SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
o
Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 «Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., m jtdea
mesec 1 fid.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za e»lo leto 12 fld., sa pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., la j eden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiJjan velja 1 s Id. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) «sprejema upravnlStvo in ekspedleija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice «t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlštvo je v Bemenišklh ulicah H. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, Uvsemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Ötev. se.
V Ljubljani, v sredo 15. aprila 1896.
Letnili XXIV.
Žalostna obletnica.
Milobno krasno, kakor danaSnje, je bilo lansko jutro 15. aprila in vender so neizmerno otožni spomini, kateri se nam danes oživljajo v naših dušah, ko obhajamo to prežalostno obletnico.
In kedo bi se ob obletnici ne spominjal onih grozepolnih prizorov, ki so se pojavljali pred letom dnij v Ljubljani in po okolici, one strašne noči, ko je silno podzemeljsko bobnenje vzbudilo mirno in brezskrbno počivajoče prebivalce iz spanja, ko so močni sunki ljudi gnali iz postelj in iz hiš pod milo nebo v mrzli pomladni noči!
Kako naj bi pozabili vzdihov prestrašenih lju-dij, solza nedolžnih otročičev in milih na pomagajo klicev nesrečnih bolnikov, ki so gledali v obraz smrti v razvalinah, a si niso mogli pomagati.
Kako naj bi ne mislili na porušene cerkve in hiše, ki so bile žrtva groznega potresa, ko nam njih groblje Se danes pričajo, da se nasledki potresa ne bodo Se tako kmalu poravnali 1
Vse to nam je danes živo v spominu. Mar-sikedo je sinoči z nekakim strahom legel v posteljo ter bolj goreče ko sicer priporočil sebe in svoje varstvu božjemu, ko so se podili v njegovi duSi spomini na lansko osodepolno noč.
Hvala Bogu, da je bil strah neopravičen. Zato so pa tudi danes ljudje vstajali veselih obrazov in v obilnem Številu v Ljubljani se vdeležili ob osmi uri sv. maSe, katero je Škofija obljubila darovati vsako leto na ta dan z namenom moliti, naj milostni Bog v prihodnje od nas odvrača Sibo potresa.
Ob tej obletnici se pa tudi hvaležno spominjamo vseh mnogoštevilnih dobrotnikov, ki so po potresu poškodovanim od blizu in daleč prihiteli na pomoč z odprtimi srci in odprtimi rokami. — Kakor je prihrula z elementarno silo nenadno ne-
sreča na nas, tako so se tudi v izredni meri pojavili dobrotniki. Mnogo so pomagali v prvi sili, marsikatero solzo so otrli, mnogo duhomornih skrbij so olajSali, a groznih nasledkov potresa v polni meri seveda niso mogli popraviti. To čutijo danes ob obletnici ponesrečenci Se hujše, nego so to občutili lani oni osodepolni dan. Le deloma so poškodovani popravili svoje hiše in vzlasti v Ljubljani moramo reči, da so groblje po mestu od dne do dne večje. Podpora, ki se je razdelila ali zagotovila, nikakor ne zadostuje, to spričuje na stotine in stotine novih prošenj, ki se Se vedno vlagajo, a tudi dosledno prazne vračajo, ker so vsahli podporni studenci.
V Ljubljani čutimo Se prav posebno težo potresnih udarcev. Na obletnico moramo žal konsta-tovati, da se je vkljub najboljši volji in neumorni delavnosti posameznih faktorjev skazal birokratičen aparat preokoren, da bi bil kos zadoščati nalogam, katerih zahtevajo take elementarne katastrofe.
Leto je minulo, dolgo leto hudih poskušenj, in vender se v Ljubljani prav za prav še ni pričelo z zidanjem novih hiS na starih razvalinah. Še sedaj nimamo našim razmeram primernega stavbenega zakona in potrjenega regulacijskega načrta. Na stotine prošenj posestnikov, ki bi radi pričeli z zidanjem, leži nerešenih pri stavbenem uradu in najlepši čas za zidanje bo prešel, ne da bi se v tem oziru storilo kaj zdatnega.
Hvalevredna je misel mestnega stavbenskega urada to priliko porabiti, da se da beli Ljubljani lepSe zunanje lice, da se napravijo novi trgi in razširijo mestne ulice. Zaslišali ao se v tej stvari razni strokovnjaki, da izpovedo svoje zvedeniško mnenje.
Mej drugimi je svoje nazore pojasnil tudi strokovnjak S i 11 e. Dasi je njegovo razlaganje v mostni dvorani pokazalo, kar je samo po sebi umevno, da se v kratkem času ni mogel do dobrega seznaniti
z vsemi mestnimi lokalnimi razmerami, vendar moramo reči, da so nam zelo ugajala njegova načela, da v Ljubljani ni pretirano delati nato, da bi se na-pravljale neprimerno široke ulice, kjer to neobhodno ne zahteva živahen promet, in da se tudi na ravne ulice ni preveč ozirati, ker je lega ljubljanskega mesta ležečega okoli gradu temu nasprotna. Koristno je, kar se stori v tem oziru, a najnujnejše je to, kar je p o t r e b n o. In nujno potrebna so poslopja, da ljudje lahko v njih prebivajo. Starega mesta nikjer ni mogoče tako urediti, kakor stavbeni uradi dandanes zahtevajo grajenje poslopij; tudi ko bi Ljubljana imela milijone na razpolago, bi tega ne mogla. S tem se le ovira prepotrebno grajenje hiš in dela neizmerna škoda posameznikom in mestu. — Želeli bi torej, da bi stavbeni urad v tem oziru ravnal dobrohotno s hišnimi posestniki ter zlasti pri poslopjih ob takih cestah, kjer ni posebnega prometa, ne gledal na vsak centimeter ter s tem zavlačeval zidanje. Ako se bo grajenje tako odkladalo, kakor do sedaj, bo škoda za poškodovane hišne posestnike vedno večja. Izgube namreč vse dohodke od najemnine in prikrajša se jim število let, v katerih bodo vsaj deloma oproščeni davkov. Stavbena „Zukunftsmusik" vendar ne sme biti povod tako neizmernim škodam. V prvi vrsti je gledati na koristi poškodovanih hišnih posestnikov in v drugi vrsti še le na olepšavo mesta.
Nadejamo se, da leto osorej veselejše obhajamo obletnico potresne katastrofe, ter želimo, da bi jo doživeli poškodovani hišni posestniki že v svojih novih hišah. In v ta namen želimo, da bi se že vendar enkrat prenehalo z ugibanjem in sklepanjem, ter se pričelo z — delom!
Državni zbor.
Dunaj, 14. aprila.
Po tritedenskih počitnicah je danes zopet zboroval državni zbor. Zbornica je bila le slabo obis-
LISTEK
Nekaj ur v Gradcu.
(Dalje.)
Nazaj grede od velkega altarja pa zapazim per-spektivični nedostatek pri imenovanem altarju, rekše baldahinu.
Stoječ v sredi cerkve vidim, da altar tiči preveč v tleh in da kar ne more iz tal. Premišljujem, kaj bi bilo temu vzrok. Kar zapazim, da se mojster in inženir, menda pokojni Mikovič, nista ozirala na predstoječo obhajilno mizo, katera sedaj altar topi in krajša. No, nekaj podobnega se je tudi zgodilo našemu udomačenemu arhitektu Jeblingerju pri šenklavški fasadi. Sama na sebi bi bila lepa, ravno tako tudi na papirju, a vsled neugodne lege izgubi svojo lepoto, videti je nekam pristrižena. Vse to dela neugodna perspektiva. V tacih slučajih bi kazalo vsekako vertikalno smer podaljšati za nekaj decimetrov pri posamičnih členih. Na papirju se to kaže sicer zarisano, a perspektivi napravlja dober utis. Vsaj tudi pri obokih praviloma podaljšujemo poluloke.
Po cerkvi se hodi tako tiho in po zimi po mehkem, ker je večinoma cerkveni tlak pregrnjen s
slamnatimi preprogami. Kako pametna misel je to I V Ljubljani pa po zimi navfečejo v cerkve desk, da potem ropotanja ni konca ne kraja celo zimo po cerkvah. Ali bi ne bila umestna tudi pri nas taka naprava ?
Prijazno dela to cerkev večinoma zgornja razsvetljava, ki prihaja v cerkev skozi slikana okna. — Lepo je to delo, posebno velikansko Katarinino kolo nad vhodom, a ne bom jih tu opisoval, le to naj omenjam, da so posamezna okna dar te in one župnije štajerske, nekatera tudi od bogatih in pobožnih zasebnikov.
Na desni strani v presbiteriju zapazil sem tudi v dolbini nad vrati izvrsten portret iz kamna izklesan mojstra Hauberisserja, ki je vodil zidavo te cerkve. Tacih in tako finih plastičnih portretov sem še malo opazil, kakor je ravno ta, ugajal mi je mnogo bolje nego oni Lilienthala v krstni kapeli te cerkve, katerega je pa izgotovil profesor Brand-stetter v Gradcu. Razloček v umetnostnem oziru je nekam tak, kakor mej portretom Talnitscherjevim in Wolfovim v ljubljanski stolni cerkvi. V nekaterih kapelah postavljeni so že tudi stranski altarji; meni so se zdeli premalenkostni in pravcate pisane igra-čice, dasiravno imajo v sebi mnoge umetnije in dragocenosti. Prav v kontrastu z omenjenimi altarčki
je primeroma zelo velik in priprost križevi pot. Oblika njegova zdi se mi pretrezna, kar podaja križe-vemu potu neko samostojnost v cerkvi. Sestavil samostojno in slikal je ta križevi pot Kastner ter s tem pokazal svoj izborni cerkveno-umetniški talent. Skupine so nekatere res mojstersko narejene, tehnika in kolorit izboren, le pri zadnjih postajah je sekaj napak v inkarnatu. Pri opazovanju teh Kastnerjevih slik se mi je čedalje bolj utrjevala misel, da je ta slikar pravcati naslednik nekdanjih „Nazarejcev", Overbecka in drugov iz začetka tega stoletja, kar je vsekako prav. Temu se tudi ni čuditi, ker je oče Kastnerjev se učil slikarstva pri Fürichu potomcu „Nazarejcev" in sedanji Kastner pa pri svojem očetu, dasiravno ga znani graški profesor Graus ne prišteva k nobeni šoli. Kes je, da uporablja Kästner novejšo slikarsko tehniko, a duh njegovih del potrjuje mojo zazdevno misel. Ravno isto spričujejo tudi njegove slike v cerkvi karmeličank na Selu in v Gradcu.
Grede po sredi cerkve opažam tudi lepe klopi. Vsaka stranica ima v dolbini drugi gotski motiv toda ta mnogovrstnost prav nič ne kazi celokupne harmonije.
Slednjič vstopim še v krstno kapelo, katera je nasproti stranskih vrat na moški strani. Izgledno
kana. Finančni minister je predložil načrt zakona gledé oprostitve pristojbine in kolekovine vseh ustanov in daril povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja. Dalje je gosposka zbornica vrnila zakon o rudarskih nadzornikih.
Pcslaneo Siegmund v interpelaciji zahteva, da ministerski predsednik prepové sokolsko slavnost v Toplicah meseca maja.
Poslanca Hallwich inBoserv interpelaciji naštevata „grozne" krivice, ki se godé Nemcem na vzhodnem Češkem, ter zahtevata okrožno sodišče za Nemce v Trutnovu.
Poslanec Schilcker se pritožuje, da se pri razpisu službe kancelista pri okrožnem sodišču v Hebu zahteva znanje češkega jezika ; posl. E i m in tovariši grajajo, da se pri centrali poštnih hranilnic prezira češki jezik, in dalje, da je podmaršal Succo-vaty v Brnu prepovedal vojakom, obiskavati neko gostilno, ker se ondi vrSé delavski shodi.
Posl. Pernerstorfer interpeluježelezniškega ministra zaradi uprave pokojninskega zaklada železniških služabnikov.
Prva točka dnevnega reda je vladna predloga o podržavljenju severozapadne železnice. Proti predlogu se je oglasilo sedem govornikov.
Poslanec dr. Kaizl naglaša, da se je le poslanec Schlesinger oglasil za predlogo, ki pa bode gotovo tudi proti govoril. Govornik se čudi, da je vlada predložila ta predlog. Delničarji so imeli do leta 1895 pravico zahtevati le 8 gld. 11 kr. rente od delnice, a sedaj ponuja 12 gld., kar znaša skupno 700.000 gld. Mesto dosedanjega delniškega kapitala v znesku 63 milijonov se bode razdelilo celih 95 milijonov tako, da dobé delničarji za 100 gld. glavnice 150 gld. s 4odstotnim obrestovanjem. Eonečno omenja govornik Še celo vrsto nedostatkov v vladni predlogi ter izjavlja, da je zbornica ne more vspre-jeti. Govornik sicer ni nasproten podržavljenju se-verno-zahodne železnice, vendar pa je pri tem gledati na to, da država ne izmeče toliko milijonov, katere bi pograbili le zasebni podjetniki in špeku-lantje.
Poslanec Schlesinger izjavlja, da se je sicer oglasil za besedo kot govornik pro, vendar mu pa niti na um ne pride, da bi priporočal vladno predlogo. Govornik toplo priporoča podržavljenje imenovane železnice, toda to se mora izvršiti v korist države in ljudstva, ne pa nasprotno. Predloga se ne more vsprejeti na noben način in upati je, da najde v odseku zaželjeni pogin.
Poslanec dr. Gros s se popolno strinja s pojasnili predgovornikov. Državne ânancijelne razmere ravno v sedanjem času niso tako uravnane, da bi bilo mogoče žrtvovati toliko milijonov, ko čakajo rešitve in ogromnih troškov druge nujnejše preosnove. Vlada najbolje stori, ako takoj umakne imenovano predlogo ali pa naj jo predela tako, da jo bo možno vsprejeti. Eonečno govornik roti poslance, naj po nobeni ceni ne vsprejmô imenovane predloge.
Posl. dr. Steinwender opomni, da' vlada veliko preveč zaupa zbornici, ako meni, da bode vsprejela najnovejšo predlogo, ter graja, zakaj se
lep je v njej krstni kamen z nastavkom po načrtu Hauberisserjevem, izdelan pa od graških kamnosekov ; le premogočoi konzoli, ki nosita nastavek, mi nista prav ugajali. Žal, da se je pri nas ta tolikanj pomenljiva liturgična naprava tako zanemarila. — Kakšni so naši krstni kamni ? Ali niso slabši, nego nekateri kropilniki in tisti posti leseni „sodi" na njih, včasih prav nespametno marmorirani 1 Častno izjemo dela mej drugimi v tem krstni kamen v Knežaku in morebiti še kak drugi; a redki so.
Poslavljajoč se od cerkve zapazim na pevskem koru vzidan kamen z napisom, kedaj je bila ta cerkev konsekrirana. Napis je v latinskih majusku-lib, ali bi ne bile bolj primerne gotske črke? To je sicer malenkost, a kazi.
Prišedši na prosto si ogledam še jedenkrat veličastno stavbo. Mnogo utisov napravila mi je globoko v srce, da je ne pozabim z lepa. Pogledam na uro ; bila je ravno jednajst. Pusta adventna burja brila je po trgu ter raznašala prah in smeti v obraz. Kaj hočem še dalje tavati po Gradcu. Dovolj sem videl, dovolj imam za jedenkrat utisov. V tem hipu se mi rodi misel: hajd nazaj, domov. In kar pobrisal sem jo mimo višje obrtne šole proti Muri. Okrog jedne ure popoludne gre brzovlak iz Gradca. Ravno prav 1 Ob petih sem lahko zopet v Ljubljani.
(Konec alidi.)
ni izvolil kak drugi način glede pridobitve severno-zabodne železnice. Govornik je popolno prepričan, da se predloga ne bode vsprejela, vendar pa predlaga, naj se izroči železniškemu odseku, da tem preje zavrže imenovani načrt. Ako bi se namreč predloga že sedaj kratkomalo odbila, tedaj bi cela zadeva ne bila rešena, marveč bi Be le prav in takoj moralo misliti na kako drugo podržavljenje.
Železniški minister vitez Guttenberg skuša pojasniti, da je imenovano podržavljenje za državno tarifno politiko eminentne važnosti in da se le po tej poti zamore doseči razširjenje moči avstrijskega železništva. Minister predlaga, naj se izroči predloga dotičnemu odseku, koder bode natančno pojasnil vladne nazore glede podržavljenja in skušal ovreči današnje pritožbe od strani zborničnih članov.
K sklepu so še govorili posl. K a f t a n, dr. L u -e g e r in R <J b i č , ki so vsi izjavili, da se ne proti vijo podržavljenju železnice, ne morejo pa vsprejeti vladne predloge.
Po nekaterih pojasnilih glavnega govornika dr. Mengerja se izroči vladna predloga železniškemu odseku in seja zaključi.
Prihodnja seja jutri.
Politični pregled.
V Lj u bi j an i, 15. aprila.
Volitev dunajskega župana. Po dolgem odmoru bode prihodnjo soboto napočil oni dan, ki ima odločiti, bode li dr. Lueger izvoljen za župana cesarskega Dunaja. Liberalni listi so dolgo časa bobnali v svet, da vlada v krogu dunajskih antise-mitov neko nesporazumljenje glede dr. Luegerja. Toda v novejšem času morajo sami priznati, da so bila vsa jednaka poročila samo slepilo in pesek v oči. Gotovo je sedaj namreč, da bode dobil dr. Lueger pri prvi in drugi volitvi 96 glasov, ako pri prvi volitvi ne bode potrjen. Antisemitski krogi so popolno prepričani, da mu vlada vsaj pri drugi izvolitvi ne bode odrekla potrjenja. Liberalna manjšina bode oddala vsakokrat svoje glasove za bivšega župana, svojega pristaša dr. Griibla, ki pa seveda gotovo propade. Glede volitve same toraj ni več nobene nejasnosti, vse drugo je pa še zakrito z zasto-rom negotovosti.	*
Sveti oče in katoliško časopisje. Katoliški časopis „La voce delia verit&" je obhajal 8. t. m. 251etnico svojega obstanka. Tem povodom je do-poslal sveti oče vredništvu omenjenega lista lastnoročno pismo, ki se glasi nastopno: „Nadaljujte s prosto in nepremagljivo resnico sveti boj za vero in domovino vkljub zelo neugodnim časom in obračajte svoje oči neprestano na najvišjo Resnico." Iz imenovanega pisma se razvidi, da sveti oče neizmerno želi, da se po časopisih kolikor možno razširjajo naj-blažje ideje poglavarja katoliške cerkve.
Bolgarija. Poročila o pogajanju mej eksar-hom, princem Ferdinandom in Rusijo zelo vznemirjajo bolgarske kroge. Vsi listi brez razločka odločno izjavljajo, da se eksarh ne sme in ne more pogajati v takih zadevah, o katerih odločuje jedino le celo-kupnost bolgarskega naroda, in si sploh misliti ne morejo, da mu je možno tako popolno zatajiti narodne ideale. Poleg eksarha se jim je pa še bolj zameril knez Ferdinand, ki se je v zahvalo, da je postal to, kar je sedaj, pokazal izdajico svojega naroda. Na tak način ni misliti na kako definitivno spravo mej Bolgarijo in Rusijo, ker ako si Kobur-žan pridobi naklonjenost ruskega cara, ni še nikakor rešeno dolgotrajno vprašanje, marveč se bode nasprotje vedno bolj povečalo. — Govori se tudi, da namerava ruska vlada Bolgarijo povzdigniti v kraljestvo v slučaju, ako se povoljno reši kritično vprašanje. Kakor pa je razvideti iz zadnjih pojavov v Bolgariji, bode trajalo še precej dolgo časa, dokler se uresniči iskrena želja rusofilov. Ob jednem se pa tudi polagoma že pokazuje posledica Koburžanovega nepremišljenega koraka, ki zna biti še mnogo huja, ako bode še dolgo lazil izvan domovine in izdajal ter prodajal slobodo bolgarskega naroda.
V Španiji so se vršile minolo nedeljo splošne volitve za poslansko zbornico. Akoravno še ni objavljen konečni vspeh imenovanih volitev, vendar se sme z gotovostjo trditi, da je zmaga v veliki večini na konservativni strani. Konservativci imajo namreč zagotovljenih 280 mandatov, mej tem ko bodo dobili liberalci k večjemu kakih 65 sedežev v poslanski zbornici. Izmej ostalih strank, katerih pa nobena ne pride v poštev, si posebno prizadevajo socijalisti prodreti s svojim kandidatom Pablo Igle-
rias. Najnovejše poročilo iz Madrida pa nam danes javlja, da je propadel tudi ta kandidat in tako je splavala zadnja nada španjskih socijalistov po vodi. Posebno značilna je ta volitev za republikansko stranko, ki si je priborila pri zadnjih volitvah leta 1893 44 mandatov, sedaj se pa mora zadovoljiti s tremi zastopniki. Liberalni listi opravičujejo ta poraz z neko izjavo republikanske zveze, v kateri se baje poudarja, da se sedanjih volitev njeni pristaši ne marajo udeleževati in da se tem krepkeje poprimejo prihodnjih volitev. To je pa skoro gotovo le samo izgovor in so jim najbrže zadali ta poraz združeni konservativci, ki so lahko ponosni na volitveni vspeh. — Vsaka španjska vlada dobi večino, ka-koršno hoče.
Z bojišča v Afriki dohajajo v zadnjem času poročila o novem precej vspešnem gibanju ondotnih dervišev, ki so pred kratkim posvetili Italijanom iz Kasale. Da bi ta novi sramoten poraz nekoliko oprali, so si izmislili italijanski vojskovodje bolezen, ki baje razsaja v Kasali in ki je prisilila italijansko posadko, da se je pomaknila za nekaj milj proti Masavi. Kakor vse kaže, so postali derviši v zadnjem času dobri zavezniki kralja Menelika, ki se hočejo z njegovo pomočjo oprostiti italijanskega in angleškega nasilstva. Abesinci v zadnjem času popolno mirujejo ter se skoro gotovo pripravljajo na večjo akcijo v jeseni. Pogajanja mej generalom Bal-dissero in negušem glede miru niso dovedla do ni-kakega vspeha in trdi se, da se ta nadaljujejo v poznejši dobi, Ako seveda kaka nepričakovana bitka konečno ne reši afriškega vprašanja. Abesinci gotovo lahko čakajo ugodne prilike, ker se jim sedaj ne gode nobene posebne krivice; ne tako pa Italijani, kateri trošijo sleherni dan ogromne svote za vzdržavanje ondotnih vojakov. Vladni listi prinašajo v zadnjem času vsakovrstna poročila o podrobnostih iz zadnje bitke pri Adui, s katerimi hočejo dokazati, da se Italijani niso mogli rešiti iz nastavljenih zanjk in da so izgube Abesincev zelo ogromne. Z nekim posebnim veseljem poročajo o velikem neredu, ki je baje vladal mej derviškimi četami pri Kasali, kar je pa skoro gotovo ravno nasprotno resnično._
Cerkveni letopis.
Iz Rima.
Prelepi obredi velikega tedna, za vsako katoliško srce tako pomenljivi, so sicer v poglavitnih delih eni in isti po vsem katoliškem svetu, vender pa imajo različni kraji in narodi pri teh kaj posebnega v navadi. Take posebne navade so tudi v večnem mestu.
V vseh župnih in samostanskih cerkvah pojejo popoldne zjutranjice ali „matutinum", kar tukaj imenujejo „il ufficio delle Tenebre". Pri teh molitvah je v poglavitnih bazilikah mncgo poslušalcev; mnogo jih privabi petje zadnjega psalma „miserere", pri katerem razni pevski zbori posameznih bazilik razvijajo vso svojo spretnost. Poglavitno petje je seveda pri sv. Petru v Vatikanu, pri sv. Mariji Veliki (Mag-giore) in pri sv. Janezu v Lateranu.
Ti zbcri so mnogokrati poprej sloveli b svojimi krepkimi soprani in alti, tako imenovani „eunuhi", katerih je pa sedaj vedno manj. Najimenitneji je neki Moreski, res izvrstna moč obsežnega soprana, katerega si gori omenjeni pevski zbori izposojujejo o raznih slavnostnih produkcijah. Tako je veliko sredo pel v sv. Mariji Veliki, v četrtek v Vatikanu, v petek pa pri sv. Janezu v Lateranu. Obširne bazilike so bile malo da ne polne poslušalcev, zlasti tujcev, katerih je izvanredno veliko bilo. Petje je bilo samo na sebi jako krasno, vender pa ni v vsem zadostovalo zahtevam pravega cerkvenega petja, ni bilo cecilijansko, marveč je le preočitno ljubkovalo z necerkveno sentimentalnostjo.
Petje v drugih cerkvah, kolikor sem imel priložnost ga slišati, mi tudi ni ugajalo, ker z malimi izjemami ni bilo slišati pravilnega čistega korala, ki bi k srcu govoril in s svojo priprostostjo srca kviško povzdigoval. Prekrasne lamentacije velikega tedna so močno pogrešale znak pravilnosti, ker skoraj sleherni jih je po svojem okusu in lastni domišljiji predaval. Veliko lepega sem pričakoval glede petja v velikem tednu, pa le malo sem dočakal.
Veliki četrtek bilo je po sveti maši presveto R. Telo prenešeno v kako stransko kapelo, katera je z dragocenimi bliščečimi preprogami in cvetlicami okinčana ter lepo lazsvitljena 8 kolikor mogoče obilnimi svečami in svetilnicami. Obiskal sem celih 35 teh „božjih grobov", vsi so bili prirejeni po enem
in istem okusu z večjim ali manjšim bliščem. Poboj,no ljudstvo je prav ob'lno in z dostojnim obnašanjem te božje grobove obiskovalo; med mnogimi bila je tudi kraljica Margarita. katera spremljana od svoje matere je šest cerkev obiskala ter pobožno iu izgledno molila svojega Boga. Zvečer so bile v raznih cerkvah prid'ge o Kristusovem trpljenju in proti koncu govora je cerkovnik, spremljan od dveh miuistrantov s svečami, prinesel k prižnici odkrito podobo sv. križa, s katerim je pridigar ljudstvo blagoslovil.
Veliki petek zjutraj po končanem opravilu je bil tudi konec obiskovanja božjih grobov, ker tukaj ni navada, da bi bilo presv. R. Telo še v soboto do ustajenja Gospodovega izpostavljeno. Namesto tega so pa v petek druge pobožnosti. Poglavitna je v baziliki sv. Križa „S. Croce in Gerusaleme", katera je bila posebno to leto slavnostna, ker se je ob enem obhajala osemstoletnica prve križarske vojske. Posebni odbor, kateremu je bil načelnik princ Don Marcantonio Golonua, je s tiskanim pozivom vabil katoliško prebivalstvo, da se te slovesnosti kolikor najbolj mogečtf mnogoštevilno vdeleži, in vdeležba je bila v resuici obilna. Zjutraj ob 10. uri je pre-vzvišeni kardinal vikarij Parocchi spremljan od čč. redovnikov cistercijenzov, ki imajo to svetišče v oskrbi, izvrševal cerkveue obrede ter potem vernikom kazal najimenitnejše svetinje Kristusovega trpljenja, namreč velik del sv. križa, trujevo krono in svete žeblje. Popoldne ob 5. uri pa se je toliko ljudstva zbralo, da je bila prostorna bazilika premajhua za toliko množico. Po navadi je imela biti procesija s sv. križem, h kateri se je napovedala tudi kraljica Margarita. Pritisk ljudstva je bil toliki, da so morali cerkvena vrata zapreti in so jih še le odprli, ko se je visoka gospa z dvornim vozom pripeljala. Ko je kraljica, katera je, memogrede rečeno, istinito pobožna gospa, skozi cerkveni široki preddvor stipila v cerkev, vsula se je za njo vsa množica kakor valovito morje v svetišče, ter je vse prostore triladne cerkve napoluila. Najprvo bila je procesija. Imeuo vani princ Don Marcantonio je šel prvi s križem in za njim drugi udje slavnostnega odbora, vsi s svečami, okolu vratu pa jim je visel majhni viteški križec na zlati verižici. Za temi enako s prižgano svečo veliki predstojnik malteškega reda spremljan od uekaterih svojih vitezov in sledile so razne pobožnosti rimske bratovščine.
(Konec sledi.)
Socijalne stvari.
Ali za male obrtnike res ni rešitve?
Liberalci, napiti brezverskih darvinističnih naukov, po katerih človek nema neumrjoče duše, toraj tudi ne večnega življenja, morali so priti do zaključka, da je človek le bolj razvita žival, da izvira vse njegovo mišljenje iu duševno delovanje le iz gibanja njegovih fizičnih prirodnih tvarin in organov, namreč iz možganov, živcev, krvi in prirodnih električnih tokov, da toraj s smrtjo vse človekovo življenje za vekomaj preneha, kakor pri živali.
To mišljenje so prenesli tudi na gospodarsko polje in družbinsko življenje, rekoč: „Ljudje so kakor zverine v hosti ali kakor ribe v morju; kakor velika riba malo požre in kakor močnejša žival slabejžo ukonča, tako je tudi človeško življenje večen „b o j za obstanek". Močnejši in modrejši ugonobi slabejšega in manj prebrisanega, bogatejši trgovec uuiči več revnejših, tovarnar uničuje male rokodelce. To je natorni ali prirodni zakon, „kateremu nihče uteči ne more". Iz tega sledi, da „za malega obrtnika ni rešitve", ker nema toliko kapitala, da bi si napravil stroje in da bi mogel surovo tvarino ceneje nakupiti. In ker ni večnosti, ne sodbe, ne pekla, ne nebes, zato tudi n i treba vesti in poštenosti: kakor volka nič vest ne peče, če jagnje raztrga, tako bi bilo tudi bedasto, ko bi se človek v tem „boju za obstanek" oziral na „prazne in babjeverske" moralne zapovedi, katere so si le ljudje sami izmislili; vsak naj laže, slepari in goljufa, kolikor hoče, da si s tem le svoje premoženje pomnoži, pa je „moder" in „spoštovanja vreden" mož. Kdor je pa za laž in sleparstvo pre-poSten ali preneumen, naj pogine, tako ga obsodi „prirodni zakon".
Znanje je meč, prefriganost je potrebna, laž, prevara, to je dovoljeno in obče v rabi nahajajoče se orožje naših dnij.
Na podlagi takih naukov se je začela divja konkurenca, ki jo zdaj v vsakdanjem prometu opazujemo z gnjusom. Vsak skuša občinstvo s ce-
nejšim, pa slabejšim blagom k sebi privabiti in opehariti, pri tem pa sam obogateti. Posvetna oblast ne sme vmes poseči, kajti brž jo zavrnejo bogati judovski liberalci: „Glavno gospodarsko načelo je po veljavnih liberalnih nazorih prosto gibanje prirodnih sil. Ta divja konkurenca in ta „boj za obstanek" postala sta tem ljutejša, ker je liberalizem ob enem dekretiral prosto kupčijo in prosto obrtnijo. Vsak sme pričeti katero koli kupčijo ali obrtnijo ; ker jih pa toliko ne more ob tem živeti, skušajo drug druzega uničiti, pomagajo si s ponarejenim blagom, z zlorabo kredita iu goljufivimi falimenti (kridami). Ob enem izkoriščajo tehnične iznajdbe novega časa ter si napravljajo raznovrstne stroje, da zamorejo obrtne izdelke hitreje in ceneje izgotavljati ter tako uničiti male rokodelske mojstre, ki nočejo tako površno, iu brez strojev tudi ne morejo tako hitro in po ceni delati. Vsled tega propadajo mali rokodelski mojstri, liberalci pa jim pojejo nagrobno pesem in v svojih listih ponavljajo trditev, da za male obrtnike ni rešitve, ker z bogatimi tovarnarji iu njihovimi stroji ne morejo konkurirati.
In kaj rečejo mali obrtniki sami na to ? Mnogo jih je, ki so po liberalnih časnikih tako preslepljeni iu prismojeni, da take liberalne nauke še prežvekujejo iu svojo bedo kot neko „priroduo, neizogibno" nesrečo prenašajo, kakor bolezen ali smrt, pri volitvah pa še svojim liberalnimgrobo-kopora svoje glasove dajejo.
Kaj pa mi pravimo o teh liberalnih gospodarskih nazorih ? Mi jih obsojamo kot žalostne posledice p r o t i k r š Č a n s k i h načel, javljajočih se v praktičnem življenju, izmišljene v trpinčenje človeškega rodu, od Boga pa dopuščene v kazen za odpad od krščanske vere. Naj bi bili mestni obrtniki veri zvesti ostali, potem bi z njimi ne bilo nikoli tako daleč prišlo, da bi pri volitvah no bili brezverskim liberalcem državnega krmila v roke dali. Pa še zdaj bi si lahko pomagali, ko bi se le hoteli okleniti krščanstva. Kajti po naši veri človek ni divja zverina, ampak on je po Božji podobi ustvarjeno, neumrjoče bitje, sestavljeno iz duha in telesa. Kristus nas je učil, da moramo bližnjega ljubiti kakor sebe; po tem nauku je toraj prepovedano, bližnjega goljufati ali mučiti, divji „boj za obstanek" je torej čisto nekrščansk.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V L j u bij a n i, 15. aprila.
H
f Stolni prošt tržaški dr. Ivan Šust.
Brzojavno se nam sporoča, da je danes dopoludne ob 8. uri umrl po kratki bolezni mil. gosp. tržaški stolni prt št iu kapiteljski vikarij dr. Ivan S u s t. — Britka je izguba, ki je s smrtjo pokojnika zadela tržaško ško fijo, kajti dr. Sust je bil mnogo let desna roka škofa dr. Glaviue in težko breme, katero je nosil tržaški škof, slonilo je na ramenih preminolega apostoljskega protonotarja. — Pokojni dr. Šust je bil rojen 9. marca 1831. v Stariloki na Gorenjskem, posvečen 19. sept. 1857. V vseh svojih častnih službah se je odlikoval z izredno nadarjenostjo, neumorno pridnostjo in železno vztrajnostjo. Svojemu narodu je bil vedno zvest sin, zato so ga tudi Italijani čestokrat surovo napadali po svojih laž-njivih časnikih. Mnogo let je bil kancelar škofijske pisarne, kjer je spretno in zvedeno ura-doval v štirih jezikih. Nedavno je bil po odstopu mil. škofa dr. Glavine izvoljen kapitu-lamim vikarjem škrfije in pred štirinajst dnevi je pisal kanoniku Jeranu v Ljubljano, kako težko breme so mu zopet naložili tržaški kanoniki, ko so ga izvolili za kapit. vikarja, in kako bodo sedaj njega napadali Italijani, kakor so poprej škofa. Dostavil pa je v pismu: „Upam, da sem to breme prevzel le za malo časa". Pokojnik najbrže sam ni mislil, da mu Bog tako hitro odvzame to breme, ter ga pokliče v boljši svet. — Svetila zaslužnemu možu in odličnemu rojaku večna luč 1

(G. deželni inženir A. Klinar) je izjavil v vče-rajšnem »Narodu«, da ne prevzame kandidature za mestni zastop, katero so mu ponudili volilci •Narodove« stranke na zadnjem volilnem shodu v »Narodnem domu«.
(Služba božja na Brezjah.) S 1. majem se prične ua Brezjah ob delavnikih vsakdanja sv. maša cb '/* 10. uri za romarje, ki se pripeljejo ob l/»9. uri v OtoCe, v nedeljah in v praznik je duhovno opravilo ob Vi 11. uri; na praznike Matere Božje in an-geljsko nedeljo pa dvojno opravilo ob '/,7. in ob 10. uri. — Vstrežduo je, ako gospodje duhovni, ki mislijo priti na Brezje, to preje po dopisnici naznanijo župnijskemu uradu, da pridejo potem preje na vrsto s sveto mašo. — Dela pri božjepotni cerkvi na Brezjah so se že pričela, glavno delo bo letos kupola in druga manjša kamenarska dela.
(Ribniško-velikolaški posebni vlak), ki je došel včeraj popoludne o priliki včerajšnjega koncerta Glasbene Matice", da izrazi svoje občudovanje in hvaležnost znamenitemu slovenskemu glasbenemu zavodu, ki je deloval na Dunaji v čast slovenskemu imenu, pripeljal je nad 150 udeležencev. — Krasen prizor bil je o prihodu vlaka, ki je bil z zastavami, zelenjem, rešeti in kuhavnicami v resnici originalno okrašen. Na stotine zbranega ljubljanskega občinstva pozdravljalo je došlece kar najprisrčneje in toplo so odzdravljali došli, mej kojimi je bilo veliko število ženstva. V imenu zbranega odbora „Glasbene Matice" nagovoril je goste predsednik društva gosp. Ravnihar, v imenu ženskega zbora pa slednjega načelnica gospa dr. Jenkova. Zahvalil se je g. notar Ignacij G r u n t a r. Po koncertu, kojega so se udeležili dolenjski gostje korporativno, sešli so se Dolenjci v mali dvorani „Narodnega doma", kjer se je improviziral komers. Dolenjskim damam delile so v imenu društva gospodične pevke v narodnih nošah lepe šopke v mali spomin. Prvi pozdrav govoril je načelnik moškega zbora „Glasbene Matice" gosp. svetnik V e n c a j z ; pozdravil je dolenjske goste, prijatelje iz Štajerske in Goriške. V imenu ribniško-laških udeležencev koncerta zahvalil se je drž. posl. V i š n i k a r in je napil g. svetniku Vencajzu. — Vreduik „Sjče" iz Gorice, gosp. Gabršček slavil ]e pevski zbor in ljubljansko meščanstvo, ki ga nam je dalo. G. notar Globočnik iz Vel. Lašč izročil je pa koncertnemu vodji g. Hubadu zlat briljanten prstan kot dar udeležencev vlaka, kar je dalo občinstvu priliko, prirediti obdarovanemu burno ova-cijo. V imenu dolenjskega ženstva slavila je z navdušeno besedo gosp. Hubada gospa Franja T o m-č e v a, za kar se je isti ganjen zahvalil. Društveni tajnik g. dr. F o e r s t e r nazdravil je prirediteljema dolenjskega vlaka gosp. notarju Gruntarju iz Ribnice iu gosp. svetniku Suflaju iz Vel. Lašč; g. Ravnihar konečno narodnemu ženstvu. O polu 2. uri popolunoči odpeljal je posebni vlak zopet dolenjske goste, kojim bodi zavest, da so bili nam vsem ljubi.
(Z Dunaja) 13. aprila. Provinci,ala P. Pollaka preiskaval je danes sloveči profesor dunajske klinike dr. vitez Stoffela. Se sedanjim stanjem povsem zadovoljen, nadeja se, da bo v par tednih popolnoma okreval. Nevarnost bi bila samo, ako bi se v glavi nabralo preveč krvi. — Poročila časnikov v zadnjih dnevih niso resnična.
(Potres) Danes 14. t. m., torej ravno v obletnici lanskega silnega potresa, se je čutil v Novem Mestu in bližnji okolici ob 3. uri 39 minut zjutraj močan sunljaj, ki je trajal dve sekundi. Zašklepetala so okna in vrata. Slišalo se je ob jednem votlo podzemeljsko gromenje. — Pravijo, da se je tudi včeraj zjutraj ob 3. uri 50 minut zemlja rahlo zazibala.
(Za škarlatico) je obolelo 17 otrok v vaseh Gomila, Hinje in Leskovec v krškem okraju. — Potrebne zdravstvene naredbe je zaukazala politična oblast.
(Razpisane službe.) Na dvorazrednici v Kočevski Reki drugo učiteljsko mesto. Prošnje do 10. maja t. 1. c. in kr. okrajnemu šolskemu svetu v Kočevju. — Na petrazrednici v Postsjini je dvoje učiteljskih mest (letna plača 450 gld.) stalno namestiti. Prošnje do 22. aprila c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Postojini.
(Razpisana poštna služba.) Razpisuje se mesto poštnega odpravitelja pri c. kr. poštnem uradu na Savi, okrajno glavarstvo Litija, proti pogodbi in kave ji 200 gld. Letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letnih 180 gld. za oskrbovanje pešpošte (dvakrat na dan) med poštnim uradom in postajo Sava. Prošnje v teku dveh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
(Popravek.) V sinočni notici „Slovanski repertoir slovenskega gledališča" je
tiskarski škrat prav krepko vmes posegel in v jeden stavek postavil celo besedo, ki ni v rokopisu ter tako spremenil tudi vso misel. V stavku : „Kakor se spominjamo, slovenske igre na našem odru do-sedaj v večini nikakor niso dosegle tako lepih vspehov, — kakor p.šo v nasprotju s tedanjimi svojimi poročili Slov. Narod1 — ne glede na to ... ." se mora postaviti, kakor se razvidi iz vse ostale notice, uatnestu slovenske igre, slovanske igre
in uamestu lepih vspehov, jalovih vspehov. «=
*
* *
(Dobernik pred volilci.) Iz Celovca, dne
12.	aprila: Veliki naš prijatelj in stari znanec Do-beruik, prej „šriftlajter" v Celovcu, sedaj poslanec ua Dunaju po milosti nscijonalno - liberalnih Celov-čanov, je zadujič tu poročal svojim volilcem. Znano je še, kako ga je gosp. poslanec K 1 u n okrcal v drž. zboru. D bernik mu v zbornici ni odgovoril niti beseii'ce, ker ni mogel. OJgovarjal mu je šele pred svojimi volilci v Celovcu. Kaj ? Zal, ne vemo, ker tukajšui listi, mej njimi tudi D.bernikovo glasilo „Fr. St" o tem ne črhnijo niti b.sedicel Tega molka si ne moremo tolmačiti drugače, kakor d a seDoberuikboji! Ko bi objavil, kar je blebetal, znal bi ga Klun vnovič okrcati, in zato rajši molči po znanem nemškem pregovoru: „schweigen ist Gold."
(Od celovškega „rotovža".) Iz Celovca, dne
13.	aprila: Kakor Vam je brzojav prav vestno sporočil, imamo zopet župana v osebi tovarnarja iu tr-govea z usnjem, Jul. Neuner-ja, ki je povzdignjen do te časti z 22 glasovi od 25. Kajpak se je novoizvoljeni po izvolitvi zahvalil s primernim govorom. K.iko dolgo bo vzdržal na županskem stolu celovškem, zna sam Bog. Saj že govorč o nasleduiku njegovem, dr. Leraišu, ki je od nacijonalcev že pre-destiniran za odlično mesto. — Tudi Poš je šel, ker se je naveličal nacijonalnega dreganja. Kot zna-čajeu mož pokazal je vsaj še toliko možatosti, da je vztrajal pri liberalui zastavi in je ni zapustil ter se zapisal zaradi častne službe nacijonalcem, kakor je navada pri drugih ljudeh, n. pr. kar pri njegovem protikandidatu ob zadujih državnozborskih volitvah, pri velikem Doberniku. — Kriza je nastala na našem „rotovžu" tudi med občinskimi odborniki. Ha-derer, strasten nasprotnik Slovencev, in Bierbaum sta že odložila odborništvo, drugi jima bodo menda še sledili I Mi ostajamo pri vsem tem prav hladnokrvni in mirno gledamo, kako se nemška gospoda, toli ponosna iu oblastna proti Slovencem, kavsa med seboj. — Dopolnilne volitve za občinski svet bodo dne 20., 22. iu 25. aprila.
(Iz celovške škofije.) Misijon se je vršil cd 23. marca do 2. aprila v Vetrinjah ob Celovcu. Dl6 25. min. meseca so mil. knezoškof tam posvetili dva uova oltarja. Jednega je prav mojstersko popravil naš rojak g. A. Progar. — Umrl je duč 29. sušca v celovškem duh. semenišču tamcšnji pod-vodja vč. g. Jos. L e c h n e r , S. J., star 55 let. N. p. v m. ! — Dne 4. mal. travua je v Celovcu preminol spoštovani profesor verouka, pref. g. o. Beno S c h e i t z , 0. S. B , ki je gotovo v najbližjem spominu vsem, ki so hodili pri njem v šolo. Dosegel je 74 let. Naj počiva v miru I Namesto pokojnega L'chnerja je za podvodjo v ku. šk. duh.
semenišče pozvan o. Tum. L.?mpel, S. J.
'i
*
* *
(Meteor.) Iz Zagreba se poroča, da je dne 13. t. m. meteor padel na neko hišo v Veliki Dolini. Hiša je pogorela do tal. Prebivalci so bili k
sreči na polji, tako da ni bil nihče poškodovan.
*
* *
(Iz poštue hranilnice.) Iz najnovejše okrožnice c. kr. poštnohranilničnega urada na Dunaji povzamemo sledeče podatke. Tekom mesica marci j a se je po državi vložilo 1,168.426 krat skupaj za 133,713.970 gld. ; cd tega pride ua Stajarsko 55.487 krat za 4,879 521 gld.; na Koroško 16.855 krat za 1 513.804 gld.; na Kranjsko 13 450 krat zal 289.256 gld.; na Primorje 22.111 krat za 2,542 597 gld.; na Dalmacijo 7.096 krat za 629 298 gld. Vrnili so pa 308.874 krat za 131,393.533 gld., od tega na Stajarskem 9.597 krat za 2 319 945 gld.; na Koroškem 2.434 krat za 368.078 gld.; na Kranjskem 1.839 krat za 386.042 gld.; po Primorji 5.630 krat za 1,426 81» gld.; po Dalmaciji 832 krat za 108.765 gld. Od dne 12. januvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, pa do konca marca s* je vložilo 89,641.948 krat za 10.578,690.191 gold. 92 kr.; a vrnilo
24,501.485 krat za 10.478,004.020 gold. 41 kr. ; tako je v blagajnici preostalo čistih 100,686.171 gld. 51 kr. Med povračili nahaja se 29,305.395 gld., za kar je urad vložnikom n) željo kupil in poslal vrednostnih papirjev. V prometu je 1,138 605 vložnih, 29 050 čekovnih in 11.886 rentovnih knjižic, zadnje so vredne 24,080.210 gld. Število vložnikov se je povišalo za 2.529 oseb v varčevalnem, za 189 v čekovnem, za 197 v natazničnem (clearing) rd-delku. V neuradnem delu okrožnice najdeš črtice o poštni hranilnici na Ogrskem, Francoskem, Tr.-ljanskem, Nizozemskem.
(Ameriške novice.) Na novi slovenski naselbini v Eden Valley pridno grade nova prostorna poslopja. Jedno tako poälopje je že pod streho. V njem bede prostora za štiri družine in 36 samcev, ter ob jednem stanovanje za nove naselnike. Delo izvršuje Slovenec Jak. Vdic. — Blizu Center Point v Indijani je skr čil s tira osobni vlak. Poškodovanih je blizu 100 rudarjev. — Za državo Ohio se je vpeljala nova postava, ki prepoveduje prodajati tobak osebam, ki niso dopolnilu 16. leta. Jednake naredbe bi bile umestne tudi v E.ropi. — Koncem minulega meseca se je usmrtil v Kansas City neki poštar, ki je izneveril nad 8000 dolarjev in se zbal poštnega nadzornika. — V Chicagi so napadli 25. marca roparji nekega zastbnika Schräge ter mu odnesli 50.000 dolarjev. — Mesto Novi Jork bode prihodnje leto spojeno z nekaterimi manjšimi mesti v obližju ter bode štelo tedaj blizu 3 milijone prebivalcev. Prvi župan za Veliki New Y rk se bo volil I. 1897.
(Židovska Ogerska.) Leta 1870 je štela Buda-pešta 270.476, danes uže blizu pol milijona bival-cev. V zadnjih 25. letih se je znižalo v tem mestu število katoličanov od 72 in '/» % na 64%, število judov je pa naraslo od 16 in lft% na 21%. Žid povsod gospodari, očividno še v Marijinem kraljestvu.
(V „Jndapesti") bodo sedaj z belimi kartami na zadnji strani igrali. Urednik „Magyar Estilap-a" dr. Mh. Szalay je dobil nagrado 100 gld., katero je razpisala prva ogerska tovarna za kvarte. Po enkratni igri poznal je vse liste od zadnje strani. Urednik je dobljeno svoto podaril žurnalističnemu pokojninskemu skladu. Sedaj so sklenili v kavarnah le s kartami igrati, ki imajo bel hrbet. Veliko zabavo jim !	—g.
(Kornelij Herz) je že nad tri leta na smrt bolan. L. 1893 so zasačili tega zvijača v Burne-mutu. Ker pa se mnoge „visoke osobe" na Francoskem boje, da pridejo na dan njihove panamske goljufije, proglašajo zdravniki Herza na smrt bolnim, in vsled tega odlašajo njegovo zaslišanje. H rz se jim gotovo v pest smeje I
(Železniški vozovi iz aluminija.) Ravnateljstvo francoskih državnih železnic je že minolo jesen od vlade dobilo dovoljenje, da sme železniške vozove za osebe narej&ti iz aluminija, ki je mnogo ložji od železa. Vsi deli izvzemši kolesa, osi in skopčanja bodo iz te nove kovine. Vozovi bodo težki le po 1500 kg.
(Pariški občinski zastop) je imel letošnji veliki petek dve seji, da je naravnost pokazal svoje sovraštvo do krščanskega praznika. Ob jednem je ukazal, da morajo v vseh občinskih sirotišnicah in šolskih kuhinjah otrokom dati mesa, kar se godi tudi sploh ob petkih. Večkrat je „paganski" mestni zastop tudi zahteval, da naj se na veliki petek igra v gledal ščih, toda igralci so se uprli. — Brezverska razdivjano8t je tukaj pač na vrhuncu.
(Kdor zna, pa znal) Neki občan je bral pod naslovom zobozdravnika: „Tu se rujejo zobje brez bolečine." Ker ga je jeden zob močno bolel, stopi k zdravniku in ga vpraša: „Ali zares nič ne boli, če ga zrujete?" — „Po mojem načiuu no občutite nobenih bolečin; vsedite se, takoj Vam dokažem." Vzame klešče, nastavi na zob in potegne zanj, da se je občanu v očeh zaiskrilo. „Glejte," pravi, „tako so ruvali zobe v starih časih; bolelo je grozno." Zdaj potegne v drugo, da občan ni mogel vzklika zadržati. „Kaj no, tudi boli? Da, tako ruje zobe še slabši moj konkurent tu nasproti; ali zdaj pazite," reče in potegne zob s prsti, „vidite, tako delam jaz — brez bolečin."
Društva.
(Novo pevsko društvo „Zvon") se snuje v Ljubljani v krogih krščansko socijalnih delavcev. Pravila omenjenega društva so se že pred
ložila vladi v potrjenje. — Delavsko pevsko društvo „Zvon" bode zopet nov pojav krščansko-socijalue organizacije, katero toliko bolj pozdravljamo, ker nimamo v Ljubljani šei nobenega v resnici delavskega, a ob jednem tudi katoliškega pevskega društva. Bog daj, da bi društvo, ki se ima v kratkem ustanoviti, dobilo mnogo potrebnih močij iu prijateljev ter da bi krepko vztrajalo ua dani si poti 1
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za s I o v e n s k o Z i 1 j s k o dolino in faro Vrata) bode imela v nedeljo dne 19. malega travna 1896 ob V|4. uri popoludne v gostilni g. A. Ahac - a p. d. Proj v Ziljski Bistrici svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo. 3. Volitev novega odbora. 4. Vpisovauje novih udov. 5. Volitev zastopnika za občni zbor glavne družbe. 6. Razni govori in nasveti. 7. Prosta zabava. Igrala se bo igra: „Svoji k svojim I" Naj se zbora udeležijo domoljubni Slovenci in domoljubne Slovenke v prav velikem številu I
(Kat.-pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) ima svoj sedmi letni občni zbor v Četrtek dne 23. aprila t. 1. v Celovcu v dvorani gostilne „pri Sandwirtu". Začetek ob '/»3. uri popoludne. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika o deuarnem stanju. 3. Poročilo tajnika o delovanju društva v preteklem letu. 4. Zipisovanje novih udov in vplačevanje letnih doneskov. 5. Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov, 6. Razne razprave, predlogi in nasveti. 7. Gospodarski govor. — K temu shodu so uljudno vabljeni vsi udje političnega društva in tisti slovenski rodoljubi, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljaui biti.
Telegrami.
Dunaj, 15. «aprila. Cesar Franc Josip je imenoval princa nemškega cesarja poročnikoma pri avstrijski armadi. — Cesar Viljem je vsprejel včeraj ministerska predsednika grofa Badenija in barona Banffyja v zasebni avdijenci.
Plina, 15. aprila. V tovarni za železo v Vranovini se je vnelo oglje, ki jo bilo namenjeno za plavež, vsled česar je nastal velik požar. Gasilci iz Karlovca, Siseka in Petrinje so neprestano na mestu požara.
Budimpešta, 15. aprila. Ogerska kvotna deputacija se je posvetovala včeraj o nunciju avstrijske kvotne deputacije in sostavila ter odobrila svoj renuncij. Ob jednem je naročila poslancu Falku, naj sostavi potrebno poročilo.
Budimpešta, 15. aprila. Poslanska zbornica je rešila v včerajšnji seji konečne točke proračuna za poljedelsko ministerstvo. V da-
Narodiio gospodarstvo.
Adressbuch des russischen Import-und Export-Handels.
A brecht Pieszczek & Co. v Lipskem, izdajatelji meseca oktobra 1894 obelodanjene in povsod zelo ugodno sojene knjige „Adressbuch des russischen Import uud Export-Handels", nameravajo izdati uuiverzaluo adresno knjigo za rusko importno trgovino. Ta knjiga bo v vseh večjih mestih ruskih javno izložena po trgovskih zbornicah, konzulatih, bralnicah hotelskih in kavarniških itd. Ruskim trgovcem se bo prodajala po 1 rubel. Knjiga naj služi ruskim trgovc m in tovarnarjem kot vodnik v evropski eksportni obrtniji in bo spisana, kolikor treba, v ruščini. V adresno knjigo se sprejmejo tudi inseruti. Pogoji se poizvedo lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in se na željo dopošljejo.
Dobava.
C. kr. trgovinsko ministerstvo je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v uradnem delu „Srpskih No-vin" objavljene ponudbene razpise : a) ravnateljstva vojaško-tehniškega zavoda v Kragujevacu za dobavo jeklenega, železnega in drugega blaga ; b) ravnateljstva kr. srbskih državnih železnic v Belemgradu za dobavo barvenega blaga, droguerijskih predmetov, sveč, mila itd., potem fasoniranega železa.
Pismene ponudbe naj se pošljejo za pod b) imenovane predmete do 20., oziroma 22., 23., 18. aprila. Za pod a) imenovane predmete bo dne 20. aprila javna ustmena licitacija.
Ponudbeni razpisi se lahko pogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Na željo se pošljejo tudi prepisi.
našnji seji se razpravlja proračun finančnega ministerstva.
Pariz, 15. aprila. Ministerski predsednik Bourgeois je naznanil zborničnemu predsedniku, da je prejel pismo od avstro-ogerskega
f>oslanika Wolkensteina, v katerem se vabi rancoska zbornica, da se udeleži slavnosti tisočletnice v Budimpešti.
Milan, 15. aprila. Po vsi srednji Italiji je bila včeraj velika nevihta. Sneg in toča sta provzročila veliko škodo.
Madrid, 15. aprila. Pri zadnjih držav-nozborskih volitvah je bilo izvoljenih 300 konservativcev, 70 liberalcev in 60 kandidatov raznih manjših strank. Socijalisti so propadli povsod. Razni listi pišejo o velikih ne-rednostih povodom volitev.
Cannes, 15. aprila. Truplo umrlega Trikupisa so prepeljali včeraj v Marselj, od koder je dovedejo na Grško.
J	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-■a . S 5 B J3 , S
14	9. »večer	732-9	6-4	si. SVZtl.	jasno	
15	7. zjutraj 2. popol.	733-2 731.8	1-6 12 2	si. jvzh. sr. zah.	jasno del. oblač	o-o
Meteorologično porodilo.
Zahvala.
2J1 1-1
Srednja včerajšna temperatura 7-5° in za 2 0° pod normalom. — Danes zjutraj slana.
M ■ S» *»«» t ML «i
bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic gld. 4-50. (122 50—9) 2
Umrli so:
12.	aprila. Amalija Dražil, knjigovezova hči, 3 leta, Tr-novski pristan 8, plučnica. — Robert Stiene, računskega narednika sin, 6 mesecev, Karlovska cesta 22, davica. — Marija Budi, kotlarjeva hči, 6 let, Dunajska cesta — delavske hiše, meningitis. — Ana Lavrenčifi, železniškega uradnika hči, 15 mesecev, Lingerjeve ulice 3, jetika.
13.	aprila. Jera Bele, posestniea, 80 let, Lončarska steza št. 8, bronchial catarrh. — Ana Verhovc, posestnikova hči, 10 mesecev, Poljanska cesta 58, jetika.
V hiralnici: 12. aprila. Anton Kalan, gostač, 62 let, necrosis costar deitr.
Tujci.
13. aprila.
Pri Slonut Nisle, Ziegler, Arvai, Jamnitz, Roth, Qutmann, Brann, Sabbak, Henkel, Weiss, Weltmann z Dunaja. — Mau-rovič iz Goriee. — Beyer iz Greiz-a. — Papanovič iz Zagreba.
—	Perutz, Beinkofer iz Trsta. — Schubert iz Berolina. — Ottenfel8 iz Gradca. — Ružička z Reke. — Kunbel iz Vrati-slave. — Hartmann iz Fiirth-a.
Pri JUaliču: Bäck z Dunaja. — Neuman iz Linea. — Sigen iz Trsta. — Kovač iz Črnomlja. — Koppstein iz Siofoka.
—	Geiringer iz Krnova. — Neuberger iz Lazev. — Bencina iz Starega Trga. — Fuchs iz Kokre. — Democ-her iz Posto-jine. — Preloušek iz Opatije.
Pri Hoydu: Kaučič iz Razdrtega. • - Kaučič iz Gorice.
—	Schwab iz Št. Pavla. — Wrbisch iz Požeka. — Šelack iz Kočevja.
Pri avstrijskem oaru: Sternin z Vrhnike. — Birk iz Doba.
Vsebina 8. zvezka 1896:
1. Knez Ljudevit. Zložil A. Hribar. Vojna. — Vojaški spev. — Zbor. — Glas vil. 2. Judita. (Roman.) Spisala Pavlina Pajkova. (Konec.) 3. Vzori in boji. Po prijateljevih pismih priobčil Jož. Ošaben (Dalje.) 4. Na kosilu pri cesarju. Po resnični do-godbi spisal P. Bohinjec. 5. Sonet. Zložil P. S. Pinžgar. 6. Sonet F. Š. Finžgar. 7. Kočevje. Spisal Viktor Steska. (Dalje.) 8. Biserji. Z!ožil A Hribar. 9. Hrabroslav Volarič, slovenski skladatelj. mne-pisna črtica.) Priobčil Janko Lebau. (Konec ) 10. Cr tiče iz zgodovine lepih umetnostii. Spisal C. Anton Medved. (Dalje.) 11. Dunajsko koncertovan* .Glasbene Matice". Spisal dr. Janko P»jk 12. Kuiižev-nost: a) Slovenska književnost, b) Hrvaška književnost. — Na platnicah: Bodočuost slovenskega naroda. (Dalje.) — Nove knjige. — Darovi za Ma rijanišče. — Slike: 1. „Da bi stotero rodilo I" 2. Dobri pastir. Slikal Murillo. 3. Beatrika Cenci. Po sliki Guida Geaija. 4. Hrabroslav Volarič. 5. Pevski zbor „Glasbene Matice" v sušcu 1. 1896. Fotograf. W. Helfer.
Za mnog» prisrčna sočutja mej boleznijo in ob t ii; i ti naše ljuba matere
Jožefe Zor roj. Toman
dolžni smo tem potom izreči tvojo nnjtop'ejo zahvalo
v.-em njenim pr hMji -am in znancem. Posebno se zahvaljujemo p ... r<> p. d Kanu in kanoniku J. O Ii 1 a k • h / i ,	i l jva.nobt. Vsem stokratni
P S pla\tj!
Kamnik, dnč 14. malega travna 1800.
Žalujoči ostali.
Zavod
34 za 26-7
umetnoat
slikarij
na
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Specijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan.
Ceniki zastonj in franko.
Katalogi na upogled
Najboljše UPG P° najnižjih cenah.
Popravila zanesljivo pod jamstvom.
Velika zaloga
Styria-koles
in raznovrstnih drugih zistemov.
Mehanična delavnica za svako popravilo, vse po najnižjih cenah.
V obilni nakup se uljudno priporoča in prijazno vabi
Cr fSiHi»n urar v Ljubljani. 1 • ^ uuv^iij Mestni trg, nasproti rotovzu.
Na prodaj je po nizki ceni
jednonadstropna hiša
v Škof j i T v predmestji Studenec štev. 15,
hlev ln ograjen vrt. — Hiša je pripravna za kmetijstvo, rpkodelstvo in gostilno. Natančneje pove posestniea Marija Slnk v veliki trafiki v Škofji Loki.	290 2-1
Ko verte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Eatol. tiskarna
v Ljubljani.
Razpis službe.
Konsumno društvo v Starem Trgu pri Ložu razpisuje
službo prodajalca
v svoji prodajalnici z mesečno plačo 40 gld.
Zahteva se, da je prodajalec izvežban v mauufakturi in speceriji, in nadalje primerna varščina po dogovoru. — Oglasila se sprejemajo do konec aprila. — Službo je nastopiti začetkom maja. 280 4-2	Odbor.
Zaradi oddaje zidarskih, kamenarskih, tesarskih, kleparskih, krovskih, ključarskih in pleskarskih del, potrebnih za
popravo zvonikov trnovske župne cerkve
v Ljubljani,
se bo vršila ofčrtna razprava dne 1. maja 1.1. ob 3. uri popoldne v trnovskem župnišču.
Načrti, mere in drugi pripomočki so razgrnjeni do dn6 30. aprila 1.1.
do 12. ure opoldne v trnovskem župnišču vsak dan od 2. do 4. ure p poldne na ogled. Do istega obroka vložiti je pri podpisancu skupne ali posamezne zapečatene ponudbe, opremljene s 5% vadijem, preračunjenem na podlagi skupnih zneskov, ki se bode moral v slučaju oddaje dela dopolniti na 10°/o<io varščino.
V Trnovem v Ljubljani, dn4 14. aprila 1896.
288 2-2
Ivan Vrhovnik,
prvomestnik odbora za prpravo trnovskih zvonikov.
Semeni, železniške šine,
fraverze,
vsakovrstno železo za vezi, stresni papir, cinkasti in pocinkano ploščemno, štor je za obijanje stropov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje,
priporoča po zel/j znižanih cenah JI n érej Ibrušfiovič, trgovec z ž&leznino
Glavni trg 9¡10. Ljllbljaiia. Glavni trg 9/10.
Najbolje priporočena	Menjalnica bančnega zavoda
za preskrbljenje vseh	m	mm	O	III	I- Bezirk,
;:=£: Schelhammer & Schattera »ät
Velika zaloga stavbinskega materijala.
F. P. VIDIC Comp. v Ljubljani
ponujajo po najnižjih cenali Zavezane strešnike CStrangfalzziegel), najbolje in najceneje kritje streh.
Lončene peči in štedilna ognjišča izTJZtot»Te' Češke peci.
Nastavke za dimnike in
CSteinzeug) za vodovode, stranišča itd.	Cevi %Z kamenine.
^¡ffVVi /1/110 mozajlk plošče in plošče xz Portlaml-cementa za tlakanje OttfftOt/«/ cerkva, hodnikov, trotoarjev itd.
Roman - Cement.
JPortlanČt-Cement j» tovarne na Dovjem.
Ognjn protivno opeko in plošče.
Of™/>/i 1 omminrk (Dachpappe) ter vse v stavbinsko stroko &IIVHIIU IVJJItlCU	spadajoče predmete.
Trstne Štor je in karbolinej.
Najnižje cene.	<265) (3°-4)
255 3-3
V imenu stavbenega odbora razpisuje podpisani
minuendo - dražbo
o popravi župnijske cerkve v Komendi.
Dražba se bo vršila dne 20. aprila 1.1. ob 10. uri dopoldne v župnišču v Komendi.
Načrti in proračun so v župnišču na razpolago in v pregled. — Podvzetnik bo položil 10% kavcije do dnč kolavdacije.
Komenda, dné 1. aprila 1896.
Martin Poë,
načelnik.
Kranjska stavbinska družba.
Podpisani upravni s\et d;i uljudno na vednost, da je po temeljiti reorganizaciji in zdatnem pomnožt-nji tehničnega in administrativnega vodstva pri stavbin ki družbi službo umrlega ravnatelja g. Maksa Krennerja podelil svojemu s temeljitim strokovnim znanjem se odliiiujočemu, osobito vsled osebnega vodstva gradnje irapozantne finančne in poštne palače v Trstu tudi tukaj poznatemu arhitektu gosp. Rudolfu Gobel-u; upravni svet si je pa tudi pridobil stavbinskega mojstra in voditelja gosp. Fr. Kaudelo, kateri je mnogo let v enaki lastnosti služboval z najboljšim uspehom pri sloviti stavbinski družbi Union na Dunaju.
Ker pa tudi arhitekt in stavbinski mojster gosp. Anton Wolf še nadalje ostane kot izvrstna moč v našem tehničnem zavodu, domneva si podpisani upravni svet, da je storil z zjedinje-njem teh izvrstnih mejsebojno dopolnujočih se voditeljstvenih močij vse, da more zadostiti najsmelejšim zahtevam in željam glede prevzetja in izvršitve vsakovrstnih stavb bodisi v Ljubljani ali drugodi ter pcstreči najboljše, n jcenejše in najvestnejše v vsakem oziru.
V Ljubljani, dnč 10. aprila 1896.
Upravni svet
292 4—1	kranjske stavbin ske družbe.
Pomladni Glasi
posvečeni slovenski mladini
Z 8 slikami. Uredil in založil
Matija Prelesnik.
i	V Ljubljani 1896.
•i........iiiiiiiiiijjiiijiiiiinii...................
nun
Krasna mladinska knjižica I
6. zvezek.
"SUS"
«s?
Cena broširanim 30 kr., v pol platno vezanim 40 kr., v celo platno vezanim 55 kr., krasno
vezanim 90 kr., po poŠti 6 kr. več. Dobe se v ljubljanskem semenišču, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pri Jan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se dobž prejšnji letniki razven prvega. — Izvirne platnice izdeluje F. Breskvar, knjigovez v Ljubljani.

■ I lltlil II11111111 II 1111
Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah I
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII
II
Št. 387.
Razglas.
Mestna občina Kranj razpisuje natečaj za
mr stavbo novega gimnazijskega poslopja.
Vsa stavbinska dela, za katera je proračunenih 110.700 gl., se le skupno oddajo.
Pismene, kolekovane ponudbe z varščino 10.000 gld. v gotovem denarji, hranilničnih knjižicah ali državnih obligacijah po borzni vrednosti, vložiti je zapečatene
do dne 18. aprila t. 1.
opoludne pri podpisanem županstvu, kjer so načrti, pogoji in proračun na ogled.
Mestno županstvo v Kranju 256 3~3
dne 2. aprila 1896.
Minuendo - dražba.
Vsled novega pregleda temelja, tlaka in kanalov pri župni cerkvi v Zagorji ob Savi se, pod že objavljenimi pogoji, zoptt no^vsa dvnžlbsa, ki se bo vršila dn6 20. aprila 1896 v župnišču v Zagorji, še enkrat razpisuje.
Načrti in drugo je ondi v pregled.
Zagorje ob Savi, dne 11. aprila 1896.
278 3-2	J. Gross.
m matija Gerber H
tuj	(Josip C. Gerber),	j!
A trgovina s Šolskimi knjigami, pisalnim Jt ■Mi orodjem in papirjem; največja zaloga [h M slovenskih in nemških molitvenikov, (¡1 ji J galanterijna knjigoveznica v Ljubljani, fl
¡Hj si usoja prijaviti, da se njegova prodajalnica od dn^ 7. t. m. [Hi II naprej do one dobe, ko bode dogotovljena njegova nova hiša na 11 U	Kongresnem trgu št. 4, nahaja	||
M mr	voli lni M
M	nasproti stari hiši	M
^J|^ter^s^na|topleje priporoča slavnemu p. n. občinstvu. ^ 27^ 3—3^ ^
I> u n a j s k a borza.
Dni 16. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101
Skupni državni dolg v srebru ... .	101
Avstrijska zlata renta 4%......122
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101
O^erska zlata renta 4 h.......122
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	984
Kreditne delnice, 160 gld......360
London vista...........120
NeraSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58
20 mark............11
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........44
C. kr. cekini......................6
gld.
20	kr.
20	„
45	.
20	„
10	.
10	.
10	!
40	„ 82'/,.
77	.
55	.
10	„
66	„
Dn6 14. aprila.
4% državne srečke 1. 1854, 260 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . n	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 6% .
,	„ dolenjskih Železnic 4%
149 gld. 75	kr.
157 „ 75	
194 . 50	
98 . 90	
140 . 50	
127 . -	
107 „ 50	
112 . -	
98 „ 35	
99 „ 25	
221 , -	
166 „ 75	
129 „ -	
99 „ 50	n
Kreditne srečke, 100 gld........ 204 gld. 75 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139 „ — „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld................69
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......61
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	159 Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v, 3410
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	442
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	97
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	65
Montanska družba avstr. plan.....84
Trboveljska preraogarska družba, 70 gld. .	161
Papirnih rabljev 100........127
30 75 25 50
25
60 60 27
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, «rečk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev narožll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M KRČU
Wollzeile it. 10 Dunaj, liriahiltirstrasts 74 B.
66
_ Pojasnila *£B v vseh gospodarskih in Rnančnfh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaeljtkih vrednostnih papirjev in vestni «v*tl za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti gf naloženih glavnic, m