v/
Ameriška Domovi ima
AMCRICAN IN SPIRIT FORGSGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 27, 1963
SLOVCNIAN
MORNING NGWSPAPGB
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Somalije! so sprti z vsemi svojimi sosedi
Somalija, republika v vzhodni Afriki, nastala iz nekdanje italijanske kolonije Somalija in angleške kolonije z istim imenom, je pravi zgled politične nezrelosti in pretiranega nacionalizma v Afriki.
CLEVELAND, O. — Afrika postaja poslabšana izdaja Evrope. Povojna politika je naseja-la celo vrsto nepotrebnih držav in proglasila za narode plemena, ki niso do pred kratkim imela niti pojma, kaj je narodnost. Med te spada gotovo republika Somalija, bivša italijanska kolonija v vzhodni Afriki.
Komaj ja postala samostojna država, že ima vse polno težav, največ seveda gospodarskih. Zato stalno prosi za ameriško podporo; ker je ne dobi toliko, kolikor jo pričakuje, pa v soma-lijski prestolici Mogadiscu ulica demons trira pred ameriškim poslaništvom. To je menda že postal običajen izraz afriške politične hvaležnosti.
Somalija ima tudi obmejne težave. Sprla se je s sosednjo Abesinijo, ta bi jo namreč naj-^ajše kar priključila sebi, iker trdi, da Somalijci sploh n'so boben narod. . Sedaj je zašla v spor s Kenijo. V tej angleški kolonij: živi namreč nekaj tisoč pripadnikov somalijskega “naroda” in bi radi prišli pod Somalijo, predno postane Kenija samostojna republika. Kenija se be mara odreči obmejnemu predelu, londonska vlada pa se še bi odločila, kaj naj napravi.
Izhod iz tega položaja: demonstracije v somalijski prestolici Mogadiscio kar pred tre-bii poslaništvi, abesinskim, angleškim in seveda ameriškim, razbijanje oken, avtomobilov Ipd. Kako je prišlo do tega, da le zamešano tudi naše poslaništvo v te spore? Somalijci mi-sbjo, da se jim godi krivica, kier Ibb naša dežela noče prodajati
orožja.
Somalijska vlada je seveda sklicala tudi parlament, ki naj Protestira proti vsem krivcem, Protestira proti vsem krivi-Cam, ki se Somalijcem godijo.
Nev potres v Libiji
BENGAZI, Lib. — V pone-.. Jek se je znova tresla zem-,la ba področju El Marja, kjer le bilo pretekli četrtek 261 bbtvih, in na področju 18 milj oddaljenega Tolemaide, naselja z okoli 500 prebivalci.
Prebivalci porušenega naselja
Novi grobovi
Louis Dežman
Po kratki bolezni' je preminul v Euclid Glenville bolnici 79 let stari Louis Dežman z 950 E. 237 St., Euclid, O. Bil je samec. Tukaj zapušča brata Josepha, nečake Louisa in Josepha Dežman, Walterja Desmond, nečakinji Josephino Gustetic in Elsie , ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Družinski vasi pri Novem mestu, kjer zapušča brata Martina, sestro Antonijo in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 54 let. Zaposlen je bil pri Addressograf-Multigraf Co., dokler ni bil upokojen. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Frank Zigman
Zadet od srčne kapi je preminul Frank Zigman, star 56 let, stanujoč na 934 E. 248 St., Eu-cbd, O. Tukaj zapušča soprogo Čarobno, roj. Fabec, doma iz Št. Petra na Krasu, hčeri Čarobno in Elsie Frank, sina Franka J., pet vnukov, brata Johna in Tonya ter druge sorodnike. Sestra Mary Ludvik je umrla leta 1961. Rojen je bil v Pueiblu, Colorado, kot otrok se je s starši vrnil v št. Peter na Krasu, kjer je odrastel. V Ameriko se je povrnil pred 35 leti. Zaposlen je bil zadnji dve leti pri mestu Eucbdu. Bil je član Smugglers No. 614 SNPJ, Dra-m a is kili društev “VerOvšek” in “Naša zvezda”. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 10:30, nato na All Souls pokopališče.
Bodo letos irakiorji ob času priprovller!!!
I
1
LORAIN, O. — Smrt je zopet posegla med nas, 18. februarja
TT1 ,	^	,	-je vzela seboj Maksa E. Kragely
Vlada Sovjetske zveze je z 1859 E 37 St. Umrl je v Cle_
imenovala posebno komisi- Iand Clinic star kc:maj 59 let.
JO, ki se mola pab.lgat!,ipok0jn; je bil doma tv Volčah da bodo traktorji priprav-: pri TolminU) od koder je prišel
Ijem za; pomladansko delo v Ameriko 1. 1920. Leta 1925 se na poljih.	ije poročil z Roso Vidrih. Zapu-
MOSKVA, ZSSR. — “Prav- stil je ženo, hčeri Mrs. Tony Zada”, glavno glasilo Komunistič- Iar in Mrs. John Rigo ter vnuke ne partije, je opozorila vzdrže-^n vnukinje. Zaposlen je bil v valce traktorjev in poljedelske- National Tube Co. Bil je č.an ga orodja, naj gledajo, da bodo Društva sv. Alojzija št. 6 ABZ letos vse te stvari pripravljene, j:1 Mran sv. Cuba in Metoda, ko bo treba začeti s pomladan- Poipelme obrede je opravil žup-skim delom. Pri tem je opezo- ž- g- A. Rupar. Pokopali so rila na lansko leto, ko je bilo v §a na Kalvariji.
južni Rusiji v času začetka po-1	------O------
mtodanskega dola na polju g0|tgres je j,an,ai||jS 9,000 traktorjev, 14,000 plugov,	't v
in 6,000 kultivatorjev neuporab-j Z8 CsiilfSSSfifiO	ICSl
nib, ker se ni nihče zmenil, da jg	prgiSŽeHSfa
bi jih on času popravil.	^	“	65
Vlada je imenovala posebno
Iz slov. naselbin poskus SPRAVE V RDEČEM
TABCRU SE N! POSREČIL?
WASHINGTON, D.C. — Do-komisijo in ji postavila na čelo mov odbor za oborožene sile je Aleksandra šelepina, nekdanje-1 sklenil zvišati sredstva za lega sefa varnostne policije, dajtalske sile za 363,7 milijona dobo poskrbela, da se letos ne bojarjev, da bodo te lahko pospe-ponovila' lanska zgodba, da bo-jšile gradnjo in preskušanje zna-do vzdrževalci traktorjev in po- nega letala RS-70, ki ga bedo Ijedelskega orodja svoje delo’nemara začeli preskušati že čez
opravili o pravem času.
V zadnjih letih so kljub po-
dober mesec. To letalo bo zmožno leteti z brzino 2,000 milj na
sebnim naporom vlade v Sov-juro in bo' imelo po vojaških najetij! imeli vedno precejšnje te-j črtili nalogo pregledati sovraž-žave s setvijo in pravočasmm ,no ozemlje pa napadu z raketa-pospravkom letine. To velja po- rni in uničiti cilje, ki bi po na-
sebno za Aziji.
predele v Sovjetski
lak javnost sia splolsis opekava
poHfško ds rdeše lile
ključju še ostali.
Določeno je bilo, naj bi zgradili, za enkrat Ip tri lebda te vrste. Domov odbor predlaga, naj grade pet letal in pospešijo njihovo preskušanje.
Telesna kazen se bo vrnila v učilnice
WASHINGTON, D.C. — Glavni nadzornik javnih šol na področju glavnega mesta dežele dr. Carl F. Hansen je zaprosil za pravico uvedbe telesne kazni v javne šole, ker je brez nje dostikrat nemogoče vzdržati red n disciplino v učilnicah.
V washingtonskih šolah je 83.4 odstotka črnih šolarjev, med njimi dosti takih, ki ne poznajo nobenega reda in ne kažejo nobene volje do učenja. Zato je dr. Hansen predložil, naj bi upravitelji šol dobili pra- ’ Nco one šolarje, ki se nočejo’ držati reda in motijo druge pri pouku, iziklj učiti ne oziraj e se na njihovo starost.
Odbor je povečal tudi kredite PRINCETON, N.J. — Gallu-'za raziskavo in novo orožje, pov zavod je/ spraševal po de-j med drugim je predložil 134 mi. želi, kaj ljudje mislijo o Kenne- lijonov za zgraditev dveh do-dyjevi politiki do Kube. Rezul- datnih napadalnih podmornic, tat povpraševanja je zanimiv. Obrambno tajništvo je predloži-‘oceanu. Toulon je bil-do sedaj P e ve, da je 56% interesentov do, naj bi jih po prihodnjem cela stoletja glavna pomorska za Kennedyjevo politiko, 28% proračunu zgradili šest, Domov (vojaška postojanka, sedaj je kopa proti. Visok je odstotek ti-J odbor je to število povečal na nec njegove slave.
Rdeča Kitajska zavrača rusko zahtevo po opravičilu in vztraja na izključitvi Tita iz komunističnega bloka in na pomiritvi med Moskvo Tirano.
HONG KONG. — Glasilo kitajske komunistične partije je v uvodniku na prvi strani ostro prijelo Sovjetsko komunistično partijo češ, da igra dvolično vlogo, ko zahteva opravičilo od Kitajske partije za njen postopek tekom spora v komunističnem bloku. Kitajska komunistična partija izjavlja, da je bilo njeno stališče pravilno ter zahteva od Moskve, da pretrga vezi in prijateljske odnose z “odpadnikom” Titom ter se pomiri z Albansko komunistično partijo. Mednarodni kongres vodnikov komunističnih partij naj bi nato rešil spor med Moskvo in Peipingom.
Pisanje glasila Kitajske komunistične partije kaže, da razgovori med Moskvo in Peipingom o končanju javnega prepira in obnovi sloge v komunističnem taboru niso uspeli. Osebne antipatije med Hruščevom in Maom ter različni interesi Rusije in Kitajske, pa tudi vprašanje čistega prestiža, ki je pri prerivanjih v komunističnem taboru izredne važnosti, so preprečili poskus sprave, ki je dejansko prve te žave že premagal.
Izgleda, da je Hruščev v za četku malo popustil, nato pa je nepričakovano zavzel znova trdo stališče v sporu z Maom. Ta je odgovoril na enak način in Moskvo obdolžil dvolične igre in neiskrenosti.
Francoska vojna mornarica se seli iz Toulona
PARIZ, Fr. — Moderna vojna tehnika je prisilila De Gaulla, da je začel seliti francosko vojno mornarico iz njene, glavne luke v Sredozemskem morju Toulona v Brest na Atlantskem
stih, ki nimajo mnenja. Teh je'osem kar 16%. Iz tega se vidi, da se povprečno vsak šesti Amerlka-nec ne briga, kakšno zunanjo politiko vodi sedanja administracija.
Po strankarski pripadnosti se seveda odstotki glasijo
Veliko posojilo Indiji
Sredozemsko morje je postalo zaprto jezero in De Gaulle misli, da francoskih vojnih ladij ni treba zapirati vanj. Prenos mornarice bo trajal dalj ča-
WASHINGTON, D.C.
Združene države so dale Indiji 'sa, ker bo treba Brest temelji-240 milijonov dolarjev posojila'to preurediti, da bo odgovarjal čisto za njen gospodarski razvoj. Z potrebam modernega pomorske-drugače. Za Kennedyjevo poli-'njim bo Indija krila uvoz stro-'ga vojskovanja, tiko je 69% vseh demokratov in jev in raznih drugih gospodar-’ Francoskemu načrtu se bo samo 36% vseh republikancev, ’skih naprav, ki bodo v celotni morala prilagoditi tudi NATO. proti je pa le 16% demokratov j vsoti kupljene v Združenih dr- V tem oziru menda ne bo pri-in kar 48% republikancev. kavah.	jšlo do spora med njo in Fran-
Brez vsakega mnenja xje pa v i To je doslej največje posojilo cijo.
obeh slučajih okroglo po 16% j te vrste, kar so jih Združene;	---o-----
republikancev in ravno tako vi- države kdaj dale kaki tuji dr-' — Največ tornadov v Združe-sok odstotek demokratov. Ižavi.	nib državah udari v juniju.
Zadnje vesti
REJKJAVIK, Island. — Vlada je zahtevala odhod dveh članov sovjetskega poslaništva, ker sta skušala pregovoriti nekega domačina, da bi vohunil za Sovjetijo na ameriškem vojaškem oporišču na otoku.
Iz Clevelanda in okolice
Pepelnica—
Danes, je Pepelnica, začetek 40-dnevnega posta, priprave na praznovanje Odrešenja.
Motel na E. 55 St. in Shoreway—
Na jugovzhodnem oglu E. 55 St. in Memorial Shoreway bodo v aprilu na dosedanjem prostoru Norwalk Trucking Co. začeli graditi 11-nadstropni Motel z restavracijo, ki ju bo vodila družba Howard Johnson. Ta motel je bil prvotno namenjen na področju Erieview, ko pa so tam z dovoljenjem predolgo zavlačevali, se je družba odločila za nov prostor in kupila od Norwalk Trucking Co. tri akre sveta. Motel,bo imel 200 sob, ki bodo vse obrnjene proti jezeru. Poleg njega bo prostora za par-kanje 300 avtomobilov. Memorial Shoreway je del Interstate Highway 90, po kateri je velik ŽENEVA, Šv. — Nevtralci išče- promet s področja ob severnem jo kompromisa med stališči! in srednjem Atlantiku na Sred-
Amerike in Anglije ter Sovje-tije v vprašanju dogovora o končanju preskušanja atom-
nji Zahod in v obratni smeri.
Znižana voznina za ostarele—
Uprava mest. prevoznih sred-
skega orožja. Najtrši oreh je štev bo začela v ponedeljek spre-
še vedno vprašanje nadziranja na ozemlju Sovjetske zveze. Rusi so voljni pristati kvečjemu na tri letne preglede, za-
jemati prijave za izkaznice za znižano voznino na mestnih avtobusih. Na celotnem področju mesta bo 27 krajev za prijave odhodni sili sta šli od 10 na 7. ‘ prtih od prihodnjega ponedelj-Sodijo, da bi pristali nemara I ka «5 15.- marca. Prijavijo se na število 5.	1 lahko osebe stare 65 let in več,
HOUSTON, Tex. — Državni tajnik Dean Rusk je dejal tu, da Združene države ne bodo dovolile Castru, da bi z orožjem podpiral komunistične revolucije v državah Latinske Amerike. Vsakemu takemu poskusu se bodo Združene države uprle s silo.
WASHINGTON, D. C. — Vesti iz vladnih krogov trdijo, da bodo v enem do dveh tednih obnovljeni razgovori med ZDA in Sovjetsko zvezo o Zahodnem Berlinu.
Se nastanili v šotorih na robu
eždanjega mesta, kjer čakajo pcvih trajnejših domov. Libij-fr Flada je sklenila zgraditi v •Pini porušenega mesta novo godemo mesto. Od starega sto-^ še okoli petino stavb, ki pa
s° več primerne za stanovanje.

Vremenski
prerok
pravi:
-činoma sončno, proti veče-^ostopna pooblačitev. Mrzlo, rišja temperatura 20. Pono-J T30 je kazal toplomer —11.
Dohodninski davek obhaja zlati jubilej
Jeklarska unija bo šele iredi marca povedala, ali
želi mezdna pogajanja
NEW YORK, N.Y. — Potrošniki jekla računajo, da bo je-^ klarska unija šele sredi marca
ki poleg Social Security nimajo več letnega dohodka kot $1,200. Sl seboj morajo prinesti nek izkaz, iz katerega je razvidna njihova starost, eno fotografijo v velikosti 1.5x2 palca, kuverto z nalepljeno znamko in lastnim naslovom ter 25 centov. Lastniki teh izkaznic bodo lahko kupili za 50c štiri vozne listke, ki jih bodo lahko uporabljali med 10. dop. in 3. pop. ter od 7. zv. do polnoči v delavnikih, ob nedeljah in praznikih pa od 5. zj. do polnoči.
Film o kegljaški zabavi—
V Slov. domu na Holmes Ave. bodo v soboto, 2. marca, kazali film o zabavi Strojne kegljaške zveze 16. febr. letos. Vabljeni vsi kegljaš! in njihovi prijatelji. Začetek ob osmih.
CLEVELAND, O. — Te tedne. mrl že leta 1972, toda pozabljen
in mesece se muči nad 60 milijonov davkoplačevalcev z napovedjo svojih dohodkov. Čim več je virov dohodkov, tem težja je sestava napovedi, to je stara pesem. Nihče se pa pri tem ne spomni, da sistem, naše dohodnine obhaja ta teden svoj zlati jubilej. Pretekli ponedeljek je namreč poteklo 50 let, odkar je država Wyoming ratificirala 16. dostavek k ustavi, ki je pravna podlaga za dohodnino. Ta dostavek je tako postal 25. febr. 1863 del naše ustave.
Ideja o davku na dohodek je stara že nad 100 let. Že predsednik Lincoln jo je izrabil, da je začel odplačevati federalne dolgove, ki so nastali zaradi civilne vojne. Ko so bili dolgovi plačani, so davek sam hitro odpravili, največ radi tega, ker ni bil utemeljen v ustavi.
Tako je davek na dohodke za*
pa ni bil. Federacija ga takrat ni potrebovala. Imela je v carinah, trošarinah in taksah toliko dohodkov, da je lahko pokrila vse svoje stroške. Največ dohodkov so dajale trošarine na tobak in na alkohol.
Med tem so stroški federalnega proračuna rastli od leta do leta, treba je bilo misliti na nove dohodke. Zato je Kongres uzakonil 1. 1894 nov davek na dohodke: 2% na dohodek nad 4009 dolarjev, kompanije bi pa po zakonu morale plačevati davek šele na dobiček preko $ 5,000! Vrhovno federalno sodišče je zakon o dohodnini razveljavilo že leta 1895, tako da ga davkarija sploh ni mogla uporabiti.
Predsednik Theodor Roosevelt je 1. 1907 zopet začel akcijo za davek na dohodek z utemeiji-
stebli moderne svobodne demo- sivna obdavčitev. Pri taki davč-
kracije, kajti deli davčno breme pravično: kdor ima več dohodkov, naj plača tudi več davkov. Že dve leti pozneje je predsednik Taft izbral pravilno pot: predlagal je dodatek k ustavi, ki naj bi razpršil vse pravne pomisleke proti dohodnini. Na Taf-tovo pobudo je Kongres obnovil zakon iz 1. 1894 in ga spravil na pot v ustavo. Prva država, ki je zakon ratificirala, je bila Alabama. Ratifikacija je napredovala zelo počasi, Wyoming je prišel na vrsto šele dobra tri leta pozneje.
Prva dohodninska lestvica je bila skrajno skromna, ako jo primerjamo z današnjo. Odbitna postavka je znašala za samca ali samico $4,000, za poročene pa $4,000, potein pa je veljal isti odstotek za dohodke do $20,000.
tvijo, da je te vrste davek med Šele potem se je začela progre- kri vaj o svoje dohodke.
ni lestvici je plačeval dohodnino komaj en odstotek prebivalstva! To rajsko stanje za davkoplačevalce je trajalo skoraj do druge svetovne vojne. Takrat je pa administracija navila davčni vijak na sedanjo višino: od 20 do 91%. Šele letos je Kennedy stavil predlog, naj se lestvica revidira navzdol.
Ni pa rastla samo davčna lestvica, rastlo je tudi število davkoplačevalcev. Leta 1939 jih je bilo komaj 4,000,000, letošnje leto jih bo že nad 62 milijonov! Najbolj je število davčnih napovedi narastlo od leta 1939 do 1945, od štirih milijonov na skoraj 50 milijonov. Pri takem navalu davčnih napovedi je morala davkarija mehanizirati vse svoje delo. Sedaj stroji opravljajo glavno delo, tudi kontrolo, kar ni nobena tolažba za tiste, ki radi pri-
.Jtokoborba—
povedala, ali želi letos imeti' 'Jutri bodo nastopili v Areni mszdna pogajanja. Ker so z je- v rokoborbi Bobo Brazil, brata klom dosti doibr0 založeni, niso Tolos, Billy Fox in drugi. Zače-zadnje dni hiteli z nakupi. Ven- tek ob 8:30.
dar imajo jeklarne dosti naro- j	-----o-----
'čil še iz prejšnjih tednov, tako da lahko delajo s polno zmogljivostjo.	; BUDAPEšTA, Madžar. —
Ali bo prišlo do mezdnih po-'Preteklo nedeljo so imeli tu gajanj, jeklarne tudi ne vedo. I splošne volitve v narodno skup-NJkaj jih misli, da bodo pogaja-iščino. Udeležba je bila skoraj nja potrebna, druge so zopst; stoodstotna, kot je navada v prepričane, da bo unija posku-; komunističnih diktaturah. Vo-
Dirka enega konja!
sila doseči nekaj sprememb v sedanji mezdni pogodbi kar s pogajanji za' kulisami.
Burma nacionalizirala banke
RANGUN, Bur. — Vlada je objavila ob koncu tedna, da so vse banke, domače in tuje nacionalizirane. Vojaštvo je poslopja zastražilo in urade zapečatilo. Skupno je bilo v mestu nacionaliziranih 24 privatnih bank, 14 s tujim kapitalom, 10 z domačim.
Burmanska vojaška vlada je odločena nacionalizirati vso veletrgovino, industrijo in karstvo v smislu socialističnih načrtov.
livci so imeli samo eno izbiro, glasovati za uradne kandidate ali pa oddati prazen listek!
Volitve v “ljudskih demokracijah” so podobne dirki enega samega konja. Ker se tekme udeležuje sam, mora tudi le sam zmagati, če si med potjo ne polomi — nog.
Znanstveniki beže iz Vel. Britanije v Ameriko
LONDON, Vel. Brit. — Po u-radnih podatikih odide zadnja leta okoli 12 odstotkov vseh angleških znanstvenikov in vrhunskih strokovnjakov v Zdru-ban-jžene države, kjer se jim nudijo boljši pogoji dela, hitrejši napredek in višje — plače,
čtm fiMm&UA DOillOVi^

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
"£S§
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
2a Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 41 Weds., Feb. 27, 1963
to je federacije med Jordanom, Irakom, Sirijo in Libanonom. Čas za kaj takega verjetno še ni dozorel, akoravno je zelo priporočljiv z gospodarskega stališča.
V Bagdadu je sedaj že 85 tujih poročevalcev, ki lovijo sluhe po ulicah, kajti vladni in vojaški krogi so zelo skopi z izjavami. V svet prihajajo torej najrazličnejše govorice v obliki važnih novic. Treba je torej imeti potrpljenje in čakati na dejstva. Samo to je nekaj vredno in močnejše kot arabska domišljija, ki rodi sluhe, čenče in govorice.
Revolucija v Iraku
Zadnja revolucija v Iraku je bila naravnost mojstrsko izvedena. Vse je šlo točno po načrtu. Kar ni bilo morebiti v načrtu, je bil odpor samega diktatorja Kasema, ki se je branil v svoji trdnjavi — vanjo je namreč že davno spremenil poslopje vojnega ministrstva — skoraj 24 ur, in pa poskusi upiranja komunistov, ki nanje zarotniki niso bili prinravljeni. Zato so poklicali na pomoč nacijonaliste, ki so precej brezobzirno morili vse, kar so smatrali za komunistično pobarvano. V teh bojih je bilo prelito največ krvi.
Potek revolucije dopušča sklep, da so revolucijo pripravljali poklicni zarotniki in revolucijonarji, ki dobro poznajo tehniko zarote in upora. Da bi bili to samo mlajši oficirji, ki so upor izvedli, je malo verjetno. Kdo je torej stal za oficirji?
Na prvi pogled je vse kazalo, da je revolucija delo Naserjevih pristašev. Naser je bil prvi, ki je pohvalil revolucijo in priznal novo revolucijonarno vlado. Uporniki so postavili Naserjevega prijatelja Arefa za predsednika republike. V resnici najbrže ni bilo tako. Uporniki so takoj izjavili, da so sicer za arabsko edinost in da hočejo biti nevtralni v svoji zunanji politiki. Dodali so, da so samo proti komunistom, ki so se pod Kasemovim režimom preveč razbohotili in gnali Kasema močno na levo. Pod njihovim vplivom je Naser nameraval počasi nacijonalizirati tuja podjetja, posebno na Iraško petrolejsko družbo. Uporniki so tudi izjavili, da'niso proti tujemu kapitalu, s čemur so pokazali, da se v tej točki ne strinjajo z Naserjem. Upor. niki so tudi takoj umaknili iraške čete od meje s Kuvajtom, ki ga je hotel Kasem vključiti v svojo republiko, da bi se polastil novih naftnih zakladov. Vse to kaže, da uporniki niso imeli vsaj v začetku nobene volje, da se sprejo s tujim kapitalom. Uporniki se niso torej izjavili za Naserja, niso pa tudi nastopili proti tujemu kapitalu.
Vse to dopušča domnevo, da za zarotniki stojijo interesi tujega kapitala in interesi naftnih podjetij. Ti interesi so se hoteli znebili Kasema in njegove levičarske okolice s komunisti na čelu, ki jim je žugala z nacijonalizacijo. Hoteli so postaviti vlado, ki jih ne bo preganjala. O tem priča tudi' izjava Iraške petrolejske družbe, da njeno obratovanje ni nič trpelo po*revoluciji in da tudi nihče ni segel v njeno poslovanje.* Ali pa bodo ta cilj dosegli, je drugo vprašanje.	I	; 'M
Sedanji revolucijonarni režim se namreč ne odlikuje po strnjenosti. Glavni politični faktor je revolucijonarni vojaški odbor, ki menda obstoja iz petih oficirjev. Ali bo odbor ostal složen? Skušnja govori, da se arabski oficirji ne odlikujejo po zvestobi in discipliniranosti. Najbolj nazoren dokaz nudita bivši diktator Kasem in sedanji predsednik republike Areff Oba sta bila mladostna prijatelja, sta skupaj načelovala revoluciji v 1. 1958, ki je strmoglavila kralja Fejsala. Potem sta se razšla. Aref je hotel zedinjenje z Egiptom, Kasem je bil proti. Aref je organiziral zaroto proti svojemu prijatelju Kasemu, načrt se mu ni po- gije, da srečil. Kasem ea je dal obsoditi na smrt, pa ga pomilostil oiplodili z duhom svojih potreb.
Pueblo, Colorado. — V novem letu smo in v novih časih — toda na 'starem svetu smo še vedno. Jesti moramo še vedno, če hočemo živeti, da je nam. to mogoče, moramo imeti sredstva za to in eno glavnih je, da imamo delo, zaslužek in s tem gotove dohodke. Z “nič” si delavec ne more kupiti ničesar, “zastonj ga še nihče v hlače ne sune”, to u-gotovitev sem čital pred nedolgim v nekem unijskem listu, ki izhaja v Denverju. Potem, je pa razložil to svojo ugotovitev, da tisti, ki odstavljajo ljudi, ko prosijo dela ali kaj drugega, in če hitro ne ubogajo, ali če kaj ugovarjajo, jim pomagajo z močno roko in če treba tudi z nogo, da tisti so plačani kot stražniki, čuvarji ali policisti. Zastonj svojega posla ne upravljajo, to je dokaz, da “zastonj še nihče nikogar v hlače ne sune”. Vidite — filozofija svoje vrste!
Dalje poudarja člankar v istem članku, da razmere:	na
svetu se spreminjajo s tako hitrostjo, da jim mnogi ne morejo in ne znajo slediti. Zato pravi, je tudi toliko kritičnih pojavov v vodstvih raznih unij, delavskih organizacij. Največ radi tega, ker nekateri voditelji ne razumejo novih pojavov v raznih industrijah, zato niso pripravljeni, da bi jih takoj reševali, kakor je to potrebno. Na drugi strani velike korporacije imajo cele kadre raznih finančnih, računskih in z vsemi mogočimi titelni obdanih “managing engineers”, ki dan za dnem samo tuhtajo, kako bi se dalo dvigniti in pospešiti proizvodnjo ter manj in manj za isto plačati onim, ki jo proizvajajo. In tako danes pride do sprave med ipodjietji in unijami, jutri pa nove metode na teh poljih že zopet vse spremene. In zopet delavci sede pod kapom, kakor pnsje. Stare pravde tečejo naprej.
Ni prijetno, ampak resnico je treba povedati, da mnogi stari voditelji unij niso več na mestu na svojih položajih s svojimi starimi idejami. Treba je novih ljudi z novo višjo izobrazbo. In kako priti do teh je velik problem. Delavske organizacije bodo morale začeti misliti na last na vizgajališča — delavske kole-bodo bodoče voditelje
jih med gorami bili zameti od 12 do 40 čevljev visoki. To ne mislim da povsod, pač pa na
Ijiva postava s sivo brado, kot zornega benediktinskega očeta-duhovnika, je naredila na vsakega, ki ga je zvezal, vtis, da mora veljati za vedno, do groba. Še se spominjam, ko mi je dejal moj ožji rojak, ki ga je pred kakimi 60 leti poročil pok. Father Ciril, da je mislil, da ga je sam sv. Peter, prvi Kristusov
VESTI
darstvu na sploh, ki je bila značilna v prvih štirih mesecih lan-
Spremenjena proizvodnja v Zrečah
V Zrečah na štajerskem je'skega leta za Slovenijo, se je na
namestnik, zvezal za VednorVse'stara tovarna kovanega orodja, j Gorenjskem zavlekla prav tja
to iz nekdanjih dni	|V niej j® 'se!daJ zaposlenih ka- do oktobra, ko je Gorenjska
Letošnji predpust je pa takoj kih 700 ljudi. V zadnjih letih je šele dosegla mesečno povprečje že v svojem začetku začel bele- ta tovarna začela svojo proi/Jv republik!... Med tem ko je žiti s slovensko poroko. Yes, v vodnjo preusmerjati od orodja bila v Sloveniji povprečno v cerkvi Matere Božje sta si 0b-'na odik(Wke za avtomobilsko in- pi vm 10 mesecih proizvodnja ljubila še sredi januarja večno dustrijo. Leta 1961 je obsegalo za 7 odstotkov večja kot v letu zvestobo do groba ženin A. Kri- kovanje orodja še 40% vse pro-11961, je bila na Gorenjskem le stan in nevesta Miss Carol Mik-,izvodnlje, 30% je bilo odkovkov.za 3.5 odstotka. Pod republi-
krajih, kjieir so sape od vseh
strani v kaka zatišna mesta na- lich‘ Qer^veni 0|kreidi te poroke'in enak odstotek delov za plu-Jškim povprečjem so zlasti ko-pihale in nanesle talke zamete.1^ bili ^okaj slovesni. Poročne'ge. Lani se je stanje bistveno vinska,, čevljarska, usnjarska in In v takih krajih kje ostane ži-j^^g je	yery Rev. El- spremenilo, saj predstavljajo lesna industrija.
Za Gorenjsko je značilna miselnost, da je naloga podjetij le proizvajati, za prodajo izdelkov
vina v pašnikih. Že tako Pride>'w00r c. Voss. Pri maši je bil odkovki za avtomobilsko indu-da zgodnja zima, ali nezadostna nav.zo£ cej0 sam škof Moist Rev. :strijo že 55% vse proizvodnje, pazljivost kakih farmarjev, ki QbarRS Buswell. Boste rekli, Za letos predvidevajo, da bo o-
se pečajo z živinorejo, ne odve-' je p0Siekn0,st. Res je, naj po- koli 70% vse proizvodnje za av-'pa da je odgovoren kdo drugi dejo živine v nižave, potem pa’vem> ,da newesta Miss Carol tomobilsko industrijo, okoli izven podjetja ... Precejšnjo o-ostane živina zunaj v taki zimi Miklich je tajnica Monsignorja 25% kovanega orodja, ostanek Viro k novi usmeritvi predstav-in sneženih zametih in treba je y0,gsa; je .superintendent ka- pa deli plugov.	jlja tradicija; pri mnogih ljudeh
krmo s “helikopterji” tni|fa§ni-v, šol nag,e, pUeblske ško-| Tovarna je nabavila novo o- je ustaljeno čuvanje starih obi-
dovažati in jo metati živini, ki v takih
fije. Njena dela za dobre in rodje z namenom, da. poveča čajev, rekli ibi varovanja “pro-slučajih ostane brez krme. To p,;iernenite namene čislajo in u- 'proizvodnjo za 30% ob istem izvodne folklore”, zato se upira-se pa po zapadu v zimskih časih .pogrevajo in to je vzrok, da so številu zaposlenega delavstva, jo avtomatizaciji in zaposlitvi večkrat dogaja.	'bili tako odlični cerkveni pred- Prvenstveno dela za tovarno večjega števila inženirjev in
Huda zima je zajela tudi našo gtavniki pri njeni poroki. Naj še TOMOS v Kopru, za Tovarno drugih strokovnjakov z visoki-pueblsko okolico, 12. januarja omenim,- 'da oba, tako nevesta avtomobilov v Mariboru, pa tu- mi šolami. Na vsem Gorenj-je bilo v tej okolici okrog 26° kakor ženin sta produkt tukaj- di za industrijo motorjev Rako- skem je teh zaposlenih le 980. ped ničlo, dan preje pa 15° pod ©njih pueblskih katoliških in vica in druga podobna podjetja V industriji je zlasti zelo malo ničlo. To je pa že precej ostra drugih osnovnih in višjih šol.'na jugu. Doslej so te dele uva-!inženirjev in ekonomistov, cela
industrija na Gorenjskem 'ima zaposlenih le 45 ekonomistov, ki so v glavnem v treh velikih podjetjih, vsa ostala ,pa so brez njih.
Večjo važnost mora gorenjska industija polagati na izvoz. Ta je lani dosegel vrednost okoli 13. milijonov dolarjev, toda ni kril uvoza, ki je obseg el okoli 21 milijonov dolarjev vredno-
zima. Po drugih krajih pa tako? Kot takim želim, da naj jim. fco žali iz tujine. Zreška tovarna je le: V Eagle, Colo., ki se nahaja življenje naklonjeno v vseh ozi- deželi že lani prihranila okoli kakih 125 milj zaipadno od Den- Lh kar najboljše in naj vsicipo-jgQQ milijonov deviznih dinar-verja, so imeli 51 pod ničlo, vsod predstavljata našo puebl- joy. letos pa upajo, da jih bo še Denver sam je beležil 25° pod sk0 naselbino najbolje, kakor veg
ničlo, Colorado Springs —20°, bosta mogla. Bog naj njima na-Fraser, Colo., —47°, Leadville kloni vso srečo m vse najbolj-—34°, Salida —24° in Trinidad, še!
Colo., —32°. Tako se igra z na-| * SMrt KOSI TUDI mi letošnja zima tod po zapadu NAg IN OKROG NAS. in nas ščiplje, da iščemo po na_ Walsenburgu južno od
in mu dal priliko, da pobegne v Egipt. Sedaj se je Aref vrnil kot formalni voditelj upora in dal Kasema ustreliti.
Da bo revolucijonarni vojaški odbor ostal solidaren, v to je težko verjeti. V odboru so sicer sami arabski nacijo-nalisti, toda vsak ima svoje misli o odnosih do Egipta. V odboru so nekateri za zedinjenje z Egiptom, drugi pa samo za ohlapno konfederacijo. Podoben je položaj v vladi: ministrski predsednik El-Bakr je za rahlo povezavo z Egiptom, nekaj njegovih ministrov pa zagovarja skupno državo. Ako pride do spora med vojaškim revolucijonarnim odborom in vlado, kdo naj jih miri? Predsednik republike Aref gotovo ne, kajti vojaški odbor mu je že povedal,- da mora biti Aref politično njemu podrejen. Aref nima torej tistega političnega vpliva, kot so mislili prvi hip.
Kakšna bo torej bodočnost novega iraškega revoluci-jonarnega režima, si ne upa nihče prorokovati. Najbrže se bo iraška politika odvijala po stari formuli: prišlo bo do sporov v vladi in vojaškem odboru in tudi med njima. Spori bedo trajali, dokler se kdo med zarotniki in uporniki ne dokoplje do diktatorske oblasti.
Meglen političen položaj v Bagdadu je seveda dal povod, da v arabskih prestolicah delajo vse mogoče načrte o bodočnosti arabskega, sveta. Naser gleda, da bi njegovi iraški nacijonalisti prišli do veljave, ki je sedaj nimajo, kajti v vladi so razen dveh zastopnikov kurdskih upornikov samo pristaši iraške socijalistične stranke. Vse osta’e iraške stranke se radi tega jezijo na upornike, kar seveda ne konsolidira iraškega političnega položaja.
Najaktivnejši so v Damasku. Sirska vlada hoče izra7 biti priliko, da ustvari ozko zvezo z Irakom. Upornikom ponuja federacijo s tiho željo, da bi se tej kombinaciji priključil tudi Libanon. Ako bi se posrečilo pritegniti še Jordan bi se uresničil star načrt “rodovitnega polumeseca”,
La talki jih bodo razumeli tudi čutili z njimi.
Člankar je povedal dobro. S takimi nekimi poskusi ,so že: poskušali, a ebnesli se niso, ker na
šin škrinjah kučme,^ suknjiče, 'pokopali pred kratkim 69 let suknje, kožuhe in škornje in starega Johna Zormana, rodom
sredstva iz Lahovče, Slovenija, odkoder nega
“Proizvodna folklora”
V tridnevnem:	seminarju za
pereča gospodarska vprašanja PRI na Gorenjskem je ing. Tone - V Trilbuišon takole razlagal teža-nas so ye v gospodarstvu Gorenjske.
vsa taka obrambna
Določena stagnacija v gospo-isti.
doma na St. Clairju, je
-	- -	—o**	---- — -- -	, Preprosti ljudje smo, v borbi
p_o i z mi. ^mrzi	ne o i .je prišel v Ameriko pred kaki- mnogo čudovito lepih misli in za vsakdanji kruh pozabljamo
mo okrog nasemljieni kakor Si-;mi 49 ll&ti. Delal je večinoma, po,‘rad bi spomnil vsaj na nelkate- na svojega duha, ki bi nam mo-birci. Vzrok. Zima se z nami premogokopih. Prva leta je bi-1
igra!
LILIJA vabi na predstavo
mu m mmmi
V SLOV. DOM NA HOLMES 17. marca 1963 ob 3:30 pop.
* ZAPOSLENOST V JEKLARNAH IN RUDNIKIH se nekaj zadnje tedne izboljšuje. Da bi le tako šlo naprej in pri tem ostalo. Tukajšnja jeklarna je baje dobila zadnje čase1 nekaj novih naročil in to se pozna vse naokrog. V Allen premogokopu, ki se nahaja malo zapadno od Trinidada in je last jeklarske korporacije, ki obratuje v Pueblo topilnice, so poklicali pred kratkim na delo nekaj nad 30
val nekaj časa v državi New Mexico. Zatem se je preselil gori v Colorado in je delal po prsmogokopih. v Seigundo in Primero in zatem je delal nekaj časa v grocerijski trgovini v Se-gundo. Mr. Zorman je bil faran cerkve Matere Božje v Walseto-
re, da nam bodo v nedeljo bližje, ko jih bomo slišali.
Stotnik Stanhope govori s starim častnikom Osbornom. Vojska na vsakega različno vpliva, na stotnika Stanhopa na poseben način. Pričenja gledati stvarem in dogodkom do dna. “Oprosti,” govori staremu
burgu, član premogarske unije častniku, “to je navada, ki se mi
in SNPJ. Zapušča žalujočo vdovo ter dva sina in dve hčeri. Poročilo omenja, da SNPJ No. 299 mu je opravila ob grobu pogrebne obrede. Kaj več od “napredne” organizacije seveda ni za pričakovati, zlasti ne, da bi se udeležila pogrebnih obredov v cerkvi. “Naprednjaštvo” in pol — ali me:?
— V bližnjem Trinidadu pa so pokopali 82 let starega Johna
premogarjev. Pred časom so jih Hribernika. Umrl je pueblski začasno odpuščali radi nekih j bolnišnici po dolgi mučni bo_
popravil v premogokopu. Allen lezni_ Bil je upokojen dolgolet-Premogokop, kadar obratuje s ni deiavee pri Colorado Fuef&-polno silo, zaposluje nad 400
premogarjev.
* TO MORA BITI NAJBRŽE JUGOSLOVAN, drugje ni takih podjetnih “ptičev”! Iz Den-verja poročajo, da so imeli tamkaj pred kratkim “Open Bowl-
Iron Corporation. Delal je preje okrog 45 let v premogokopih v Las Animas County. Tudi ta je bil član premogarske UMW in SNPJ. Zapušča deset otrok sinov in hčera. Bil je faran cerkve Presv. Trojice v Trinidadu,
vodilna mesta takega vzgajanja^11® rournament kegljaško .odkoder je bil tudi pokopan na so se natepli ljudje raznih radi- dekm0'	Andiej Marzich iz .farno katoliško pokopališče.,
kalnih mišljenj in to je bilo uni- LonS Beach, California, ki se jej _ Vsem umrlim naj sveti jam le v škodo, oe bi pa stopili	tekme udeležil, je bil večna luč in naj počivajo v mi-
'deležen $5,000 nagrade. Porazil ru! Žalujočim sorodnikom pa
na čelo takih gibanj pošteni demokratični ljudje, bi pa bil to za delavske organizacije velik korak naprej. Upati je, da pride do nekaj takega, kajti nekaj takega bodo bolj in bolj nakazo-
vale in zahtevale socialne po trebe delavcev.
* TU IN TAM BEREM DOPISE, v katerih se dopisniki pritožujejo čez letošnjo zimo, da je ostra in trda'. Well, če je zima huda, res ni prijstno. Povem pa
je vse. Kako? Tdko je kegljal, da kadar je zagnal kroglo, so se vsi “kegljni tako ustrašili da so. vsi popadali”. Naredil je eden za drugim kar šest “strajkov”.
Andrej Marziču čast in čestit-
ke! Sodil bi, da mora biti kak daljni sorodnik slavne Krpanove rodbine.
* PREDPUSTNI ČAS JE ČAS VESELJA IN SVATB. — Sedanji rodovi sicer ne “obrajtajo”
naj, da je naš “Divji zapad” le- več toliko predpustnega časa, tos zima tudi hudo “šraufala”. kakor smo ga “obrajtali” nekoč Farmarji po tej okolici, še bolj stari. Arqjpak naj bo tako ali
iskreno sožalje!
Naj zadostuje, da moj dopis ne bo zazvel preveč prostora, pa še drugič daj. Vsem Slovencem, posebne naročnikom in či-tateljem A.D. pa najlepše slovenske pozdrave izpod colorad-skega pogorja!
Ivič
je zadnje čase razvila, da gledam naravnost skozi stvari in vedno globlje in globlje, dokler se ne zgrozim in neham. Ali si videl sončni vzhod? Ali ni bil krasen? Gledal sem čez jarke, daleč naprej. Nikjer glasu in nikjer žive duše. Samo neskončna ravan kakor strnjeno morje, zbrozgano in blatno, da se ne more več gibati. Iglo bi slišal pasti v tej tišini. In vendar si vedel, da je tam skritih na tisoče topov in na milijone krogel..
Vsaka igra, ki je dobra, nam hoče nekaj povedati, nekaj pustiti v nas. To je želel pisatelj. Konec poti nam že v naslovu pove svojo misel. Občutek, da se telesnemu življenju bliža konec, oživi življenje duše, življenje duha, ki z mrzlično naglico odkriva stvari, za katere je bil človek doslej slep. Pričenja gledati skoz stvari, skoz površino — globlje in globlje kakor Stanhope. Stvari 'dobivajo drugo o-'biiko, drug pomen, celo življenje je videti drugačno. Duh se
giel mnogo 'Stvari in dogodkov, ki nas trdo zadevajo, razložiti in vreči vanje povsem novo luč. Mi vsi bi morali večkrat na konec poti, na zadnjo mejo, tja, kjer telo otrpne in se odpre duh. In na tej zadnji meji bi šli po starih nazaj v življenje: kakor Stanhoe in Osborne. Vsa preteklost bi dobila nov obraz, vse bi bilo čudovito in ubrano. In ko bi se s konca poti vračali nazaj v življenje, bi ga cenili drugače.
To je globoka misel iz drame Konec poti. Umetniško vredna drama bo na vsakega, ki jo bo zasledoval z mislijo in srcem, mogla mnogo povedati. Ni lahka, ker je globoka, prav zato pa za postni čas, v katerem se bo vršila, na moč primerna.
Prihranite nedeljo, 3. marca, za obisk drame Konec poti, prihranite jo za odvijanje lastnih misli. Morda boste v sebi odkrili marsikaj. Gledanje življenja s1 konca ima globok pomen za duhovno življenje.
Karel Mauser
iisls h drama
Vsestranska odrska žarnica
Veliko krogli podobno žarnico, pravzaprav električno aparaturo, imajo v londonski koncertni dvorani Covent Garden. Ta luč daje svetlobo najrazličnejših stopenj od medle; beline tik pred vrača po starih stopinjah, ki jih Avdiom do pravih bliskov, ki jih je telo že prehodilo, toda zdaj v'— P° P°tre:bi — Wdi v dvorani vsaki stopinji vidi vse kaj dru-j sPremlia grom- Naprava ima togega kakor nekoč. Življenje niliikšno svetilnost, da bi oslepel, bilo monotono, kakor je človek ikdf>r bl iStrme‘l vanjo) kadar za-včasih mislil, ni bilo brez cene, !^ar'‘ z V3° m°čjo.
kakor je včasih v obupu trdil. I.	°"-----
Bilo je čudovito, odvijalo ae: je' Norvežani in tisk po zakonih, po božji volji — vse , Po uradnih statističnih podat-je bilo nazadnje zlito v celoto, j kih pride na Norveškem (okoli Celo sončni vzhod, ki ga človek;3.5 milijona preibivalcev), kjer tolikokrat vidi, je na koncu poti izhaja skupno 174 listov in re-lepota. Trideset tisoč in morda vij (32 vsak dan, 51 po trikrat, več sončnih vzhodov je videl 39 po dvakrat in dva ‘enkrat te-
stotnik Stanhoe, toda ta zadnji densfco), na 10 gospodinjstev U
Cleveland, O. — Navadno
pa gori po gorah in za gorami takšna nova doba, mi stari se tako, da v igrah izgrešimo mno-so imeli težave krmiti živino, še vedno spominjamo predpust- go jedra, ker ujamemo zgodbo Ovinkasta pota in ceste so bile nih časov v našli nekdanjih samo na splošno in preslišimo jv 'strelnem jarku je bil vendar izvodov dnevnega in tedenskega po enih krajih tako zametene časih. Ej, fletni ir, lepi so bili .mnogo zlatih zrn, ki so skrita v'Prvb M Sa Je resnično videl. Ni Bska czToma na vsako samestoj' med gorami, da še danes niso nekdanji časi, ko je nas poveza- posameznih stavkih. V drami ga več gledal s telesom, gledal no gospodinjstvo 475 izvodov na odprte, čudili se boste, pa je val za enkrat in za vselej naš Konec poti, ki jo bo Slovenski ga je z duhom, ki objame celo- leto. Naj večji dnevnik (Aften-
bilo menda le res, drugače bi nekdanji dobri župnik, pater oder poidal v nedeljo, 3. marca,
to, podrobnosti, globino in srni- 'po-den; Oslo) ima naklado 174
ne poročali, da so po enih kra- Ciril Zupan. Že njegova častit- v dvorani Slovenskega narod- sek
dsoč.
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA
Točnost odgovora ga je Najprej je on bil lovec na presenetila. Ni si mislil, da bi ljudi, ki gre za silno važnim mu povedala ime tako brez opravkom. Njegova naloga je pridržka, ko je pa bila tako uloviti in zapreti razbojnika hladnokrvno poskusila ubiti in morilca Blacka Rogerja
ga. še o svoji brigadi je mirno govorila! On je že nekoč slišal o Boulainovi brigadi. Bilo je v Chipewyanu ali Fort Mc-
Audemarda. In vendar bi pri segel, da Black Roger Auder-mand ni nikoli ubijal z večjim preudarkom kakor tale žen-
Murrayu znano ime. A ni ve-'ska, Jeanne Marie-Anne Bou-del, kje tržijo Boulainove lain.
barke s kanuji, ki prihajajo j čutil je, kako se kanuj napo reki. Tisto leto gotovo niso glo pomika. Napreduje krez prišle do Athabaska Landin- nihanja. Struja in spretnost
Črkarska pravda v Indiji
Po odpravi latinice so države Indijske unije uvedle vsaka svojo staro pisavo.
“Saj bomo navsezadnje veljali za nepismene vsi tisti) ki bomo zaseibno ali službeno potovali iz ene v drugo deželo naše
zvezne države,” je dejal izolbra- jo, da je med temi gorjanci, ki
žen Indijec, ki je hote1! s svojo
la z domačo pisavo, s katero si ljudje ne morejo pomagati, če pridejo izven asatoskih in bengalskih meja. Statistike kaže-
ise zavzemajo za latinico, manj
pikro pripombo v kratkem po- nepismenih in več bralcev vedati tole:	pred nekaj leti se dnevnega tiska, kot znaša pov-
je tako tujec kakor domačin prečje za federalno državo A-
breiz težave znašel v vsej Indiji, ker so bila imena cest, železniških postaj ter javnih uradov in ustanov tiskana v latinici.
sam. Med razlogi omenjajo tudi to, da je latinica lažja od katere, koli indijske pisave.
Devangarska abeceda indij-
Naser proti Savdiji
V arabskem svetu čakajo Združene države nove ne-prijetne naloge.
WASHINGTON, D.C. — Poveljnik našega 6. brodovja, ki je v Sredozemskem morju, je predlagal a d m i n i straciji, naj premesti del brodovja v Rdeče morje, da bo lahko delalo red v južnem delu Arabskega polotoka. Predsednik Kennedy se je odločil, da bo sam pregledal položaj in odredil potrebne korake.
Zdaj se tuje pismenke umikajo sueg0 severa, ki se zanjo zavze-
ga. Boulain .. . Boulain ... Ime mu je vztrajno razbijalo
veslačev sta nosili čoln s hitrostjo šest do sedem milj na
možgane. Bateese je odtisniFuro. Poslušal je enakomerno kanuj od brega in ženska je pljuskanje, ki je bilo včasih zagrabila v veslom v vodo, kakor zaglušeno škrabljanje posrebreno v mesečini. Nika-jin, čim dalje je prisluškoval, kor se ni mogel iznebiti tega Tem bolj se mu je zdelo, da imena. Ne samo zato, ker ga čuje droben zvonček. Bil je je že bil slišal, ampak ker je samo en glas; temu se je po-moral biti v njem neki pomen, tem pridružil še eden, dokler vsebina, ki sedaj brodi po ni v vodi zažuborelo . .. Bou-njegovem spominu. Boulain! lain... Boulain... Boulain... Ponavljal si ga je in upiral To ime ga je obsedlo. Je ne-oči v drobno postavico, ki se kaj pomenilo. In vedel bi, kaj je tako lepo krivila in v ritmu pomeni, ko bi mogel napeti veslala. Boulain! Ni se mogel svoje možgane. Sedaj tega ne spomniti. Gluh nemir ga je more. Brž ko se hoče malo začel dramiti in mučiti; po zbrati, ga že strašno zaboli možganih mu je zopet razbi- glava.
jalo. Zabolelo ga je.
“Čul sem bil nekoč to ime...
Porinil je eno roko v vodo in si jo položil na oči. Tako
bi
nekje—•” je spregovoril na je ostal pol ure, ne da glas. Samo majhna je bila vzdignil glavo. Bateese in dalja med njima, ali on je Jeanne Marie-Anne Boulain govoril nalašč jasno.	Inista ves čes spregovorila be-
“To je mogoče, gospod.” Isede. Za ljudi iz gozdov to ni Njen iglas je bil sladek in čas, da bi govorili. Mesec je mil. Jasen kakor napev ptice, bil visoko na nebu in zvezde ali vendar mehek in rahel, so bile zbledele. Srebrnkasta Carrigan, kriminalist, je po- svetloba' je ovijala svet kakor
mislil, da se izogiba odgovoru Rad bi videl, da bi se obrnila
mrtvaški prt. Carrigan je zaslutil to luč; pred njim je
in kaj rekla. Kaj rad bi bil stala Jeanne Marie-Anne Bou-tudi zvedel, zakaj si je toliko lain. Zid teme, ki ju je bil prizadevala, da bi ga bila prej ločil, je zginil in ženska ubila. Saj ima vendar pravico'je bila vsa v mesečini. Ni več zahtevati pojasnilo. Sploh bi^eslala, pred njim je stala, jo moral spraviti dol na svojo Kakor majhna deklica se je postajo, kjer bi jo prav po'zdela, tako razoglava, z las-paragrafih izprašali. Treba'mi, spuščenimi po hrbtu, tem-jo bo nato opozoriti. Do nje- na prikazen, ki se v svitu govega imena je mogla priti lune svetlika. Carriganu je samo tako, da je brskala posekaj reklo, da je obrnil gla-njegovih papirjih, ko je ležahvo k njej; pokril si je oči z brez zavesti. Pa	še to ne, da	roko in	pustil	je samo malo
je narednik severozapadne	razmaka med	prsti. Slutnja
policije na konju. Kljub temu'ga ni varala. Ženska se je za-Pa ni videti, da	bi se količkaj	gledala	v luno	in gledala je,
bala ali si vsaj	delala skrbi, [vsaj na	videz,	vsa v skrbeh.
Nagnil se je nekoliko na- Potem se je nekoliko nagnila Prej k njej. Kretnja mu je h Carriganu, da bi ga bolje povzročila bolečino med očmi. Ividela. Nato se je zopet lotila Zadušil je krik, ki se mu je veslanja.
skoro izvil, in poskusil mirno! Carriganu je to dobro delo. govoriti.	j Mogoče je, da ga je one pol
“Nameravali ste me ubiti...'ure večkrat tako pogledala, in skoro bi se vam bilo posre- Vsekakor jo skrbi zanj. Misel, čilo. Kaj pravite na to?” Jda je morilka, jo že vzne-“Sedaj nič, gospod... Bila mir ja. Kakor so bili lepi nje-je pomota in žal mi je. Ali vi ni lasje in oči, Carriganu ne smete govoriti. Mirovati kljub vsej njeni milini ni ču-morate. Bojim se, da je vaša til simpatije do nje. Leto svo-lobanja nalomljena.”	jega življenja bi dal, ko bi jo
Bala se je, da je lobanja mogel spraviti na postajo. Tis-nalomljena! In svoj strah iz- tih treh četrti ure tam za ska-naža z . glasom, kakor da go- lo ne bi pozabil, če bi živel vori o glavobolu! Carrigan je tudi sto let. In če ostane živ, legel na svoj tornister in -je mu ona to plača; pa če bi bila zaprl oči. Mogoče ima ženska lepa ko Venera in mila kakor prav. Omedlevica in slabost vse gracije skupaj! Nevoljen je sumljiva. Pa če je tako, je bil, ker je občudoval v me-zakaj se potem ne peča z sečini sijaj njenih las. Pa nje-njim nekoliko obzirneje? Te- ne lepe oči... Kateri vrag bi mu Bateesu, takemu orjaku, ocenjeval lepoto ob podobnem Pač ni treba pomagati pri položaju? Tudi Fanchetova, veslanju. Vsaj sesti bi mogla |sestra razbojnika in tata, ki tako, da bi bila k njemu obr-'se je bil spravil nad poštenje, njena, četudi se brani odgo-je bila lepa. Ali njena lepota var j ati.	j ni mogla rešiti Fancheta. Roka
Zmota, pravi. In da ji je pravice ga je zgrabila kljub žal! Tako preprosto je to|solzam v velikih črnih očeh rekla, a vendar z glasom, ki j Carmine Fanchet in mu žaga je sama godba. Govori drgnila vrv okoli vratu, gladko angleški, ali čuti sej Carrigan se je počasi toliko pri tem mehkoba, ki prihaja [vzdignil, da je bil precej po-morda od rdeče francoske'konci s hrbtom. Razmišljal je, krvi, ki se pretaka po njenih'kaj bi rekla Jeanne Marie-žilah. In ime ji je Jeanne Anne Boulain, če bi ji povedal Marie-Anne Boulain!	izgodbo o Carmini. Ali med
Ob zatisnjenih očeh si je'imenoma Fanchet in Boulain rekel; da je bedasto misliti v je bil prepad. Fanchetova sta takih trenutkih na take reči. bila prišla z Alaske nekod.
domačim. “Seveda bi bilo prav, če bi uvedli eno samo, za vso državo veljavno domačo pisavo, talko pa se mora popotnik ubadati z ducatom deželnih abeced, ‘ki si večinoma siploh niso po-idclbne. Brž ko prestopim mejo svoje federalne države, sem kljub a kade mskemu naslovu prav tak ‘analfabet’ kot tuji turist, ki se prvič mudi pri nas.”
Nekaj primerov: v New Delhiju, glavnem mielstu zvezne države, uporabljajo devanagarsko (hindujsko) in urdujsko (perzijsko) pisavo, v Ahmedabadu gujeratsko, v Kalkuti bengalsko, v Pendžabu devanagarsko in gurmuško abecedo, prav ta ko ipa imajo tudi južne države malone vsaka svoje pismlenke.
Zvezna vlada je prvotno na,-meravala v vsej državi nadomestiti latinico1 z devanagaršči-no, ki ni le hindujska, temveč tudi sanskrtska pisava, toda temu so se uprle tiste federalne države, ki imajo lastno pismenstvo. V Madrasu so izžvižgali politika, ki je hotel govoriti v hindujščini naimesto v angleščini, potem pa so v tej deželi zbrisali devanagariske črke povsod, kjer so se pojavilo zraven domačih tamijskih , pismenk. V deželah zvezne države se kaže splošna težnja, da bi po opustitvi latinice uporabljali domače pismenke, ker bi z uvedbo e-notne, za vso deželo veljavne abecede priznali prednost te ali orne domače pisave pred drugimi.
Ko so voditelji rodovnih skupin na planinskih področjih A-sama razpravljali z Nehrujem o lastni državni tvorbi v okviru zvezne države, so zahtevali predvsem samoupravo v šolstvu. Misijonarji so prinesli tem rodovom latinico, šolska uprava federalne države Asam pa je odpravljeno latinico nadomesti'
ma zvezna vlada, je manj praktična kot lepa: ima 48 črk, h katerim, j e treba prišteti še precej črkovnih kombinacij, ki se jih mora vsakdo naučiti. Ni je mogoče pisati tekoče, temveč vsako črko posebej. Primerjava kaže, da zahteva učenje devan-garščine štirikrat več časa kot latinice, ki jo obeh pisav vajena roka piše za 60 odstotkov hitreje. Tudi s tem razlagajo odpor proti devangarski pisavi izven ssvernoindijskih dežel.
Zagovorniki latinice, ki je sicer tuja, vendar proti njej vsaj v bližnji preteklosti ni bilo toliko odlpora kot proti dajanju prednosti eni 'domači pisavi pried vsemi drugimi, naštevajo primere iz drugih azijskih dežel cd Turčije do Vietnama in Indonezije, ki so uvedle latinico, ker'jih neposredno' povezuje mnogimi drugimi državami po svietu.
------O-------
Glavni vzrok — človek WASHINGTON, D.C. — U-radne preiskave so dognale, da so človeške napake zakrivile devet desetin vseh letalskih nesreč.
Oba sta bila slaba človeka. Vsaj sodili so tako Carmino, zavoljo brata. Ali Boulain . .. ! D ali e prihodnjič.)
Do tega nepričakovanega koraka ga je spravila precej zaletela politika njegovega sveto- jre državam, ki jih do sedaj še
Senat preudarja o podpiranju jugovzhodne Azije
WASHINGTON, D.C. — Senat je sestavil pod vodstvom senatorja Mansfielda posebno medstrankarsko k o m i s ij o, ki naj pregleda, zakaj so naše podporne akcije v jugovzhodni Aziji rodile tako malo uspeha. Po 1 1. 1955 smo tja vtaknili nad 5 bilijonov, uspehov pa skoraj ne vidimo. Samo Južni Vietnam nas stane do sedaj nad 2 bilijona!
Komisija je objavila svoje poročilo, ki ni nič laskavo za državno tajništvo. Poročilo predlaga, naj ne dajemo v jugovzhodni. Aziji nobene podpo-
med njimi tudi dva člana angleškega parlamenta.
Pešačenja se je udeležila tudi angleška aristokracija obeh spolov. Njeni pripadniki pa niso spadali ravno med najmlajše potnike. Sivih glav je bilo dosti med njimi.
------o------
— V .letu 2000 bodo imele Združene države 312 milijonov prebivalcev, približno 130 milijonov več kot danes, če se bo sedanji prirastek nadaljeval.
Moški dobijo delo
nismo podpirali. Kdor je dobil do sedaj podpore, naj se mu zmanjšajo. Naše podpiranje naj bo v pravilnem razmerju do podpiranja od strani drugih držav, posebno Anglije, Francije in Zahodne Nemčije.
Poročilo poudarja, da je treba uporabljati naše podpore ne samo v “preganjanje komunizma”, ampak v korist revnih, ljudi. Od preganjanja komunizma imajo koristi samo bogati vladaj ači krogi, ne pa revni narod. Zato je treba črtati vsako podpiranje, ki se skriva za splošni-|mi političnimi gesli.
valca Chester j a Bowlesa. Bowles je namreč ves zaljubljen v Naserja in je ves čas dajal potuho Naserjevim apetitom. Dal se je speljati na led in priporočal priznanje novega jemenskega r e v o 1 ueijonamega režima, pri čemur ga je Naser pošteno potegnil. Naser je namreč obljubil, da bo umaknil svoje čete iz Jemena, tega pa doslej še ni storil. Tja je, poslal še celo nove, čete in sedaj z njimi o-grbža Savdsko Aralbsko.
Novemu jemenskemu revolucij onarnemu režimu prede precej trda. Kraljevi pristaši so se iizvežbali v gverilskem, vojskovanju, v Savdski Arabski pa	.
imajjo zavetišče, kamor egiptov- ^ AmeiflK&nci, ce tfSoa ske čete pe \morejo. Zato grozil tud? V pešačenju Naser savdskemu kralju, da bo' BRIGHTON, Ang. — Angleži napadel njegovo deželo. To bi so hoteli pokazati Amerikan-pomenilo novo vojno v araib-'cem, da znajo tudi oni dobro skem svetu. Ipa do tega ne pri- 'pešačiti. Skoraj 1.000 junakov de, y.aj gre del šestega ameri-1 se je nabralo na Westminster-škega brodovja v Rdeče morje skem mostu v Londonu in jo krotit nemirne arabske duhove, kmalu po polnočni uri udarilo V državnem tajništvu seveda proti Brightonu, kamor so na-noče nositi nihče odgovornosti merejf/ali priti v 20 urah. Toda za homatije v arabskem svetu..samo 300 jih je doseglo cilj,
Angleži radi tekmujejo
* • • i »•' ' 1 • ’
kosti
zginejo v plinskem sežigalniku
Vse gorljive odpadke v plinski sežigalnik ... kar v hiši. Oglejte si nove modele, ki sežigajo brez dima in brez smradu.
Calcinator/Caloric/Duramatic i Majestic/Martin/Sears-Kenmore/Warm Morning w the eastqhio gas company
Delo za moškega Izkušeni delavec pločevinastih izdelkov dobi delo. Oglasite se osebno. Institutional Equipment Mfg. Co. Inc., 3007 Clinton Ave., Cleveland 13, Ohio.	(42)
~MALE HELP — WANTED
Short Order Cook
night shift.
Sorn’s Restaurant
6036 St. Clair Ave.
(x)
Ženske dobijo delo
Typist
5 day, 40 hour week, salary. Pleasant working conditions. Office at E. 72 St., north of St. Clair Ave. 391-7200.
(41)
Čiščenje uradov
Zvečer, v mestu, izkušene. Pišite na Box 123, American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. (43)
MALI OGLASI
Ugodna prilika
Prodam 3 kose dobro ohranjenega pohištva za spalnico za $40. Tudi television 27 inč. Kličite LI 1-0288.	(41)
V najem
Na E. 71 St. blizu St. Clair Ave., oddamo 3 sobe in kopalnico, zaprt porč, spredaj, zgoraj, garaža na razpolago. 361-0989.	(43)
Stanovanje oddajo
Na novo dekorirane 4 sobe in kopalnico na 76. cesti oddajo mlademu zakonskemu paru. Tel. WH 4-2360.	(43)

Mi imamo
NAJBOLJŠE BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
za vse naše ljudi
v starosti od 1. do 80. let. Za informacije kličite:
KNIFIC & OKICKI INSURANCE IV 1-3408
V najem
Oddamo opremljeno kuhinjo in spalno sobo. Kličite IV 6-6394.
(27 feb., 1, 4 mar.)
Ugodna prilika
Prodamo popravljalnico čevljev. Lastnik umrl. Povprašajte na 1629 'Clark Ave. Kličite SU 1-1319.	(45)
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KPJ STAV N! K
i PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Stanovanje oddajo
Tri sobe s kopalnico oddajo zgoraj na 5901 Prosser Ave. Kličite HE 1-2339.
(25. in 27. feb., 1. marc)
Naprodaj
Dobili smo večje število novih in skoro novih hiš, zidane, ranch tipa in zidane dvo družinske hiše. Vse v lepih krajih. Cene so zmerne.
KNIFIC REALTY
IV 1-9989
820 E. 185 St.
(22, 25, 27 feb)
KOT V “DOBRIH, STARIH ČASIH ...” ,— Kent Thompson, sin lastnika velikega posestva, na katerem rede živino, se je pripeljal v Palatko, Fla., z mulo in to privezal ob meter za parkanje avtomobilov. Polica je že napisal listek, ker fantič ni 'vrgel v .avtomat denarja, pa se je premislil in ga pustil.
Soho oddamo
V najem oddamo opremljeno sobo. Kličite EN 1-
5015.
■(44)
“Gotovo se čudite, zakaj vas vodim po tej grmadi prahu in starine”, je začel poročnik Mi-rovič, “godi se to le zato, da bi mogel z vami spregovoriti brez prič, kar bi mi ne bilo mogoče niti v vaši čumnati, ker ne bi bila nikdar prepričana, da naju kdo za vrati ne posluša. Danes imam še pravico poklicati vas v svoje stanovanje, da vam dam instrukcije, kako se morate obnašati in ker mi je vse to krilo odkazano za stanovanje, sem si izvolil zid te sobe za mesto najinega razgovora. Tu torej, kjer naju nihče ne sliši in ne vidi, sprejmite mojo prijateljsko roko. Po tem, kar sem vam povedal, se gotovo ne boste čudili, da se bom napram vam zelo hladno in malomarno obnašal, naj-sibo to že za prisotnosti drugih ali pri vas v čumnati, kadar bom opazil, da so vohuni blizu. Kakor vi, tako sem tudi jaz izgnanec v tej prekleti pustinji, toda samo zato, ker sem iz nesrečnega rodu Mirovičev; v Petrogradu so namreč slutili, kako jih sovražim, toda ne morejo mi dokazati nobenega prestopka; izmislili so si torej nekako nemogočo strategično važnost za to mesto in so me s krvavo ironijo izvolili tu za poveljnika nekoliko mož. Pozneje so pripojili ‘trdnjavi’ ječo in pod imenom ječarja so me napravili za jetnika! Sedaj poznate obris moje nevesele zgodovine, ne vprašam, zakaj so vas sem izgnali, morda, da sami tega ne veste.”
Andrej je vzdihnil in je lahno zardel, ko se je spomnil na prestopek, zaradi katerega so ga obsodili, toda rekel ni ničesar, stisnil je samo- Miroviču roko in se mu je zahvalil za njegovo iskreno sožalje in prijateljstvo.
Na koridoru so se oglasili koraki.
“Vrniva se”, je rekel poročnik hitro. “Tu sva že preveč dolgo časa, bilo bi to sumljivo.”
Vzel je iz žepa ključ.
“Dajte mi častno besedo, gospod”, je rekel medtem, ko sta šla nazaj, “da se odrečete vsa-
CHICAGO, ILL.
DOGS FOR SALE
POODLES — By Owner Toy, 2 months old. $100. Stud. Serv. black. 6V2 lb. and 4’/2 lb. $50. — HU 9-1918 If no answer MA 6-8363.
(42)
STUD Service Silky terrier. Cash or will trade services for Silky matron. Write or call 18910 West Good Hope Road, Menomonee Falls, Wisconsin. Call 251-5163.	(43)
BUSINESS OPPORTUNITY
CLEANERS — Bargain. Owner must sacrifice cleaning business in good neighborhood. Good patrons. PA 5-5893.	(41)
kemu poskusu na beg in olajšal vam bom bivanje kolikor mogoče.”
Andrej mu je podal roko.
“V predsobi vaše ječe so majhna vrata, tu imate ključ. Ne povem vam, kam držijo ta vrata, boste presenečeni.” Andrej je vzel ključ.
“Samo eno prošnjo bi imel”, je rekel poročniku, “ali ne bi bilo , mogoče le z nekaj besedami pomiriti zelo drago mi osebo o moji usodi. — Vi se smejete, gospod, ni to ljubica — mislim svojo mater.”
“Srčno mi je- žal”, je odvrnil Mirovič, “toda prisilili so me, da sem jim dal častno besedo, da po možnosti preprečim vsak podoben poskus od vaše strani, vidite torej, da je to nemogoče.”
Vrnila sta se v sobo, kjer so ju pričakovali sluga, ječar in dva vojaka kot straža.
“Seznanil sem vas sedaj z redom te hiše” — je rekel Mirovič z malomarnim glasom in se je hlinil pred pričami, “odpeljal vas bom torej v vašo ječo, kjer vas bom čez nekaj dni obiskal, ravnajoč se po danih predpisih. Ali imate kako željo, ki ne bi bila v nesoglasju s poveljem njenega najmilostljivejšega veličanstva?’
“Nimam druge želje kot možnost pisanja in branja”, je odgovoril Andrej.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
5-4’s; BRICK APARTMENT building only $10,000. — By Owner. — Portsmouth 7-0341.	(41)
SKOKIE - MORTON GROVE 5-RM. YELLOW BRK. SPLIT LEVEL
2 full baths, 5 yrs. old plus panl’d. rec. rm. Large corner lot. Birch cab. kitchen. All appls. Incinerator. Crpt., drapes. 2 exceptionally large bedrooms. Ideal schls., shopping, transp. Asking $27,000. By Owner. — OR 5-8916.	(42)
BENSENVILLE
3 bdrm., family rm., brick tri-level, strm. & sern., crptg., close to everything. Landscpd. lot., IV2 car gar. Owner leaving States. $27,000. Owner. 766-7671.	(42)
RIVERSIDE (North) — Open Sun. 2-5, 2200 Lathrop. By owner. De luxe cor. ranch. 3 bdrms., 23 ft. kitchen-dining area. Built-ins. Oak-wood trim. Gas radiant htd. bsmt. IS. + S. Gar. Exc. transp. to city. $29,900. HI 7-7551.	(42)
LA GRANGE — BY OWNER 3 bdrm. tri-level. Excellent cond. Bargain at $19,000. V2 acre landscaped. Close to public & parochial schools. Phone: FL 4-1256.	(42)
INDIANA — BY BUILDER 2 BEDROOM Redwood home, 3 b! yrs. old on V2 acre. Completely furn. Built-in oven, range. Gas ht. 2-car gar., patio. $16,500. Phone: 828-5101, San Pierre, Indiana.	(43)
“Pisati vam ni nikakor dovoljeno, toda kar se tiče knjig, ni volja njenega veličanstva, da bi zaman stradoli dušne hrane. Edina knjiga, ki se nahaja v tej hiši, vam bo na razpolago.”
Pozdravil je resno in dal znamenje, naj ga odpeljejo.
Pri ječi jih je dohitel Mirovič.
“Jetnikova soba”, je ukazoval, “ostane odprta, je tesna, naj se torej trdno z zapahi zaklenejo močna vrata predsobe, ki drže na koridor; jetnik se lahko sprehaja po prostorni predsobi. Posebne straže pred vrati ni treba, ker se je gospod Černišev s častno besedo zavezal, da ne napravi nobenega poskusa za beg.”
Andrej je sedel na svojo posteljo in je melanholičen poslušal, kako so se koraki njegovih ječarjev izgubljali v dalji, tišina, ki je nastala, je imela v sebi nekaj groznega, zato je bil vesel, ko se je čez nekaj časa zopet nekdo bližal vratom — prinašali sc mu obljubljeno knjigo — bila je slovanska biblija. Andrej je bil prevarjen, ni znal ceniti te velike knjige, ni bila po okusu njegove dobe in ostarela govorica, v kateri je bila spisana, mu je bila sicer dosti znana, toda malo ljuba! Zaprl je njene bogato okrašene platnice in je zopet sedel na ležišče. Naenkrat se ga je polastila neizmerna tesnoba, sedaj je naenkrat razumel vso grozo ujetništva, vso težo strašne osamelosti, vso globočino tega brezupnega brezdna, kamor je tako nepričakovano padel iz sončnih višin nebeške ljubezni in pozemeljške sreče! Njegova stoična ravnodipiiost, v katero se je zaradi prič prisilil, ga je sedaj opustila, srčnost, ki jo je hotel doseči, je naglo izginila in v grenkem obupu se je zgrudil na trda tla ječe. Ni se dotaknil niti jedi, ni omočil svojih razbeljenih, suhih ustnic niti s kapljico vode. Cele dneve je visel njegov pogled nepremično na železni mreži okna, skozi katero je prihajala meglena svetloba. Kmalu mu je divjela po žilah divja vročica, kakor žareča lava mu je tekla kri k mozgu, strašne prikazni so dražile njegovo izmučeno dušo, da bi bil skoro poblaznel in te blaznosti ga je osvobodila le globoka, smrti podobna omedlevica, ki je tako dolgo trajala, da bi kmalu ustavila na veke krepek tok njegovega mladega življenja. Toda njegova moč in mladost sta slednjič vendarle zmagali smrt. Zbudil se je nazadnje v novo življenje, toda njegove misli so bile tako utrujene in slabe, da se ni mogel spomniti, kje se prav za prav nahaja in kaj se je z njim zgodilo, kdo je poročnik Mirovič, katerega je včasih videl sedeti pri svoji postelji, kaj je prav za prav in kaj je iskal pri njem. Kakor hitro se je trudil dobiti bolj jasne pojme o svojem položaju, so se mu takoj izgubile misli in on je zopet takoj padel v globoke sanje; toda ta spanec ga je poživil vkljub vsej primesi pošastnih prikazni. Počasi sicer, toda pravilno se je Andrej ozdravljal, in nekoč, ko si je že toliko opomogel, da je na-
pravil prve korake ob zidu ječe, je vprašal Miroviča, ki ga je ravno obiskal, če je njegova bolezen dolgo trajala.
“Zdi se mi, da je potekla dolga vrsta dni od onega časa, ko sem z vami ogledoval puste dvorane te hiše”, je rekel. Poročnik je gledal na njegovo bledo obličje in se je žalostno nasmehnil.
“Cela vrsta Mni! Recite rajši: cela, dolga vrsta tednov, pa boste bolj pravo zadeli. Sicer pa biti brez zavesti je morda najboljša usoda ujetnika.”
Oba sta globoko vzdihnila.
“Bodite veselih misli”, je tolažil sedaj Mirovič Andreja.
“Ravno grem za nekaj dni v Petrograd in potrudil se bom, da poizvem kaj natančnejšega o vaši usodi, morda vam prinesem veselo novico.”
“Celo vrsto tednov? Kaj je to mogoče?” se je zamislil Andrej, ko je poročnik odšel.
Gledal je k oknu, zlat žarek sonca se je tam veselo tresel in majhen ptič je sedel sladko žvrg-Ijajoč na začrnelo mrežo. Mladeničevo srce se je napolnilo s hrepenenjem in njegovo udrto oko se je orosilo.
“Pomlad, pomlad, pomlad!” je vzkliknil. “Pomlad potuje po svetu, seje zlate žarke, modri zrak zveni od ptičjega petja, a jaz sem tu zaklet v temno zidovje ječe!”
Lomil je roke in pri živi kretnji, s katero je odprl okno in
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN MATERE
Karoline Golo vršič
ki je preminula 27. febr. 1961.
Oko nam Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije, za Te se gorka solza lije — a zaman, Tebe krije grob hladan.
Zakaj si, predraga, šla od nas, samevamo brez Tebe, dolg je čas, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman, Te kličemo nazaj.
Žalujoči ostali:
JOSEPH, soprog HČERE in SINOVI
Detroit, Mich., 27. febr. 1963.
obupno stresel mrežo, mu je padlo nekaj iz žepa suknje in je zazvenelo po tleh. Bil je ključ za vrata v kotu predsobe, ki mu ga je dal poročnik rekoč, da najde za vrati presenečenje.
Andrej se je sramoval tega ponovnega izbruha neukročenega obupa, pobral je ključ in je sklenil, da si ogleda obljubljeno presenečenje, samo da pride na mirnejše misli. Sluga mu je že prinesel njegovo skromno hrano ža ves dan, ni se mu bilo torej bati, da ga bo kdo pri tem motil. Pričakoval ni nič posebnega, nobene radovednosti ni občutil, toda v mučni, pusti praznoti mu je bila tudi najskrom-
nejša zabava veselo pozdravljena,
(Dalje prihodnjič)
•------o--------
— Brazilija ima 3,286,000 kv. milj površine in je večja od Združenih držav.
Takrat ga je šele bilo!
WASHINGTON, D.C. — Največ snega je po pisanih podatkih padlo v Združenih državah v Tamaracku v Kaliforniji v zimi 1906-7, skupno kar 884 palcev.
Invest with First Federal of Coffeyville
"INSURED SAVINGS"
Current Rate /3^ ^^2
Save by Mail
MULTIPLE TRUST ACCEPTED
FIRST FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION COFFEYVILLE, KANSAS
(42)
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS
Pogrebni zavod:
17002 Lake Shore Blvd.
KEnmore 1-6300
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:
1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088
Katoliški Borštnarji
1640 Sit. Mary’s Court prirejajo
V NEDELJO 3. MARCA OB 4. POPOLDNE
CARD PARTY
v šolski dvorani pri St. Mary’s na Holmes Avc. DOSTI DOBITKOV!
Dobiček v dobrodelne namene!
“v;o-.;-,-, v/, a; ;;	"v v-:-■čh-:.
1876
1963
JSa&nanilo in ZahnJala
V globoki žalosti naznanjamo sorodnik oni, prijateljem in znancem, da je dne 25. januarja 1963 preminul naš predragi oče, st ari in prastari oče, brat in tast
GAŠPER KORCE
Pokojni je bil rojen dne 6. januarja 1876 na Verdu pri Vrhniki, Slovenija, Jugoslavija. Tam žalujejo za njim nečakinja Nežka, nečak Danijel, člani njunih družin in drugi sorodniki.
Pokopali smo ga v ponedeljek dne 28- januarja 1983. Iz Grdinovega pogreb, zavoda smo ga v slovesnem pogrebnem sprevodu prepeljali v Highland Park Mausoleum. Pogrebne obrede je opravil Rev. George Schissler, pastor Bethany United Church of Christ.
Globoko smo hvaležni vsem, ki so bili z nami v težki uri ločitve.
Na prvem mestu želimo izraziti našo najglobljo zahvalo Dr. Anthony Škuru, ki ni bil samo cčetov najboljši zdravnik, svetovalec in pomočnik, ampak tudi naš to-iažnik v vsem hudem, ki nas je zadelo.
Enako prisrčne zahvalo izrekamo njegovi sopregi Mrs. Anthony Škur za vso njeno ljubeznivo pomoč, sočustvovanje, razumevanje in tolažbo.
Našo toplo zahvalo naj prejmejo vsi, ki sd darovali Cvetjfe in vence, ki so krasili pokojnikov oder in krste ter vsi, ki so dali avtomobile za pogrebni sprevod. Znana so nam imena naslednjih:
Charles Korce, Mr. in Mrs. John Ster-zinar, Mr. Harold in Mrs. Francis Moyer,
Frank Stanley, Mondy, Anna, Betty, Emma, Joe in Albina Kužnik, Mrs. Katy Modic, Mr. in Mrs. George Vraneža, Helen in Joe Furlan, Mrs. Charles Jennings, Bonnie in Bob, Mr. in Mrs. Kenneth Reynolds, Mr. in Mrs. John Furlan, Mr in Mrs.
Frank Elias in družina, Mr. in Mrs. Anthony Nachtigal, Mr. in Mrs. Tony Logar in družina, Mrs. John Hočevar, Mr. in Mrs.
Elmer Nachtigal in družina, Mr. Pep Hu-ietz, Mrs. Ursula Korenčan, Fanny Jason,
Albina Zimmerman, Mollie Severdis, Pepi Tekavc, Adolph Tekavc, Tiny Tekavc, Mr. in Mrs. Manuel Demell, Ed S. Rindfleisch,
Pokojni oče naš naj počiva v miru. Mi ga bomo ohranili v najlepšem spominu globoke hvaležnosti in ljubezni.
Frank in Ann Kužnik, Mrs. Geraldine Walett, Mr. in Mrs. Matt Purpura in sin Tim, Mr. John J. Prince, Mary in Joe Zalokar.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem tistim, ki smo vedeli njihove naslove. Če bi po pomoti ne bil kdo dobil posebno zahvale, ali če se nam jc pripetilo, da tudi v tej zahvali nismo omenili koga z imenom, vse lepo prosimo, da nam oproste. S tole javno skupno zahvalo želim izreči našo globoko hvaležnost prav vsem, ki so ob tej žalostni priliki kakorkoli izrazili svoje spoštovanje in ljubezen do pokojnega očeta, vsem, ki so pomagali, da je bilo poslednje slovo tako slovesno in ganljivo lepo, vsem, ki so nam pomagali ali nam pismeno ali ustmeno izrasili svoje sožalje.
Prisrčno smo hvaležni tistim, ki so v najhujšem mrazu in velikem snegu prišli počastit pokojnega v pogrebni zavod, kakor tudi tistim, ki so se udeležili pogreba in so spremljali1 pokojnega do njegovega poslednjega počivališča.
Grdinovemu pogrebnemu zavodu gre naša posebna zahvala za ljubeznivo in skrbno postrežbo in odlično vodstvo pogrebnih priprav. Hvala gospodu Anthony Grdina za vse nasvete in pomoč, hvala zlasti tudi oskrbnikoma Mr. in Mrs. Frank Matoh, ki sta storila prav vse, kar je bilo človeško mogoče, da sta nam olajšala skrbi in tiste ure najhujše žalosti.
Žalujoči:
MRS. MOLLIE SASSO, hčerka; MRS. JOANNE NACHTIGAL, vnukinja; JOANNA NACHTIGAL, pravnukinja; MRš. WILLIAM JOSEPH SASSO, zet; MRS. AGNES ZALOKAR, sestra; MR. JOSEPH ZALOKAR, svak.
Cleveland, 27. februarja 1963.

11 ■ cy• u-v;-1 J'■'.‘.v-č
papir
izgine v plinskem sežigalniku
j
Vse gorljive odpadke v plinski sežigalnik ... kar v hiši. Oglejte si nove modele, ki sežigajo brez dima in brez smradu.
Calcinator/Caloric/ Duramatic i Majestie/ Martin / Sears-Kenmore/Warm Morning & the east ohio gas company