oglašajte v najboljšem slovenskem .
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
vol. xxxiv.—leto xxxiv.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 4, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 67
NOV GROB
Helen martick
Danes zjutraj je preminila Martick, stanujoča na 440 • 143 St. Pogreb oskrbuje po-Srebni zavod August F. Svetek. "^obnosti bomo poročali ju-
^^inški socialisti ^ ^^acijonalni
2. aprila— So ■ _ "^]^acher, vodja nemške jtgstranke, se je po-stališče, da se mora ob v? ^®l3vstvo upreti zopetni orozHvi Nemčije in biti tudi v načrta bivšega fran-Seh ^ zunanjega ministra hoče spraviti za-®^^°Pski premog in jeklo _ internacij onalno upravo, žav	prizadetih dr-
; ' njimi tudi zastopniki fto Nemčije, zborujejo rav-v Parizu, da izdelajo načrt te pogodbe. Schumacher je ta na-za škodljivega nem-^(^^Podarstvu, ker hoče duj^^Sati nemški porurski in-tiSfgJ Pi'emoga in jekla med-stvo oziroma tuje nadzor-
O ,
dne	je obtožil zapa-
i'ayjj^.®^®2nike, da smatrajo in kot ^ zapadno Nemčijo le Vojaškim mostiščem.
^"JSoslovan našel 7 za raka?
12 pv.
A, Q, ^'^aga se poroča, da je dr.
Vej.j, ■ ^yy> podpredsednik uni-
in eden izmed vo-
kfij-jg fiziologov, naznanil od-
0 '^ka z imenom krebiozen,
se trdi, da se z njim
22 L ^aka. Eksperimenti na Oolllik:!- - -
j^J^°ljšalo.
V) Poročila povedo, da je no-jugogi '^'^^jdba nekega bivšega Stevg °^^^®kega zdravnika dr. fti ^ ^uroviča, ki je tozadev-Wl ^ dobil iz konj. Lek je g^P^slan na klinike po de-eksperimente. ^ Clevelandski kli-pred prevelikim op-^0 So	se o slučajih,
po čitanju o iz-leka preklicali "^'je toda odložitev opera-^t^gne stati življenje,
Zdravniki.
FRAKCIJA LJUBI MIR, TODA ODBILA BO NAPADALU-AURIOL
WASHINGTON, 3. aprila—Predsednik francoske republike Vincent Auriol je govoril kakor najavljeno pred kongresom in je ponovil ljubezen Francije do miru, zavezništvo Francije z Ameriko in pripravljenost Francije, da se bojuje zoper vsakega napadalca, ker smatra, da bi izolacija pomenila smrt.
^ W	pokazali, da se je
'o i»L . stanje nekaterih ze-
• Predsednik Auriol, ki je govoril kake pol ure v francoskem jeziku, je govoril zoper kopičenje atomskega materijala in orožja in zagovarjal sodelovanje Amerike pri svobodni Evropi.
Predsednik Auriol je zavrnil nekatere trditve republikancev, da bo klonila Francija pred ruskim napadom. Francija je zopet obnovila svojo obrambo, je odločena, da se brani v slučaju potrebe in nima nobenega smisla govoriti o tem, da bi Francija ne imela volje prispevati od svoje strani primerno, ko gre za svetovni mir in svobodo.
Francoski narod ve, da je njegova zemlja zelo izpostavljena, kakor tudi, da je pravica brez moči sirota.
Predsednik Auriol aklamiran
Združeni politiki spodnje zbornice in senata so živahno pozdravili predsednika Auriola in tudi pritrjevali njegovim izvajanjem. Ko je hitel iz dvorane je bil znova predmet prisrčnega pozdravljanja in odzdravljanja. Auriol v New Yorku
Predsednik Auriol se je udeležil banketa, ki ga je priredil newyorski župan Impellitteri. Pri tej priliki je bila predsedniku Auriolu izročena častna medalja mesta New York.
V svojem govoru je predsednik Auriol naglašal važnost solidarnosti Združenih narodov, skupno varnost, ki se mora zgraditi, pobijal izolacijo in je od svoje strani naglašal točke za pogajanja s Sovjetsko zvezo, sprejemljive od slednje, če ta resnično hoče mir.
t;
®topar ml. iz 18910 ^ve. se je povrnil iz ^	svoj dom, 'kjer se
pod zdravniško v .^^^aljuje se vsem za K ^^'li&nici, darila in vo-I^rijatelji se-na domu.
"J^uanski koncert
glasbene v.^atice
8. aprila

NAR. DOMUi
na «.
etei^ ■ Ave.
3.30
uri pop.
BELGIJSKI PREDSEDNIK
V	AMERIKI
NEW YORK, 1. aprila—Sem je prispel predsednik belgijske vlade Josip Pholien. Zadržal se bo v Ameriki kakih 10 dni. Predsednik Pholien je sicer dejal, da je njegov obisk privatnega značaja, vendar je pristavil, da upa, da se bo sestal s predsednikom -Trumanom in ostalimi uradnimi zastopniki Zedinjenih držav.
Vsekakor je zanimivo, da je prišel predsednik belgijske vlade v Zedinjene države v istem času, ko se nahaja tu poglavar francoske republike Auriol.
V	CHICAGU SO DANES ŽUPANSKE VOLITVE
CHICAGO, 2. aprila — Ta torek se vrše občinske volitve za mesto Chicago, katero upravljajo demokrati že 20 let. Na volišče bo šlo približno milijon vo-lilcev. Za župana kandidira tudi dosedanji demokratski župan Kennelley, za republikance pa Robert L. Hunter.
Chicago zaznamuje demokrat sko zmago pri občinskih volit vah v letu 1931, 1935, 1939, 1943, 1947.
Obe stranki, tako demokrati kakor republikanci namigujete v agitaciji na splošni državni pomen teh volitev. Parola republi kancev je "borba zoper trumani-zem." Chicago bo važno za predsedniške volitve leta 1952 ker da 27 volilnih mož za volitve pred sednika.
13 komunistov se zabarikadiralo
HAMBURG, Nemčija, 3. aprila—Na Helgolandu v Severnem morju se je skrivaj prikradlo 13 mladih komunistov in se zabarikadiralo v neki stolp, ki je služil v vojnem času v obrambi zoper zračne napade.
Helgoland je važen strateški otok v Severnem morju v bližini nemške in danske obali. Otok je bil ponos nemške vojaške organizacije, izredno utrjen in v vsakem oziru važno oporišče. Bil je odlično opremljen z vsemi tehničnimi pripravami in se da primerjati z važnostjo otoka Malte, ki ga držijo Angleži v Sredozemskem morju kot čuvarja njihovih interesov na poti preko Sredozemlja na Daljni vzhod.
Po zadnji vojni so Angleži razstrelili vse trdnjavske naprave na tem otoku in je šlo za detonacije, ki nimajo para v vojaški zgodovini.
Na tem otoku se je zabarikadiralo na nepojasnjen način 13 mladih komunistov, med njimi 4 deklice. Ko je prišel v stolp britanski častnik s šestimi nemškimi policisti, da jih spravi iz stolpa, se je ta poskus ponesrečil. Britanska policijska oblast je zahtevala vojaško pomo, da prežene upornike. Komunisti so protestirali proti temu, da uporabljajo Britanci otok Helgoland za tarčo v njihovih vajah bombardiranja.
Osebe, ki nimajo posebnega dovoljenja, sploh nimajo dostopa na otok.
Britanska vlada je obljubila svoječasno, da bo ta otok Helgoland vrnila Nemcem v njihovo upravo marca 1952.
KDO JE BIL PRESENEČEN?
KANSAS CITY, 3. aprila —Trumanova hčerka Margareta je priredila reciiacij-sko predstavo in je bila obkrožena od radovednih šolarjev in šolark srednje šole.
Vprašali šo jo kaj namerava delati njen oče predsednik Truman, ko bo zapustil politiko.
Navihanec Jordan Cohen. 16 let star šolar, jo je tudi vprašal kaj misli o presenetljivi zmagi svojega očeta Trumana leta 1948.
Miss Truman je odgovorila:
"Počasi dečko, kdo je bil presenečen? Najprvo si moramo o tem biti na čistem predno se še kaj pogovarjamo."
KDO JE ODGOVOREN ZA RAKETIRSTVO?
CHICAGO, 2. aprila — Ameriška občinska zveza je izdala poročilo, po katerem je 99% ameriških županov poštenih.
Zveza je smatrala za potrebno podati pojasnilo spričo trditve šefa FBI Edgar j a Hoover-ja, ki je izjavil pred odborom za preiskave v senatu, da bi lokalna oblastva lahko odpravila v 48 urah raketirstvo, če bi to v resnici hotela.
Zveza od svoje strani trdi, da mora zvezna vlada v Washing-tonu pomesti najprvo pred svojim pragom in raztrgati mrežo zločinov, ki se dogajajo v omrežju ameriških držav.
FUNT KAVE PO 19 CENTOV
CHICAGO, 3. aprila—Tvrdka Wieboldt je proslavila obletnico ustanovitve svoje prve prodajalne leta 1883. Ponudila je za to proslavo 15 tisoč funtov kave po 19 centov funt.
Naval kupovalcev je bil tolik, da je morala intervenirati policija, a k sreči ni bilo hujših nezgod.
Samo v eni prodajalni je bilo v 15 minutah prodanih 400 funtov kave. V celoti je bila najavljena ^aloga 15 tisoč funtov raz-podana preje kot v dveh urah.
Ce hočeš mir, pripravi se za vojno-
Britanci so pripravljeni na vse!
MINISTER MORRISON POJASNIL ANGLEŠKO ZUNANJO POLITIKO
RAZOČARANI NAD JUGOSLAVIJO
MONTREAL, Kanada, 3. aprila—Iz Jugoslavije se je vrnilo 20 naturaliziranih Kanadčanov, ki so se pred tremi leti podali tja z veliko skupino, da pomaga jo pri obnovi dežele svojega roj stva. Vrnili so se razočarani. Neki prileten moški je rekel: "Trpeli smo muke in izgubili vse. Naša edina želja sedaj je, da zopet živimo kot človeška bitja."
v skupini je tudi neki fant, ki je bil rojen v Kanadi. Rekel je, da je nekaj časa po prihodu tjg, vprašal za vizo, da bi se vrnil v Kanado, nakar da je bil are-, tiran in prebil dve leti v zaporu.
Diplomat pretepen, dolži madžarska vlada Jugoslavijo
BUDIMPEŠTA, 3. aprila — Madžarska vlada je obdolžila jugoslovansko tajno policijo, da je pretepla madžarskega diplomatskega nameščenca Istvana Hra-beca in sicer da ga je obdelovala s koncem pištole po glavi.
Nameščenec madžarskega poslaništva Hrabec je bil pozvan v Budimpešto, kjer se bo po izjavi madžarske vlade, pravilno zdravil, kar bi v Beogradu ne bilo mogoče.
Madžarksa vlada trdi, da je bil Hrabec pretepen, ko je skušal pomagati svojemu šoferju, katerega je zagrabila jugoslovanska policija, ga izvlekla iz avtomobila, poteptala v prah, brcala in tolkla.
Na te vesti je dal beograjski radijo komentar, da gre za prepir med Hrabecom in Ivanom Ivanom, nameščencem v bolgarskem poslaništvu v Beogradu, ki sta se skupno prepirala z nekim taksi izvoščkom.
Vile rojenice
Prosta klinična postrežba
Vsako prvo sredo v mesecu se v zdravstvenem centru Newton
D.	Baker Health Center na 1465
E.	55 St. nudi odraslim prosto klinično postrežbo v cepljenju proti kozam (smallpox). To brezplačno poslugo se nudi med 1. in 2. uro popoldne. Mestni zdravstveni komisar dr. Harold J. Knapp priporoča cepljenje proti kozam za vsako odraslo osebo vsaj enkrat vsakih pet let. Ako želite nadaljne podatke v tej zvezi, lahko pokličete UT 1-2000.
ZADNJE VESTI
CHICAGO, 3. aprila—Pri občinskih volitvah je zmagal dosedanji župan mesta Chicaga, Martin H. Kennelly. Zanimivo za demokrate, katerih pristaš je Kennelly, je zgodovinsko dejstvo, da je pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt imel v Chicagu na konferenci demokratske stranke govor, kjer je prvič objavil svoj -politični in gospodarski program ter pri tem rabil besedi "New Deal."
WASHINGTON, S, aprila — Predsednik Truman je začel osebno vprašanje, kako rešiti spor med predstavniki delavskih unij in mobilizacijskih uradov, iz katerih so izstopili delavski predstavniki 16. februarja t. 1. Ta četrtek bo imel sestanek z odborom združenih delavskih unij.
TOKIJO, 3. aprila—Gen. Mac-Arthur je izdal povelje, da se borbe prenesejo v Severno Korejo, in da se prehiti nameravana komunistična proti-ofenziva, za katero so zbrali komunisti nad 38. paralelo okrog pol milijona svežih moči.
WASHINGTON, 3. aprila — Carl Vinson, šef odbora za obo-žene sile v spodnji zbornici, je v svojem govoru dejal, da ima Rusija več kakor JfOO težkih bombnikov in da bo kmalu imela zadosti atomskih bomb, da napade ameriška mesta in obalo.
Vile rojenice so se zglasile prošlo nedeljo pri Mr. in Mrs. Stanley Chaperlo v Massillon, Ohio, in pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca, ki je tehtal ob rojstvu pet funtov in 12 unčev. Dekliško ime matere je bilo Veronica Brand ter je hči Mr. in Mrs. Joseph Brand iz Massillona, Ohio, ki sta postala devetič stari oče in stara mama, srečni oče je pa sin Mrs. Pauline Chaperlo iz 1400 E. 53 St., ki je postala sedaj prvič stara mama. Čestitamo!
Redna seja
Članice društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ so vab Ijene, da se udeleže redne seje v četrtek, 5. aprila v navadnih prostorih SND na St. Clair Ave. Med drugim bo podano tudi poročilo o krajevni konferenci društvenih uradnikov, ki se je vršila prošli mesec.
Delavci za farmo SNPJ
Odbor farme SNPJ prosi člane, ki imajo čas in so pri volji pomagati urediti farmske pro store ob sobotah in nedeljah, da se priglasijo pri tajnici Agnes Stefanic, KE 1-6318 ali pa se naj obrnejo na predsednika John Šorca.
Krožek št. 1 Prog. Slov.
Jutri, v četrtek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vabi se članice, da se udeleže v obilnem številu, ker bo več važnih stvari na dnevnem redu.
DUDLEY, Anglija, 3. aprila—"Če bi kdorkoli poskušal, da bi se odstranil od poti medsebojnih pogajanj in bi hotel vsiliti kako poravnavo sporov, potem nas bo našel pripravljene, da branimo to v kar verujemo, t. j. v naš način demokratskega življenja," je izjavil britanski zunanji minister Herbert Morrison.
Herbert Morrison je nasledil "
obolelega večletnega zunanjega ministra Velike Britanije Er-nesta Belina in se je ob njego vem nastopu splošno pričakovalo, da bo posegla v britansko zunanjo politiko oseba s politični , mi skušnjami in zdravstveno pri moči, da bo kos sedanjemu za pletenemu mednarodnemu položaju.
Sedanji britanski zunanji minister Herbert Morrison je prvič podal v javnosti svoje misli glede britanske zunanje politike v korejskem sporu, vprašanjih Daljnega vzhoda in britanske pripravljenosti glede samoobrambe.
Herbert Morrison je tudi izjavil, kakor smo že poročali, da je prišel psihološki trenotek, ko naj se prizadeti razgovarjajo o končanju sdvražnosti na Koreji. Pozval je komunistično Kitajsko na sodelovanje.
Njegov apel je v zvezi z trans-misijo pekinškega radija, ki je zaničljivo odbil MacArthurjev predlog na mirovna pogajanja med vojaškimi poveljniki na terenu v Koreji. Zunanji minister Morrison je svoj poziv naslovljen na komunistično Kitajsko ponovil v imenu Velike Britanije, dasi je splošno znano, da tudi posredovalna pota posebnega posredovalnega odbora Združenih narodov še niso dovedla do pozitivnih uspehov.	,
Morrison poveličuje ZN
Minister Morrison se je obrnil na vsakogar, katerega položaj mu narekuje, da služi ideji miru in je naglasil, da tisti, ki ne čuti v sebi potrebe po mirovnih razgovorih, ne govori v duhu Združenih narodov, oziroma narodov sveta. "Njegova prva naloga kot zunanji minister je pospeševanje svetovnega miru. Velika Britanija je pripravljena doseči pametne in odkrite spo razume v vseh spornih vpraša njih potom medsebojnih pogajanj, bodisi da se tičejo ti spori Evrope ali pa Daljnega vzhoda.
Toda Morrison je naglasil, da je Velika Britanija odločena, da se upre vsaki nasilni rešitvi spornih vprašanj z orožjem.
Morrison je nadalje naglasil, da bi rad bil optimist in bi rad verjel v možnosti, da se odstranijo razlike in spori s Sovjetsko zvezo, ki so vzrok svetovne napetosti.
Vprašanje Koreje ni vse
"Ce se reši korejsko vprašanje, ta rešitev sama na sebi ne bo rešila vseh problemov na Daljnem vzhodu. Koreja je samo simptom—znak globokih nadlog, ki vznemirjajo Daljni vzhod," je dejal minister Morrison.
Materijal za konferenco štirih ministrov
PARIZ, 3. aprila—Zastopniki Amerike, Velike Britanije in Francije na konferenci zunanjih ministrov v Parizu so sestavili program za konferenco štirih zunanjih ministrov omenjenih držav in Rusije, ki bi bil obsežen v naslednjih točkah:
Preiščejo naj se vzroki in posledice sedanje mednarodne napetosti v Evropi in najdejo sredstva, kako zasigurati resnično in trajno zboljšanje odnošajev med Sovjetsko zvezo in Zed. drž.. Veliko Britanijo in Francijo, ko naj se rešijo tudi vprašanja, ki se tičejo:
Sedanjega stanja oboroženih sil in sredstva za mednarodno kontrolo ter v tej zvezi zmanjšane oborožitve in oboroženih sil in to v državah Sovjetske zveze, Ar.'„\-,<ke, Velike Britanije in Francije ;
Demilitarizacije Nemčije;
Izpolnitve obveznosti izvira-jočih iz sprejetih in obstoječih mednarodnih pogodb in dogovorov;
Odstranitve groženj z vojno in vsega, kar povzroča strah, da se bo izvršil napad;
Izdelave mirovne pogodbe, da se vzpostavi neodvisna in demokratična Avstrija; na dnevni red naj se stavijo vprašanja kako vzpostaviti zedinjeno Nemčijo in pripraviti mirovno pogodbo z Nemčijo.
Gromiko, sovjetski delega, se je pritoževal na sestanku, da ima Amerika vojaške, pomorske in zračne baze vsepovsod po svetu in tudi okrog Sovjetske zveze.
Gromiko je zahteval naj se na program bodoče konference spravi debata o severno Atlantskem paktu in o ameriških vojaških bazah.
Prevladuje splošen vtis, da bo končno obveljal program, kakor so ga predložili predstavniki treh zapadnih velesil, morda s kakimi nebistvenimi spremembami in dodatki.
Gromiko je prejel kot smo poročali, nova navodila iz Moskve in je postal mnogo popustljivej-ši nego je bil na dosedanjih tritedenskih brezplodnih sestankih.
DAN OBOROŽENIH SIL
WASHINGTON, 3. aprila — Predsednik Truman je proglasil 19. maj za dan ameriških oboroženih sil.
CIO zvišala članarino
Na konvenciji CIO v Cleve-landu se je sklenilo povišanje članarine za 1 dolar, tako, da se bd plačevalo mesto dosedanjih $1.50, $2.50 na mesec. Unija namerava spraviti skupaj stavkovni fond $15,000,000 in zbrati fond za politične akcije v višini nekaj milijonov. Za predlog je glasovalo kakih 75% delegatov.
Predsednik Walter Rfeuther je na zborovanju napadel vladino politiko glede mobilizacije državne obrambe, stabilizacije cen in mezd ter ponovil zahtevo po pravilni delavski soudeležbi v vseh teh uradih.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
4. aprila 1951
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For Ope Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 . 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kamdo, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 . 3.50
UREDNIKOVA POŠTA
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
VTISI AMERICANA 0 NOVI JUGOSLAVIJI
Clevelandski "Plain Dealer" objavlja serijo člankov, katere pošilja iz Beograda Dan T. Moore, ki je svoj čas bival v Clevelandu in je znan tudi nekaterim Slovencem, ki so bili aktivni v organizaciji "American Unity Council." Moore, čigar sestra je soproga znanega komentatorja Drew Pearson, je bil svoj čas šef ohijskega državnega oddelka za sekuritete, med vojno je bil direktor urada za civilno obrambo v severnem Ohiju, zadnja tri leta pa se je mudil na Srednjem vzhodu kot zastopnik neke uvozne firme. V Jugoslaviji se mudi v svojstvu posredovalca za Pan American Airways.
Vtisi tega Amerikanca iz Jugoslavije so zanimivi, ker se iz njih zrcali tipična ameriška lastnost, namreč, da skuša biti resnično objektiven in gledati na probleme Jugoslavije s stališča splosnih človeških izkušenj, ne pa s stališča dogmatičnega doktrinarstva. V naslednjem podajamo nekatere značilne j še dele iz te interesantne serije.
(1)
Jugoslavija, ki je bila ne dolgo tega najmogočnejši ruski satelit, se nahaja danes v brzem prehodnem stanju, ki vitalno prizadeva interese Zedinjenih držav širom sveta.
Ameriški potnik, ki pride v Beograd, je prvi dan prepričan, da so mu znani absolutno vsi odgovori, in da ve natančno, kaj bi storil, ako bi nenadoma prišel na mesto maršala Tita kot vladar dežele. V nekaj dnevih bi vse uredil tako, kakor je prav, seveda natančno tako kakor so stvari doma v Zedmjenih državah.
Naslednji dan ima potnik par dvomov—ne veliko, a vendar par. Tretji dan je resnično zmeden. Četrti dan pa se mu vrti v glavi in lovi sapo, da je kaj. Šele čez teden dni se mu posveti in postane mu jasno, kar so Jugoslovani vedeli že stoletja, namreč, da se nahaja v najbolj zapleteni deželi na svetu—deželi, ki je tako zapletena, da bi večini njenih problemov ne bili kos niti največji duhovi našega časa, ako bi jim bUa dana naloga, da jih rešijo.
Poučeni Amerikanci se zavedajo, da zapletenosti jugoslovanskega položaja, kakor se^danes rapidno razvija, se tičejo večine naših najbolj težkih ruskih problemov.
Maršal Tito obravnava položaj, ki je celo bolj težak, kakor pa je bil položaj Zedinjenih držav po Civilni vojni. Dočim je bilo v Zedinjenih državah treba ustvariti spravo le med dvema deloma dežele, ki je bila razklana v Civilni vojni, pa stoji maršal Tito pred skoro nemogočo nalogo, da poizkusi spraviti skupaj deželo, katero je zgodovina razkosala v več delov kot katerokoli "jig saw" uganko.
Srbi in Hrvati v Jugoslaviji so se dolgo sovražili in vodili medsebojno borbo, in obstojale so celo razlike med Srbi in Slovenci. Velikanska napetost obstoja med pravoslavno cerkvijo, kateri pripada okrog 47 odstotkov prebivalcev, in katoliško cerkvijo z okoli 36 odstotki. Muslimani, ki tvorijo okrog 11 odstotkov prebivalstva, nimajo radi kristjanov in obratno, in pritisk protestantovske manjšine pomaga večati zmešnjavo.
Ponosni Črnogorci gledajo s svojih strmih gora in se čutijo vzvišene nad vsemi. Dalmatinci ljubijo svojo dalmatinsko obalo, in Macedonci, ki so danes prav tako žilavi kot so bili v dobi Aleksandra Velikega, so fanatično lojalni Macedoniji.
Bosna in Hercegovina imata veliko muslimansko prebivalstvo, ki se zoperstavlja vladnim odredbam, ki so cmancipirale muslimanske žene in odpravile zakrivanje obrazov.
Kmetje nimajo radi komunističnega kvotnega sistema in vodijo proti njemu pasiven odpor, ampak prebivalci mest so vneti komunisti, ki so še vedno zmedeni vsled silnega konflikta, ki je nastal med njimi in Moskvo, svetim mestom komunističnega sveta.
Titova vlada beleži skoro neverjeten napredek v svojem delu, da napravi nekak red v tej zmešnjavi, in položaj se od tedna do tedna izboljšuje. Tito, ki se je med vojno z Nemčijo izkazal za mojstra-stratega, se sedaj uveljavlja kot mojster politične strategije v reševanju najbolj zamotanega političnega položaja kje na svetu. On pobija propagando z boljšo propagando, silo z večjo silo, prigovarjanje z močnejšimi in boljšimi argumenti, in dosledno, od dneva do dneva, gradi edinstven, močan narod iz tega, kar
Stric je umrl
v listu "Gorenjski glas," ki je glasilo Osvobodilne fronte okrajev Kranj na Gorenjskem, čitamo novico:
"Ob smrti Kovačevega očeta"
"V Javorniku nad Kranjem je umrl tovariš Sebastijan Švegelj, star 78 let, po poklicu kovaški mojster. Vse do zadnjih dni je vrtel kladivo. Daleč na okoli je slovel kot eden najboljših strokovnjakov za razno orodje. Vsi smo z žalostjo sprejeli novico, da Kovačevega očeta ni več. Ta vest je pretresla vse borce in aktiviste, ki smo ž njim skupaj živeli v najtežjih dneh naše zgodovine. Od prvega dne Osvobodilne fronte je bil Kovačev oče eden izmed tistih, ki so podpirali narodnoosvobodilno borbo. Borcem in jaktivistom je vlival mo ralo in jih stalno obveščal o gi banju sovražnika.
"Ko mu je sin Mirko odšel v partizane, je s ponosom spremljal njegovo pot. Žal, da je Mirko kmalu padel. Po osvoboditvi smo kaj radi prišil h Kovačevem očetu na obisk. Na klevetanje Sovjetske zveze in njenih satelitov je rad dal svojo pripombo. Dejal je, da se moramo zanesti samo na to, kar bomo sami napravili in kar nam je povedal tovariš Tito. Člani Zveze borcev iz Stražišča so ga zato dostojno pospremili na zadnji poti. Pri odprtem grobu mu je eden iz med njegovih tovarišev sprego voril nekaj toplih besed. Slava njegovemu spominu! —P. F
Sebastijan Švegelj je bil stric Janka N. Rogelj-a, glavnega predsednika Ameriške bratske * zveze in zastopnika zavarovalne družbe The W. F. Ryan Co. Rog-Ijev stric Boštjan je prvikrat prišel v Ameriko okoli leta 1905 ter se nastanil začasno v Pitts-burghu, Pa. Nato je odšel na divji ameriški Zapad, kjer je delal kot kovač pri železniških podjetnikih, ki so napeljevali nove železniške proge. Za časa velikega potresa v San Francis cu, California, je dne 17. aprila 1905 odšel iz mesta, a drugi dan 18. aprila je potres uničil tisto četrt mesta, kjer je on bival par tednov ter si tako rešil življenje.
Iz Californije je odpotoval v British Columbijo, Canada, kjer je delal spet za železniške podjetnike dolgo vrsto let. Leta 1913 se je vrnil v Slovenijo na kratek obisk, a vračajoč se v Canado, je s seboj vzel Janka N. Roglja. Po prvi svetovni vojni leta 1921 se je stric vrnil v Slovenijo ter se oženil v Javorniku pri sv. Joštu nad Kranjem. Iz zakona se jima je rodil sin Miri, ko, ki je za časa domovinske vojske vstopil v partizane, bil kmalu vjet ter pozneje ustreljen kot talec nekje v bližini Smlednika na Gorenjskem.
Boštjan Švegelj je bil rojen v Svarjah nad Goričami pod Zaloško goro na Gorenjskem, v bližini Golnika, kjer je velika bolnišnica za -jetične ljudi v Sloveniji.
List "Gorenjski glas" je dne 15. marca priobčil članek "Propaganda in strahovi," katerega je napisal Janko N. Rogelj po svoji vrnitvi iz domovine in katerega je priobčila "Nova Doba" v mesecu juniju 1949.
Koncert Glasbene Matice
Cleveland, Ohio — Glasbena Matica priredi letni koncert v nedeljo, 8. aprila ob 3.30 popol dne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Tu se vam ponovno nudi prilika slišati dobro izvežbani zbor Glasbene Matice pod mojster-skim vodstvom Antona Schu-bela.
Program, kateri je izvanred-no bogat, bo nudil najtežja klasična, semiklasična in narodna dela in to v različnih solih, due tih, kvartetih, sekstetih, moški in ženski zbor in seveda mešan zbor.
Mislim, da slovensko ljudstvo splošno ljubi koncerte Glas^bene Matice, ki navadno zadovolji njihovo pričakovanje v tem, ker nudi veliko glasbenega užitka za vsak posamezen okus.
Zanesljivo lahko rečem, da bo ta koncert kos nedavnemu uspehu, katerega je Glasbena Matica imela v operi "La Traviata;" ali se še spominjate?
Zatorej ne pozabite tega priporočila in v nedeljo ponovno napolnite dvorano.
Za publiciteto:
E. Safred
V EGEJSKO MORJE SE BODO IZTEKALE REKE 12
ZAHODNE MAKEDONIJE
Bodite previdni!
Do začetka prošlega meseca je bilo že 28 žrtev prometnih ne sreč v Clevelandu. V isti dobi v letu 1950 je bilo 20 smrtnih slučajev.
Izmed letošnjih žrtev je bilo 24 oseb pešcev, in od teh jih je bilo 22 starih nad 50 let. Po drotnosti podatkov teh žrtev kažejo, da so bili prizadeti ljud je v sledečih letih starosti:
Štirje pešci stari med 50 in 60 let.
Deset pešcev, stari med 60 in 70 let.
Pet pešcev, stari med 70 in 80 let.
Trije pešci, stari nad 80 let
V skoro slehernem slučaju je bila žrtev delno kriva radi neprevidnosti pri korakanju pre ko ulice. Vse premalo ljudje da jo pozornosti pri korakanju preko ceste; mnogi imajo slabo na vado, da izstopijo med stoječimi avti, gredo preko ulice, ko kaže prometna luč prosto pot za av-tomobiliste, ali pa gredo preko ceste sredi ulice mesto na kri žišču.
Policijske oblasti imajo na logo, da aretirajo, oziroma izdajo aretacijsko povelje tudi pešcem, ki ne upoštevajo prometne ukaze in postave. V slu čaju, da vas zaloti policist, ko greste preko ulice na napačnem prjBStoru ali proti prometni luči, in dobite za to listek; s katerim še morate zglasiti na policijski postaji in plačati globo, ne bo dite presenečeni.
v SRBIJI NAJVEČ BLAGA KUPIJO MESTNI POTROŠNIKI
Sodeč po poročilih lokalnih organov za cene, so v Ljudski republiki Srbiji v času odkar posluje trgovina po novi uredbi, največ blaga pokupili mestni potrošniki. Od 70 do 80% industrijskega blaga je bilo v tem času prodano z 80^ popustom, to je na industrijske karte in na bone, v trgovini po vezanih cenah je bilo prodano 10 do 15% blaga, medtem ko je brez popusta v prosti trgovini bilo prodano 5 do 10*"^ skupne količine prodanega blaga.
Makedonija nima močnejših rek. Vardar je sicer pomembna reka, njegova gladina pa med letom zelo niha; poleti večkrat tako presuhne, da je bolj podoben potoku kakor reki. Ob Var-darju so velika in rodovitna polja, ki pa bi jih bilo treba pogosto namakati, toda Vardar nima za to vode. Rešitev vprašanja, kako bi povečali količino vode Vardarju ali izravnali njegovo gladino, da bi tako zelo ne nihala v posameznih letnih časih, bi pomenila zelo mnogo za napredek kmetijstva v Vardar-ski dolini. Ta naloga bi se poprej zdela utopija. Zdaj pa že uresničujemo, kar bi se morda komu zdelo še vedno fantastično.
Na razvodnici med rekami, ki se iztekajo v Jadran, in med var-darskim porečjem (Vardar se izteka v Egejsko morje) naš človek preobraža naravo. Večkrat ste že brali o veliki hidro-centrali na Mavrovem v zahodni Makedoniji, blizu Gostivarja. Ljudje pa navadno ne vedo, da ne gre le za graditev velikih hi-drocentral, marveč tudi za preusmeritev rek v žvezi z nastankom velikega jezera.
Če potujemo iz Skoplja proti Ohridu, nas vodi pot pri Go-stivarju v nadmorski višini okrog 1,200 metrov po 15 kilometrov dolgi in od dva do pet kilometrov široki kotlini, ki jo obdajata gori Vlajnica in Bistra. Na vzhodni strani je kotlina ozko odprta: po tesni soteski se odtekajo iz kotline vode gorskih rečic v Crim. To je Mavrovska kotlina. Naloga je bila: zapreti kotlino, tako da se voda ne bo mogla več odtekati. Kotlina se naj spremeni v jezero.
Velike količine vode bi naj gnale močne hidrocentrale, razen tega bi pa vodo dovajali Vardarju, da bi se njegova gladina dvignila v letnih časih, ko sicer njegovi pritoki več ali manj presahnejo. Umetno jezero bo tako veliko, da bo prava hranilnica vode, tako da bo mogoče gladino Vardarja izravnavati ne le med posameznimi letnimi časi, marveč tudi med leti. V letih z normalno količino padavin ali ko bo deževno leto, ne bo treba Vardarju dajati toliko vode kakor v drugih, bolj suhih letih.
Jezero bo v letih s prebitkom padavin zbiralo vodo za leta, ko
jezera bo zaradi tega nihala za 20 metrov. Jezero bo vsebovalo do 284 milijonov kubičnih metrov vode, prostornina izkorist-Ijive vode pa bo znašala 200 milijonov kubičnih metrov.
Ustvaritev umetnega jezera nikakor ni lahka naloga. Ob soteski zajezujejo vodo z največjim zemeljskim jezom v državi. Jez bo 48 metorv visok, to je toliko kakor približno 12-nad-stropna hiša. Dolžina krone pregrade je 190 metrov. Nasip bo imel 550,000 kubičnih metrov prostornine, kar pove samo dovolj, kako veliko delo je treba opraviti.
Toda graditev nasipa ni edino veliko delo, ki ga terja ustvaritev jezera z zgraditvijo več hi-drocentral. Nekateri mislijo, da gre za zgraditev le ene hidrocentrale, v resnici pa bodo zgradili cel sistem elektrarn, da bodo tako kar najbolj izkoristili vodno silo jezera.
Zdaj gre za zgraditev dveh hidrocentral, in sicer v Vrbenu in Vrutoku. V Vrbenu bodo zgradili hidrocentralo s štirimi Francisovimi turbinami, ki bodo dajale na leto 44,800,000 ki-lovatnih ur električne energije. Prav tako bo imela hidrocen trala v Vrutoku štiri turbine, letna proizvodnja pa bo znašala 258,000,000 kilovatov.
Hidrocentrali ne bosta nepo sredno ob jezeru. Zgraditi je treba med drugim 61,000 me trov dolg predor od jezera do vodostana. Na poti med jezerom in todostanom morajo premagati posebno oviro: pot jim kri ža Dufska dolina kot precej široko korito. Odločili so se, da bodo vodo dovajali po predoru, ki bo imel v dolini obliko črke V, kakor prerez doline, torej po sifonu.
Cevovod se bo strmo spuščal velik, celo do sedem kilogramov v dolino, nakar se bo povzpel po nasprotnem bregu, tako da jo žene črpalka, tekla navzgor Poredor ima premer 3.2 metra. Pritisk vode v predoru bo zelo na kvadratni centimeter. Kopali so ga skozi različne plasti, ki so za takšna dela zelo ugodne Obzidavajo ga z betonskimi kvadri, ki so jih pripravili poprej. Najnižji del sifona za prehod doline je iz jeklene, močne pločevine.
Vodostan bo zelo globok: 80
do Jelovske in Vrutočke dokler pa zgradba ne bo končana, se bo voda zbirala v jezeiu
Za betonska dela bodo bili velike količine betona. tem je treba upoštevati, da J® Mavrovska kotlina precej odročna in da so prometne razmer® nezadovoljive. Za predor bo" porabili okrog 200,000 kubi® nih metrov betona.
Graditev hidrocentral na vrovem je torej tudi v zvezi rešitvijo prometnih vprašan]' Ugodno je bilo edino, da bli^" drži državna cesta med Sko? Ijem in Ohridom, kar olajšu]® zlasti gradbena dela v Vrutokt^ Kakšne velike naloge v zvezi izboljšanjem prometa bo tre opraviti, sprevidimo že iz da bodo morali zgraditi 100 lo metrov cest po težko prist®^ ni dolini ob reki Radiki, okr% jezera in do vodostana, ki / 600 metrov više kakor drža^ cesta.
Razen cest gradijo tudi kra^l^ železniške proge od Gostiva^) do Vrutoka (osem kilometro^ in žičnico od Vrutoka do vo stana. Sicer bi ne bilo *ogo rešiti vprašanja, kako naj P peljejo velike količine grauj Žičnica bo 14 kilometrov do r kar samo pove, kako te: prometne naloge morajo vati.
bo vode primanjkovalo. Gladina metrov. Vanj bodo spuščali vo-
reše-
Spričo tega je tudi ra#
vo, da so se odločili za zemeljske pregrade. Za sko pregrado bi potrebovali^ likanske količine cementa, k' . ga mogli prepeljati le z zel"^ ^ kimi stroški. S tem pa ni da so si nalogo olajšali s ^ da gradijo zemeljski jez. ^ kansko delo je vdelati v" nad pol milijona kubičnih trov gline. Vedeti je mora biti zemlja čista dobro stlačena. Jez mora
v i,- lOOP
nepropusten in vzdrzati velik pritisk vode. Pri smemo pozabiti, da bo 48 trov visok.
Na Mavrovem so začeli ^ leta 1948. Doslej so opra^^ precej dela, vendar jih meri s celotnim delom dolgotrajne in težavne na Nekatera tehnična dela polnoma novost zlasti gi* g, velikega sifona. Zato so šo ^ jugoslovanske strokbvnjak®' do pa tudi prispevek za dek tehnike sploh.
(Ponatii iz
Koruza z devetimi storži na enem steblu
meni, da ta sorta koruze f jj
jo bilo skozi stoletja prava gošča mržnje in sčvraštva.
Človek si ne more kaj, da bi ob potovanju skozi mala podeželska mesta ne dobil občutka, da se v tej zemlji starih strasti poraja nov duh. Je to duh spoznanja, da mora dežela pokopati svoje stare politične in verske konflikte in postati eno telo, ker le to jih bo rešilo, kadar bo prišel medved s severa.
Mnogi jugoslovanski strokovnjaki in nestrokovnjaki so se bavili z vprašanjem, kako bi njih kmetijstvo zaščitili pred hudimi posledicami suše. Med temi je bil častnik Jugoslovanske armade kapetan Tomislav Lisac, ki je prišel na misel, da bi v Jugoslaviji preizkusili neko vrsto subtropske koruze, ki je znana po svoji odpornosti do suše in ki je razen tega rodovitnej-ša od sedanjih sort.
Pozimi leta 1947 je dobil iz inozemstva 15 zrn te subtropske koruze, ki jih je nato spomladi posejal. .Zrna so kmalu vskalila in koruza je rasla kakor vse druge koruze. Razlika je bila le ta, da se ni ustavila na višini, ki jo dosežejo jugoslovanske domače koruze, temveč je zrasla SVz metra visoko. Ko je razvila metlico, so se pojavili tudi "brki." Vendar ne samo na enem ali dveh, temveč na i)et, šest pa celo na sedmih storžih na enem steblu.
Pod vsakim peresom se je pojavil majhen storž. Ker je bilo veliko storže v in to pod širokimi peresi, pa samo ena metlica, niso bili vsi oplojeni, temveč samo trije ali štirje, ki so se dovolj redno razvijali, čeprav so ostali sorazmerno drobni. Med vsemi
storži pa je popolnoma dozorel samo eden.
Naslednje leto je Lisac posejal zopet seme in dobil še deset zrelih storžev. Leta 1949 pa je križal subtropsko koruzo z domačo in dobil dve novi sorti, ki sta se izkazali kot zelo rodovitni, z znatno večjim številom storžev. Pri tem niti nista zelo pozno dozorevali.
Lansko letna suša je bila kakor naročena za preizkuse te nove koruze. Lisac je poslal seme kmetijskim institutom in zavodom v Ljubljani, Novem Sadu, Zemunu, Zagrebu, Mostarju in Skoplju. Sedaj je od njih dobil že nekaj poročil, ki kažejo, da bo njegova pobuda koristna.
Tako mu je profesor ljubljanske agronomske fakultete Rafael Bačar sporočil, da je njegovo koruzo sejal v tri različne zemlje: v dobro pognojeno, v glinasto i)eščeno ilovico in v zemljo, ki vsebuje mnogo kalcija in magnezija.
V dobi cvetenja je bila koruza na prvi zemlji visoka 3.20 do 3.84 metra na drugi in tretji pa med 2.93 in 3.68 metra. Suša sploh ni vplivala na stebla, storžev pa je bilo povprečno štiri do pet, na nekaterih tudi šest do sodem na steblu. Profesor Bačar
no prenaša sušo in uspev^ na zemljišču, v katerem J® malo duška.
goft^
Iz Mostarja so kapetanu cu sporočili, da je nova - jj, tudi pri njih dobro uspeV® dozorela. Primerjali so J®
ruzo na sosednjih njivah, f ^jj, šala jo je tako po višini,
ni in številu storžev (na izmed stebel je bilo celo storžev). Čeprav je bilo leto izredno suho in vroče, J ruza rastla in dozorela.
cta
V Ljubljani je nova vr ruze dozorevala delno, ko Lisac iz Zemuna in ^ fO' Sada še ni dobil nobenih s čil. Posebno zanimivo ho čilo iz Zemuna, ker so žali to koruzo / neko ain® sorto, ki prav tako dob^^ naša sušo, dobro rase, m V
dovitna.
Tako je potri)ežljivo
$0'
P'
jilc
.rt"
petana Tomislava Lisca uspeh. Dobili smo no^o gi> koruze, ki je zelo odpor^^^j^bš' suši in ki uspeva tudi na jo'. zemlji. Ta koruza daje ve nos, več živinske krme, no pa tudi več celuloze,
kaže, bo ta koruza P . go ^ ustrezala pogojem, kaki Makedoniji in Hercegovij^^^^c
(Po "biovaiialc(n>
4. aprila 1951
ENAKOPRAVNOST
' STRAN 3
IVO PIRKOVIČ:
Bilo je pod Gorjanci
BITKA V
(Nadaljevanje)
če bi bilo namreč v brigadirju Carboneju še nekaj poguma, bi v teh mojih spominih po Vsej verjetnosti nekaj zelo čr-nih poglavij, ki sedaj manjkajo.
pa ne bi bilo ne takih, ne drugačnih, zakaj malo je verjet-"10, da bi moji zapiski, ki sem jih takrat delal, tisti dan sploh srečno prestali svojo drugo težko preizkušnjo.
In zakaj naj bi prekanjenemu rigadirju Carboneju manjkalo poguma pred slabotnim člove-ki je bil čisto v njihovih rokah, boste morda radovedni ^prašali? Vrag vedi, zakaj? *kaj pa ga je manjkalo jeclja-vemu priorju Trampušu, na či-Sar ukazovalni namig je poslušno prežala vsa mestna posadka, pa čeprav bi ji pater velel, naj z vsem svojim orožjem in ^ivljenjsko nevarnostjo hiti re-®®vat le čredico prascev?
Horda pa tiči prav v tem "za-^3 mnogo pojasnila za vse, ar se je čudnega in včasih na-^avnost neverjetnega godilo v zasedenem mestu in de-sploh, in se mu zato kronist iflore docela izogniti.
Hislim strah, ki je navdajal ^®kega tujca pri nas. Toda v ^^snici ne strah pred slabotnim ? °^®kom, ki je bil povsem v nji-ovih rokah. Menim tisti strah, ^ 3e prišel že z Italijani, da so priplazili v nebranjeno deže-2^ot kontrabandarji, namesto ■fonci in s fantarami zmago-
Slav
. Ja; mislim oni strah, ki je ^ti že od zgodnjega poletja ^iden visel povsod v zraku in
rUdomušno
zivce ka:
brenkal na napete vznemirjenega sovražni-^ ftiislim strah, ki je iz sleher-® temne mestne ulice in veže Vratno prežal na tujčeve pa-3G, da so se že za pomladni delavskih množic z od-'^i puškami v naročjih plaho ^^Oiikale po cestah, bolj podob-g ^^kzovanim tihotapcem kot ^Sovitim osvajalcem.
v obleganem me ^,'Sadir Carbone navsezadnje ^ /^edel za lastno usodo jutriš-nič natančnega, od ova-s f patra priorja, ki se je 2ne° ljubeznijo oklepal sol-^ja	zemeljskega življe-
> da se je pred slabotnim člo-ki
^ovih
je bil povsem v nji-(.gjo rokah, nekajkrat ponižal 2a° Moledujočega prošnjika Milost v usodni uri.
prior ja je v to poniža-hi_. Pahnila slaba vest;
ZALEDJU
Nerodnega patra priorja in prekanjenega brigadirja je z vso njihovo vojsko v našem mestu navdajal strah, podoben zadregi človeka, ki čuti na svoji koži sto sovražnih pogledov, pa vznemirjen nikjer ne more odkriti živega bitja. Takrat sem si pojtsnil tudi vzroke, ki so bri-gaderju Carboneju jemale pogum, da bi mi svoje sovraštvo pokazal očitno.
Ko sta brigadir in marešalo po "preiskavi," ki ni bila nobena preiskava, stopila na hodnik, smo začuli pred vrati pridušen prepir. Na straži je tisto popoldne stal Tržačan Pietro Lesciuta, ki se je bil pravkar vrnil s kratkega dopusta.
Mračilo se je, ko je karabi-njer stopil v sobo in mi srdit oponesel: "Zavoljo vas sem v zadregi. Brigadir in marešalo obtožujeta stražo, da pušča k vam sumljive ljudi."
Začudil sem se. "Kaj mi mar," sem naposled skomignil malo-brižno z rameni. "Vi glejte! Veste sami, da niste pustili še nikogar k meni."
"Tudi jaz sfem se tako branil, pa me je brigadir zavrnil, češ da vas je ovadil usmiljeni brat Alfred, ki je povedal tudi, da delate za partizane nekakšne vojaške načrte, oni pa da vam pošiljajo iz gozda svoja poročila." . Spet sem osupnil. Tisti trenutek šele sem vse razumel. V možganih so peli vsi telefoni, jaz pa trmasto nazaj: mir, naglo načrt! Čez nekaj trenutkov: "To je vaša stvar, ne moja," sem dejal karabinjerju pomirjen. "Ovadba zadeva mene bore malo. V vaših očeh sem z grehi že tako obložen, da mi še eden povrhu ne pomeni skoraj nič. Ovaduh spravlja v škripce le vas. Zgoditi se utegne, da boste hudo kaznovani."
Pietro Lischiuta je poskočil. Zaklel je krepko po tržaško, zgrabil puška s konca za cev in vzkliknil: "Pri tej priči bom ovaduhu razbil glavo, če ga zalotim. Zahteval bom preiskavo in če sem kriv, naj me kaznuje jo, če pa nisem, terjam, da kaznujejo Alfreda. K priorju poj dem." Stiska je puško za konec cevi, je karabinjer stekel skozi vrata.
Prav tisti, čas pa je redovni brat Alfred storil že drugo gr-dobijo, ki je razburljivo zgodbo še bolj zamotala.
(Dalje prihodnjič)
gg dogaja med okupacijo, Kristina Brenkova igrico "Mačeha in pastorka." Dalje bo začela Mladinska knjiga tudi izdajati zbrane spise pisatelja Franceta Bevka. Letos bodo izšle sledeče njegove mladinske povesti "Peter Klepec," "Tatič" in "Pester-na."
Slovenska mladina dobila že 1,400,600 novih knjig
Slovenska mladina po osvoboditvi ni dobila le novih šol in raznih otroških ustanov, dobila je tudi svojo knjižno založbo "Mladinsko knjigo," ki jo vsako leto razveseli z večjim, lepšim in bogatejšim darom; 232 raz-,nih knjig je doslej ta založba poklonila mladini v skupni nakladi 1,400,600 izvodov. Tu seveda niso vštete tiste šolske knjige, ki so tudi izšle po osvoboditvi v velikem številu in visokih nakladah, ki pa jih je izdala Državna založba Slovenije.
Vrsto prelepih slikanic so dobili cicibani, to so predšolski otroci, ki radi gledajo lepe slike, brati pa jim morajo mamice in starejši bratci in sestre. Večji so dobili pravljice, zanimive zgodbe in povesti, ki so jih zanje napisali najboljši slovenski pisatelji in opremili s slikami najboljši slovenski slikarji. Seveda je vmes tudi precej dobrih prevodov svetovno pomembnih del in poljudno znanstvenih in drugih knjig.
Knjiga^ ki so jo napisali otroci sami
Najbolj svojevrstna in edinstveno pretresljiva med izdajami, ki so doslej izšle pri Mladinski knjigi, je knjiga, ki jo je izdala leta 1948 pod naslovom: "Še pomnite tovariši?" Ta knjiga, ki sicer ni izšla v visoki nakladi (4,000 izvodov), je najbolj pretresljiv dokument vojnih let. To je zbirka otroških spominov na vojna leta. Preprosto, čisto otroško so napisani sestavki. Nič narejenega, nič zlaganega ni v njih. Vse je tako neposredno, tako resnično in prav zato je ta resnica tako zelo boleča. Pred bralca drug za drugim stopajo mali nepoznani ju-nački, drobni otroci od sedem do 14 let in pripovedujejo o krvi, ognju in nepopisnem trpljenju, ki so ga prestali, o umorih staršev pred njihovimi očmi, o ubijanju talcev, požigih domov, o grozotah v ječah in taboriščih...
Otroci, ki so napisali tb knjigo, danes hodijo v šole in dora-ščajo. Kmalu bodo postali koristni člani jugoslovanske delovne skupnosti. Grozni dogod ki, ki so jih doživeli v rani mladosti, bodo polagoma zbledeli. Čas jih bo zabrisal. Toda v knjigi bodo živeli dalje, in nekoč jih bodo brali njihovi otroci ter teh otrok otroci, ki bodo tako spoznali s kakšno drago odkupnino je bila odkupljena njihova srečna bodočnost.
Tone Seliškar in Prežihov Vo-ranc—najbolj priljubljena mladinska pisatelja
Če pregleduješ sezname knjig, ki jih je doslej izdala "Mladinska knjiga," ti takoj padejo v oči visoke številke naklade pri dveh Seliškarjevih in eni knjigi Prežihovega Voranca. Da, Mladinska knjiga pozna okus svojih mladih bralcev, ve, katere pisatelje imajo najraje, zato je pa tudi izdala knjigo Toneta Seliškar "Mule" v 45,000 izvodih, njegove "Liščke" pa celo v 65,-000 izvodih. Prav tako so izšle v nakladi 45,000 "Solzice," nedavno umrlega slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca, v katerih preprosto in izredno prisrčno opisuje svoja otroška leta.
Kaj so slovenski pisatelji napisali za otroke
O kar cel koš lepih, prisrčnih in zanimivih stvari. Nedavno je izšel potopis pisatelja Jožeta Pahorja "Hodil po zemlji sem naši," iz katerega bodo otroci spoznali lepote in bogastva jugoslovanske zemlje, junaštvo partizanov in borbo mladih graditeljev novega življenja v domovini. Pesnica Vida Brestova, ki je začela prve pesmi pisati kot mlada partizanka, je pri^ pravila zbirko pesmic za najmlajše, ki bodo izšle pod naslovom "Mehčivi pesmi." Zbirko pesmi in ugank bo podaril ml^ dini pesnik Matej Bor. Bogomir Magajna zbirko pravljic. Miško Kranjec zgodbo % naslovom "Vrabci."
V novi opremi bo dalje izšla povest danes najstarejšega slovenskega pisatelj Franc Ks. Finžgarja "Gospod Hudournik in njegov Lisko." Jože Šmid je napisal pesnitev "Marjetika," ki
Poleg teh knjig, ki jih bo Mladinska knjiga izdala letos, imajo slovenski pesniki in pisatelji še veliko načrtov za nove lepe knjige. Matej Bor pripravlja zbirko povestic iz živalskega sveta. Vida Brestova piše zgodbico za novo slikanico, Pavel Golia bo predelal svojo otroško igrico "Jurček," Oskar Hudales piše povest "Mladost med knjigami," Zoran Hudales pa mladinsko povest iz življenja pastirjev, ki imajo danes v socialistični domovini vse možnosti, da si zagotove bodočnost in dosežejo poklic po svojih željah.
Pisatelj Anton Ingolič pri-
pravlja zgodbice iz življenja mladih mehanikov v mariborski avtomobilski tovarni. Janez Potrč piše roman iz partizanskih časov, Josip Ribičič bo dokončal scenarij za prvi pionirski lutkovni film ter napisal daljšo pravljično igro. Tone Seliškar piše roman iz pomorskih partizanskih borb na Jadranu. Ven-česlav Vinkler pa bo v daljši povesti opisal aktivnost ter odpor otrok med italijansko okupacijo na Dolenjskem.
Seveda so to le nekateri načrti. Prav gotovo jih je še mnogo, o katerih bodo slovenski pisatelji spregovorili šele takrat, ko bodo uresničeni. Eno pa drži: slovenska mladinska knjižna žetev, ki je bila že doslej tako lepa in plodna, bo v nadaljnjih letih še lepša in plodnejša. Š.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o aogodkih po svetu in doma!
DRAGAN'S FURNITURE SHOP
16211 WATERLOO RD., IV 1-6461
SLOVANSKO PODJETJE Izdelujemo nove zofe i h stole po naročilu—popravimo in nanovo tapetiramo staro pohištvo.
Zadovoljivo delo—zmerne cene.
"WESWOR^^^
' 22090 LAKE SHORE BLVD., RE 1-5799
Ako si želite ogledati lepe nove hiše s tremi spalnicami v
Willowick, O., pridite do nas.
Hiše so Ranch tipa ter vam bodo ugajale. Cena $15,500.
The Provident Savings & Loan Association
4119 EAST 131 STREET, WY 1-0909
HRANILNA INSTITUCIJA Vložite vaše prihranke v podjetje, kjer bodo dobro obrestovani.
THE
NORTH AMERICAN
COMPANY
BANK
"-""a siaoa vest; preka-^^igadir pa je menil, da je nakladati pre-4^j^®^^^tare grehov, da ga neki
Svoi"^® pokoplje pod seboj. V slfj,.,. P'^^brisanosti namreč niti grehom ni mnogo za-Silj ^^doč, da v teh čudnih ča-okoliščinah ni posvečene-^^^ta uradne skrivnosti.
^EKOM ČASA,
se zobozdravnik J. V. ŽUPNIK
St. Clair Ave. in St., je okrog 25 'i^seik! Zobozdravnikov v tej Selilo ?'Prakticiralo in se iz-Vert^ se dr. Župnik Se ° nahaja na svojem mestu.
Je nemogoče priti v , z Vašim zobozdravni-J^Šil bo Dr. Župnik iz-» rijiu , "Morebitna popravila ^ovin, in ga nadomestil dol"). Vam ni treba imeti "'°Ceneua dogovora.
Oi
^iegov naslov je
J-V. ŽUPNIK
*08*1 6^' CLAIR AVENUE **>no n** ®2nd Street! vhod "Tad 1	62nd Street.
Odprt od 9.30 zj. T«1 8. zv. - SRdkott 1-5013
Posebno naznanilo!
Tvrdka Kollander naznanja, da sprejema naročila za moko in standard pakete, katere razne firme v New Yorku pošiljajo preko Trsta, Reke, Ljubljane in Zagreba. Ako želite razveseliti in pomagati svojim dragim s kakim darom pač ni v sedanjih časih bolj primernega kot je moka in hrana. Svetujemo vsem, da pošljete sedaj, ko je potreba največja.
Iz cenikov, ki so vam na razpolago, lahko naročite raznovrstne pakete, moko. Streptomycin, šivalne stroje in druge v starem kraju potrebne stvari. Vsako naročilo je garantirano!
Pišite! Telefonirajte! Pridite!
TOČNA POSTREŽBA je in ostane geslo tvrdke
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave. HEnderson 1-4148 Cleveland 3, Ohio
STATEMENT OF CONDITION
• March 31, 1951
RESOURCES
Cash and Due from Banks----------------------------------------------$	1,667,864.34
United States Government Obligations------------------------------------------------4,945,652.76
Other Bonds and Securities----------------------------------------------------------------------------------------648,768.47
Loans and Discounts____________________________________________________________________________________________________________3,775,375.22
Bank Premises Ow^ned-----------------------------------------------------------------1-00
Other Resources__________________________________________________________________________________________________________________________________43,759.51
$11,081,421.30
LIABILITIES
Capital Stock____________________________________________________________________$ 300,000.00
Surplus____________________________________________________________________________________ 225,000.00
Undivided Profits---------------------------------------------------------------- 131,683.38
Reserve for Contingencies____________________________________ 45,468.35
DEPOSITS_______________________________,________________________________,______________ 9,865,107.78
United States Treasury Tax and Loan Account____________ 124,663.15
Hypothecated Accounts (Sec. 710-180 G. C.)_______________ 343,522.64
Other Liabilities__________________________________________________________ 45,976.00
$11,081,421.30
Securities carried af $208,000.00 are pledged to secure United States Treasury Tax and Loan Account as permitted by law.
Member Federal Deposit insurance Corporation Member Cleveland Clearing House Association
DIRECTORS OF THE NORTH AMERICAN BANK;
Anton Grdina Frank M. Jaksic Anthony J. Perko, M.D. J. H. Lackamp R. F. Breskvar	Charles J. Lausche
Frank Mramor Frank L. A. Grdina August A. Uranker, D.D.S.
3 EAST SIDE OFFICES 6131 St. CLAIR AVE. 15619 Waterloo Rd; 3496 East 93rd St., corner Union Ave.
70-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA V DOLNJIH TOPLICAH
Letos bo gasilsko društvo v Dolnjih Toplicah proslavilo 70. letnico svojega obstoja. V tem času so gasilci društva preprečili marsikatero večjo nesrečo, v neštetih primerih so rešili pred požarom cele vasi.
Pred dnevi so se zbrali gasilci društva na svojem rednem letnem občnem zboru, kjer so sklenili, da bodo jubilej društva praznovali s tem, da bodo obnovili topliško gasilstvo na tisto stopnjo, kot je bilo prej, ko ga še ni uničil okupator. Gasilci se bodo poleg praktičnih vaj udeleževali tudi teoretičnega pouka, ki jim je pri njihovem delu prav tako potreben.	G.
Prileten zakonski par
išče stanovanje s 4 sobami. Kdor ima za oddati naj sporoči
JOHN MARKIČ 5603 Carry Ave., zgoraj
Ker smo prisiljeni seliti
se, iščemo stanovanje s 5 ali 6 sobami takoj. Mirna slovenslta družina. Prosimo, pokličite po 5. uri popoldne.
JOHN KRASOVIC JR. EX 1-8892
PRILIKA ENKRAT V ŽIVLJENJU
Naselbina Norwood in Bonna
Naprodaj je delilsatesna trgovina z C 2 licenco in popolno zalogo grocerije in mesa za sendviče. $1,000 prometa na teden. Vdovi je nemogoče sami voditi biznes ter žrtvuje. Stanovanje na razpolago.
Okolica St. Clair Ave. in E. 75 St.
Moderna hiša za eno družino, 7 sob; 3 spalnice poleg otroške sobe; kuhinja in kopalnica s ploščicami obiti; fornez na plin. Rusco zimska okna in "awnings." Garaža. Davki $29 na pol leta. Lastnik je kupil biznes ter proda hišo po zmerni ceni.
Pokličite CARL SPRETNAK HE 1-8480
STAKICy REALTY
15813 Waterloo Rd. KE 1-1934
DELO DOBIJO ŽENSKE
DEKLE ALI ŽENSKA
za delo v kuhinji gostilne.
Da bi tu ostala. Ima $35 tedenske plače, sobo in hrano.
FOUR POINTS TAVERN
680 E. 152 ST.
ZEMLJIŠČA NAPRODAJ
V COLLINWOODU
Trgovski prostor, ki prinaša dober dohodek; 95 čevljev spredaj; na prometni ulici. 3 trgovine in 22 sob opremljene ali neopremljene. Lastnik odhaja izven mesta. 402 E. 156 St.
DELO DOBIJO MOŠKI
LATHE HAND
Moški izurjen dela na natančnem ordju; stalno delo za podnevi. Dobra plača od ure. Zavarovalninska podpora plačana
po družbi.
Zglasite se med 8. zj. in 4.30 pop.'
Bishop & Babcock Mfg. Co.
Vogal E. 49 in HAMILTON
ASSEMBLERS
Heavy — Medium Bench
Izurjeni — podnevi Plača od ure poleg nadurnega dela.
OSBORN MFG. tO.
5401 HAMILTON AVE.
Horizontal Boring Layout Plate Engine Lathe
Si morajo sami vzpostaviti delo Plača od ure—
poleg incentivne plače 55 ur tedensko—nočni šift
The Osborn Mfg. Co.
5401 HAMILTON AVE.
STRANG "
ENAKOPRAVNOST
4. aprila 1951
•f
v t
y
M/M/ MALENŠEK
KOVINARJI
ROMAN
%

(Nadaljevanje)
Prišel je mimo znane hiše, v kateri je bila v pritličju mala trgovina z mešanim blagom in v svitu poulične svetilke prebral napis: "Gemischtwarenhand-dlung". Pod nemškimi črkami so se še poznale slabo prevlečene besede: "Špecerija, manu-faktura, galanterija". Tone se je moral nasmehniti. Tako zveneč napis je obesil na svojo malo prodajalni Joža Cerar, ki je vendar komaj dihal in se neprestano boril, da mu prodajalne niso zaprli. Cerar je imel trgovinico slabše vrste in je prodajal samo delavcem. Delavske žene so kupovale na knjižice in včasih je imel Cerar dosti opraviti, da je izterjal dolg, posebno še, ker ni znal terjati. Sicer je bil Cerar svoje dni tovarniški delavec. Oženil se je s prodajalko iz "rdečega konzuma" in skupaj z njo začel životariti v trgovinici. Tone se je ozrl na vežna vrata in videl, da so priprta. Pogledal je v prvo nadstropje, kjer je stanoval strojni ključavničar Ko-bal in videl, da izza zastorov toplo sije luč. Pramen luči je padal prav na cesto. Tone je menil, da bi lahko še nocoj spregovoril s Kobalom. Pogledal je po ulici gori in doli in ko ni opazil žive duše, je stopil v vežo. Pritipal se je po temnih spotnicah do prvega nadstropja in obstal pred Kobalovimi vrati. V stanovanju je ženski glas prigovarjal otroku: "Jej vendar, pozno je, spat boš moral iti!" Glas Petra Kobala je odgovarjal : "Kaj „ ga prosiš! Če hoče, naj je, če ne, naj gre lačen v posteljo!" Tone se je nasmehnil odmevu družinskega življenja in potrkal na vrata. V predsobi so se začule tihe stopinje in ženski glas je previdno vprašal.
"Kdo je?"
"Prijatelj", se je odzval Tone in pazil, da bi ne bil preglasen, kei; so v hiši stanovali še drugi ljudje.
"Kdo?" se je oglasil Kobal sam.
"Odpri!" je rekel Tone in pritisnil na kljuko, da je zaškripala.
Znotraj je škrtnil ključ in ženska je pomolila glavo na hodnik. Za njo se je pokazala glava mnogo višjega Petra.
"Eh, hudiča, kaj pa hodiš tako pozno in me spravljaš v strah. Mislil sem, da so gesta-povci," je zagodrnjal Peter.
Vrata so se široko odprla. Ženska je smuknila v kuhinjo, za njo sta stopila Peter in Tone.
"Sedi," je rekel Peter, še vedno nekoliko nejevoljen. Tone je čutil nejevoljo v njegovem glasu in si je prizadeval, da bi mu jo z dobro voljo pregnal. Mimogrede je pogledal dečka, ki ga je Petrova žena držala v naročju in ne da bi o tem razmišljal, ugotovil, da je podoben materi. Peter je bil velik in čmolas, medtem, ko je bila žena skoro majhne rasti in presenetljivo svetlolasa. Tone jo je nenavadno opazoval, ko se je ljubeče in potrpežljivo sklanjala nad otrokom in mu z robcem brisala bradico. Ni vedel, kaj naj reče. Prej sploh ni mislil na ženo in zdaj je bil v zadregi, o čem naj spregovori.
"Ali je resnica, da je Bren-čič napredoval?" je ujel vprašanje, ki ni moglo biti nevarno.
"Res, prvi delavec je postal," je rekel Kobal in sedel Tonetu naproti. Pogledal ga je tako, da je mogel Tone jasno videti, ka-
ko malo mu je bilo to napredovanje po volji. "Že vemo, zakaj," je ciknil.
"Misliš?" se je prenevedal Tone.
"To bi morala uprava že davno storiti," je pikro menil Kobal. "Že v času Jugoslavije. Dovolj jim je stregel. Ni boljšega detektiva, kot je bil Brenčič. In kar se je naučil, to še zdaj zna."
"Ali se ga delavci izogiblje-jo?"
"Nihče ne mara imeti opravka z njim, če ni nujno potrebno. Zdaj pa je tako, da bodo morali govoriti z njim, radi ali neradi."
"Ne joči, Petrček, rokice ti moram vendar umiti," je med njuno govoren je segal ženski glas in otrokovo vreščanje. Pod pipo je cvrčala voda, otrok se je otepal, toda mati ga je premagala. Ugnanega fantiča je oblekla v spalno srajco in ga prinesla k očetu.
"Poljubi očka, Petrček," mu je prigovarjala.
Kobal je gledal, kot bi mu vse te družinske nežnosti spričo tujega človeka ne bile po volji. Vendar je poljubil otroka na okrogla lica in ga podrg-nil z brado, da se je mali spustil v živahen, glasen smeh. Mati ga je stisnila v naročje, ga tudi poljubila in odšla z njim v spalnico.
Tone je gledal za njo, ko je izginjala skozi vrata, oblečena v dolgo, flanelasto domačo haljo, ki ji je segala do brezpet-nih copat, in si želel, da bi se več ne vrnila v kuhinjo. Ko je zaprla vrata za seboj, je hip počakal, nato pa se je obrnil h Kobalu in mu tiho dejal:
"Govoriti moram s teboj!"
"Kaj pa imaš?" Kobal se je lagodno naslonil na stolu in za-žmuril z očmi.
"Brez prič bi rad govoril," je poudaril Tone.
"Mojo ženo misliš?" je izzi-
POZOR, HBNI GOSPODARJI!
Zdaj je čas, da pregledate vaše strehe in žlebove če rabijo nadomestila ali poprave.
Izdelujemo nove strehe in popravljamo stare. Se priporočamo vsem Slovencem in Hrvatom^
FRANK KURE R. D. 1, Box 224
CHARDON, OHIO Pošljite dopisnico za naročila ali pokličite NEWBERRY 823
Preko 28,000 ekspresnih paketov in vreč moke je bilo izročenih prejemnikom v Jugoslaviji.
Ekspres moka! - Paketi! - ZDRAVILA!
Važno!
Najboljša ameriška 1% kanadska roba
Važno!
Iz našega glavnega skladišča v svobodni zoni Trsta dospejo paketi prejemniku v Jugoslaviji
najkasneje v 20 DNEH
BELA
KANADSKA
MOKA
Najboljše vrste "E" Manitoba Spring Wheat Flour, 100 funtov .
Oznanile najbližjo železniško postajo.
S11.00
Paket it. 2—$15.50 10 lbs. riža 10 lbs. spaghetti 5 lbs. sladkorja 5 lbs. sirove kave 5 lbs. svinjske masti 5 lbs. mila za pranje	Paket št. 3—$15.50 10 lbs. bele moke 5 lbs. sirove kave 5 lbs. sladkorja 5 lbs. svinjske masti 5 lbs. mila za pranje	Paket št. 9—$16.25 10 lbs. svinjske masti 10 lbs. riža 10 lbs. sirove kave 10 lbs. sladkorja	Paket št. 12—$13.75 20 lbs. svinjske masti 20 lbs. sladkorja
			BICIKLI (Bicycles) (Najbolje evropske marke "Steyr-Puch") ŽENSKI ALI MOŠKI $45.00
Paket it. 4—$16.50 15 Ibs. svinjske masti 20 lbs. sladkorja 5 lbs. sirove kave	Paket št. 5—$10.75 40 lbs. riža	Paket št. 11—$14.00 37 lbs. svinjske masti	
Najboljše vrste "E" Manitoba Spring Wheat Flour, 100 funtov .
Oznanile najbližjo železniško postajo.
PIŠITE NAM ZA CENIKE S 27 STANDARDNIMI PAKETI HRANE!
POŠILJAMO TUDI NAJBOLJŠE "KAYSER" NYLON NOGAVICE
SINGER ŠIVALNI STROJI
PRVOVRSTNA ČRNA ALi BRAUN BOX KOŽA S KOMPLETNIM PRIBOROM
ZA 2 PARA moških čevljev 	 $13.00 || Za 2 PARA ženskih	$12.00
Za 2 PARA delovnih čevljev „	$13.00 ji Za 2 PARA otročjih čevljev	, $11.00
STREPTOMYCIN
PIŠITE NAM ZA CENIKE S 27 STANDARDNIMI PAKETI HRANE!
POŠILJAMO TUDI NAJBOLJŠE "KAYSER" NYLON NOGAVICE
SINGER ŠIVALNI STROJI
PRVOVRSTNA ČRNA ALi BRAUN BOX KOŽA S KOMPLETNIM PRIBOROM
ZA 2 PARA moških čevljev _________ $13.00 || Za 2 PARA ženskih	$12.00
Za 2 PARA delovnih čevljev „	$13.00 ji Za 2 PARA otročjih čevljev	, $11.00
PRILOŽITE RECEPT JUGOSLOV. ZDRAVNIKA
GARANTIRANA DOSTAVA BOLNIKU V JUGOSLAVIJI (Dihydrostreptomycin) NAJKASNEJE V 10 DNEH PO NAROČILU. 10 gramov $8.50, 20 gramov $16.00, 50 gramov $37.00, 100 gramov $73.00 Pošiljamo tudi AUREOMYCIN — P. A. S. — INSULIN — TERRAMYCIN _— CLOROMYCETIN IN DRUGA ZDRAVILA._
Ako se plača v kanadskem denarju, je treba dodati 8% več kot pa so gori navedene cene. Popolno ali delno izgubo paketa nadomestimo x novim ali pa vrnemo denar.
Pošljite PISMA, NAROČILA, ČEKE, MONEY ORDRE. na;
EXPRESS GIFT PARCEL SERVICE
55 WEST 42nd STREET — Telefon: BRyant 9-0252 — 9-0253, NEW YORK 18, N. Y., U. S. A
OPOZARJAMO NA NAŠ OGLAS NA 11. APRILA
Valiio glasno vprašal Kobal. "Če je kaj o politiki, se nje ni treba bati. Njeno družino so izselili, mar ne veš? Da, v Srbijo so jih pregnali," je poki-mal, ko je Tone le začudeno gledal in nič rekel. "Čebulove z Javornika si vendar poznal? Ona je Čebulova. Med prvimi so jih vzeli, pa doslej še ni glasu o njih. Tako stoji stvar pri nas, vidiš. Kar govori, nič se ne boj!"
Toneta so Kobalove besede pomirile, vendar je bil vesel, ker se žena ni vrnila. Kakor bi se mu mudilo, je hlastno spregovoril :
"Peter, z okupatorjem se bo treba spoprijeti, saj veš. Računali smo nate . . . Ali boš sodeloval?" Tone je povedal v eni sapi in nestrpno pogledal Petra prav na ustnice, kakor bi komaj čakal odgovora.
Kobal se je pomračil in se zamislil.
"Družino imam, veš," je počasi rekel po kratkem preudarku.
"Skoraj vsi imamo družine. Jaz imam mater," je ugovarjal Tone, ki ga je Kobalova beseda neprijetno zadela.
"Mati, to je drugo. Oženjen človek pa ima zvezane roke. Ani se še za starši niso solze posušile, kar naprej veka. Ti tega ne moreš razumeti!"
Tone se je oprl na mizni rob, kakor bi hotel vstati. Žal mu je bilo, da je prišel. "Potemtakem, ne boš pomagal?" je vprašal.
"Kdo pa, je rekel, da ne bom" se je užaljeno začudil Kobal. "Človek ne sme ziniti besede! Pomagal bom, lahko se zanesete name! Ali sem se kdaj branil, ali sem kdaj odpovedal?"
"Saj to' je, da nisi! Prav zato sem prišel k tebi!" je rekel Tone in sedel nazaj.
"Kdo pa te je poslal?" je Kobal bušil naravnost.
"'Naši . . ." se je zaletel Tone in popravil: "Zbrati bo treba zanesljive ljudi, pa sem se spomnil nate."
"To se pravi: partija?" je z nizkim glasom vprašal Kobal. "Ali ste že ustvarili organizacijo? če je niste, potem so vas drugi celo prehiteli!"
"Kako, kdo?" se je začudil Tone.
"Koliko pa pravzaprav veš o stvari?" je posmehljivo vprašal Kobal. "Četniki vendar! Saj se v Srbiji že nekaj plete in pri nas . . . tudi, pravijo."
Tone se je grenko nasmehnil. Pred njim je vstala podoba četnika v visoki kučmi, ki je pištolo. "Četniki se ne bodo borili za nas, Slovence. Sami si moramo pomagati," je odgovoril. "Ali si pozabil, kako so nas včasih pitali s švabi? Slovencev ob razpadu Jugoslavije grozil s nikoli niso marali. Kaj bi s tem, Peter? Zanesi se na partijo, ta edina ne bo odpovedala!"
"Uh, to si se ogrel!" se je zasmejal Kobal. "Kaj pa je meni mar četnikov? Zakaj pa vam gre pri tej vaši . . . organizaciji ?"
Toneta je Kobalov način govorjenja dražil, toda zdaj se je spustil tako daleč, da ni mogel odstopiti.
"Nemce moramo pregnati," je rekel.
"Ha, ha, khm . . se je pridušeno zasmejal Kobal. "Nemce pregnati, to ni tako, kakor bi pokadil cigareto. Mušič je začel, kaj bo opravil, ~ bomo pa še videli! Kaj pa naj bi po tvojem jaz storil?"
"Kaj naj bi ti storil?" je ponovil Tone. Gledal ga je in tehtal, toda zaletel se je že toliko, da je moral Kobalu dati neko nalogo. "Poskusiti dobiti dva zanesljiva človeka, ki bi bila pripravljena sodelovati, potem bomo že videli," je rekel.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in Čitajtf 'Enakopravnost!"
znanilci pomladi
V znatnem delu Zedinjenih držav smatramo za znanilce pomladi znane ptiče robine. Prav točni pa ti znanilci niso, ker po samezni robini v jeseni sploh ne odlete na jug, ampak počakajo pomladi v svojih rodnih krajih. V Sloveniji in mnogih drugih krajih Evrope se smatra za za nesljivo znanilko pomladi kukavica, ki se z gorkega juga vrne v svoje domovinske kraje navadno sredi aprila.
Evropska kukavica se odlikuje s svojim zaželjenim kukanjem in pa z nelepo lastnostjo,
Interior Modernizing & Supply Co.
29816 EUCLID AVE., WICKLIFFE, OHIO — WI 3-0858
Prodajamo in popravljamo televizijske in radijske aparate ter druge električne predmete. — Govorimo slovensko.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicolt 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
POZOR vi dobite oboje
rappan «««?««
in kuhinjski nožni set 18 komadov za $209^^
# Here's the range you've dreamed about for years—a beautiful Tappan Gas Range with all the modern conveniences any cook could want-
Electric clock with 3'/2-hour timer.	^
Divided top with roomy serving «pace. So easy to clean, too. •
^ VIsualite oven lets you watch
* baking without opening door. #
Oversize oven holds eight
loaves of bread or six pie pans. •
CleanQuIck smokeless broiler in ball-bearing drawer.
2 BIG storage compartments.



	' k . i.*' J J; I ' L 1		ModftlV^a NAŠA TRGOVINA JE ZAPRTA CELI DAN OB SREDAH
			DOKLER BO ZALOGA TRAJALA! Ta fin nožni set Cattaraugus izdelka dobite z nakupom krasne Tappan plinske peči izdelka V-63.
2 BIG storage compartments.
Yam ničesar ne računamo ekstra za dostavo, inštalacijo in pregled.
Tovarniško trenirani mehaniki izvršijo inštalacijo,
da ne plete'gnezd in ne vali sama svojih mladičev, ampak svoja jaca polaga v gnezda drugih ptičev. V Zedinjenih državah poznamo tako zvano rumenokljuno kukavico, ki pa ne kuka in ki sama plete svoja gnezda in go]i svoje mladiče, Evropsko kukavico pa posnema ameriška ptica, imenovana cowbird, v tem, da prepušča valitev in gojitev svojih mladičev drugim pticam-Označbo cowbird Je najbrž dobila zato, ker se rada mudi v bližini govejih čred, kjer lovi muhe in obade. S pravo kukavico pa m
v nikakem sorodstvu.
—NOVA DOBA
zunaj na deželi
je naprodaj prodajalna s pivom in vinom ter delikatesna trgovina. Proda se s posestvom ali brez. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
za zavarovalnino hiš, trgovin, avtomobilov i® hišne opreme,
pokličite
john rožanca
15604 Waterloo Rd. KE 1-6^
mi imamo
takojšnje kupce za vašo hišo za eno ali dve družini, od $10,000 $20,000. V Euclidu ali severno-vzhodnem delu.
Točna in poštena posluga. Govorimo slovensko BEACHLAND REALTY 767 E. 185 ST.. IV 1-IOlj___
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vsel*
vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Play«'® Vse delo jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
^ —'"H . I i
J , ^«
w 'v.v*'	\ Z
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVEN^ Tel: ENdicott 1-3113
FOR —
CHICAGO
and all sections of the Midwest our advertising
representatives are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179
wanted to rent
LANDLORDS ATTENTION! j Being evicted by new own responsible adults (Vet ployed) need 4-5 room ^ pg-nished apartment. Vicin"^ -gte men apd Addison.
rental. Mrs. Kramer. „ ngli DIversey "
2 RESPONSIBLE Business urgently need 2 bedroom nished apartment. Good N. S. Near good transpo^ jgf Moderate rental. — 4-4141 after 6 p. m., weeK or all day Sundays.
business OPPOR
TtjNl^
GOOD OPPORTUNITY to complete new equipment stock to start a beauty Best offer.	^
Call REpublic
PERME'S
720 East lS2nd St.
Yam ničesar ne računamo ekstra za dostavo, inštalacijo in pregled.
Tovarniško trenirani mehaniki izvršijo inštalacijo,
UL 1-2525
domestic co
COUPLE _ For northwest Must like children. ing. Housework. Drivm»' dening. Start at $200. ^ ggg). Call superior