262. Številka,__Ljubljana, sredo 17, novembra. HU/leto, 1875« SLOVENSKI NAROD. JJV* d"' 1!1BVW,m|i ^n2nelJkBKin Cne^?- Pa četit .eta 4 gold. _ Za L|abl|ano bre; pošiljanja na dom ca celo leto 13 *old., .a o«trt leta 8 gold. 30 kr., aa en mesec I gold 10 kr Za »osilianie na ira«evprniu«.>.°-rajo*? kt-i°fesćetrtte - 2aotni,1 ptf i«.«**.-zagospod« ^»'iSfffts dijake velja zaliaaa cena in iieer: Za Llobljano za oetrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prciemau za četrt leta 3 gld. - Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., će se oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. 6e se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat ataka, Dopisi naj se iavoie frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2« poleg gledišča v „zvezdi". »n.itvu. n> A;ar>: .. msj ne h;ggovoino pnsVJaa naroanine. rek lamani! o, , ), administrativne reel, )« v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši Turško vprašanje. Očividno je, da se pripravlja nova di-plomatična akcija o vprašanji bodočnosti turških Slovanov, in verjetno je, da je mej tem, ko mi to pišemo, akcija morebiti na tihem uže v svojem polnem delovanji. Vse nekako na to kaže, da je zveza treh cesarjev v prvo točko svojega programa postavila turško vprašanje, če se nij morebiti celo samo „ad koc" ustvarila. Tndi predstojeća diplomatična akcija se bo pretežno samo pod njeno firmo vršila, drnge velevlasti bodo samo sekundirale. Do sedanje izkušnje no pokazale : 1. da vstaši turško silo, turška sila pa vstaše za-treti ne more, — 2. da Srbija in Č.nagora vstaŠem na pomoč priskočiti ne smeta, — 3. da je porta pripravna reforme v Rosni in Hercegovini uvesti, in — 4. da je zveza treh cesarjev rešenje turškega vprašanja izključivo sebi pridržala. Drnge velevlasti Angleška, Francoska in Italija nekako molče t to pri-voljevajo. Sicer je pa zveza treh cesarjev tndi tako silna, tako jaka, da se njej nij treba bati nobenega prigovora dragih velevlasti) proti njenim sklepom in izpeljavam. Trije cesarji bi mogli turško vprašanje tako rekoč z eno besedo reiiti. Turško vprašanje je — kar se je uže večkrat naglaševalo — del velikega slovanskega vprašanja. Ruska vlada je očito izrekla, da goji simpatije za podjarmljeno, po tujih narodih tlačeno Slovanstvo. Na to izjavo je bila ruska vlada po splošnem javnem mnenji, vladajočem denes v ruskem na rodu prisiljena. Neslovenski svet se je pre-padel te izjave, zlasti pa tisti, ki imajo za-stran tlačenja slovanskih narodov slabo vest. Iti« tek. Kupa brinjevca. (Izvirna povest, spisal Liborius.) XII. (Konec.) In grajski najemnik, kaj je bilo z njim ? Odkar je zapustil svojo ljubeznjivo Ire-nico, spremenil se je mnogo, prav mnogo. Najbolje je čutila to grajska družina/ kajti Čnierikav in zadiren je bil odslej še mnogo bolj, kakor nekdaj. Gorje mu je bilo, kdor je prišel pri njem v zamero. Neusmiljeno, brezsrčne je ravnal z njim, kakor bi se hotel maščevati s tem nad svojo nemilo osodo, ki ga je goljufala tako neizmerno in mu hotela tako razvajeno, zapravljivo žensko vsiliti za ženo in mu tako oropati dolgo shranjene, skrbno privarčevane krajcarje. I Tudi po drugej strani se je najemnik pre-1 Protivniki zveze treh cesarjev so aže veselja skakali, da bo zveza vflled te ruike izjave razpala, — pa nij. Pruski listi so kalmirali, avstri/sko nemški so pa ravno vsled tega pruskega kalmiranja vsako stalo izgubili, ter še denes ne vedo kako iu kam. Ce pride res do akcije, bi potrebno bilo, da se tudi Andras-»y izjavi, da-li ima Avstro-Ogerska Himpatije za turško rajo kot Slovane ali kot kristijane. Gotovo bi Andras»y preje odstopil, preden bi rekel, da goji Avstro- Ogerska simpatije za turško rajo kot Slovane. Rusija je s svojo izjavo daleko pretekla Avstro-Ogersko, katera njej pod sedanjim ministrom zunanjih zadev na tem pota Bloditi ne more. N ..j bi Audrassv tedaj vsaj to izrekel, da goji Avstro-Ogerska simpatije za turško rajo kot kristijane ! S tem bi vrtaj v nekoliko paraliziral rusko izjavo. Nekaj bo pa Avstro Ogerska vendar reči morala, če bo res ona, kakor se čuje, glavni del akcije prevzela. Prusija se neposredno v turško vprašanje nij, in se tudi valjda v prihodnje ne bo vtikala. Ona je dala Rusiji in Avstro-Cgerskej „carta biancau, in zato se glede rešenja Unskoga vprašanja na njo skoro niti reflektirati ne more. Porta je uže dokaj feroianov, hatov in irad izdala, v katerih izreka in zagotavlja enakopravnost vsim narodnostim in vsiro veroizpovedanjem svoje države. Vsi ti fer-mani, bati in irade bo pa ostali mrtve črke, eno zato, ker porti samej nij nič na tem le žeče bilo, da se izvede, drugo pa zato, ker niti moralične niti fizične sile nema, te naredbe izvesti, tudi če bi voljo za to imela. Tudi v sedanjej borbi v Hercegovini in Bosni je izdala v svrho pomirenja neko irado, v katerej vstašem bog ve kake reforme v drugačil mnogo. Preračunil je namreč in še mnogo p«.tov, in se prepričal v veliko svojo žalost, da ga je nesrečna ljubezen veljala tudi denar, in še precej lepega, svetlega denarja. Koliko potov je ponudil učitelju tobaka, hoteč seznaniti se z njim le zaradi te spri-dene Irene, in tabak je drag, silo drag, in on je sicer varčen ž njim. Potem, koliko je postavil viua pred učitelja, ko ga je prvič obiskal in na lov povabil. In to vino je bilo žlahuo, pravo ce-kinasto, staro vino. In pozneje, ko je imel strašne sanje v svojej ljubezni in.se je šel prepričat v njibovej resnici. Mej potoma je zašel zopet v krčmo in poklical vina. A kaj bi bilo še to, plačal je posled še za neumne kmete, katerih ne more videti nikdar. In kaj ima zdaj o tem. Poimenujejo se mu celo, ga pikajo in obre kujejo za njegovo dobroto. To je plačilo sveta. upravi, in kake polajšice v davk ih obeta, če orožje polože. Vstaši so na to portino ponudbo odgovorili, da v portina obetanja nobenega zaupanja neniajo, ter da so samo v tem slučaji pripravni portino irado sprejeti, Če velevlasti poroštvo in kontrola za njeno točno in popolno izvedbo prevzamejo. Ta odgovor vstašev so konzuli velevlastij, /.brani bivši v Mostaru, svojim vladam na-zuanili, in na temelji tega vstaškega odgo-gora se valjda pripravlja sedaj nova diplomatična akcija. Zveza treh cesarjev bo valjda od porte zahtevala, da se obetane reforme pod njeno kontrolo in pod njenim poroštvom izvedo, ter predložila, naj se v to ime Bosna in Hercegovina po neutralnoj vojski obsedeta, katero nalogo bi, kakor se čuje Avstro-Ogerska, kot najbližnja in neposredna meja-šica prevzeti imela. Ta arangement, če je sploh kaj resničnega na njem, bi bil dobro-dejen odušek za vstajo, in celilo za rane opustošene dežele. Ali se bo Andrassv pri tej sitavaciji vzdržati mogel? Mag j ari vedo, da po pada Audrassvjevem ne bo tako hitro zopet kateri Magjar avstro-ogerski premier postal, in zato baje ne bi mnogo proti tema imeli, če bi v vzdržanje samega sebe kaj od svojih prepričanj žrtvoval. Jugoslovansko bojišče. 1» Spljeta 14. nov. [Izv. telegram „Slovenskemu Narodu1'.| Osem taborov turških vojakov je spremljalo živež iz Gačka v Goransko v sredo. Vstaši, 30O mož pod vodstvom Sočića so jih napali in po ostrem boji so bili Turki t ep en i. Turkov je palo 300, petdesetim so bile glave odsekane. Mrtvi In pozneje, ko se je obupen, raznet vračal od učitelja in izvedel svoje gorje, ko je v tretjič prelomil svojo sveto prisego iu stopil v krčmo in pil mnogo, pil do druzega jutra in preganjal z vinom skrbi, sramote oblake. Da, koliko je veljalo vse to. Gotovo lep denar, še sam ne vč, koliko. A vse se mora poravnati, vse /.boljšati, si misli zdaj vedno, zapravljeno se mora zopet prištediti, svetih priseg ne več prekinil jat i. Po teh sklepih iu načelih postane najemnik še bolje skop in še liuje pritiska družino, dolžnike in vse, kar je v njegovej oblasti. Misel na drugo žeuitcv pa si popolnem iz glave izbije, vsaj ako ga je stala uže kratka ljubezen toliko lepega denarja, kaj je stoprv potem, ko si človek za vse življenje ženo na vrat obesi in ž njo polagoma, še kaj manjšega, kar ga sam bog varuj. Vasčani in vsi od blizu in dalje, ki so leže t sredi mej armadama. Sočić drži pot do Granskega sap rt, pričakuje s« zato le večji boj, ker maršira Pavlović s svojo Četo na ono mesto in je nže blizu. Iz Metkovića, 18. nov. (Izvirni telegram »Slovenskemu Naroda".) 600 jezdecev in 4000 pešcev vstašev je napalo pri Mrt-vic ali mej Pivo in Gačkom 18 taborov Turkov, kateri so na 600 tovornih konjih vozili Živeža in streliva. Roj je bil 10. iu 11. nov. Turki so izgubili 600 mrtvih in še več ranjenih. Vstaši so osvojili 400 tovorne živine in 1 kanon. Izgubili so 30 mož. Iz Zadra se „N. W. Tagbl." 13. nov. brzojavi ja: Turška regularna vojska prestopila je denes nže tretjič avstrijsko mejo. Na jedno avstrijsko žandarmerija.o patrolo streljali so Turki, ter je tako bila prisiljena se jim umakniti. _ Politični razgled. rVotraanJr tleatale. V Ljubljani 16. novembra. Nekonfiscirana in ustavoverna graška „Tagespost" od ponedeljka 15. novembra v prvem članka piše o stanji „našega" mlw*t*ter*tva. tako-le: „S strašno točnostjo so prišle neizogibne, nikogar iznađu joče konsekvence zadnjih parlamentaričnih dogodkov: zamolklo nezadovoljstvo in s k r b i p o 1 n a potlačenost v taboru prijateljev, zasmehovalno veselje v onem protivnikov, povsod napadi, nikjer zadovoljstvo. Vlada je dvojno tepena v "VVildauerje-vej aferi, prvič od lastne stranke v parlamentu, drugič v organih njenih protivnikov." Uže zadnjič smo povedali, da so v dršnvnem &bom Poljaki z drnzimi opozicijonalci skopaj in posebej interpelirali vlado, kaj misli storiti zavoljo propale trgovine. „Vaterland" o tem piše: „Denašnja izjava cele desnice državnega zbora — pravi — ima pomen, kateri se razteza še črez ozki okvir parlamentarične šablone. Najprvo bode se delalo na to, da se gornje- in spodnje-avstrijski, tirolski, vorarlberški, štajerski, koroški, kranjski in moravski sč poljskimi poslanci tudi formalno vzajemno postopajo. Klub desnice in klub Poljcev zje-dinila sta se za interpelacijo do skupne vlade in na tej interpelaciji podpisani so poslanci zmešano brez ločitve kluba, na čelu s imenom Groholski in Hohenvvart. Zjedinjenje bi bilo pomenljivo, ako bi interpelacija cele desuice tudi ne bila v njenem zapopadku manje važna, kakor je pak v resnici." „W. Tgbl." temu pristavlja: „Skupno imenovanje imen Hohenwart in Groholski po- videli vse to, smejali so se iz vsega grla, pikali najemnika pri pijači, pred cerkvijo, in povsod, ter pristavljali: „Brinjev zaju-trek in cigara ga je obožala, da še sam sebi skoraj življenja ne privošči, pomagajmo mu siromaku!" Najemnik je čul in izvedel vse to in jezen je bil in hudoval se in klel po tiho. Isti, ki je moral čutiti vedno za take reči, bila je uboga njegova družina. Bog mu grehe odpusti. Vsaj nij mislil sicer morda tako slabo, le nesrečna ljubezen, zapravljeni, zastonj iz dani novci so ga storili neobčutljivega do svojih podložnih in do vsega sveta. V resnici obžalovanja vreden človek! XIII. Kakih deset let pozneje je bilo v selu češnjevku mnogo spremenjenega. Nekdanjega farnega učitelja Glavača je uže pozabila vsa menja veliko, ia mislimo, da guvernemen-talao prizadevanje ustavo sovražnih strank stopa v dosti jasnej obliki v javnost Ako se bode sjedinjenje Poljakov s pravno stranko raztezalo še po tej gospodarstvene) zadevi, in ostalo tudi, potem pak je položaj kabineta več ko V jednem ozirn čudeu (eigentbttmlicb). V *>*!<•»'* k v nt državnem zbora predložil je minister uka postavo za ljudske šolske nadzornike. V proračunske) debati govoril je najprvo Ferdinand Regalyi in pri poročal separatorium skrajna levice. Sigtnnnd Borlea odvrača proračun od narodnega stališča. — Klub saksonskih poslancev, kateri se je 6. t. m. konstruiral kot potitični, ne pak kot narodni je tndi sklenil odvreči predlogo proračuna za 1876. Opozicija proti proračunu postala bode zelo močna. Tnanje đriavr. V fVfrtV/rrii/« prizadeva si minister prava, Midhat paša, preustrojiti vse pravosodne zadeve; tudi kazensko pravo bode se moderniziralo in uvedlo v akuzatorično obravnavanje sč državnim pravdništvom. Teško pn bode, vse te reforme iz papirja v istinitost spraviti. Zdravje Mahmud paše postaja dvomljivo. Nov, prav hud strah veje v Turčiji radi ljudskega razjarjenja v Bulgariji. Turški vladni organi in vojaštvo napravljajo tamkej čine, kateri bnlgarsko ljudstvo vnema jo vedno bolj do obupnosti in vstanka. Zaradi hercegovinskih simpatij mučijo se najodličnejši Bolgari. Turško ljudstvo v Bulgariji hodi okolu, vedno oboroženo od nog do glave, mej tem, ko se razorožujejo bulgarski prebivalci provincije. Se ve da, delajo Turki najgroznejši čine z neoborože-nimi Bolgari. Skozi potujoča turška vojska dela zopet samovoljno in vsak dan čujejo se novi umori in ostudnosti vsake vrste. Radi tega kuha se nekaj strašnega, in ko bi Bulgari imeli orožje, nže davnej bi bil vstanek velikansk. Iz Rima se brzojavija 13. nov.: V pravdi zarad umora urednika Sonzogno je bila denes sudba razglašena. Luciani, ki je iz političnega sovraštva bil početnik umora, in njegova tovariša, Fari na in Morelli, posredovalca, kakor tudi mizar Frezza, ki se je dal najeti, da je nož v roke vzel in umor izvel, obsojeni so na prisilno delo celo življenje. Skaipeti, ki je nož preskrbel in zato tudi tožen bil, oprošten je od porotnikov. Dopisi. ■ k ■Jlll>iJUll«' 14, novembra. [Izv. dop.] Iz krogov nemčurskih učiteljev v našem mesto sicer ne poročam rad, vendar sem se za denes v to odločil, in sicer zato, ker se „Laibacher Schulzei-tung" še vedno nekako tako napenja, kakor okolica, le stareji ljudje so ga omenjali sem ter tje pri pijači in pritaknili: „kupa brinjevca ga je spravila pod zemljo pred časom, naj mu sveti večna loč, sicer nij bil napačen Človek, prav premeten in priljuden je bil". Gotovo mejhen spomin te besede možu, ki je žrtvoval pol svojega življenja nevkret-nim farnim buticam in se trudil s šibo in umom za blagor soseske. A kako saj nij bilo drugače. Živeči ima pravico, mrtvi pa mir, pravi pregovor. In pri fari je podučeval zdaj nov mlad učitelj in užival več spoštevanja in česti posebno od žensKega spola, kakor njegov prednik. In ti o ljubi bog, to je jako naravno, to je v ečni zakon narave. Mlado perje izpodriva rumeno listje, mladost koplje starosti grob, pozabljivost zadnjega spomina. In v bistriškem gradu spremenilo se je tudi nekaj od zadnjih dogodeb. Nekdanji najemnik sicer nij prelomil od zadnje svoje bi imela sa soboj vse kranjsko nčiteljstvo; postiti jej ne smemo, nekaljeno veselje (?) uživati. O zadnjem svojem glavnem zboru poroča ona, tla se ga je mnogo učiteljev udeležilo — tako vodi ta nemčurskt listič kranjske učitelje sa nos. Pravilo se ml je pa, da je rasen ljubljanskih učiteljev samo še 9 druzih navzočih bilo, mej temi krški Gašper, ki se je zopet bahal in lagal, da ima ob Savi filijalo ljubljanskega učiteljskega oemčurstva. Sklenilo se pri zadnjem zboru uij ničesar, samo Sima je starejše učitelje iu druge značajneže mežnarje psoval. Gari-boldi neče temu društvu več predsedovati, čeravno ostane še duša odboru, ker ne zanpa uredovanja lista nezmožnemu Simovcn. V odbor so si volih ti učitelji samo ljubljanske učiteljske kapacitete, za predsednika pa Kočevaria Linharta; zato pa hočejo temu društva odvzeti naslov „kranjski" in imenovati ga po njegovih reprezentatih „nemško-kočevarsko" in „nemčorako-ljobljansko" učiteljsko društvo. Dober tek! Sicer je pa od mene tako neumno, da vam poročam o tem društva, ki se še nikoli s svojim računom v javnost pokazalo nij, ki je zdaj vsled tega in vsled svojega glasila popolnem niČevo in nevpljivno, kakor je bilo nespametno od vsakega kranjskega nčitelja, da se je s svojim pristopom pri tem društvu bil blami-miral. — Torej kljubu vladne podpore je obstanek društva in lista postal problematičen. Iz t/rtsiiiu pri Mariboru 12. nov. [Izv. dop.] Hočemo li, da bi odgoja naše mladine dober vspeh imela, skrbeti moramo, da vlada mej šolo in šolskih zastopih pravo in trezno sporazumljenje, mora se mej obema prava meja postaviti in skrb za odgojo tem razmeram primerno razdeljena biti. Šola in šolski zastopi morajo se mej soboj dopolnjevati, kajti hoče-li šola otroke izobraževati, in jih za pozneje življenje sposobne storiti, morajo jej pri tej svoje j vzvišenej nalogi vsi šolski zastopi, osobito pa krajni šolski svet v vsakem obziru na pri po moč biti, ter kolikor mogoče v zajemnosti z nčiteljstvo m, vedno večjih in boljših vspehov v loli omogočiti, če je krajni, (oziroma okrajni) šolski svet malomaren za svoj prevažen posel, gre tudi šolstvo v ovem kraji bolj ali menj rakov pot. Smelo trdim, da šola je termometer šolskih sestopov in se vzdi-guj e in pada z atmosfero življenja v ovih z as topi h. prisege nikdar več svetih sklepov, temuč živel vedno bolj samotarsko in varčno. To mu je pomagalo menda, da je postal pred enim letom graščak. Kupil si je namreč posestvo, katero je imel prej toliko let v najemo. Če ga je ta prelep, cesten naslov mnogo venelil ne vemo, trdili bi skoro nasprotno, kajti ravno odslej se je še vedno bolje zapiral pred svetom, bil čmeren bolje od nekdaj inje živel pravo samotarsko življenje. Kdo ve, ako mu nij oživela ravno zdaj nekdanja prelepa, zapeljiva misel, da človek nij ustvarjen samemu sebi, da je navezan na tujo podporo, da je družina njegova najlepša zabava in sladilo na svetu. A v svojo žalost se je prepričal, da on nema, kar obdaja največjega siromaka, da je osamljen, zapuščen, akoravno bogat, da niti upanja spremembe nema več, kajti glava se mu je jela beliti, in prejšnje moči zapuščati njegovo truplo. Vse kreposti, koje bi kline na lestvi k humaniteti imenevati mogli, bo šola le tedaj in tam izgojiti mogla, kjer dobi vsestransko podporo, in „kjer se", — da se besed Pestalocijevih poslaiim — „delo in ljubezen slušanje in trud, zahvala in marljivost vspojita in po njih mejsobojnem vpljiva se tadi oba blagonosno utrdita." Srečni so ovi kraji ali okraji, kjer na čelu šolskega sestopa stoji mož, ki je navdušen za omiko, napredek in blagor ljudstva, svest si besed Salzmanovih : ..kdor močvire izsuševa in velike ceste gradi, stori veliko ; kdor pa za od-gojo človeštva skrbi, ta stori de več". Mej tako srečne kraje sme se tudi naš ntihi, rajski" Fram prištevati. Ne le, da se naš okrajni Šolski svet ovih načel drži, dobili smo tudi sa načelnika krainega šolskega sveta moža za narodovo omiko in napredek navdušenega, veterana v ljubezni do slovenske domovine g. Franc Divjaka. Imenovani bil je dolgo let framski župan, ter si je kot tak po vsej moči prizadeval pravičnim željam in tirjatvam občanov vstreči. Bil je on tudi, ki je pred nekoliko leti z našim šoli prijaznim župnikom skrbel za naknp lastnega šolskega poslopja, koje se je pod do sedanjim načelnikom g. C. v krasno poslopje spremenilo. Tukajšnje ljudstvo je g. Divjaku svojo vdanost in zaupanje s tem skazalo, da ga je včeraj enoglasno za načelnika kraj. šol. sveta izvolilo. Slava volilcem! Svesti smo si, da bo on kot neodvisen mož, povsodi neustrašeno se potegoval za napredek šolstva, dobro vedoč, da v deželah, kjer s šolstvom slabo stoji, je „ognišče in tal revolucijam". Skrbel bo pred vsem, da se do sedanjem nerednem obiskovanju kolikor mogoče v okom pride, da ne bo v razrednicah, („crux de eruce") da se potrebna učila omislijo itd. Pa saj ga nam nij treba izpodbujati, saj poznamo njegovo nevtrudno delavnost. G. Divjak nij jeden tistih, ki si le zmirom žele in upajo boljših časov, brez da bi sami kaj storili, ne vedoči, da si vek lehko boljšega naredimo, ako se sami ganemo. Ako tudi naš trud ne prinese naenkrat željenoga sadu, vendar moramo na začetem poti napredovati, da „nam zašije Bvitlejša zarja". Bodimo nevtrudno delavni osobito na polju šolstva, spo-minjajoč se beBed slavnega pedagoga Diester-wega :„Volksbildung istVolksbefrei-ung im \v e i t e h t e n Sinnedes Wortes.u Vdal se je sicer graščak svojej osodi, a še osorno si zunanjost nij mogel skrivati, torej se ga je ogibala družina in vsak, kdor se je mogel, še bolj kakor poprej. To je najbolj vedela in čutila zopet grajska družina, kajti ž njo je bil nespremenljivo vedno isti zadiren, oster za-povednik. Se nekaj se je spremenilo v zadnjem času v Češujevskej okolici, in to je bila na-Sej povesti jako važna sprememba. Nekdanja učiteljeva Ira, naša znanka vrnila se je pred cuim letom zopet iz tujega, kamor je bila izginila pred desetimi leti. In kako je predrugačena. Naj stareji ljudje prejšnji njeni zuauci so jo teško spoznali, zmajevali z glavami, šepetali skrivaj, meneč ; glejte jo grajsko nevesto ! In v resnici to nij bila več nekdanja Irena. Eno desetletje jo je postaralo popolnem, Domače stvari — (Včerajlnji „Slovenski Narod") je bil sopet konfisciran sarad dveh dopisov, „iz Notranjskega in „od Save". — Naj naši bralci z nami vred potrpč, časi za slovensko časopisje so najhujši, a ne bode vekomaj tako ! — Varajo se pa oni, ki menijo, da bodo s tem slovensko novinarstvo n uničili". — (Ilubmajer) je uže v soboto zopet zapustil Ljubljano in se vrnil na bojišče proti staremu sovražniku vseh Jugoslovanov. — „N. Fr. Pr.", znani organ nemških Turkov na Dunaji, policijo kliče v nedeljskem uvodnem članka na Vse one nas ljubljanske Slovence, kateri smo se npali mej soboj za svoje denarje in v Bvojem lokalu Ilubmajerju večerjo napraviti. Ta članek je živ dokaz, kako so Nemci v Avstriji „liberalni." — Vendar bodi „N. Fr. Pr." rečeno, ker govori v „offeutliche Ehren," ki smo jih izkazovali bojevniku za svobodo naših bratov, da naš banket nij bil javen, ker kak sodelavec ali somišljenik ,. N. Fr. Pr." bi se ga ne bil mogel udeležiti. — (f D r. J a n e z F r. K i 1 e r) prej koncipijent v Ljubljani, potem adjunkt v Za tičini in Novem mestu je umrl po dolzem trpljenji na pljučnej bolezni. — (Umrl) je bivši deželni zdravstveni svetnik in ud nekdanjih kranjskih stanov, August vitez A udri o 11 i, tukaj v petek 12. t. m. in včerajšnjega njegovega pogreba se je udeležilo mnogobrojno občinstvo. — (Imenovanje.) Gospod avskultant M. K«'Hh o 1 je imenovan za sodniiskega ad-junkta v Metliki. — Gosp. A. Czech, adjunkt v Metliki, pride v Zatičino. — (Ljubljanski „veterani") so napravili preteklo nedeljo v gostilni „pri Slonu" večerno zabavo z loterijo, koje dohodek je bil namenjen napravi drnžhine zastave, in katera je trajala do zgodnjega jutra in končala s plesom. — (Poslanec F r. B r an ds tU 11 e r) je s svojim rudnikom v konkurz padel! — kakor se nam iz Maribora piše. In koliko se je prizadeval, da bi „Slov. Narod" tožil, ko Brno nekaj tacega prerokovali, oprti na resnico. — (Iz Maribora) se nam piše, da je bil šolski list „Slovenski učitelj" od 5. nov. od neke vladne roke na pošti vstavljen, a skrivila poprej ponosno hojo, zamenilo go-Bpodsko obleko, v euo na pol zanoseno opravo. Da in njeno govorjenje, vsa njena dela so pričevalo, da nij trpela v minulosti samo njena zunajnost, temnč tudi nm, kajti lazila je zdaj pol blazna od hiše do hiše okrog strašila otroke in se jim pačila, pripovedovala gospodinjami Čudne povest: iz svojega življenja iu prerokovala sem tretja tudi kadar je bila dobre volje prihodnje reči na kvarte, katere je noBiia mej drugo starino vedno v svojem košku. Plačila nij tu jala za take, reči, a pila je iu še mnogo, ako jej je kdo dal iu se potem potu mnogokrat upijanila in kričala in se jezila potem nad soboj in uad vsem, kar je bilo v njenem obližju. Ljudje so se je privadil; polagoma iu jej radi delili darove kar je potrebovala za življenje. Zapazili so tudi, da 8e Bistriškega gradu vedno ogiblje in je vedno slabe volje kedai na ukaz okrajnega glavarja sopet izpuščen. Tadi pri nas hočejo torej dlake v jajce iskati. — (Iz Gradca) se nam piše: Štajerski šolski svet mora v istini nepostavnost oganjati, zlasti pri imenovanji učiteljev, ko ho celo graško mesto v tej zadevi pritožuje, kajti v seji mestnega svetovalstva 10. nov. oglasil se je nek dr. Grafeastein in predlog stavil, naj bo naprosi državni poslanec, ki bi naučnega ministra interpeliral, kako da dež. šolski svet postavo prezira pri imenovanji nčiteljev. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni BeyalBsciere k Barry 28 let aže je nij bolezni, ki bi Jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraŠČenih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; ileze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-b-iv ljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodonico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, jtožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pre* hlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, aego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. r. V. Benoka, pražeča profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, edravilnega svetnika Di. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-ituart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih 'Hub, se razpošiljava na posobno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a, Bonn, 10. jul. 1862. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih na-!—. m CZ. s; t o B Z. 3 J-H t» C. -i ar S' 5'" B*" por., ,W 7\ n M CO 9 I M Jo« c S. 1 £ H M i • — S 1 * ES g< — S M* 2. E C 5 »o ~ I I 3 9l F || o aj iS -l ca pr a P a pr - u a UM O o. Uuirll v IJni>ijuitt od 12. do 13. nov.: Janez Bonsin, 78 L, v bolnišnici, za pljučnim vnetjem, — Dr. Avgust vitez Andrioli, 73 1., za vnetjem možgan. — Franjo Mahkota, 5 1., dote delavca, za davico. — Franjo Pust, 14 mes., vBled oslahljenja krvi. — Marija Liaar, 38 1., v bolnišnici vslod konvulsion. — Matija Zakotnik, 31 1„ za kronično jetiko. Za saftsoiio! Vedno velika in bogata zaloga volnatega blaga za obleko, Kips, Lustro, Diagonal- in blago za plaide, stanovitne barve KosinanoBor-bcrkal, moderna barhonta za oblačila, vrvičasti in piket-barhont. Kniker bokerin tartif nopč 27 kr. Žametasti in svilnati traki, široke preprogo (tepihe), */i in V« sir. laneno, prejno in usnjato platno, 9/8, */4 in n/< sifon, lanone-damaat-brisavko, sorvijete, atlas-gradl, sodno, mrežno in inusolinante pregrinjala, oksford za arajcu in drugo manufakturno blago. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Laneno in moderno blago, 'umira »i floltro lit litanoviliio Ulii^o, ■ d) vse doma izdelano, ■■m ]yy i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga i\ RS10V* PrvezdružeuCg°r8ketkal8ke konsorcije taOrikautov, Dunaj* ys*t tit* In l jei .irt t-ttsse, 72, PoHii|atve vr&e Ne brzo proti poMtneiuu povzetju. Iaajledi zastonj in iraukiranl. (301—17) Šivalni stroji za gi. 15 do «i. i.»0. ravno tako avila za atrojc, cviru, divanke in priprave dobivaju so vodno v velinej izbiri in po nizkej ceni le pri (382-3) Franjo Detter-ju v Ljubljani, judovsku ulica 228. V gostilnici „pri mestu Ljubljana" v novo zidanej hiši, V Kolodvorskoj ulici štev. 115, dobiva so Graška (Marzen) piva izvrstno kakovosti, 1 liter £-1 kr., nuponarejena stara in nova vina po 32, 86 iu 40 kr. liter, tudi dobre jedila po nizkej coni. Kavno tanikej se oskrbujejo naročila na debelo za Suioii-. Marzen- in Kxport-piva iz pivarno gosp. Franjo Schreinerja v Gradei in sicer po originalnoj coni. (397—2) Lastnina in tisk „Narodne tiskamo".