Rusi pred umikanjem. — Ivangorod in Varšava pred padcem. — Neverjetao velike ruske izgube. — Strogi ruski rtd!v ruski annaeli razrahljan. Puloza}. NaSc in nemžke armad« sl'.i%ka]o Rusiei viedno trdnieje v trdnjavski C*t\iemkotiv,k Iwa;ngorod — Varšava—l^omža—Brest-Lrito^vsk. N-a^ jugu četverokotnika smo zavzcli mesti Lifljilia i'n HoTua fier s tem dobli \aiiM železnioo, ki je vezala hv,angorod po aa]kra.;šem potu z ostalo Rusijo, Naša bojna Ironta je. sedUj že nad žel«7.a?Škx) črto LabHn-iHblm» Naislkrajnejge knlo te Ironte- se je odceptfo od glavne 6i te: ia koraka ob Bugu proti trdnavi BresW^ito\vsk. Ob zapadiv s^ratii i>otverokohiika so B:iša 6ete mecl Varša\o in l\va,ng«rorloni pre'oraifiib znameii;? d reko Vislo ter zavzele na izhodnem bregu Visle važae postojanke. Železnišjca zveza med^ Var^i wo in Iwang.orodom ob Visli, ki je b la n-a>kn:Jiša-, jei \slied tegia, protrgana.. Varšava ia Ivfangpvod sta od treh stranii obkoL jena. Naši južni Iroati povieljujeta rvaldvočvoda,« geraeral Jožef Fierdiaand hi gen^raL "Mackensen,, aagi za- padai fronli genereC Woyr§. Te dvie fro.-ti stojifta, pod neposrcdnim iia.ivlišrjim poveljiein na/lvojvode FriderVka in generala KonradHieoemdorla. Nclaški Ironti, ki sto i od Var?,ave naprej ob reki Nar©w, Njemea ia dalje aaprej preko Miitiavie prdti K*gi, povelijuje Hindenburg in n pgov geieral.št-^iai na-6elni!<* lJudendo.rf. Kajptvla pos'opata obe najvieji armadai vodsAvi med seboj sporazumiio. Nemci so na več krajih prekora^ilj reko Narevv ter stalno, čoiadi počasi, Tia.pref?u'cjo proti Bugu-, ki tcGe od Brest-Ijitov^ka proti ».ilpadu in, se izliva, združen z Narevvom severno od Varšiai\e pri Novem Georgijew,sku v VIslo. Ob Njememi prodira general Below, o kafepem pišiejo nevlralai lislti, da ima zbrano velikansko število bavalerije, s katero bo ob ugodnem trenutku prodrl, da zŁfyr.eSi amikanje Rusov iz trdnjavskega četveraktotnika in jih vlovi v past. Po^sebna nemška annada v severini Rusiji je že zavz<>laimesto MiiaTO in se bliža obmorsikienlu, nMjbtu1 Riga, fAko dobSjo Niemci Rigo, si bodoi od taan gotovo aredii li opirališče za svojo moraarico, s ldaJ1(era bi ogroževali Petrograd ia važao rusko pristani&čie Arbaiagelsk. Iz tega vsega sledi, da Riusom prede zelo hu^ da. Bati se jim je, da jih v 6etMepokotaik|ii obkolfcmo ia popolaoma uai&imo. Mnogi so radi tega mnenja, da se pri lwaagoroda la Vargavl sploh ne bodo spustili v bitko, ainpak iv zadajem tneautkiu umaknili. ob fcrto Looiiž,al(—BneatnLitovsk, Saj j© 'tudi ruski vojni miaister v dumi naznaa>il, da ni izklju&eno, da ®e ruska armada timakne izpred Vargavie aa boljše postojanke. !Ob Zlotl Ltipi ia ob Dtnjestru so vcfiao majhni boji, sicer je pa pdožaj nieMp^mienjea. Ruske lzgnbe. Mesca julija smo mi iaiNemoi ajeli 297,903 Rauplenili 111 topov in 558 strojnth pu§k, Od.,1. maja, odkar smo začeli olenzlvo proti Rusom, do 1. avgusta smo ajeli vse sklipaj 7i4<2.077 Rusov, 468 topov ia 1482 sftrojaiii pušk. Toaovelik a a s k e „ a e z a s L ii g a a e. i z g u 1a e., kl so najlepšii dokaiz za aaše krasme aspebe, Da toliko Rusov pride v ujetafštvo, je ziiameaje, da je» pokorSfiiaa omajaaa ia red v annadi; precej zrflliljjan, Slab&e kot v Japonski vojskl. ,,Nowoje Wrem.jaa pige: fremaa slufaija aas pre. giaja..,. Položaj je slabgi kot v japoriaki vojskii. VarSava obkoljena. (VjBjrSava je obkoljeaa od treh straai. Od petka (dae 30. avgasta) sem pa je bila poipplaoma! tfdrezana od prometa z ostalim svetom. iTo pa, zaradi iega<, fcer so aemški letalci z bombami razdrli oai dve železaici, ki ge sta bili prosti, aamreCi V&ršavla—Bjelostok, ia VarSavjn— Siedlce—Brest-Litowsk. Vsled tega se je tudi -zakasaelo rasko amikiaiaje, 6epra dae 3. avgusta aa zapaJdai straai I^aagbroda doseijle' krasen uspeh, Zavzele so v jaaa&kem aaskoka ivai\gorodske predutrdbe ter pri te^m aj©,1* 2300 Rijsov irt zaptenile 32 topov, med ajimi 21 ležkihi in 2 možaarja. Pred^ Iwaagorodom »tojijo že> aaši težki a mir. Lisfj je mnenia, da so poroCUia, češ, mteid vojsktujoč)irai se državami ge' ai opazfti aobieae vojae utr,uijtenosti ia aobene žel]e po miru, popolnomalcfiva. Le Iraa. coski aarod bi ae sprejel moljeneiga nVira, ki Lii bil zanj poniže\'alen. Ce :se pa najdejo v FnajnciSi ge lijudje, ki ho&e. jo, da se nadal.ju.je vojska do akraijnosti In ki hofiejo, da bi ostalo vse p,rf starenu, kakor je bilo pred vojsko, }g kljub termi dolžajo^t nepristi^ainskih dlržav, da i,S6ejo pota za sporaauralj8n]e. Svedski narod je pač vi prvi vrsto poklicaa, da udejstvi (o misel in začne z imiirovnimi poga^anji!, List piše sklepčno: ,,Niikakor bi jjas ne presenetilo, če bi sKfeali že v nai^fcrajSem Qaisu o tozadevnih poskusiii."