gospodarskih, obertnijskih
in
narodskih stvari
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj
XIII.
Ljubljani v saboto 24. novembra 1855.
List
Iskrice veselja
o povisanji
deželnega poglavarja krajnske kronovine
gospoda gospoda
Razglas
zastran napovedbe pravic in oziroma zemljišnih dolznost, ki so vsled ces. patenta 5. julija 1853
odkupu ali uravnavi podverzene.
(Konec.)
2>
komendnika ces. austrij. Leopoldovega reda
y
©ooo
iser zlati svoje krone V varstvo T i zaúpa car. Ti pa zvesto obraňuješ Kar zroceno Ti je v var
Je dežele ena misel, Eno za Te je serce Vsi ko liiilega očeta I ljlíbezni Te časté
Ko nas šiba božja tepla
Z lakoto je prestrašilo, Kruha revežem trepecim S svojo si delíl rokó.
Sam s' tolažil obupajoće, K posťlji šel si reveža Kjer naj lm je razsajala Je preljuta kolera.
Ptuja bila Ti beseda, K' jo dežela govori Kaj Te gnalo se učiti

Ako to Ijubezen ni?
Si učil besede naše Se nevtruđno dan na dan,
Da sam čuješ ljudstva reve,
#
Ga ozdravljaš budili ran.
Kjer si hodil, sled se blagi,
Sled dobrote le pozná ; Věrna T i tedaj dežela
V)
Živi!" klice iz sercá.
Splošne odločbe
Napovedbe pravic, ki se imajo po službeni dolžnosti gosposke odkupiti ali uravnati, kakor tudi zaprošenja zastran pravic, ki so samo po zapro
vdelezencov uredskemu djanju podveržene
y
se
senji
morajo natanko narejati po poduku, ki se bo vsim so seskám kakor posestnikom večjih zemljiš posebej dal in jih imajo tisti pravnoveljavno podpisati, ki so po klicani jih podati dotični ces. oblastníi.
9
II. Iz razglašenja tega razpisa izvirajo pa sledeče
dolžnosti :
1. Vsi tisti se morajo v to gosposkino obravnavo
pri nazočem upravičenji kot posestniki
vdati, kteri so gosposkih ali za prejemšine upravičenih, kakor tudi služnih ali odrajtovilu podverženih zemljiš vdeleženi, pri vkupnih pravicah do posestva in vživanja pa vsi
deležniki.
2. Sodbine tožbe za uterjenje ali pa zoper pola
" ~	.7.
^ě	^^^ w
patenta 5. julija 1853 imenovanih zadev, se zastran
stenje kakošne pravice, kakor tudi zavoljo v
pravic, ki se imajo po službeni dolžnosti gosposke
po razglasu tega raz
uravnati, ne smejo
tožbe zastran pravic pa, ki so
odkupiti ali pisa več začeti,
samo na zaprošcnje odkupiti ali uravnati, pa se ne smejo od tistega časa več delati, ko je deželna ko misija čez podane zaprošenja obravnavo zaukazala.
3. Če take tožbe v omenjeni dobi že tekó, naj ako tožniki in toženec ne zahtevata pravdo vstaviti
tožba dalej
9 9
tece, bode naj na
kteri stopnji koli in ali
je razsodba storjena ali ne. V tem primerljeji pa nio rajo obveljati predpisi zastran okrajšanega ravnanja če sta se ali tožnik in toženec ob krátkém pogodila
ali če ne
terpí, kakor
pravda stojí, nikaka
9
9
od toženca
ali tožnika pridobljena pravica nobene škode.
Ako pa taka pravda na pervi stopnji v redni ob ravnavi naprej teče, se je vendar za visjo stopnjo predpisov okrajšane ravnave na vsako vižo deržati.
4. Razsojevanje pravde ne ovéra med tem napo vedbe ali zaprošenja nikakor; tajisto gré tim već v svojem dosedanjem ali po kaki začasni naredbi deželne
komisije (§. 37 patenta 5. julija 1853) bolj natanko
časa, ki je po odkupni ali urav
odiočenem stanji do
navni razsodbi odločen (§§. 15.24. in 37. patenta 5. julija 1853) , svojo pot. Pa tudi pravde se nimajo
slu
žnosti ali vkupnega posestva samega, temuč le nio tenje v posestvu tacih pravic
1 1	1	f 1	*	V«	•	1 •
ustaviti, ktere ne zadevajo pravice do vživanja
zadevajo, ali
to
5
kako
kdo odrajtuje vživanje ali ga odškoduje, ce se gaje
bránil, in poslednjič tudi eksekucije ne, ki gredo na podlagi pravo-močnih razsodb ali sodnih pogojev.
III. Vsaka napovedba, ki je bila s tem mišljenjem
podana, da se ima napovedana pravica iz službene

374
dolžnosti gosposke obravnavati, bo takrat,
ako bi jo najstega stoletja omenjajo stare listine, da so v Braníbor
t	• 1	* »_	A	i	lili	M	V . ,	. . „	.
deželna komisija le kot zaprosivno spoznati utegnila, skem terte sadili. Iz zita so pekli kruh in
ob enem tudi kot
prosnj
veljala
zernje
9
ce
sterdi sládek med
v svoji napovedbi ne izreče očitno, da ima kot napo vedba veljati. Vsako zaprošenje ima samo po sebi biti za pripravljanje solí
apovednik z žerno vi; iz jecmena pa so varili dobro pivo (ol) in iz
Tudi soline (Salzquellen) so znali ra-
že kot napovedba veljati, ce se zaprosena pravica kot taka spozna
Med oblačili nam pisatelji imennjejo klobuk
z u
9
nj
in
I j t| 1 I ^	v V	V/	CJ IA I VM V il W J^ » ^ ^ • V/
jo mora gosposka iz službene na
dolžnosti uravnati ali odkupiti. t
IV. Ker so vse pisma, pisanja in obravnave za- in strela. Ako ravno so rudnino dobivali iz ptujih dežel
stran odkupljenja in uravnanja, ki se ima po Naj- so vendar vse doma izdelovali. Med domačim orodjem so
notranje oblačilo, slednje je bilo iz platna Za orožje bojno jim je služilo kopje, meč, topor
lok
višjem patentu
julija
r iiuii j u ^ »i uv lum j/ v '
1853 opraviti, štempelj
in poštníne proste, je vse v tej zadevi na c
ob
hvalijo slovanské sekire
>
serpovi, noži, tepače in žage
Podobe njihovih molikov pa so bile umetno iz meda
lastnije naravnane vloge na napisni strani in na za- (bakra) in zlata vlite
2
Tudi od
vitku z besedami „v rečeh odveze, uravnanja zemljiš" zaznamnovati.
darskeg
orodja
odkupljenja in govorijo tadajni pisatelji in od lepih zidanih hramov. Znali
so tudi stari Slovani umetno podobe iz 1
Vse cesarske oblastnije, posebno pa dačne in njimi stene lispati, kakor tudi
ba rb at
3
rezati in z . Kronikař
dolžnost vdeležencom, da bodo
katastralne, imajo
gli svoje napovedbe ali zaprošenja narejati, pogled v Helmold piseta, da so Slovani znali tesati prostorne ladije
Thietmar govori od veličanskih štatev. Sakso gramatikar in
TV 1	11	• v à	-m	s-NÉ i	m	mm
avujc impuvcuwci au /aipiuouuja. uaiijuii,	» ..v....«.« y■ "«^»hui uuau
za to potrebne pisma in pripomočke v primerni kon- ktere so konje in jezdice sprejemale
« . .	.	v	' . .	•	1	• i •	n.	• I ■ v fl	1« v i.
4
J
troli dopušati, in ce po
prepisnino odrajtaj
?
iim tudi přepise tajistih ali posnetke map izdajati
Da pri taksnih razlicnih tvorinah je tudi tergovina cvela, se lahko razume.
Vsaki sedmi dan je v mestu Stetin-u bil sejm. Ruski
Onína delavcov v našem cesarstvu
dunajskega

Dnína delavcov íTaglohn) je za gospodarj
kaj
kupci so prišli do so Bavarcem konje prodajali
5
(donavskega) pobrežja
>
da
Razni omajidiski in abbasiđiski kalifovi dnarji, kteri
važna reč; po časniku „Austria" je bila mesca sep- v zemlji nekdajnih Slovanov najdeni bili, pričujejo, da so
že v osmém stoletji v tergovaski zavezi z daljnimi jutro-vimi deželami bili. Med arabskimi dnarji, kteri so na boka Rabu baltiškega ali izhodnega morja najdeni bili, nobeden ni iz
tembra in oktobra sledeča
V Černovici 24 do 30 kr., v Krakovi 36 kr. do
1 fl., v Debrečinu 1 fl., v Presburgu 36 kr.,
v Karlovcu 30 do 36 kr., v
do
12 kr
?
poznejsega časa kakor od leta 1012
6
Berni 30 do 36 kr., v Novi Gičini (Neutitschein) na
do 20 kr., v Hebu
Marskem 18 kr

V
Igla
18
Med
imenitnimi tergovaskimi mesti je slovela
po
24 kr., v Pragi 36 do 48 kr., na Dunaji od 30 kr. do 1 íl., v Gradcu 24 do 30 kr., v Ljubljani 32 kr. do 1 11., v Gorici 35 do 50 kr., v Šerdingu 28 kr.,
v Bočenu 1 fl., v Pančovi 1 fl. 12 kr.
sebno slavna Vineta, od ktere je že v „Novícaha popis »tal. Ali Adam bremski imenuje se drago imenitno mesto ktero je na ustji Odre stalo, in to mesto imenuje nar veče v Europi. Zvalo se je Jo m ali Jumna 7). Nemci in
>
Starozgodovinski pomenki
Gerki so se v njem naseljevali zavoljo tergovine. Bilo je tukaj blago natovorjeno iz vsih severnih dežel. Al žalibog !

pomenu imen slavnih slovanskih mést Vineta in
Jom
.Jumna. in o izobraženosti starih Sla
da slava tega mesta ni dolgo terpela. setletji 11. stoletja so to veličastno mesto D Kakor ime mesta Vineta je mitologičnega
Ze v dragem de
?
tudi ime Jom
J u m
in ci poharili. početka, tako
venov
i
Razložil Davorin Ter s ten jak.
Kakor so tri razlicne imena in podobe tro edini h božanstev v indoslovenskem bogočastji samo osebljene
V zgodovinskih delih slavnih zgodovinopiscov se zmi- (personificirane) lastnosti tistega bitja, tako so tudi sinovi
raj nahajamo na nepravično oponašanje Slovani bili barbarsk narod.

da so stari
brat je
i
žene
9
sestre, hčere in drugi členovi rodbine bo
Vse drugaci
govorijo žanstev samo deli tistega bitja. Kolikor več je last-pisatelji nemski, kteri so tišti čas živeli. Naj mi bo do- nost božanstva osebljenih, toliko veča je postala rod
voljeno v tem članku nekoliko svedočb navesti, da so stari bina božanstev. Astronomisko-kalendariski vzroki Slovani gojili vse umetuosti mira, in da niso bili brez
izobraženosti.
Pojezerih, rekah in po morji so rib
so storili, da se je stevilo zen, otrok itd. enega božanstva
itd. razsirilo, kolikor je trebalo imen
do
petdeset, sto
pravljali mirno za poznamlovanje dnevov, tednov, meseov kakosnega let
svoje delà, pisejo nemski kronikarji, in cele vaši so bile

nega božanstva. Vse te imena pa imajo takosno zmisel, da
v kterih so sami ribči živeli. Posebno so se pecali z lov- se vjerna z značajem glavne podobe. lenjem solnač (Hering) in Nemci so radi hodili v zemljo deli časa Slovanov po osoljene ribe
Da se, postavimo,
začetek, sreda in konec
Živinoreja je bila imenitna, in bcelarst
je
trije
poznamlovajo, je božanstvo časa dobilo dva brata. Ker pa je po poltenih (einnlich) mislih rojenje le po združbi dvojih različnih spo-
Slovan razumel bolje, kakor njegov nemški sosed. Sloveli lov mogoče, je tedaj, postavimo, indiški Brahma dobil
so tudi zavoljo poljodelst in serp.
in pri njem rabljali matiko zeno
8
Brahma pa je, kakor že v Upnekhatu
9
stojí
9
Razun žita, pšenice in ječmena sta bila čislana celo leto ali sonce, zato je rudeča njegova barva za
Tudi
tnarst
posebno slovanski lan in konoplja, jim ni bilo neznano. Nemci, kteri so v dvanajstem stoletji
zaznamenje sonenega ognja
i
in ker sonena krogla se v
pnsli v
brega e
Pomorje, so
dj
posebno
se čudili nad obilnostjo maka in do
hoveg
3
Se na koncu dva
») Thietmar IV., 28, VII. 52.
l) Ebb o 55.
n Thietmar VI. 17.
Kar je tukaj rečenega, velja od polabskih Slavenov; od drugih drugokrat. Kar je o imeuu mesta Vineta v spisu „o Noriku ín Noreji" receno bilo, se s tem člankom opozove. „Errando
n Helmold I. 36.
Monumenta Boica XXVIII. str. 203.
6
2 3
discimus" pravi prislovica, in kogar ni sram se uciti, ta pride do resnice. Zmote izpovedati pa je dolžnost vsakega poštenega pisateija.	I * jj i* Î mí • ^
Glej Dreger „Codex diplomat." Pomor Nr. 5.
Glej B o hl en v „Abhandlungen der schaft zu Konigsberg" str. 16, 33, 34.
H Adam Brem str. 217, 228.
kónigl. deutschen
Gesell
s
Sefr. „vita Ottonis" 118,
Helmold I., 12, 14.
Pis.
9
Primeri s temi besedami Nork „Popul. Mythol." II. del, stran
132, 133.
Upnekhat ed. Anquetil Vol. II. str. 263.	Pis.
375
zračném prostora giblje, tedaj Brabma jezdi na labudu sonćnem pticu. (Konec sledí.)
5
dali,
duí t
temoč tudi vinogradne smo, hvala Dogu! do pervih
srecno spravili domu; zlato-rumene vinske ka
m
Slovniška drobtinica.
Nekaj o sostavljenih lastnih imenih.
pljice srno letos, ceravno ne obilno, vendar vec přidělali, kakor smo se je nadjali, samo žalibog! da je mnogim ne bo nic ostalo, ker je marsikter že morebiti dve leti dačo
dolzen. Toča nam letos ni nič škodovala
5
kar
malo ktero
S ostavij
lastne imena krajev se ne sklanjajo leto zgodi; tudi od tertne bolezni je bilo malo kaj zapaziti
povsod po šegi dražih imen ali priimen
Da pa je letošnje štajarsko vino dob
in da bo berž ko
Razloček se namreč delà med tacimi imeni, ktere bo ne tisto od 1848tega leta še prekosilo
• v
sostavljene iz dveh im
Kj
pa med tacimi, ktere
je lastno ime sostavl
îd ali iz i m e n i zložene iz pred eno iz dveh im
• #
in prnm
ok
cena
m
m
je tudi m

ki
jo
nam pricuje vi-vinski barantači ponujajo. Da pa
i
».
n. pr.,
Ko
pogostorna godijo, kterih bi Vam
vidimo iz zalostnih primerljejev, ki se
bodi Bogu milo
lovrat, Nežovas
j
Strahomer, ali sicer iz imena in p
m
vendar po segi
v _
golih imen, na pr.,
ri- Ie předosti našteti znali. Da je med našim ljudstvom pa Mokronog, tudi pobožno čutjenstvo živo, nam pričuje lepa nova kape-
Samotorca, Sirokoset, ondi se sklanjajo ravno kakor sploh
lica
imena
na pr., iz Kolovrata, iz Mokronoga, od Samotorce

pri kteri se gosp. J. B., ki jo je dal zidati, nobenih
stroskov ni bal
Kjer pa v sostavljenem imenu priime še hrani svojo last- dve pesmi na čast D. Marije prepevati, za ktere je tu-
ondi se priime sklanja po svoje, in imé po svoje; kajšni gosp. učitelj J. F. zložil napeve, ki so gotovo vredni,
9
J
na pr. Vini verh, Vinega verha, Pavla vas, v Pavli vasi Spodnje Gorje, v Spodnjih Gorjah. Le-to sklanjanje je za
znamovano v gosp. Metelkotovi slovnici str.
i
192
Pa so tudi imena sostavlj
p red1og
m
m
in tukaj je v časih predlog na se potegnil navdarek

na
Pr
• i
Zálog, Púgled
Zástava; takosne se sklanjaj
razločka kakor
druge imena; na
pr
9
do
Zaloga, v
brez Zalog
>
po Zalogu
od Zastave

Zastavo
Drugej pa je ime svoj navdarek ohranilo
5
in ondi se
med ljudstvom le malokdaj nahaja sklanjanje po segi na-
Zabreznica, do Zabreznice, v Za-
vadnih imen; na pr breznico, v Zabreznici
i
ali pâ
>
Medvode, iz Medvod
>
na
Medvode, v Medvodah; in še tukaj prosti Slovenec raji
praví
za Breznico sem bil. Medvodami sem
pal
Večidel
pa se z imenom v sklanjanji tako ravna, kakor da bi ne bilo v eno sostavljeno, ampak bi predlog za se bil, in ime
pet
Na pr., Podhom, Podlipa, Preddvor, Predjama
Zaverh, Zaplana; pridem od Podhoma, Podlipe, Preddvora
9 J
Predj
?
dvor, Predjamo
Zaverha, Zapl
Zaverh.
;irem Podhom, Podlip
>
Pred
>
Zaplano; sem
bil Podhomom, Pod-
Q0. Prosti
lipo, Preddvorom, Predjamo, Zaverhom, Zaplano. Slovenec na kmetih se ne bo lahko zmotil, da bi govoril
grem v Predd Predjami
?
v Predjamo, sem bil v Preddvoru
>
v
Tega razločka v naših slovnicah do zdaj nisem našel
zapisanega, zatoraj sem se prederznil
telje naše.
nj opomniti pisa
Hicinger.
Novičar iz austrijanskih krajev
#
lz Celja. Minulo je nenavadno toplo, poletnemu enako
vreme
Golo
in pusto je po
hladněji prihajajo dnevi, meglene tamne nocí.
livadah in travnikih, in dež rumenega listj
mlja niz drevja na tla. Bilo je nebó letos bolj usmilj

kakor je terda zemlja, na kteri krutnej
od
ekdaj koljejo
ljudí, greni da je
ter eden drugemu huj
od
ekdaj kratko življenje
nebo namreč je ćakalo s tamno mokrotno jesenjo
blag
oslov polja o tej silni dragini pospravJjen bil suh
in nepohabljen. Tedaj utegnemo mirno zimovati pa počivati
v tem
ko
na daljnih bregovih grozovite dogodbe se
go
dijo grad
9
»
in kervava vojska vžigajoče krogle meče v primorske
V neki kerčmi bi
P. bil je nedá
5
no prepir med ne-
la sta pijana oba.
tako da je kramar
B
kim kramarjem in domaćim hlapcom Od besedovanja prišlo je do nasilji hlapca hudo ranil ter mu celo levo oko přebil ko se je bil kramar iztreznil, se spomni kaj je přetekli večer stori!.
Drugo jut
Boječ
da bi ga hlapec pri sodnii ne tožil
ga poiše ; ter mu pravi: „Veš kaj, ljubi moj, ni treba me
tožiti. da sem ti
snoči
okó oskodoval : tu imaš en toi
zato
že é
u jt
?
Hlapec vzame dnar, rekoc: „Naj pa bo; saj je b
okó
\
J. S
v	v
Od sv. Marjete pri Vesnici na Štajarskem 17
da bi se dalje po slovenskem svetu razširili.
V
lz Zeleznikov 18
Oroslav Ruprečki.
nov. Ker naše drage ,,Novicea
posebno rade tudi o solskih zadevah govore, naj naznanijo učiteljem smert enega nar verlejših bratov, tukajšnega izgled-
nega učenika gosp. Jakoba Demšer-j
star
>
sjnoc okoli 11
ki je
>
60 let
zaspal
. ure po dolgem bolehanji v Gospodu življenji tega zares zasluženega moža se da z malimi besedami veliko povedati: Bil je učitelj z dušo in telesom, včs vnet za poduk in blagor mladine. Zato je bil pa tudi že leta 1824 od c. k. ilirskega deželnega poglavarstva v čast izglednega učitelja povzdignjen. — V Želez-nikih rojen, je od leta 1815, ko se je pri nas šola usta-
celih 40 let pri nas
novila, do skončanega letošnjega šolskega leta, tedaj skoz
učitelj bil, neprenehoma z velikim veseljem solo oskerboval, tako da še v zadnji bolezni je bila njegova nar serčnejša želja, saj toliko okrevati, dá bi le zopet v solo mogel. Al v bukvah providnosti Božje je bilo zapisano, da stekli so se mu odločeni dnevi in ure!
Ako je člověku
prijetno, ozreti
se konec življenja nazaj
svoj zemeljski tek, in viditi med mnogo přestáními težavami vendar tudi marsikak !ep sad svojega mnogoletnega truda
ko

je spominjat
(vès čas njegovega
si pac zamoremo misliti veselje rajnega velike množice svojih nekdanjih učencov učenja je blizo 5000 nedeljskih in delavniških učencov šolo obiskovalo) in vidil med tajistimi jih mnogo dospeti na visoko stopnjo omike in časti. Res, težko se nahaja na kmetih kak učitelj, ki bi se s takimi učenci ponašati mogel kakor jih je on imel, in mikavno bi utegnilo biti bravcem „Novic" kaj več od tega slišati. Izmed učencov rajnega so na priliko v duhovskom stanu:
j
7 kapla 2
lov in 2 lajtenanta; v
bogoslovca; v
: 1 dekan, 5 fajmoštrov, vojaškem stanu: 1 major,
vradniskem stanu: 1 okrajni predstojnik 1 okrajni komisar, 2 adjunkta in 2 druga vradnika v ce

sarskih službah, 2 dohtarja pravoslovja in 1 poštar

dalje
5 učiteljev in še mnogo druzih, ki so doma ali drugod pri
kupcijstvu, obertnii in rokodelstvih dobili dobre službe in dober kruh. — Tako pozene dobro seme pervega nauka ako se vé umetno vcepiti v rahle serčica nježne mladine
9
lepo kalí ter rodí zlahni sad!
Levičnik
j
lz Ljubljane. V četertek okoli poldne so seslovesno
poklonile vse tukajšne duhovne, vojaške in
cesarske
oblastnije, mestno namestništvo itd. Njih prevzvišenosti
gospodu deželnemu poglavarju Gustavu grofu Cho-
jim veselje razodele nad tem, da so jih presvitli
svojega tajnega sve-
9
k
mu
cesar povzdignili
v visoko čast
nov.
N
tovavca. Deželni poglavar so ginjenega serca prejemali
radostné razodetja od vsih strani, ktere je skusil tudi nas
današnji list v domaći besedi spodobno izraziti.
Ljubljane. V sredo popoldne se je zbralo mnogo
ku-
samo poljske prideike, kakor smo uuikrat pove- prijatlov naravoslovskih véd v muzealnih sobah gosp
376
reci
moramo, da v dveh orah smo mar- vse pokrove, ktere si protivniki natoroznanstva čez to ve
stosa Dežmana in
sikaj mičnega in koristnega slišali in vidili, in da nikomnr ličastno božjo luč povezniti prizadevajo.
ni žal bilo, daje bil přišel. Naj pred je nadaljeval in do-	_
verni 1 tukajšni profesor naravoslovja gosp, dr. Mit eis svojo nalogo in skusil z mikavnimi skušnjami dokazati, da ni
popoinoma prazna misel, ako se pričakuje, da bi ka daj utegnila zdražena moč elektrike in magnetike spod-riniti moč vodnega sopara v fabrikah in druzih napra-vah. Visokoučeni gosp. profesor zna brez vse, včasih kaj ostudné modrijanske baharije, svoj predmet tako mirno
da
ga člověk
v
i
eno

naj
nam večkrat
umevno in prijetno razlagati, mer poslušal. Prosimo ga tù očitno
kaj povedal v enakem praktičnem obziru, ker to je, kar vsak omikan člověk rad posluša in ni brez koristi. — Za tem nam je gosp. kustos Dež man pokazal neko vodno ptico, ki le poredkoma v naše kraje zaíde in se povodni ali pomorski vran (Scharbe, Seerabe) imenuje. Bila je vstreljena pri Boštanji na Dolenskem. Ker je ta ptica si-len ribji ropar, in se spuša rabili in Kitajci jo še zdaj rabijo za ribji lov, oklepaje ji
globoko pod vodo, sojo nekdaj
žeiezno rinko okoli vrata, da vlovljenih rib ne more pozirati. Potem smo vidili tisti ogenj, kteri gori že več časa, če se prižgč , iz neke Inknje na ljubljanskem močvirji poleg notrajnih Goric tikoma železne ceste tam, kjer nov ameri-katjsk most delajo. Spodnji svet ljubljanskega močvirja zvediti, čez ktero se bojo vozili po železnici težki vozovi, ga ver taj o že več časa s posebnim, za take preiskave nalašć uapravljenim svedrom na več krajih po 10, 15, 20
več sežnjev globoko. Ko so sveder na oinenjenem kraji unidan iz zemlje potegnili, je privervrala voda včn, na vodi pa se je delalo neprenehoma veliko mehurjev (berbunkov); to se je delavcem čudno zdelo, in ker ni bilo ne konca ne kraja te prikazni, prižgč nekdo klinček, ga pritakne k berbunku in lej! goretije začel s plamenom, ki ni jenjal pred, dokler ga ni veter ugasnil. In tako gré to na tem mestu
in
y
se
v
se
zmiraj naprej; nastavil je tesarskimojster amerikanskega mosta leseno cev nad tisto luknjo, in če priđeš s prižigavnim klinčkom zraven, se vname plamen in gori, dokler ga veter ne ugasne. Gosp. Dež m an
ki je bil z mnogimi prijatli te dní na močvirji tudi pri laknji
i
9
je dobil nekoliko tega gaza ali posebnega zraka
9
prizgal
v muzealnem zboru , da smo vsi vidili
ga nam je
sinje-beli plamen. Vražni ljudjé so berž hrup zagnali:
55
na
mahu pa gori iz pekla I" —; v natoroznanstvu zvedeni Ijudje
pa vejo, da to ni „peklensk ogeoj", ampak le naravno
vnetje tistega gaza (zraka) ki je pod imenom o gel j novo d enega gaza dobro znan in kteri se nareja, če rast-
od
linje ali živalstvo pod vodo
Snj'je,
tedaj na močvirjih
kodar tudi
5
njegovo
ime močvirski gaz ali močvirski zrak; tudi v r u d n i k i h, posebno premogovih, se delà in je nevařen rudokopom, če se kakor koli \žgč. Napravlja se pa umetno iz več stvari. Viditi ta ogenj na mahu je mikavno na vsako vižo in ne bo brez koristi za vso okolico, ker
se tako bo trohico „kemije" in „gazoslovja" naučila.—Ravno prav se je vjemalo s tem, kar nam je gosp. Ferdinand Schmidt pokazal: kakor micko belo svečavo iz šote
perhke, umazane rastljinske
. ki
tište
(Torf). Kaj iz šote,
sparstenine bela svečava? Da! lepa bela svečava se parafin imenuje in žuga sedanje stearinine svece
(Miili
9
Apollokerzen) spodriniti. Na Angležkem in tudi na
Nemškem v Beuel-u poleg Bonn-a so
V
ze
take fabrike
9
ki
delajo to svečavo, ktera lepše sveti kot stearinine svece, je bela kot alabaster, bolj počasi gori in bo morebiti tudi
bolji kup.
Ta
se
nova znajdba nam kaže, koliko zakladov
lezi mertvih v zen>lji, ktere ima človeški um po poti naravoslovskih vednost vzdigniti in človeštvu v prid podati. Kaj se bo vse še iz dolgo zaničevane so te in přeni o ga narediti dalo! V tacih znajdbah se pač tako očitno sveti neizrečena koristnost natoroznanstva, da presveti
Odg
vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Novičar iz raznih krajev.
C. k. ministerstvo kupčijstva snuje že perve priprave zastran obertnijske razstave, ki ima v letu 1859 na Dunaji biti; pervo je bilo, da se je izvolil odbor, kteri ima prevdariti, kam naj se postavi véliko poslopje razstave.
Postavo tarife za kruh in meso prestopi tudi tisti pek ali mesar, kteri, če tudi brez krivega namena, ni čut nad tem, da bi bila mera in vaga po tarifi bila. — Du-najska družba sv. Severina že delà spet priprave za romarje v Jeruzalem ob prihodnji veliki noči, ako se jih zbere naj manj 20; stroški za enega člověka so doloćeoi na 500 il. v srebru za celo pot skozi 10 tednov; zbira-lisče bo spet v Terstu. — Od nove vojske v Krimu se še nič ne sliši; le to se govori, da bojo zavezniki vendar še letos napadli severno stran Sevastopolja. 15. t. m. so je vžgalo — nobeden se ne vé kako — Francozom v Se-vastopolji v 3 magacinih s m od nika 30.000 kilogramov, 600.000 pa patrónov; strašen ropot je bil, 30 Francozov
je pri tem smert storilo, 100 pa je ranjenih bilo; ta ogenj je pa užgai íadi Angležem skor ravno toliko smodnika in patronov; pravijo, da te zaloge smodnika in patronov so večidel zapuščine Rosov. Angležki admiral Lyon naznanujo
od 18. t. m., da so angležko barke na azovskem morji
Rusom, čeravno jih je blizo 4000 bilo, spet veliko žita p o konca I e (!!), ktero je bilo shranjeno v primorji in za armado v Krimu in Kaukazu namenjeno. — Rusovski car je 19. t. m. přišel v svoje stolno mesto Petrograd nazaj, in ukazal, da naj se žitnim ladijam, ki jih ima teržaški tergovec Gopčevič na černem morji, prost odhod dovoli. Sicer pa carski ukaz od 30. t. m. veieva, da zavolj slabo letine na Rusovskem ne smé, razun pšenice, nobeno žito nikjer čez mejo Rusovskega in Poljskega v ptuje dežele. — Veliko se zdaj govori od poljske čete, ktera se pod generalom Zamojskim nabera v Carigradu; dva polka lahkih konjikov (s 3000 konji) sta že gotova ; in ker bo obsegla poljska četa tudi pesce in topničarje , bode
kakor pravijo — silo močna ; govoré celó, da bo mladi knez Čartoryaki ob kratkem turškemu sultanu 8 bataljonov peseov in vso kardelo konjikov na ogled pripe'jal. Pomina vredno je — dostavlja „Presse4' — da v to četo se edino le Slovaoi izberajo; poljsk odbor plačuje to kardelo. Ker ni zdaj veliko od vojske govoriti, se toliko bolj kramlja še zmiraj od govora, s kterim je unidan cesar Napoleon obertnijsko razstavo sklenil; razlaga se na več strani in nekteri onemu govoru pripisujejo celó prekucijske namene, ker od Ijudstev terja, naj one govoré: kdo ima prav o sedanji vojski, kdo ne. — Pravijo, da jo je general Canrobert dobro opravil pri švédském kralji, in da je že šel danskega podkurit. — Na Na politanske m je kolera še huda inv poslednji čas še huja od prej. — V Hiirtwangeu-u na Švajcarskem je unidan čez četertinko ure rudeč dež šel. Kteri rastlinski ali živalski drobei so
deževnico v zraku ru deče barvali. «e ni povedan«.
Stan kursa na Dunaji 22. novembra 1855.
5 °/ 73 % fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. 77 fl.
Obligacije \ 4'/2	I	64 '/2	„	I	Windiègrac. „ „ 20 „ 26 '/, n
deržavnega 4	„	58 %	„	I	Waldstein. „ „ 20 „ 26 „
dolga ) 3	„	441,	„	I	Keglevičeve „ „ 10 „ 10 '/4 *
2 y	n	36'/2	„	I	Cesarski cekini......5 fl. 18
Oblig. 5% od leta 1851 B 85 „ I Napoleondor (20 frankov) 8 0.57 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 68 „ I Suverendor .......15 fl. 20
Zajem od leta 1834 ... 228 „I Ruski imperial..... 9 fl. 6
„ „ 1839 . . . 1173/4 „ I Pruski Fridrihsdor ... 9A.15
z loterijo od leta 1854 | Angležki suverendor . . 11 fl. 15
„ národni od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra
j„ !	na 100 fl. 14'/4 fl
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik