Letnik 1915.
49
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru
Kos XIV. — Izdan in razposlan 10. dne februarja 1915.
Vsebina: (Št. 30 in 31.) 30. Ukaz, s katerim se prepoveduje izvažati in prevažati več reči. — 31. Ukaz, s katerim se začasno razveljavljajo carine za več reče
SO.
Ukaz ministrstev za notranje stvari, finance, trgovino in poljedelstvo z dne 9. februarja 1915.1.,
s katerim se prepoveduje izvažati in prevažati več reči.*)
Na podstavi člena VII z zakonom z dne
30.	decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 278) razglašene pogodbene carinske tarife obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije se v porazumu s kraljevo ogrsko vlado ukazuje, oziroma razglaša na-sleduje:
Namesto določil minislrstvenih ukazov z dne
2.	oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 205), z dne
21.	oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 288), z dne 30. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 329), in z dne 4. januarja 1915. 1. (drž. zak. št. 3) naj stopijo naslednja določila:
§ 2.
Izvoz nastopno imenovanih reči in njih prevoz se prepoveduje:
I.
1.	Kakaova zrna in kakaove lupine,
2.	kava, sirova in žgana,
*) Opomnja: V naslednjem razprto tiskane stvari niso bile obsežene v ukazih, navedenih v § 1.
3.	čaj,
4.	poper,
Opomnja. Pod to prepoved ne spada paprika.
5.	žito (pšenica, napolica, pira, rž, ječmen vsake vrslc, oves, koruza, ajda, proso),
6.	sočivje (fižol, grah, leča, grašica, bob),
7.	riž,
8.	moka in mlinarski izdelki vsake vrste t. št. 33 carinske tarife,
9.	slad,
10.	krompir,
11.	čebula, češenj, pese vsake vrste, sveže zelje, ne posebej imenovane zelenjave in rastline za kuhinjsko rabo, sveže, ter take prirejene zelenjave (sulic, posušene [sulic zelenjave], kompri-mirane, razrezane, zdrobljene), tudi soljene ali vložene (izvzemši sulic gobe in vložene kumare), nadalje konserve iz zelenjave (izvzemši konserve za luksus),
12.	jedilne masti vsake vrste, vštevši slanino,
13.	svežo in pripravljeno meso, mesene klo-
base, konserve iz mesa in konserve z mesom in zelenjavo,	#
14.	divjačina in divja perutnina, gosi,
15.	ribe, sveže, nasoljene, prekajene, posušene, konserve iz rib,
16.	armadni in ladijski prepečenec (cvibak),
17.	kruh in testenine,
18.	šokolada v kladah in tablicah, kakaova masa in kakaov prašek,
19.	konserve iz kave, sladna kava in drugi kavini surogati,
(Slovonlscb.)
16
20.	jajca,
21.	rum,
«
22.	ocet, octova esenca in octova kislina,
23.	siri vsake vrste,
24.	kondensirano mleko, in mleko, posušeno v obliki praška ali v kladicah (konserve iz mleka),
25.	trstni in pesni cuker.
Izvozna prepoved s.e ne nanaša na tako imenovani mali obmejni promet med prebivalci ne-posrednje ob carinski meji ležečih občin, da si preskrbe navedene reči za vsakdanjo potrebo.
n.
1.	Goveda, svinje, ovce in koze,
2.	konji, mule, mezgi in osli,
3.	golobi,
4.	seno, slama in rezanica,
5.	repica in repno seme, izvzemši seme cukrove pese,
6.	laneno in konopljeno seme, bombaževo seme, sezam, oreški, palmino zrnje, kopra, soja, deteljno semenje, kumin,
7.	krzna in kože, sirove, mehurji in črevesa, sveži, soljeni ali posušeni, zlatoklepne kožice,
8.	tehniške masti in maslene kisline t. št. 91 (ribja in tulnjeva mast), t. št. 92 (živalski loj in stiskani loj), t. št. 93 (rastlinski loj, palmovo olje, olje palmovih zrn in kokosovih orehov), t. št. 95 (stearinova kislina, palmitinova kislina), t. št. 96 (parafin) in t. št. 97 (degras in elainova kislina),
9.	maslna olja,
10.	evropski stavbni in koristni les, trd ali mehek, okrogel, obsckan, žagan, rezan, cepljen, ne dalje obdelan, tudi železniški pragovi, ter telegrafski stebri, obeljene ali z nožem ostrgane lesene table t. št. 347, potem furnirc ali s sklejcnjcm furnir narejene ploče in prirejen les za sode; sirov, prirejen ali obdelan les za držaje za ročno strelno orožje, polem kolarski izdelki tor za kolarske izdelke prirejen les, koli za šolore, drogi za šotore in ročaji (držaji) za orodje,
11.	premog (tudi oglje), vštevši koks, brikete-
12.	rude,
13.	železni kršeč in ogorki železnega kršca,
14.	žlindra od obratovanja kovinskih plavžev,
15.	asbest, grafit, kaolin; magnezit, sirov ali žgan, tudi magnezitove opeke,
Opomnja: Semkaj ne spadajo vdelani in ne-vdclani svinčniki.
16.	barvila in izločki barvil ter barve vsake vrste, tudi kotranske barve,
Opomnja : Pod to prepoved spadajo tudi saje, črnina iz saj, premogov prah ter zmleta in pripravljena črnila t. št. 605 do 607, toda ne barvne prsti, cinkova belina, svinčeva belina, litoponi, Griffilhova belina ter lošč in kovinske barve in z lakovimi pokostimi prirejene barve, nadalje za slikarske, pralne in pastelne barve pripravljene barve,
17.	strojila in izlečki strojil,
18.	navadna smola, kolofonij,
19.	terpentin in terpentinovo olje,
20.	mastiks in masliksovi preparati,
21.	premogov kotran ter vsa lahka in težka olja premogovega kotrana in vsi za narejanje raznosil in kotranovih barvil porabni organski izdelki, izvzemši benzojevo kislino in njene soli. Med nje spadajo zlasti naslednji izdelki in njihove soli:
a)	formaldehid, fosgen (klorov ogljenčev oksid), klorov metil, klorov etil, koncentrirana octova kislina, anhidrid oetove kisline, klorove oetove kisline, oetov ester (oetov hlip), acctov oetov ester,
b)	bencol, toluol, ksilol, naftalin, antracen in njihove nitro-, amido- in klorove spojine, ter njihove sulfokisline, karbonove kisline in substilucijski izdelki:
anilin, toludin, ksilidin, kumidin, nitra-nilini, naftilamini (alfa in beta), sulfani-
lova kislina, metanilova kislina, uaftionova
kislina, naftijonat, Freundova kislina, feni-lendiamini, toluilendiamini, naflilendiamini. bencidin, tolidin, nadalje monometilovi, monoetilovi, monobencilovi, dimelilovi, di-ctilovi, dibcncilovi, metiletilovi, metilbenci-lovi, etilbcncilovi anilini in loluidini, dife-nilamin, nilrobencol, di- ali binitrobencol, di- ali binitroklorbcncol, nilrotoluol, di- ali biuitrotoluol, trinitrotoluol, nitronaflalini, ftalna kislina, anlranilova kislina, bencil-klorid, bencoilkloridi,
c)	fenol (karbolova kislina), krezoli, dioksiben-col (resorcin), alfa- in betanaftol, njihove nitro-, amido- in klorove spojine ter njih substitucijski izdelki (na primer naflolsulfo-kisline [Neville-Wintlierjcva kislina, kroccinova kislina, Schiifferjeva kislina, /'’-kislina, kro-motropova kislina], amidonnltolsulfokisline [gamakislina, J-kislina, //-kislina, S-kislina, SS-kisIina], anizidini, fenctidini, dianizidin, acobencol, amidoacobencol, amidoacotoluol, acetanilid [anlifebrin], amidnacelauilid, ami-dofcnoli, amidokrezoli, dimetil- in dietil-amidofcnol, diamidostilbensulfokislina, salici-lova kislina, nitro- in amidosalicilova kislina, naflolkarbunova kislina),
d)	aldehidi, ketoni, hidroli in njih subsitucijski
izdelki (bencaldehid, nitro-, klor- in amido-
bencaldehidi, tetrametil-, tetraetildiamidodifenil-
ketoni in -hidroli).
22.	Rudninska olja in vsa iz njih narejena olja, zlasti bencin, petrolej, plinova olja, težka olja vsake vrste,
23.	bombaž, sirov, grebenan, beljen, barvan, mlet, odpadki, bombaževa vala in snažilna volna,
24.	bombaževe preje vsake vrste, tudi prirejene za prodajo na drobno,
25.	bombaževe tkanine, navadne, gladke, tudi enostavno križema tkane, sirove ali beljene, nadalje na stanu delano in pleteno blago iz bombaža, potem vse nepropustno bombaževo blago,
26.	lan, konoplje, juta in druga n. p. i-rastlinska prediva, sirova, pražena, trena, gre-benana, beljena, barvana in v odpadkih,
27.	lanene, konopljine, jutine preje in preje iz n. p. i. rastlinskih prediv,
28.	tkanine iz lanenih, konopljenih, jutinih prej in prej iz n. p. i. rastlinskih prediv, ne-vzorčanc, sirove, beljene ali pepeljene, barvane ali pestro tkane, impregnirane, do 80 niti v snulku in votku na 2 cm v kvadratu (izvzemši preproge, blago za pohištvo in zastore), nadalje
-3. predmeti, konfekcijonirani iz tkanin, imenovanih v sprednji točki,
30.	odeje za vozove iu druga pregrinjala iz grobega blaga, tudi impregnirana, izvzemši tiste odeje, ki se rabijo v rednem železniškem in plov-stvenem prometu, nadalje šotori, šotorske police in platneni cvilhi za šotore t. št. 207 a, 2 v teži 500 ,do 550 g za kvadratni meter, ter voščeno sukno vsake vrste,
31.	vrvi debele od vštevši 10 ào 25 mm, nadalje prepasi in prepasom slični trakovi vsake vrste,
32.	volna, sirova, prana, česana, barvana, beljena, mleta, v odpadkih, žima in druga živalska dlaka, tudi vsukana dlaka,
33.	volnene preje vsake vrste,
34.	volnene odeje in koci, nadalje na stanu delano in pleteno blago iz volne,
35.	blago za uniforme in gotove uniformske sorte vsake vrste, tudi nahrbtniki,
Opomnja: Semkaj ne spadajo rokavice iz usnja.
36.	polsti za stroje,
37.	grobe krtače (krtače za konje [kardaČe]),
38.	jerbasi za omote in nošo,
30. papirščina. beljena ali nebeljena in strešna lepenka.
40.	papir za tiskanje, pilni in svileni papir (izvzemši cigaretni papir, rezan in v celih polah),
41.	kavčuk, gutaperča (tudi balata), sirova ali čiščena, tudi njeni odpadki, faktis (kavčukov surogat),
42.	kavčukovo blago t. št. 305— 320. Opomnja: Pod prepoved izvoza ne spada drugo blago v zvezi z neznatnimi deli iz kavčuka.
43.	Usnje vsake vrste izvzemši galanterijsko usnje.
Opomnja. H galanterijskemu usnju spada tudi svinjsko usnje, debelo 2 mm ali manj.
44.	Sedlarsko, jermenarsko in torbarsko blago, kolikor je pripravno za vojaško rabo,
45.	moški čevlji in škornji, par težji od 1000 g, nadalje opanke,
46.	kožuhovina iz navadnih kož.
47.	barake in sestavine barak, lesene ladjice, vesla, nadalje kuhalni zaboji in samokolnice, ter smuči, prirejen les za smuči, palice za smuči in njih sestavine,
48.	obločja in stojala za sedla,
49.	nosila za transporte na konjih itd.,
50.	izolatorji za gradnjo telegrafov in telefonov, montirani ali ne montirani,
51.	sirovo železo; železo in jeklo, staro, zlomljeno in v odpadkih za topljenje in varjenje,
Opomnja. Semkaj spadajo tudi ferro-silicij, ferromangan in druge zlitine železa.
52.	železo v grudah; ingoti,
53.	caglji iz plavljenega železa in caglji iz zvarjenega železa za varjenje, hrami, platine,
54.	chromovo in nikljevo jeklo, potem chromnikljevo jeklo v palicah, valjano, kovano ali iztezano,
55.	železna in jeklena žica, tudi pokositrena ali pocinkovana, debela 03 do 6 mm,
56.	_j_-nosači, težki 16 do 186% in |^-nosači, težki 8'7 do 505 kg na meter,
57.	železna in jeklena pločevina, 07 do 2 mm debela, 1000 do 3700 mm dolga in 360 do 850 mm široka, dalje taka pločevina, če je debela 10 do 12 mm,
58.	bela pločevina,
59.	cevi iz kovanega železa.
60.	bodičasta žica vsake vrste, žičnate vrvi 8 do 35 mm debele,.
61.	konstrukcije mostov, tudi razložene.
62.	kotli (lagve), za prevažanje zgoščenih plinov,
63.	baklje za vihar, potem porečne in pomorske mine in posode za mine,
64.	pušice, hišno in kuhinjsko orodje iz bele pločevine,
65.	šine in pritrdila za šine, izogibalne priprave in kosi križišč, menjala, zaviralne priprave in odbijači,
66.	„kozje noge“ (pralica) in groba drobila za kamenje,
67.	krampi in lopate,
68.	sekire in kladiva, kos težek več nego 500 g, črno ali navadno obdelana,
69.	uzde, kandare, stremena, ostroge, okovi in drugi železni deli oprave za ježo in vožnjo,
70.	konjska česala iz pločevine,
71.	podkve, štole in žeblji za podkve,
72.	sidra (z dvema ali več kavlji),
73.	ogeljniki (fasonirano železo), 25 X 25 do 60 X 60 dolgi in 3 do 7 mm debeli,
74.	večji merilni traki v kapicah,
75.	pile, izsekane v dolžini 250 mm ali več,
76.	svedri vseh vrst, dleta, dolbila, ključi za vijake, ki so težki več nego 250 g,
77.	žage za strojno rabo, potem zaokrožene in ročne žage,
78.	železne verige s členki, debelimi 2 mm ali več,
79.	nagibni vozovi in podstavki zanje za poljske železnice,
80.	obrambne mreže zoper torpeda,
81.	obrambni oklepi in njihove sestavine, konstrukcije oklepov topov,
82.	kavlji za ladjice, krampeži vsake vrste, tudi za gradnjo telegrafskih vodov.
83.	torpeda in njihove sestavine, na primer: zračni reservoarji, okrovi raznesilnih patron, p re-mikalni mehanizmi, propelerjevi vijaki,
84.	orožje, stojala za orožje in sestavine orožja vsake vrste,.
85.	navadne kovine in kovinske zlitine, sirove, stare, zlomljene ali v odpadkih (tudi kovinski pepeli, opilki, okujine, žlindre), ter ploče, pločevine, drogi, palice in žice iz njih,
86.	blago, docela ali deloma iz. svinca, kositra, bakra, niklja ali aluminija, ako niso te ko-
vine v njem le v povsem neznatni množini, tiskarske črke,
87.	kovinske rute,
88.	parni cestni valjarji, vozni lokomobili, lokomotive, tudi razložene v sestavine,
89.	vsakovrstni motorji na gorenje,
90.	sesalke vročega zraka, pulsometri,
91.	zabijala vsake vrste, koloturniki, škripci, vinte, vozni žerjavi, stroji za obdelovanje kovin, stroji za narejanje lesovine in papirja, tudi razloženi,
92.	vozne lestvice,
93.	mehovi tarifnega razreda XL. poljske kovačnice in poljske peči. za peko,
94.	električni kondensatorji,
95.	telegrafski (tudi radijotelegrafski), telefonski aparati in mikrofoni, obrambne naprave zoper strelo, antene (sestavine jadrenikov in vodilni stvori za radijotelegrafe),
96.	galvanski elementi vseh vrst, akumulatorji ter njih sestavine; žepna užigala,
Opomnja. Semkaj spadajo tudi električne žepne svetilke, suhe baterije in njih sestavine.
97.	izolirane žice,
.98. telegrafski in telefonski kablii.
99.	električno oglje,
100.	tovorni vozovi, vozne kuhinje in vozne peči za peko, vozovi za prevažanje bolnikov in nosila, tudi razloženi,
101.	kolesa (biciklji), avtomobili (tudi motorna kolesa) in avtomobilski motorji, nadalje zračna plovila vsake vrste, vštevši sestavine za prej imenovane predmete, blagovni in osebni vozovi za železnice,
102.	stanice in stanično blago za zračna plovila in balone,
103.	ladje, lesene in železne, parniki, motorne ladjice,
104.	kirurgiški in medicinski instrumenti,
105.	instrumenti za niveliranjc, planimetri, kotni bobni,
106.	kukala, daljnogledi, reflektorji in merila za razdaljo, opliški znamenilni aparati in njihove sestavine,
107.	aeronavtiški in navtiški kotomerski instrumenti, navtiški merniki vožnje, globinski merniki, kronometri, opazovalne ure, kompasi in pritikline kompasov, vrtalkasli kompasi in njih prenosi, aeronavtiški merski instrumenti, fotografski in kinematografski aparati ter filmi,
108.	merila za raztečino in merila za vsekana mesta na pragih za gradnjo železnic,
109.	bakteriološko orodje,
110.	antimon, živo srebro, žveplo in žveplena kislina, soliter in solitrova kislina, solna kislina, kalijev klorat, kalcijev karbid, milarski pocllug, glicerin, sirov-in čiščen, aceton, lesni špirit, medijev alkohol, anhidrid žveplene kisline, žveplasta kislina in pikrinova kislina, soda, patokino oglje, pepelika, klorov kositer (kositrov klorir) in kositrov klorid, bakrena galica (vštevši admontsko galico),
111.	komprimiran ah v tekočino pretvorjen vodik in kisik,
112.	kalcinovana glina, vinska kislina, srešna kislina, limonina kislina, ciankalij, cianatrij, ocetno-kislo apno, solitrovokisli barit, natrijev oksalat, žveplenokisli amonjak, paraformaldehid in formal-dehidove raztopine,
113.. tiskarski valjarji in masa tiskarskih valjarjev,
114.	sledeče zdravilne tvarine in zdravilno blago: antipirin, aspirin, atropin, ter korenine in listi beladone, voda iz grenkih mandeljnov, brom in njegove spojine, katgut, kinin (solno-kisel in žveplenokiscl), kinozol, kirurgiška svila, kloroform, kokain in njegove soli, kodein (solno-kisel in fosforovokisel), formalin, fuksin, jod, jodov kali, jodov natron, jodoform, jodova tinktura, jodovo živo srebro, morfij in njegove soli, hlip za narkozo, opij, opijeva tinktura, fenacetin, Pyrazolonum phenyldimethylicum in njegovi derivati (piramidon itd.), soli živega srebra, sali-pirin in njegovi nadomestni preparati, strofan-tusovo seme in strofantusovi preparati, strihnin in njegove soli, stiraks, sulfonal, vazelin, veronal, vizmutove soli, potem vata za obvezila, gaza za obvezila in druga obvezila v vsaki obliki,
115.	tvarina za bakteriološka redilna tla (agar-agar, želatina, pepton), snovi za obrambno cepljenje, obrambna sera in zdravilna sera za nalezljive bolezni, poskusne živali,
116.	municija in sestavine municije vsake
vrste,
117.	raznesilne snovi, streliva, raznesila in užigala vsake vrste,
118.	kalijeve soli vsake vrste kakor klorov kalij, žveplenokisli kalij itd, ^ fosfati, gnojilne soli, umetni gnoj vštevši gnojila, narejena iz zračnega dušika,
119.	otrobi, zmlete riževe luščine (zmlete riževe pleve) ter krepka krmila vsake vrste (tro-
pinje lanenega olja in drugi trdni ostanki od fabrikacije mastnih olj, tüdi zmleti, pesni odrezki, krepko krmilo iz melase itd.),
120.	kosti, nadalje odpadki kosti, rogov in parkljev,
Opomnja. Semkaj ne spadajo takozvane delovne kosti za izdelovanje koščenega blaga (tudi trde kosti ali cevkaste kosti imenovane), ki so popolnoma razmaščene, suhe, brez mesenih delov in skoro povsem brez duha.
121.	cunje vsake vrste,
122.	platin, platinov klorid in platinovo
blago,
123.	topilniki,
124.	celuloid v pločah, palicah ali ceveh,
125.	sago in sagovi surogati, tapioka, arrowroot; škrob (tudi skrobova ' moka); skrobova guma (dekstrin, leiogomi, go-melini) in drugi ne posebej imenovani gu-mini surogati; lepivo, tkalski klej in slična skrobovo moko vsebujoča lepilna in apre-
urna sredstva, t
Pri izvoznem blagu je tisto finančno ministrstvo, ki pride v poštev po pošiljalnem kraju, pri prevoznem blagu pa finančno ministrstvo, ki pride v poštev po vstopni postaji, pooblaščeno v posebnih primerili v porazumu s c. in kr. vojnim ministrstvom dovoliti izjeme od spredaj stoječih prepovedi.
§ 3.
Mejni promet z motornimi vozili (avtomobili in motornimi kolesi), kolesi (biciklji), tovornimi vozovi, konji, mulami, mezgi, osli, drugimi tovornimi in vprežnimi živalimi in s pašno živino gnano čez mejo pogodbenega carinskega ozemlja je dopusten po naslednjih določilih:
a)	Iz tostranskih mejnih okrajev se smejo izvažali prej imenovane reči v obrtovanju ali gospodarstvu, za drugo začasno rabo, v popolnem ali opravilnem prometu ali za pašne namene le z dovolilom cesarskih varnostnih oblastev (cesarskih policijskih oblastev ali okrajnih glavarstev) in le v zabeležnem postopku, z dolžnostjo zopetnega uvoza v roku, ki se določi razmeram primemo, čez mejni carinski urad, ki je izrečno imenovan v do-volilni izkaznici, v stične mejne okraje inozemstva. Uradu znanim, zaupanja vrednim osebam lahko mejni carinski uradi po istih pogojih sami dovoljujejo ta promet;
(Slovoalich.)
17
b)	v prvem odstavku tega paragrafa naštete reči, ki sc uvažajo iz mejnega okraja inozemstva v stični tostranski mejni okraj za obrto-vanje ali gospodarstvo, za drugo začasno rabo, v popotnem ali opravilnem prometu ali za pašne namene, se morajo, da se varuje pravica do neoviranega zopetnega izvoza, carinsko zabeležili. Zopetni izvoz je dovoljen le čez mejni carinski urad, ki je ozname-njen v zabeležnici, oziraje se na dolični predlog stranke, in ko se je dognala identičnost dotičnih predmetov;
c)	s § 2 tega ukaza ustanovljene prepovedi in v točkah a) in b) § 3 navedena določila za mejni promet se ne uporabljajo na vozila tistih poštnih kurzov, ki vodijo čez carinske meje, ako se ta vozila porabljajo v poštni službi.
»
§ 4.
V posebnega ozira vrednih razmerah lahko dovolé deželni poglavarji v porazumu z vojaškimi teritorijalnimi poveljstvi na posebno zaprosilo izvoz posameznih v § 3 navedenih reči ter promet ž njimi tudi v drugih nego v točkah a) in b) § 3 navedenih primerih.
Deželni poglavarji so nadalje pooblaščeni v porazumu s finančnimi deželnimi oblastvi in eventualno tudi z vojaškimi teritorijalnimi poveljstvi kmetovalcem, stanujočim v obojestranskih mejnih okrajih, ki imajo v onstranskem mejnem okraju lastne ali v zakup vzete njive, travnike ali pašnike, ali čez kojih zemljišča gre carinska črta, dovoljevati na njih zaprosilo v posebnega ozira vrednih razmerah in ukrenivši primerne naredbe zoper kako zlorabo:
a)	neovirani izvoz v § 2 imenovanih prirodnih pridelkov teh zemljišč, oziroma semenja, potrebnega za njih obdelovanje, čez carinsko črto;
b)	prestop čez mejo s svojo delovno in pašno živino po stranskih potih.
§ 5.
Za dovoljenje za izvoz v §§ 3 in 4 navedenih reči morajo njih posestniki prositi pri cesarskih varnostnih oblastvih (cesarskih policijskih oblastvih ali okrajnih glavarstvih), oziroma pri mejnih carinskih uradih.
To dovoljenje, za katero oblastva, ki ga podeljujejo, po preudarku lahko tudi z htevajo pri-
merno varnost, če nanesejo okolnosti, se sme enkrat za vselej ali za vsak primer posebej podeliti le popolnoma zanesljivim strankam.
§ 6-
Namenom domače vojne uprave služečih prevozov se ne tičejo določila tega ukaza.
§ 7-
Dejanja zoper ta ukaz se kaznujejo po obstoječih pravnih pravilih.
§ ».
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Heinold s. r.	Schuster s. r.
Zenker s. r.	Engel s. r.
31.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 9. februarja 1915.1.,
s katerim se začasno razveljavljajo carine za več reči.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 24. septembra 1914. 1. (drž. zak. št. 251) se v porazumu s kraljevo ogrsko vlado dodatno k ukazoma z dne 9. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 270) in z dne
22.	januarja 1915. 1. (drž. zak. št. IG), dokler se ne ukrene drugače, razveljavljajo carine vštevši carinske priklade za kondensirano ali posušeno mleko, tudi mleko v kladicah, vse to s pridatkom ali brez pridatka cukra, tarifne številke 131/132 z zakonom z dne 30. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 278) razglašene pogodbene carinske tarife obeh držav avstrijsko-ogrske monarhije, nadalje se dovoljuje carine prosti uvoz blaga tarifne številke 115 (sago in sagovi surogati, tapioka, arrowroot) in tarifne številke G13 (škrob, tudi skrobova moka) za podelovanje v konsumne predmete na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma (glej § 2 izv. p.).
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Schuster s. r.	Zenkor s. r.
Engel s. r.