošnjo, naj mu jih darujejo. Imena njih bodo kmalu hvaležno razglašena. Druge dobrotnike pa prosi, naj, kolikor morejo nakupijo srečk, da bode loterijni dohodek tako zdaten, da obe milodarni napravi (sirotišnica in hiralnica) se rešite dolgov. — Konečno dostavlja vodstvo še to, da na priporočilo takih Iju-domilih osob, občio, fabrik in drugih zavodov, ki bodo dejansko podpirali to loterijo, se bode v sicer enacih razmerah vodstvo posebno oziralo, kedar bo za to šlo, kakega neozdravljivega bolnika ali kako ubogo siroto spraviti v hiralnico ali dekliško sirotišnico. — Naj bi tedaj ta ponovljeni poziv našel po deželi tisti odmev, ki ga zasluži revščina neozdravljenih bolnikov in zapuščenih sirot!
—   (Tarifa za goveje meso v Ljubljani naj se odpravi), smo rekli v našem listu od 22. januarja. Kakor slišimo, se s tem našim mnenjem vjeaoa tukajšnja trgovska in obrtnijska zbornica, ki je v seji 31. jan. sklenila mestnemu magistratu odpravo tarifo vanj a nasvetovati. Ker pride ta stvar v obravnavo mestnemu odboru, naj važno vprašanje: ali je tarifovanje govejega mesa^petrebno ali ne? nekoliko pretresemo.
Ce se uže iz stališča svobodnega obrtniškega gibanja ne da zagovarjati, da se mesarjem še tarifa določuje, ko se peki že davno svobodno gibljejo, imamo mi, ki se ne štejemo v vrsto današnjih liberalcev, drugih razlogov dovolj, po katerih zagovarjamo odpravo tarifo-vanja. Poglejmo, na kateri podlagi je mestni magi-
strat določeval ceno govejega mesa? Okrajni glavarji mu mesec za mesecem pošiljajo iz dežele ceno goveje ž i vine. Kanceliat, ki ima v okrajnem glavarstvu nalog, vsak mesec pozvedovati govejo ceno, zapiše brez mnogostran-skega pozvedovanja, kar mu ta ali uni pove, in poroča potem magistratu v Ljubljano. Da se ti gospodje ne brigajo preveč za to, ali je pozvedba resnična ali ne, ali da marsikteri mesec le prepisujejo težo goved in njihovo ceno iz zapisnika prejšnjega meseca, o tem prepričati se je imel magistrat uže prilike dovolj. Na takih resničnin ali neresničnih podlogah določuje magistrat tarifo mesa in po tej tarifi ga mora mesar prodajati, če ne, ga zadene kazen. Res vidimo tudi v mesnicah pri mesarjih tarifa na kljuki viseti, — mesar pa vendar meso prodaja, kakor mu je ljubo. Mesarji se tedaj tarife ne držijo, tudi držati ne morejo, ker ni pravična. Se li pa ljudstvo, ki mea6 kupuje, drži tarife? Tudi ne! Gospodinje ali kuharice zahtevajo pogostoma od mesarja posebne kosove („mulprata", „ertelc", vkaiserfleišu itd.) brez priklade. Ali sme mesar zdaj reči, da jim izbranega kosa ne da? Mislimo, da ne. In ali mirna ljudstvo pravice, si kupiti mes& po svoji volji? Mislimo, dajo ima. V vseh teh po ožajih je tedaj tarifa le na papirji. Da mesar za izbrano boljše mes6 zahteva višo ceno, je Čisto naravno, in kdor si izbira, tudi čez tarifo plača. Kaj pa potem z ostalim slabejim mesom in priklado? Revno ljudstvo ga dobi, pa ne po najnižji ceni, ampak po srednji ceni, vsaj mesar za boljše meso ni toliko dobil, da bi mogel slabeje meso in priklado prav dober kup prodajati. Po takem revniše ljudstvo bogatinom plačuje bolje meso, ono mora pa neprimerno ceno plačevati za slabeje blago. Ko bi predpisane tarife ne bilo, bi mesar najbolje meso in brez priidade po visi, slabeje pa po prav nizki ceni prodajati mogel. Ni zato tudi čuda, da mesarjem zmirom boljega mesa zmanjkuje, slabejega pa ostaja. Vsega tega je predpisana tarifa kriva. — Vemo, da se nam bode tu ali tam ugovarjalo: če magistrat ne bi mesarjem določeval cene mesa, bo pa meso dražje. Ta ugovor ne velja, kajti v Ljubljani niso le trije ali štirje mesarji, ampak 20 jih je, in vsak izmed njih dobro ve\ če bode ceno prenapel, da ne bode kupcev imel. Konkurenca je tudi tli najbolje sredstvo poštene svobodne kupčije.
—   (SveČnicni veselici) narodne naše čitalnice na čast bi lahko, ko bi „Noviceu prostora obilno imele, napisali obširno poročilo; tako pa lena kratko rečemo, da ,,beseda" in bal povzdignila sta to veselico v vrato najpri-jetniših večerov čitalničnih. Naš pevski zbor pod vodstvom vrlega pevovodja gosp. Valente je na občno pohvalo izvršil svoje naloge; gosp. Medenov krasni glas je nocoj pel ko zvon lepo, in gospodična ZetinoviČeva je zopet pokazala izvrstno svojo izurjenost na giasoviru. Kakor je tedaj Euterpa po vse zadovoljna bila s prvim delom nocojšnje zabave, tako je vesela bila Terpsibora z drugim delom, kateremu vodja sta bila gg. Juvančič in Stegnar, ponosna na to, da blizo 40 ličnih parov je nevtrud-ljivo se sukalo do pozne noči. Telegram hrvatskih rodoljubov z Dunaja je pozdravljal skupščino, jako veselo prijetnega večera. Je bil pa tudi gosp. blagajnik tako vesel, kakor skupščina v dvorani? „Er zahlte die Haup-ter seiner Lieben und sieh ! es fehlte manches theuere Haupt" pravi nemški pesnik. Al te pesmi nočemo dalje popevati, da nas ne vpraša kdo: čemu »narodni dotn"?
—   (Likvidacijski odbor banke ,,Slovenije") nam na vprašanje v 3. listu ,,Novic" objavlja, da je v eni svojih zadnjih sej sklenil sklicati občni zbor delničarjev, kjer jim bode najugodnejša prilika dana, zvedeti vse, kar se jim potrebno zdi. — Ko bi, kakor slišimo, nekateri delničarji ne odlašali z lepo vplačati to, kar so
----    50    ----
vplačati dolžni in bodo po tožbi plačati morali, bila bi cela likvidacija uže davno pri kraji; tako pa likvidacijski odbor po navadni dolgi poti tožeb išče denarja, s katerimi le počasi poplačuje svoje dolgove zavarovancem in drugim. Od tod neki izhaja vsa ovira, da likvidacija res po polževem napreduje in se škoda godi delničarjem, ki so uže davno — če tudi s kislim obrazom — vplačali, kar so pravilno plačati morali. Namesto da bi bila likvidacija hitro izmotana in bi delničarji potem še kako povračilo svojega doplaČanja dobili, ter banka Slovenija" menda ni popolno na kantu, kakor bi nemčurji radi imeli, se zateza stvar „ad calendas graecas" brez krivde likvidacijskega odbora. Mi nismo bili in nismo pravdniki likvidacijskega odbora, al sama pamet nam uže toda, če nima, da bi poplačal, kar poplačati ima, potrosi vsak dan po nepotrebnem denarja, ker pisarne ne  more zapreti.
— {Pozor mestjani!) Mestni magistrat naznanja, da bo zapisnik volilcev za nove volitve za letošnje leto v ekspeditu skozi štiri tedne na pregled ležal. Vsak za volitev opravičeni ima pravico , zoper ta zapisnik , ako meni, da je kdo, ki nima volilne pravice, vpisan, ali kdo, ki ima pravico, izpuščen ali ne v pravi volilni razred uvrsten, reklamirati. Ta reklamacija mora pa do 28. svečana t. 1. magistratu ustmeno ali pismeno gotovo predložena biti; pozneje reklamacije ne veljajo več.
—   {Znamenje časa!) Danes se je vitez Vi sten-eck pismeno odpovedal deželnemu poslanstvu.
—   5. list dunajskega političnega časnika „Der Osten" obsega mnogo zanimive tvarine, namreč: Poli-tische Uebersicbt. — Massregeln gegen die Pest. — Die Demission Mac Mahons.  —  Aus   der Heimat der Pest.
—  Ein Veteran aus dem Jahre 1848. — Aus Bosnien. Aus Jassy. — Aus Bukarest. — Aus Czernowitz etc. — Die gleichzeitig ausgegebene Nummer der iilustrirten Unterhaltungs-Beilage ,,Das Lesestiibchen" enthalt: Der Forstmeister von Hohenerbfeld, Kriminalnovelle. — Auf Numea, Erzahiung. — Der Adjutant des Konigs, bisto-riscber Roman. — Wiedergefunden, Erzahiung. — Aus dem Thierleben im brasilianischen Urwaid. — Humori-stiscbes. — Bilderrathsel etc. etc. — Von den zahlrei-chen Illu8trationen seien erwahnt: Die Thomaskirche in Strassburg. — Auf Sumatra. — Er hat sie verlassen. — Aus dem Circus. I und II.   —   Brasilianischer Urwald.
—  Lauemde Hauskatzen. — Theaterstudien. — Humo-ristisches. — Der „Osten{< sammt „Lesestubchenu ko-stet vierteljahrig blos 1 gold. 50 kr.
Zastavica s številkami.
Kako se da 45 od 45 odšteti (subtrabirati) tako, da ostane 45?
(Kdor je uganjko bral v ,,K. Volksst/', jo ve; kdor je ni, naj jo ugane.)