Razne stvari. Iz domačih krajev. Nekoliko v pojasnllo! Ker so se sedaj vsaj nekoliko polegli valovi strasti ia razburjeaosti, ki jih je povzročila moja kaadidatura pri aasprotaikih, odgovarjam na aekatere aapade, da bodo vsaj oai, ki jim je za resnico, na jasaem, kako aeosaovaai so bili isti napadi. Krivili so me aasprotaiki, da sem zahrbtao delal (iatrigiral) proti kandidatom gg. dr. Rosifli, Mursi iB Kočevarju. 1. SploSno se sodi, da je g. dr. Rosiao razvea poročila o shodu političnega druStva ormoSkega v liberalnem daevaiku ljubljaaskem Bagaila tudi brzojavka v St. 228. »Sloveaca« ia aotica istega lista v št. 231., da se je odpovedal kaadidaturi. Nobeae izmed teh notic aisem jaz pisal, niti zvedel o ajih do trenotka, ko sem jih 6ital v »Sloveacu«. Ia todi pozaeje aisem pisal ne besedice proti g. dr. Rosiai, pač pa sem prosil dvakrat pismeBo in eakrat telefoni6no uredaistvo »Sloveaca«, aaj zaprečijo aapade na g. dr. RosiBo. Dae 29. okt., ko sem že nazaaail v »Sudst. Presse«, da sprejmem od aekaterih volilaih mož ponujeao mi kaadidaturo, Sel sem vsled prigovarjania g. kaaoaika dr. Mlakarja in g. državaega poslaaca Robiča b g. dr. Rosiai, da se stvar zaradi kaadidature med nama kon6ao uredi in se aa uvodnem mestu »Slov. Gospodarja«, ki je izSel prihodaji daa, razglasi, da sem se umakail jaz ali g. dr. Rosina. Ko sem priSel h g. dr. Bosini, mu izjavim, da se vkljub aaznaBilu v »Siidst. Presse< še vendar umakaem, ako oa kaadidira. Jutrajšnji »Slov. Gospodar« naj prinese najiae izjave. G. dr. Rosiaa mi je rekel, da aaj vstrajam sedaj pri kaadidaturi, da on ne kaadidira ia da bo to nazaaail tudi uplivnim možem v volilaem okraju ter priporo6al mojo kandidaturo. Kakor zaaao, je to tudi storil, kajti 3e na daa volitve se je na voliš6u prečitalo tozadevno pismo. To je bilo vse moje »iatrigiraBje« proti g. dr. Rosiai! 2. Da odkloni g. M u r s a kandidaturo, v to svrho nisem storil koraka, niti zapisal besedice. G. Mursa sam izjavlja v »Domoviai« št. 83, da »zdaj, ko se je g. dr. Fr. Rosina pcmujeai kaadidaturi odpovedal, pod nobeaim pogojem Be bi hotel sprejeti te kandidature«. Torej so bili popolBoma drugi razlogi krivi, da je g. Mursa odkloail kaadidaturo! 3. Kakor izvem iz zasebnega pisma, ki mi je je pisal dobro iBformiraB moj somišljeaik — pismo je vsakemu pri meai na upogled — se je g. K o 6 e v a r odpovedal kaadidaturi že vsai dne 2 0. okt. in sicer vsled pisma, v katerem se v pismu lastfloro6BO podpisaai volilni mož neugodao izjavlja o g. Kočevarju kot kandidatu. Torej tudi pri tej odpovedi sem jaz popolnoma aedolžea! — MBogo se je pisalo v ravnokar mifloli volilai dobi tudi o mojem govoru koBcem meseca julija v Šmartau pri Gornjemgradu. Resaica aa vsem je: Proti ljudski Soli aisem govori 1, ampak samo proti osemletai š o 1 i 8 sedaBjim u6aim aačrtom ter zahteval, da se spremeai osemletaa šola na kmetih v korist staaovske izobrazbe. Nisem rekel, da se učeaci v osemletai Soli u6ijo 1 e n o b e. Besede »leaoba« sploh v celem govoru nisem rabil. Pač pa sem rekel, da se kmetski otroci vsled osemletae Sole ne privadijo polagoma težkemu kmetskemu delu in vsled tega po dovršeai šoli radi gredo od domače hiše, iskat si v tujiao lažje prisluženega kruha. Kar sem govoril o u6iteljih, aisem govoril s p 1 o 3 b o o učiteljih, ampak samo o jungovcih. A tudi teh aisem dolžil, da uče v Soli leaobe, ker nimam za tako trditev prav nobenega povoda ia dokaza! — Kar se se je razvea tega pisalo ia govorilo v volilai borbi o meBi, je izviralo očividao le iz osebnega ali strankarskega sovraštva. Na take aapade pa že od aekdaj Bisem vajen odgovarjati. AntoflKoroSec. — Maribor, dae 12. novembra 1902. Zaročil se je sloveaski državni poslaaec in svetflik pri upravaem sodiS6u g. dr. P1 o j z gospo Š 1 i m p, tovaraarjevo vdovo aa Dunaju. Iz šole. Imeaovaaa je za provizori6no u6ite)jico na šestrazredaici v Št. Marjeti pri Ptuju gd6. Roza J e b a 6 i n. Volitve v okrajni zastop Ormož. Pri volitvi dae 10. Bovembra v okrajai zastop iz skupiae veleposestva so efloglasao izvoljeai slede6i gospodje: Dr. Omulec, Leopold Petovar, Martin Stani6, Andraž Muhi6, župaik IvaB Bohaaec, župnik Albin ŠviBger, Jakob Majcen ia Alois Mikl. Zopet Nemci pogoreli! Dae 6. t. m. je bila v Orehovi vasi pri Slivaici volitev v občiaski odbor in so po hudi borbi v II. in I. volilBem redu Sloveaci sijajao zmagali. Ta ob6iaa ie bila v veliki Bevaraosti, ker so se vsi posiliBemci udeležili volitve, n. pr. g. Fr. Bothe, trgovec ia c. kr. po3tar iz Ra6, Jos. M6schl, kr6mar iz Ra6, zaaBi LoschBigg mladi iB stari, pristai Nemec (!!) Martin SuSec itd. NaSi so stali trdao kot skala! Čast ia slava jim! Cenjenim naročnikom. Opozarjamo nekatere aaročaike, da aam 3e dolgujejo naročaiao ter jih uljudao prosimo, da aam isto kmalu dopoSljejo, sicer smo primoraai dotičaim nadaljnje dopoSiljaaie lista ustaviti. Kdor list sprejema, se s tem tudi postavao zaveže, da bode list plačal. Kdor torej lista Be misli aadalje plačevati, aaj ga poSlje aazaj z opazko: Ne spreimem ve6. Upravaištvo »Slov. Gosp.« Požar je uničil 5. t. m. ob 1. uri po polaoCi hišo ia gospodarsko poslopje ŠimoBa Berglez v Zabjeku pri Slov. Bistrici. Kako je ogeaj aastal, se ae ve. Škoda se ceai aa 2000 kroa. Gospodar je bil zavarovaa. Z zvonika je padel pri sv. Ivaau aa Gesti, podružaica rajheaburSka, aa Vseh svetaikov daa aeki Josip Divjak, ko je zvoail ve6eraice. Pobil se }e sairtao. Tepež. V soboto zve6er je bil v gostilai Gai v Mariboru aretiraa 201etai daiaar Franc Bek, doma iz Plidvice, okraj Radgoaa, ker je v prepiru raBil z aožem mesarskega pomočaika Repoluska, ter vrgel J. Mošauerju stol v aogo, da mu je kost prelomil. Kot povzro6iteli tepeža je bil tudi aretiraa Jožel Mihelak, 20 let star, pekovski pomočnik iz Koajic. Nesreča. Pomožaega železaiškega 6uvaja Fraaca Petek so aašli 29. mia. m. pod starim pesaiškim mostom z veliko raao aa glavi. Isti je 3el edea daa poprej iz MoSkaajc proti domu ter ga je bržkoae vlak suail v globo6iao. Slnžba jetniškega paznika je razpisaaa do 4. decembra t. 1. Prosilci morajo biti zmožai slovenskega ia aemSkega jezika ter morajo svoje Iastaoro6ao pisaae prošaje doposlati c. kr. ravaateljstvu kazailaice v Mariboru. Predaost imajo kajigovezi. Pisarniški pomočaiki dobijo s 1. januarjem prihodajega leta uaiformo. Morilec. V Svetiajah pri Sv. Urbaau blizu Ptuja je zaklal kočarjev sia A. Markež tamošajega kmeta F. Murkota. Cegave so svinje? Na zadajem sviBjskem sejmu v Mariboru je pustil aekdo dve svinji na sejmi86u. Dozdaj se Se lastaik ai oglasil. Bočna pri Gornjemgradu. V aaši ob6iai imamo dve pošti, ki imata, 6ujte ia strmite, samonemške pečate. Tudi z nemSkimi tiskoviaami, posebno v Š., se rado postreže. To bi v tako Barodai ob6iai, kakor je Bo6aa, ne smelo biti. Kaj Bara pomaga, 6e se tolčemo ob prsa, 6eš, mi smo aarodfljaki, ako pa aa vseh koacih ia krajih zanemarjamo svoje aarodae dolžaosti. Gospodarjem, ki koljejo prašiče, v prevdarekl V maogih kraiih obstoji še stara aavada, da se zaklani preši6 ae dene iz kože, temve6 le postržejo Š6etiae. Ta aavada je aaravaost aespametna daadaaes, ko ima preSičeva koža izvrstao ceao, ki še leto za ietom raste. Vsak umea gospodar bode torej kožo sael ia prodal. Kupujejo se praSičje kože aa vago ia dosedaaja ceaa je bila 36 kr. za kilo. Na kožo aavadae velikosti prišlo je aa ta način okroglo 3 gld., aa težje pa do 5 gld. ia še ve6. Ceaa pa še vedao raste ia pri6akovati je, da ravao letoSajo zimo zopet posko6i. Gospodarji, ae zavrzite torej gotovega deaarja I Kmet mora pri krajcarju Stediti, kaj 8e le z goldinarjem! O vseh podrobaostih daje drage volje pojasnila velika domača krS6aaska tvrdka Karol Polak, tovaraar v Ljubljaai, ki vsako maožiao praši6jih kož kupi za aajviSjo ceao ia takoj plača Celjske novice. VI. redai ob6ai zbor druStva slov. odvetaiskih ia aotarskih uradaikov se je vršil preteklo aedeljo v Narodaem domu v Celju. Prišlo je k temu zborovaaju tudi ve6 zunanjih kolegov, tako iz Ljubljane, iz Koajic in iz ŠoStaaja, veadar vse premalo. Obljubili so priti tudi Maribor6aai ia Ptuj6aai, pa obljube aiso izpolaili. Tem ai zameriti, ker ajih pot v Celje je dolga. Da pa iz bližajega LaSkega ia Šmarja ai bilo aobeaega tovariša, to je zborovalce aaravaost užalostilo .... Tajaik je poročal, da ima druStvo 7 ustaaovaih, 16 podporaih ia 88 redaih udov. Odbor potegoval se je med letom za uvedeaje aedeljskega počitka, predrugačeaje postavaega aačrta za zavarovaaje za starosl, je vlagal v teb zadevah peticije in iaterpeliral poslance. Vložili sta se tudi peticiji za slov. vseu6iliS6e v Ljubljani ia slov. gimaazijo v Celju. Ustaaovila se je II. skupiaa v Ljubljaai. Posredovaaje služb se je pomaožilo. Blagajaik aazaaai, da je imelo društvo med letom dohodkov 141135 K, izdatkov pa 137765 K. DruStveao premožeaje se }e pomaožilo za 355 K 62 v. Iz poro6ila je posaeti, da druStvo vidao, 6eravao počasi aapreduje. V novi odbor so voljeni: predsedaik kol. Jaaez Bovha; odboraiki: kolegi dr. Vlad. Pegaa, Ivaa DobrSek, Josip Gori6aa, Josip Kolar, Fraa MoSkoa, Aatoa Vre6er; aamestaiki: kol. Igo Založaik, Josip Hvaleac ia Mihalj Vre6ko, vsi iz Celja; pregledaika račuaov kol. Ivaa Piatar ia Mil. Cimermaa iz Ljubljane. Sklenilo se je med drugim v prihodaiem letu prirediti shod odvetaiskih ia aot. uradaikov v Mariboru. — Koncert oa Martinovo nedeljo, ki ga je priredilo druStvo slov. odveta. ia not. uradaikov v Narod. domu, se \e popolaoma posre6il. Lahko redemo, da tako izborae zabave ai aikdo priCakoval. Umetnik g. Beao Serajaik povzro6il je s svojim 6arobaim igranjem viharao aavduieaie. Njemu ia spremljevaleu aa glasovirju, g. Aat. P. Arzeašeku, gre posebaa zahvala. Nadaljao zabavo priredil je gosp. Salmi6 z »Godbeao poskušBjo«. Maogo smeha je bilo, ko so nastopili godbeai »avtomati«. Martiaova gos priaesla je maogo dobi6ka. Petje meSaaih ia raoških zborov je bilo aad vse izborao; dopadala je posebao dr. Schwabova »Zdaj sam le sem zahajaai«. Ker je bil koacert dobro obiskaa ia so nekateri aarodajaki darovali večje svote, se je aadejati lepega 6istega dobi6ka. — StraSaa aesreča se je pripetila 11. t. m. v Gaberjih pri Celju. Pri sre6aaju dveh vozov padla je aeka 131etaa deklica pod z moko aaložeai parižanski voz, kateri jo je zmečkal, da je aa mestu mrtva pbležala. Paske. novice. Ob6iaske volitve aa Paki so bile razveljavljeae ia se bodo v poaedeijek, dae 17. aovembra, zaovi6 vrSile. Vsi zavedai katoliški možje aa aoge, da pokažete aasprotaikom, da ostaae vaSe prepri6aaie vedao isto. Zmaga aaj bcde sedaj še sijajnejša, kot je bila zadnjič. Zivela katoliSka zavedaost! Cerkev okradli. V Loki pri Zidaaem mostu so 2. aovembra, ko je bila procesija aa pokopališ6e, vlomili tatovi v dve cerkveBi pušici ia pobrali ves deaar. Tatovom so že aa siedu. Sleparija ciganov. V ptujski okolici hodijo okoli cigaai ia prodajajo kot kotlarji bakreae kotle. Pa pri teh cigaaskih kotlarjih se ve6krat primeri, da proda za drag deaar 6isto aavadea železea kotel, ki je samo z bakreao barvo pobarvaa. Priporo6a se velika pazljivost pri takem aakupovaBJu, ker je barva tako spretao pogojeBa, da se zelo težko spozaa. Najboljše je, 6e se od cigaaov take re6i ae kupujejo, temve6 le pri poSteaem kotlarskem mojstru. Velika množina krompirja se kupi! Kdor želi krompir prodati, aaj aaznaai svoj naslov, kakšea krompir ia koliko maožiao aaSemu uredaistvu. Kupilo se ga bo ve6 vagoaov ia je doti6aerau kupovalcu aajljubše, ako ga več posestnikov skupno poaudi, da ga more po vagoaih odpoSiljati. Volitev v Brežicah. Izid te volitve je zaaa. 88 zavedaib sloveaskih katoliskih mož je glasovalo za g. Ži6karja; 18 glasov je dobil g. Jož. Janežič, ki je pa poslal pismo volilcem, v katerem izjavlja, da kaadidature ne sprejme ia da vse, kar se je v tej zadevi godilo, se je zgodilo brez ajegovega vedenja ia proti ajegovi volji. Za g. Martiaa VolavSeka, pižečkega župaaa, je glasoval g. Zičkar ia Se jedea drug volivec. Tako imeaovaaa ckmetska straaka* je po vsej sili delala za g. Janežiča. A kdo je ta kmetska straaka v Brežicah? Notar dr. Wiesthaler ia trgovec Matheis. Prvi je dobil zapisaik volilnih mož v svoje roke. Po svojem pisarju je aapravil prepis tega zapisaika ter ga poslal aemSkutarjem v Rajheaburg. Razposlali so na to aemSkutarji volilni oklic vsakemu volilcu po vseh 3 sodaijskih okrajih aa dom, na katerega so se zaaašali, da bo volil po želji brežiskib ia rajbeaburSkih Štajer6ijaacev. Ti volilni oklici so pa dosegli ravao nasprotea vspeh, kakor ga je pričakovala nemškutarska — straaka. Nekateri volilai možje so aamreč rekli: »Nisem mislil iti ta daa v Brežice, ker je toliko dela doma ia sem meail, saj ai aobeae aevarnosti za g. Žičkarja. Ko pa sem dobil ta preklicaai volilai oklic ,Štajer6eve' straake, sem rekel: ,Zdaj pa le aa aoge'»! Tako se je ta kmetska straaka dr. Wiesthalerja, Matheisa, Schweigerja ia Juvančiča vjela sama v tiste zaajke, katere je aastavila g. Žičkarju. Jako častao je ravaal g. Jožei Jaaežič, da je takoj sprevidel te spletke ia še k volitvi ai hotel priti, 6eravao je bil sam volilai mož. Slava mu! Zares za njega ae bi bilo častno, ako bi bil vesel tistih glasov, katere so mu aakloaili aemSkutarji, aekateri mokrači in pristaši «Štajerca». Trgovec Matheis je pa tudi spozaal, da je bil brez vsakega vspeha ajegov trud, s katerim je po tiso6e izvodov med ljudi trosil zloglasnega <Štajerca>. Omeajam še to, da so volilni možje iz svoje srediae izvolili v volilai komisijoa gg.: Zalokarja iz Blaace, VolavSeka iz Pišec, Zi6karja ia Tomaži6a. Volilai komisar pa je poklical v komisijoa gg.: Moric Eraeriha, aadu6itelja v Št. Petru pod Gorami, PajdaSa, župaaa v Pleterju ia JazbiaSeka, župana v Plaaiaski vasi. V predsedaika volilae komisije je bil potem izvoljea g. Ži6kar. Vsi udje komisiie so glasovali za g. Žičkarja, izvzemši Žičkarja samega. Vsi volilfli možje iz Kozjaaskega okraja so oddali svoje glasove istemu gospodu. Iz Sevaiškega okraja so šli aa limaace *Štajerca», razua že imeaovaBih dveh Rajheaburžaaov (Juvaa6ič ia Schweiger) še župaa Armežki, Glas. Ostali »Štajerciiaaci* pa živiio za Sotlo ali blizu aje. Iz Ljntomera nam pišejo: Casniki so priaesli veselo vest, da se sfluje za Mursko polje aovo katoliško politi6BO društvo. Vsak je z veseljem pozdravil to vest, zakaj upaaie je, da bo bovo društvo tudi aa aovo za6elo delati. Dela pa čaka aovo društvo v obilici. O priliki zadajih volitev se je pisalo, da veje v aaSem okraju že >Štajer6ev« liberalai duh. Res je to; pa ae samo liberalai »Štajer6ev« duh se }e začel polaščevati aaših dobrih kmetov, ampak tudi ajegov aemškutarski duh. Staro politi6ao društvo, katerega delovaaje se je omejilo le Ba to, pri volitvah delati zmeSajave, je toliko doseglo, da je aarodao življeaje pri aas tako globoko padlo, da zastonj govonš sedaj našim ljudem o sloveastvu. Ia aaši aarodaosti preti sedai v Ljutomeru zopet hud udarec. Tra v peti je Basim aemškutariem lepa sloveaska FraacJožefova Sola aa ljutomerskem griču. Nemci poskuSajo jo uničiti. Zato so dosegli proti vsem aa6elom pameti izšolaaie ljutomerskega trga iz sloveaske okoliške šole: aamesto osemrazredaice bi privoS6ili sloveaski trSki deci jedaorazredaico, tako je razumeti aemSki liberalai program: ljudstvu aaobrazbo. — Toda ta nakana jim je izpodletela. Vkljub vsemu temu aemSka šola aima ve6 otrok, ia slovenska ae maa); zakaj krajai šolski svet Fraac-Jožefove Sole je v svoji aarodni zavedaosti skleail 8e nadalje sprejemati vse sloveaske otroke, ki se oglasijo. Ta iatriga tedaj Nemcem ai doaesla zaželjeaega uspeha. Sedaj so si izrnislili drugo, prav nečuveao sredstvo. Iz Fraac Jožefove 8ole n&\ se izšolajo občiae Slamajak, Presika ia Pristova, ia naj si zidajo svojo dolo aa Podgradji. Ia sedaj vsi veljaki aemškutarstva v Ljutomeru z okrajaim glavarjem aa čelu nagovarjajo može imenovanih občin za izSolanje, obljubujejo jim vso mogočo pomoč; da, obljubili so jim celo zastonj postaviti šolsko poslopje in vse mogoče denarne prispevke. Kaj čuda tedaj, da je že skoro večina mož pridobljena. — In kaj sledi iz tega? Franc-Jožefova Sola je uničena in nemškutarska šola edina 8ola v Ljutomeru. Odborhiki političnega društva Ijutomerskega, ki ste za časa volitev tako živahni bili in delavni, tukaj je nekaj za vašo delavnost in živahnost! — Vi pa, narodni možje občine Slamnjak, Presika in Pristova, ne verjemite nemškim lisicam! Pomislite, da z zahtevo po novi šoli greste le na roko svojim nasprotnikom, kateri se bodo za hrbtom Vam posmehovali, in katerim bodo Vaši otroci hlapčevali! Pomislite, da vi s tem grob kopljete slovenslvu v Ljutomeru, in da Vas bodo vsled tega po pravici kleli vsi Slovenci murskega polja in celega slovenskega Štajerja. — Bog živi naSo krasno slovensko Solo ljutomersko, naj stoji še dolgo na griču nad Ljutomerom in naj priča, da je krasno mursko polje slovensko — proč od nas pa vi njeni nasprotniki in uničevalci! Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pSenice 15 K 20 v, rži 13 K 40 v, ječmena 13 K 50 v, ovsa 13 K 40 v, koruze 15 K 60 v, prosa 15 K 40 v, ajde 15 K 40 v, fižola 20 K. — N a D u n a j u : 50 kg pSenice 8 K 25 v, rži 6 K 85 v, ječmena 7 K 25 v, koruze 7 K 10 v, ovsa 6 K 80 v, fižola 12 K. Sadne in drnge cene v Mariboru. 1 kg jabolk 20 do 30 v, hrušek 20 do 34 v. 5 jajec 40 v, 1 kg sira 32 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 16 do 20 v, česna- 50 do 58 v, kumine 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v, 100 glav zelja 2 K 80 do 3 K 80 v. Cerkvene stvarl. Mil. knez in škof so se odpeljali dne 11. t. m. na Dunaj k zborovanju avstrijskih Skofov. Kakor vedo dasniki povedati, se bodo Skofje pri tem posvetovanju pečali z zelo važnimi šolskimi in mnogimi cerkvenimi vprašanji, posebno pa z ustanovitvijo katoliskega vseučilišča v Solnogradu. Sevnica. Gospod urednik, v zadnji Stevilki cenjenega vašega, nam priljubljenega, lista ste poroCali, kako vesel praznik da so obhajala 15 oktobra na Grački gori srečna naša dekleta iz družbe Marijinih otrok. Vesel sem bil jaz in tudi drugi župljani, da se je nekdo čutil poklicanega, da bi svetu naznanil vsaj eno izmed mnogih cerkvenih slovesnostij, kojih so nam v teku zadnjih let toliko in toliko preskrbeli veleč. g. župnik Marko Crnko s svojo daleko znano delavnostjo in požrtvovalnostjo. A da je poročevalec zadnjid popolnoma prezrl veleč. gospoda župnika, to je iznenadilo vse domače bralce, a med njimi posebno mene, zato se čutim dolžnega na tem mestu omenjeno poročilo v toliko popraviti, da so veleč. gospod župnik pri zadnji slovesnosti, če ne več, vaaj toliko sodelovali kot ondi omeniena gospoda. — Toliko resnici na ljubo! — Janez Cemažar, kaplan. Društrena poročlla. Drnžbi sv. Cirila in Metoda so od 15. do konca oktobra poslali prispevke p. n. gospoda in društva: kaplan Fr. Gomilšek pri Sv. Lenartu v Slov. goricah nabranih 8 K, podružnica za Rožek 2750 K, podružnica za Velikovec in okolico 23 70 K. — Družba je imela meseca oktobra 128098 K dohodkov in 488554 K stroškov; vsi letoSnji izdatki (do 1. novembra) pa presegajo prejemke za 183199 K. — BlagajniStvo družbe sv. Cirila in Metoda. Naš oder. V nedeljo, dne 9. t. m. je uprizorilo bralno in pevsko društvo »Maribor« dve Saljivi igri: »Eao uro doktor« in »Zamu- jeni vlak«. Predstavi sta privabili toliko občinstva iz Maribora in okolice, da je bila velika dvorana »Narodnega doma« natlačeno polna. Smeha ni bilo ne konca ne kraja, katerega je povzročil pri prvi igri doktorjev sluga g. P., naš stari komik, ki je samo eno uro doktoroval. Vrhunec veselosti in buroega odobravanja pa je dosegla druga igra pri zadnjem prizoru, ko se je pripeljal kmet Peter v LeSčevie s posebnim vlakom. Debelo je gledal in vprašal, če so v Leščevji ta čas, ko je bil na sejmu, vsi znoreli, da so ga čakali z godbo in v paradi. Posebno vlak je vzbudil občudovanje občinstva, bil je pa tudi res krasen. Samo dim ni puhal iz dimnika, drugače bi vsakdo mislil, da je pravi vlak. Tudi kolodvor je bil krasno prirejen. — Iz tega se razvidi, kako pridno deluje društvo, kateremu želimo pri prihodnjih predstavah enak uspeh. Vidi se pa tudi, da se je začelo občinstvo zanimati za to društvo, ker je prihitelo v tako obilnem številu k predstavi. DruStvu samemu pa kličemo: Ta uspeh naj te ojunači, da še z večjo vstrajnostjo delujeS naprej za svoj cilj, katerega si si postavilo, narareč: da budiS narodnost pri delavskih slojih v Mariboru. 2ivelo! Slovensko kat. akad. društvo ,Zarja' v Gradcu izbralo si je za zimski tečaj 1902/3 na I. rednem občnem zboru sledeči odbor: Predsednik: stud. phil. Franc Kolenc; pod predsednik stud. iur. g. Rudolf Podkrajšek; tajnik: stud. phil. Jos. Malnar; blagajnik: stud. phil. Anton Detela; gospodar: stud. phil. Anton Rabuza. — Običajni društveni prijateljski večeri so vsak četrtek ob 7. uri zvečer v klubovi sobi »Hotel Kaiserkrone«, Farbergasse 4. Somišljeniki so vedno dobro došli. Iz Petrovč smo dobili poročilo o zborovanju društva »Gospodar«, koje priobCimo prihodnjič. Govorili so pri zborovanju gosp. predsednik Koren, mladenič Franc Žebot iz Št. Ilja v Slov. gor, č. g. Franč. Kruljc in g. Anton Goršek. Hajdina. Slavnost hajdinskih mladeničev, katero je priredilo dne 9. nov. tukajšno bralno društvo, se je obneslo izvrstno. V veliki sobi v šoli, kjer je stal oder, se ie kar trlo ljudi. Domačini so bili častno zastopani in tudi domači mladeniči z narodnimi trakovi so se v obilnem številu udeležili. A prišli so tudi gostje od blizu in daleč, od Sv. Janža, Sv. Vida, iz Jurovec, posebno pa iz bližnjega Ptuja toliko meščanov, da lahko rečem, ves slovenski Ptuj se je udeležil naše slavnosti. Močan tamburaški zbor hajdinskih mladeničev, 15 oseb, pod spretnim vodstvom gosp. Pogrujca je z «Lepa naša domovina», «Rezika ^polka* in «Poputnica hrvatska» otvoril slavnost, na kar je predsednik bralnega druStva v prisrčnih besedah pozdravil vse navzoče. Hajdinski možki in meSani pevski zbor je nam kaj lepo zapel «Eno devo», «Ko ptičica sem pevala>, «Na planine* in zatem je nastopil domači mladenič M. Strucl ter v daljSem govoru temeljito razpravljal žalostno stanje Slovencev pred navalom nemSkutarstva ter mladeniče spodbujal k čitanju dobrih knjig in časnikov. Slednjič so uprizorili mladeniči-tamburaSi Saloigro «Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček*. Tu je nastopilo 11 mladeničev, ki so najboljše izvršili svoie uloge, posebno Stipko (Draškovič). Dr. Vseznal (Hostnik) in čevljarski vajenec (Hancler). A ko je nazadnje Stipko nabarvana bolnika Brzobogat (Muzek), Napetnik (Ogrizek) in policaia (Kosar) pometal po tleh in si na-nje sedel, ni bilo smehu konca ne kraja. — Dragi mladeniči, le tako naprej v tem duhu za katoliSko - narodno stvar po geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Vsem dragim tovarišem-mladeničem po vsej slovenski domovini srčen bratski pozdrav od hajdinskega mladeniča. Iz druglh krajev. Obsojen na vešala. Grasko porotno sodišče je obsodilo Florijana Schullar na ve- šala, ker je umoril v noči na 12. julija t. 1* svojo ljubico FrančiSko Štubenheimer. Kardinali. Daadanes je 60 kardinalov; iztned njih je; 37 Italijanov, 7 Fraacozov, 4 Španjci, 4 Avstro - ogrski, 2 Germana, 2 Angleža, 1 Belgijec, 1 Portugalec, 1 Ataerikan, 1 Avstralijan. Bogata beračica. V Florisdorfu pri Dunaju je umrla te dni 84 letna beračica Barbara Nechlovil. Ta ubožica je zapustila: vrednostne papirje, ki reprezentirajo kapital 6000 K, potem hranilno knjižico na 12.000 K, hranilno knjižico z ulogo 8000 K, poštno hranilnično knjižico, ki predstavlja vrednost 400 K, Skatljico z 26 zlatimi kronami, srebrom in nikelnom v vrednost 400 K. Druzega ni ta — ubožica nič zapustila! Raski car kolesari. Ruski car se zelo rad vozi na kolesu. Eakrat se je vozil v parku grada Gacina. Oblečen je bil v uniformo polkovnika (obersta). Ko se je naveličal po parku voziti, odpeljal se ie na ulico. Veselo se je car peljal po cesti. Proti njemu se pripelja neki general. Car se meni nič tebi ni<5 odpelja mimo njega. Ker general carja vsled hitre vožnje ni spoznal in si tudi ni raislil, da bi se car po cesti okoli vozil, se razjezi, da ta polkovnik njega kot generala ni vojaški pozdravil. Pokliče ga torej, da bi ga pokaral. Smeje se pride car k njemu ter mu poda roko, rekoč: »Oprostite, general, pa jaz imam toliko zaslužnih ljudij v svoji armadi, da zares ne morem vseh poznati.« Gospodarske drobtlnlce. Gnoj in^gnojenje. (Da«e.) Ako rastline, ki so na gotovem prostoru prirastle, podkopljemo, tedaj \?rnemo zemlji iste snovi, katere so te rastline zemlji odvzele, pomnožene z organično snovjo teb. rastlin in pa pri nekaterih vrstah rastlin, ki zamorejo dušec iz zraka izkoriščati, pomnožene z dušcem, katerega so te nabrale. Namen zelenega gnojenja je torej: Zemljo fizikalično in kemično zboljšati. Zboljša se zemlja s sprstenino, katero da organična tvarina. Vsled tega, ker take rastline zemljo obsenčujejo, ostane ta vlažna iu rahla vsled česar bolj godna ostane, listnata zelišča spodrinejo plevelne rastline, dušec se dobi brezplačno iz zraka. Velike važnosti je pa tudi to, ker imajo rastline, ki se navadno rabijo za zeleno gnojenje globoke korenine, torej se zemlja globoko zrablja. To pa sledečim rastlinam zelo koristi. V zeralji nakopičene rastlinske snovi bi se znale včasib. zgubiti. Posebno glede dušca v solitarai kislini, ki je velik potepub, se je tega bati. če potrebno, lahko s pomočjo rastlin, katere sejemo za zeleno gnojenje ta dušec vežemo. Na zemlji, ki ima mnogo sprstenine in je obsenčena od rastlin z velikim listnim površjem, delujejo pa tudi razun onih bakterij, ki živijo na koreninah nekaterih rastlin druge bakterije, ki sploh pomnožujejo dušee v zemlji. Eazun nabiranja dušea, kar ravno ne pride vedno le v prvi vrsti v poštev z na zeleni gnoj v marsikaterem drugem oziru zelo ugodno vplivati, je torej v premnogih slučajib. zelo velike važnosti. Velike važnosti je za lahke peščene zemlje, na katerih je množina 8 tem nabranega dušca znabiti večja. Pa tudi na težke zemlje zna poaebno zbog drugih navedenih lastnosti zelo koristen biti. Ta način gnojeaja izvršuje se vspešno na polju, v sadonosnikih, vinogradib, trsnicah itd. V tem oziru imamo tudi že po naših krajih skušenj dovolj. Katere rastline in na katerih zemljah aložijo sa zeleno gnojenje. Za zeleno gnojenje namenjene rastline morajo v prvi vrsti dati mnogo organične tvarine. Najbolje so take, ki zamorejo dušec iz zraka nabirati kakor to storijo rastline iz rodbine metuljnatih rastlin. V 1000 delih 'zelene rastlinske tvarine je n. pr. v grahu 5'1 delov dušca, v detelji nikarnat 43, v volčjem bobu 5-0, rudeči detelji v cvetju 4"8, švedski detelji 5"3, seradeli 4'8. Na oralu pa priraste take zelene tvarine do 12.000 kg. Skoro ves ta dušec pa pride iz zraka v rastline. Nabiranje dušca pa sicer ni vedno glavni, dasiravno sicer zelo važen pogoj. Kjer ima zemlja že itak dovolj dušca, so umestne druge rastline, ki ta dušec v organične spone vklenejo, da ne gre v zgubo. Mnogokrat bi znalo biti umestno sieer tudi dušec iz zraka nabirati, pa pogoji za to niso ugodni, tedaj zna imeti zeleni gnoj glavni namen, da pomnoži organično snov, da zemljo fizikalično temeljito zboljša. Za dušee se tedaj tudi v umetnem gnoju poskrbi. Najboljše rastline so tudi take, ki zemljo bitro dobro obsenčijo, ki bitro rastejo in ki segajo jako globoko s svojimi koreninami. Zeleni gnoj ima največ pomena za peščeno zemljo. Serae rastlin, ki na teh najbolje vspevajo, je najcenejše. Najboljše rastline za zeleni gnoj se na pešeeni zemlji najbolj razvijajo. Za peščeno zemljo se rabijo največ seradela in najbolji je moder, potem beli in nazadnje rumeni voleji bob. Zadnja je pri nas še malo poznana rastlina. Na nekem posestvu na Ptujskem polju se na zelo prodnati borni zemlji že 10 let jako vspešno rabi. Tudi švedska detelja se rabi na takih zemljah. Na težkih zemljah pa omenjene rastline ne uspevajo prav. Na takih se bolj rabi grahorca, grah, kosmata grahorca, bob, turška detelja, švedska detelja, rumena detelja (Hopfenklee), najboljše v mešenieah. Posebno med grahorco in grah se tudi nekoliko rži seje, da 88 lahko vspenjajoče te rastline vspenjajo. Le za fizikalično zboljšanje zemlje rabi se goršica, tudi repica, ajda (pri nas čestokrat v vinogradih) itd. Tudi plevel, ki se v vinogradih podkoplje, je nekak zeleni gnoj in vsaj deloma upliva ugodno na fizikalične lastnosti zemlje. (Dalje prihodnjič.)