PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 650 lir - Leto XLI. št. 268 (12.300) Trst, petek, 29. novembra 19 o c —■ 2 L LM =fc G ^ E 5 D M b= rn 2 5 I u r-; Z H S s I s - V Jugoslaviji slovesno ob 40-letnici republike BEOGRAD — Ob petju himne »Hej Slovani« se je včeraj v veliki dvorani skupščine SFRJ v Beogradu začela s slovesno sejo obeh zborov osrednja slovesnost ob 40-letniči jugoslovanske republike. Slovesnosti so poleg delegatov prisostvovali udeleženci drugega zasedanja AVNOJ in poslanci ustavodajne skupščine, ki so z deklaracijo pred 40 leti ukinili monarhijo in Jugoslavijo proglasili za ljudsko republiko. Slavnostni govornik, predsednik skupščine SFRJ Ilijaz Kurteshi je najprej spomnil na slavne dni narodnoosvobodilnega boja in revolucije, na zgodovinsko zasedanje AVNOJ v Jajcu in opozoril, da je Jugoslavija potrdila usafco nadaljnjo etapo v svojem razvoju tudi z revolucionarnimi akti, ki so temeljili na sklepih AVNOJ in podaljševali, potrjevali in poglabljali avnojska načela. Predsednik skupščine Kurteshi je spregovoril tudi o zastojih, o odporih in o odklonih. »Nobena družba se ne razvija premočrtno niti povsem v skladu z željami, pa naj bodo še tako revolucionarne. Tudi naša samoupravna socialistična skupnost je organizem, ki se razvija v številnih protislovjih; ta so toliko bolj prihajala do izraza, ker se je naša družba razvijala hitro in pogosto neenakomerno.« Prav tako je slavnostni govornik podrobno prikazal sedanje težave. Navedel je zunanje in tudi notranje vzroke za sedanje težave od nerealnih investicijskih ambicij, premajhnega razvoja lastne tehnologije, prekomerne potrošnje, nizke produktivnosti pa do premajhne učinkovitosti pri uresničevanju gospodarske politike. Ob koncu pa je Ilijaz Kurteshi poudaril, da se jugoslovanski delavski razred in vsi delovni ljudje globoko zavedajo, da je gradnja socializma na samoupravnih temeljih edina pot za Jugoslavijo, da je treba prav v tej smeri zagotavljati nove prodore in nenehno širiti prostor socialističnega samoupravljanja. Pozval je še k enotnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Včeraj so bile v Beogradu še druge slovesnosti, tako je bil sprejem pri predsedstvu SFRJ, v Domu sindikatov pa slavnostna akademija. Praznično pa je bilo po vsej Jugoslaviji, kjer so marsikje izročili svojemu namenu nove šole, zdravstvene domove in obrate, ali pa postavili temelje za nove tovarne. Furlanija-Julijska krajina zapravila zanimiv Spomladi v Cagliariju konL. „„Ja o manjšinah in množičnih medijih VOJMIR TAVČAR Evropska konferenca o manjšinah in medijih množičnega obveščanja bo spomladi v Cagliariju. Tako je sklenil izvršni odbor Evropske gospodarske skupnosti, da bi presegel in rešil spor med Trstom in Vidmom, spor, za katerega je odgovoren furlanski evropski poslanec Alfeo Mizzau. Pobuda o mednarodnem simpoziju, ki naj bi razčlenil odnos med manjšinami in mediji množičnega obveščanja se je porodila v začetku leta v Biroju za manj znane jezike, ki je dobil od EGS pooblastilo, da tako srečanje organizira v Italiji. Že v marcu je sekretar Biroja 0’Riagain skupaj s predsednikom italijanskega manjšinskega združenja CONFEMILI Ardizzonejtm navezal prve stike s tiskovnim uradom pri predsedstvu vlade, z RAI in z vsedržavnim sindikatom novinarjev, ki so pristopili v pripravljalni odbor in soglasno predlagali Trst kot sedež konference. To izbiro je Biro potrdil na svojem zasedanju na Nizozemskem in zanjo se je spet zavzel pripravljalni odbor na seji, ki je bila v drugi polovici septembra v Trstu in katere so se poleg predstavnikov že omenjenih ustanov udeležili še štirje evropski poslanci ter funkcionar izvršnega odbora EGS. Edini, ki je imel pomisleke nad Trstom in ki je predlagal dve istočasni konferenci v Trstu in v Vidmu ali pa vsaj neke vrste potujočo konferenco, ki naj bi dva dni delala v Trstu, druga dva pa v Vidmu, je bil poslanec Mizzau. S svojim trmastim vztrajanjem in nedovzetnostjo za argumente ostalih je Mizzau tudi preprečil delo medparlamentarne skupine evropskega parlamenta, ki se ukvarja z manjšinsko problematiko. Nje- gova stališča so izzvala oster protest drugih italijanskih poslancev, ki so se zaradi tega pismeno obrnili na evropskega komisarja Carla Ripa di Meano. Protestno pismo so podpisali poslanci Bettiza, Palmella, Rossetti, Baget Bozzo, Raggio in Columbu, torej poslanci različnih pohtičnih in ideoloških prepričanj. Kljub temu pa je očitno poslanec Mizzau vztrajal, kar je' bilo povod za dodelitev konference Cagliariju. Najbrž bi do tega sklepa ne prišlo, če bi se dežela Furlanija - Julijska krajina odločneje zavzela za pobudo. Res je sicer, da je predsednik vlade Biasutti pristopil v častni odbor konference, prav tako res pa je, da dežela ni napela vseh moči, da bi konferenca bila na njenem teritoriju. Vprašanje je, ali je tako mlačnost pogojevalo prepričanje, da bi na takem mednarodnem srečanju Slovenci imeli važno vlogo, saj je bil raziskovalni inštitut SLORI predlagan kot organizator. Do tu dejstva, ki jih je skušal minulo soboto poslanec Mizzau namenoma izkriviti z improvizirano tiskovno konferenco v nekem videmskem lokalu in med katero je sardinskemu poslancu Columbuju skušal naprtiti vsaj del odgovornosti za morebitno premestitev pobude v Cagliari. Rfmica je ravno nasprotna: poslanec Columbu je ravnal vselej zelo korektno in je podpiral kandidaturo Trsta, dokler so objektivne okoliščine to dopuščale. Zvoniti po toči je očitno prepozno. Žalostno je le, da je na ta način naša dežela izgubila še eno priložnost, da bi se uveljavila kot stičišče narodov in kultur in da bi ovrednotila to svoje bogastvo, o katerem sicer mnogi govorijo, bolj redki pa ga dejansko cenijo in se zavzemajo za to, da bi prišlo konkretno do izraza. Slej ko prej močno razgreto politično ozračje Nov poraz vlade v parlamentu Ostre polemike med PSI in KD RIM — Napetost v vladni večini, zlasti med sociali-sti in demokristjani, označuje slej ko prej italijansko politično dogajanje in to prav v času, ki bi terjal od vladnih strank najvišjo mero sloge in trdnosti, da bi °stalo še količkaj upanja na pravočasno odobritev pro-računskih dokumentov. Toda te sloge očitno ni, še manj Pa prepričane trdnosti, kot je dokazal včerajšnji ponovni parlamentarni poraz vladne koalicije. Poslanska zbor-Pica je namreč s 172 glasovi proti 153 proglasila za Peustaven ponovljeni (že šestič) vladni dekret o delni razbremenitvi socialnih dajatev delodajalcev V strankah večine so skušali (razen socialistov, ki Polzijo demokristjanske »proste strelce«) poraz omalovaževati, češ da je šlo zgolj za trenutno odsotnost ne-Paj desetin poslancev, komunisti pa poudarjajo, da gre ^a nov dokaz netrdnesti koalicije in za upravičen prodat parlamenta proti prepogostni uporabi dekretov na-P'esto rednih zakonov. Polemika med KD in PSI se zaostruje tudi z napa- dom socialističnega glasila na De Mito, ki mu pripisuju naklep, da bi bila KD »gospodar v vladi« medtem ko bi zaveznikom hotela priznavati le vlogo »najemnikov«: v bistvu PSI potrjuje odločno zavračanje vsakega poskusa, da bj Craxija izrinili s predsedstva vlade. Demokristjani po svoji strani ocenjujejo zelo negativno ponovno razplamtevanje polemik (ki zadevajo šolsko roformo, toda tudi druge osnovne politične probleme), medtem fco kaže, da socialističnemu predsedniku vlade celo prija novo razgreto ozračje. Tako je bilo vsaj razumeti iz njegovega včerajšnjega govora na kongresu sindikata UIL, kjer ja bil deležen velikega odobravanja. Potem ko je odločno zagovarjal dosedanje delo svoje vlade je namreč Craxi med svoje zasluge naglasil tudi, da »sta se ponovno vnela politična debata in soočanje idej, ki ju bomo ohranili odprta in odkrita; oživela in ju polna zmogljivosti vsa državna družba«: torej pozitivna ocena sedanjega merjenja sil, ki zadeva šolo in razvoj Juga, a predvsem seveda finančni zakon. Smučanje: ženski slalom za svetovno serijo Zmaga Kronbichlerjeve (Av.) Mateja Svet odlična četrta £a poštno upravo edino slovenščina »tuj« jezik Zloglasna okrožnica štev. 5, s ka-er® je ravnatelj tržaške poštne u-Drave januarja letos prepovedal pi-•Oonošem, da bi dostavljali dopise z Oslovi, napisanimi v »tujem« jezi-jU. očitno velja samo za slovenščino. so jo namreč aplicirali samo il ta jezik, medtem ko dopisi z na-t).°v' v nemščini, angleščini, španšči-1 *n francoščini redno prihajajo do ^Oslovnikov. S tem je bila potrjena I’^Oeva, da ne gre za ukrep »za iz-'"Jšanje poštne službe«, kot se je Pravičeval pokrajinski poštni ravna-j,. V ampak za nesramno in grobo di-rirnblatijo na račun Slovencev. NA 4. STRANI SESTRIERES (Turin) — Z moškim slalomom se bo danes končalo smučarsko tekmovanje za svetovno serijo v piemontskem Sestrieresu. Včeraj pa je bil na sporedu ženski slalom, v katerem je 22 letna Avstrijka Anni Kronbichler prekrižala račune favoriziranim švicarskim smučarkam, ki so slavile zmago v veleslalomu s Schneiderjevo, včeraj pa so se morale zadovoljili »le« z drugim mestom Òrtlijeve in tretjim Hes- sove. , Od Jugoslovank je bila najboljša mlada, 17-letna Mateja Svet, ki je osvojila odlično četrto mesto. Sve- tova je bila v središču pozornosti že dva dni prej, ko je v veleslalomu z zelo visoko startno številko v prvi vožnji ugnala vse favoritinje, nato pa zavozila s proge. Včeraj je slovenska smučarka potrdila, da sodi v samo elito ženskega belega cirkusa in od nje jugoslovanska vrsta seveda veliko pričakuje. Italijanke so zopet smučale pod pričakovanjem. Najbolje se je obnesla Maria Rosa Quario, ki je osvojila sedmo mesto. Sicer pa v italijanskem taboru si nadejajo, da bo- . f^lnes z moško vrsto posegli po najvisjih mestih. sss*> Štiridesetletnica velikega praznika Gledališče fenke *„«**». »M •*<*»« OTVORITVENA PREDSTAV« SJfEISKHSI MOTEČA 0JEOAL6ČA ~ - 'zzz —r.-- Il Wri» ; WM »6 a» un Deseti brat Jgj li 1 ErJ~ ss-. fi P p # VMUéfJIrt. % dnrmmu o» 3», «K SCAMPOLO ...iiiii <.C<« Ifir WMr « '.K *<•« «W «<*«!♦ TP*» TRST — V nedeljo ob 10. uri bo v tržaškem Kulturnem domu tovariško srečanje ob 40-letnici obnovitve gledališkega delovanja v Trstu. 2. decembra 1945 je bila v gledališču Fenice v popoldanskih urah premiera Cankar - Delakove kolektivne drame »Jernejeva pravica«; zvečer pa v isti dvorani prav tako Delakova dramatizacija Desetega brata. Bil je to mogočen praznik slovenske besede, ki so jo naši ljudje po 'desetletjih fašističnega zatiranja poslušali prekipevajočih src. Naslednjega dne je podobo tega praznika zaokrožila še uprizoritev italijanske komedije Daria Nicode-mija »Scampalo«, s čimer je ta kratni upravnik in umetniški vodja Ferdo Delak postavil enega od temeljev repertoarne politike našega gledališča. Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje, kot se je takrat imenovalo, je v nadaljevanju te prve sezone uprizorilo 159 predstav. Nedeljski praznik v Kulturnem domu bo predvsem oddolžitev še živim članom takratne igralske družine in priložnost za srečanje vseh naših gledališčnikov s svojim občinstvom. V kratkem kulturnem programu bodo nastopili gostje iz slovenskih gledališč Štefka Drolčeva, Milena Župančičeva, Ivo Barišič in Bojan Umek. Toplo ste vabi ferii, da se srečanje udeležite! IV nedeljo ob 10. uri v Kulturnem domu 40-letnica SSG Poziv po potrditvi energetskega načrta Naša dežela se mora odločiti glede termocentrale na premog Spet hude polemike med PSI in KD Reforma višje šole novo jabolko spora RIM — Dežela Furlanija - Julijska krajina se bo morala čimprej izreči o lokaciji nove termocentrale na premog. Ta poziv prihaja iz poslanske zbornice, ki je sinoči potrdila osnovno usmeritev državnega energetskega načrta (PEN) iz leta 1981 in ga hkrati obogatila z nekaterimi dopolnili, ki so sad sporazuma med vladno večino in komunisti. Revizija energetskega plana bo v prihodnjih letih odprla pot okrepitvi ali gradnji petih novih central na premog in sicer v Kalabriji (Gioia Tauro), Toskani (Piombino), Liguriji (Vado Ligure) ter na Siciliji in v naši deželi, ki pa se že štiri Teta obotavljata in se ne moreta iz raznih razlogov odločiti o lokaciji teh dveh megaobjektov. Furlanija - Julijska krajina je pred leti predlagala družbi ENEL lokacijo centrale nekje v južni Furlaniji, nedaleč od Lignana Sab-biadoro, a je morala to kandidaturo kmalu nato umakniti zaradi ostrega nasprotovanja vseh krajevnih političnih sil, ki so bile (upravičeno) mnenja, da bi centrala zadala smrtni udarec tamkajšnji bogati turistični dejavnosti. Drugi kandidat je bila Kamija, tretji in najresnejši pa Trst. Najprej z Dolino Oreha v miljski občini in nato, po hudi krizi rafinerije Aquile, še z Žavljami. Po sinočnjem glasovanju v poslanski zbornici se bo morala deželna vlada sedaj čimprej odločiti ah predla- gati lokacijo nove centrale ali pa uradno sporočiti družbi ENEL (in vladi), da noče te strukture. Odločitev ne bo lahka, tudi zato, ker smo v sami deželni večini priča različnim mnenjem in stališčem o tem vprašanju. Energetski plan predvideva tudi nove investicije za razširitev in okrepitev premogovnega terminala v tržaškem pristanišču, ki zdaj služi izključno potrebam centrale ENEL v Tržiču. Nove naložbe pa so podrejene izvajanju načrta PEN, kar pomeni nič centrale, nič denarja za terminal. Razpravo o energetskih vprašanjih v poslanski zbornici so spremljale precej ostre polemike. Najbolj glasni so bili radikalci in parlamentarci Proletarske demokracije, ki so obtožili KPI, da je skoraj v celoti sprejela vladne težnje po gradnji treh novih jedrskih central. Komunisti so res glasovali za resolucijo večine o tem vprašanju, izbojevali pa so večje nadzorstvo nad temi centralami in zlasti učinkovitejše varnostne ukrepe. Mnogi poslanci KPI in PSI pa so vseeno glasovali proti direktivam tajništev strank in se tako odzvali pozivu ekologistov, ki so zjutraj protestirali pred parlamentom. Proti gradnji novih jedrskih central so se odločno izrekli tudi Zveza komunistične mladine Italije in parlamentarci neodvisne levice. SANDOR TENCE RIM — 0 reformi višje srednje šole bo sklepal kabinetni svet Craxi-jeve vlade, ki bo prihodnji teden posvetil posebno sejo temu vprašanju. Tako so se včeraj po novih polemikah vendarle sporazumele vladne politične sile, potem ko so socialisti v začetku tedna povedali, da se ne strinjajo več s smernicami in z vsebino reforme, ki jo je že s široko večino glasov odobril senat in bi jo morala sedaj oceniti poslanska zbornica. Včeraj zjutraj se je sicer še enkrat zaman sestala poslanska komisija za šolstvo, ki pa se je samo dokončno sprijaznila, da s to reformo v bližnji bodočnosti ne bo nič. Na sejo komisije so povabili tudi ministrico Fal-cuccijevo, ki pa je vabilo polemično odklonila in še enkrat obtožila socialiste, da so prelomili dano besedo in da hočejo s svojimi stališči samo u-stvarjati novo zmešnjavo v itak že zelo kaotičnem položaju, v katerem se je znašla šola. Polemika o reformi višje srednje šole je torej prerasla v novo politično afero v itak že zelo razburkanih vodah, v katerih plava vladna večina. De Mita je na zasedanju vodstva KD osebno naročil podpredsedniku vlade Forlaniju, naj nastopi pri PSI in pri PLI za ublažitev razhajanj v koaliciji. Naloga podpredsednika vlade, ki velja za spretnega posrednika med tajnikom KD in Craxijem, pa tokrat ne bo lahka. O tem vprašanju so se včeraj oglasili tudi komunisti, ki v prvi vrsti kritizirajo protislovna stališča vladnih sil o šolski reformi, soglašajo pa s PSI, da je treba senatni osnutek globoko revidirati ter pri tem upo^ števati nove sugestije in potrebe, ki prav v teh dneh prihajajo iz dijaškega in študentovskega gibanja, (st) Na prizivnem procesu skupini »Walter Alasia« Znižane kazni teroristom MILAN — Prizivni proces proti milanskemu vodu Rdečih brigad, skupini »Walter Alasia«, se je včeraj pred porotnim sodiščem v Milanu zaključil s potrditvijo 12 od skupnih 19 obsodb na dosmrtno ječo in splošnim znižanjem prvostopenjskih obsodb za obrobne figure milanskega terorizma ter za teroriste, ki so se oddaljili od ideologije oboroženega boja. Dosmrtno ječo so potrdili za dvanajst še vedno zagrizenih teroristov, med katerimi so Lauro Azzolini, Barbara Balzerani, Pasqua Aurora Betti, Mario Moretti in še nekatera znana imena iz obdobja svinčenih let. Valeno De Ponti, ki je bil prvotno obsojen na enako kazen zaradi umora podčastnika zapornih stražnikov, je bil včeraj oproščen zaradi, pomanjkanja dokazov. Drugim šestim teroristom, ki so zavrnili oborožen boj, so dosmrtno kazen zmanjšali na trideset let zapora. Med ostalimi obtoženci je bilo še pet oproščenih, nekaterim, ki so bili prvotno obsojeni na 20 do 30 let zapora, pa so zmanjšali kazen na polovico. Najbolj zagrizeni teroristi so med prebiranjem razsodbe razvili transparent in vzklikali parole v prid mednarodnemu terorizmu. Ostali so razsodbo sprejeli z zadovoljstvom, Besedna vojna med Egiptom in Libijo ne bi smela prerasti v vojaški spopad KAIRO — Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je po sinočnji seji vlade izključil možnost skorajšnjega vojaškega odgovora »zaradi libijske vpletenosti« v ugrabitev egiptovskega potniškega letala. »Egipt je država miru, je poudaril Mubarak, a ne bo nikoli dopuščal napadov na svojo suverenost.« Egipt sedaj navaja, da bo odgovoril le ob morebitnem libijskem vojaškem napadu. To pa je malo verjetno, saj je egiptovska vojaška premoč nad libijsko vojsko očitna, da se ne bo bržkone niti nepredvidljivi Gadafi spustil v kako tvegano pustolovščino. Vsekakor pa je lahko vsakomur na dlani, da ne bo Egipt umaknil svojega vojaštva z libijske meje. Dvema oklopnima divizijama sta se v zadnjih urah pridružili še dve, vojska je tudi vpoklicala rezerviste, da se bo napetost nada- ljevala. Bržkone hoče Mubarak z okrepljeno vojaško prisotnostjo preprečiti kako Gadafijevo nakano, ali morda celo zamajati Gadafijev režim. V Tripoliju so seveda zagrozih, da bodo odgovorili na vsako egiptovsko provokacijo, obenem so poudarili, da bi vojaški napad na Libijo pomenil »konec Mubarakovega režima«. Medtem pa se še vedno niso polegle polemike zaradi napada pripadnikov egiptovskih elitnih oddelkov na letališču v La Valletti. Ameriško časopisje je včeraj šlo tako daleč, da zagovarja tezo, kako so pokol v letalu zagrešile slepilne in dimne bombe egiptovskih vojakov in ne fosforne bombe ugrabiteljev. Koliko resnice je v teh trditvah, bo težko preveriti, saj so pričevanja preživelih skrajno zmedena in protislovna. Cossiga povabil Kirchschlaegerja RIM — Predsednik republike Francesco Cossiga in avstrijski predsednik Rudolf Kirchschlàger se bosta prihodnji teden srečala v Benetkah, kamor bo dunajski gost dopotoval na povabilo italijanskega predsednika na dvodnevni neuradni obisk. Kot so včeraj uradno sporočili s Kvirinala, bodo razgovori trajali dva dni, v petek, 6., in soboto, 7. decembra. Srečanje bo prvo od vrste neprotokolarnih stikov, s katerimi namerava Cossiga osebno spoznati voditelje sosednih držav ter skupaj z njimi poglobiti nekatera vprašanja v zvezi z dvostranskimi odnosi in možnostmi poglabljanja prijateljstva in sodelovanja med sosednima državama. V avstrijskih uradnih krogih poudarjajo, da bo do srečanja prišlo v trenutku, ko so odnosi med Italijo in Avstrijo na odlični ravni. Po več kot stoletju je Craxi prvi italijanski predsednik vlade, ki je bil na uradnem obisku na Dunaju, pred kratkim pa je bil na povratnem obisku v Rimu avstrijski kancler Sinowatz. V Avstriji polagajo velik pomen na razvoj dvostranskih odnosov z Italijo. DECEMBER ’85 CCT Certificati di Credito del Tesoro — desetletni • CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. • Kupon je leten: prvi, ki bo izplačan 1. 12. 1986, znaša 14,20%. • Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,75 točke. • Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d’Italia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu Angleške rakete brez plutonija LONDON — Velika Britanija ne razpolaga z zadostno količino plutonija, da bi opremila z jedrskimi naboji vse rakete, katerih namestitev predvideva njen oboroževalni program. Tako piše angleški tednik »New Statesman«, ki pravi, da so morali za sedanjih 225 jedrskih nabojev na raketah polaris uporabiti radioaktivno snov starih jedrskih bomb iz 70. let. Velika Britanija namerava od ZDA odkupiti podmornice trident, ki bodo skupno razpolagale s 64 raketami, vsaka od katerih lahko prenaša 14 jedrskih nabojev, namesto treh, kolikor jih lahko rakete polaris. Potrebovali bodo torej plutonija za dodatne 704 bombe, ki pa ga v Veliki Britaniji, po pisanju tednika, ni. Ogromni strošek za rakete in podmornice (skupno 25 tisoč milijard lir) bi zato bil v veliki meri nepotreben. »Velika Britanija je zavrnila ponudbo za pogajanja s Sovjetsko zvezo,« zaključuje tednik, »ker se pač nima o čem pogajati.« Od 2. do 4. decembra Emisijska cena Rok let Prvi šestmesečni kupon Efektivni donos 1. leto 98,50% 10 14,20% 14,49 % £ "-.-.c^ j? >CCT ÀtV V Vidmu včeraj odprli akademsko leto mednarodnega Zavoda združenega sveta VIDEM — Predsednik ustanovnega sodišča prof. Livio Paladin je bil častni gost slovesnosti ob uradni otvoritvi 4. akademskega leta mednarod-fiega Zavoda združenega sveta, ki bna sedež v Devinu. Slovesnost je bila letos v veliki dvorani videmskega gradu na osnovi načela, da je zavod širšega značaja in da je velika pridobitev za celotno deželo Furlanijo -•Julijsko krajino. Na slovesnosti, ki se je kot običajno začela z mimohodom dijakov, nekaterih v narodnih nošah svoje domovine z zastavami svojih držav, je po Pozdravu videmskega župana Pier Giorgia Bressania, ki je še zlasti Poudaril pomen, ki ga imajo vse kulturne institucije, med katerimi je poteg devinskega zavoda omenil tudi videmsko univerzo za razvoj dežele Furlanije - Julijske krajini kot celote, Je spregovoril predsednik zavoda poslanec Corrado Belci, ki se je zaustavil predvsem pri pomenu medsebojnega spoznavanja in spoprijateljevanja Natisnili rokopis Ippolita Nieva Furlanski pisatelj Elio Bartolini bo v občinski knjižnici Fossalte pri Por-togruaru predstavil knjigo znanega italijanskega pisatelja Ippolita Nieva ^Le invasioni moderne« (Moderne invazije). Rokopis pisca knjige »Le confessioni di un Italiano« (Izpoved nekega Italijana) je iz leta 1857 in ni bil še izdan. Raziskovalca Ludovica Cantarutti in Andrea Battiston sta tekst pripravila za objavo, knjigo pa je založila občina Fossalte pri P ortogru aru. Knjiga je torej vsekakor novost za italijansko literaturo. Predstavili jo bodo 1. decembra. Q RIM — Predsednik republike Francesco Cossiga je včeraj zjutraj na Kvirinalu sprejel pobudnike, žirijo in zmagovalce nagrade »Giovanni di Udine«. Predsednik ustanove »Furlanija v svetu« sen. Mario Toros, ki se je tudi udeležil sprejema, se je državnemu Poglavarju zahvalil za »znak spoštovanja in pohvale«, ki ga je izkazal do furlanskega ljudstva, ki je razkropljeno v kar osemdeset držav po svetu. mladine z vsega sveta kot kapljici prispevka za uveljavitev idealov sožitja in miru. Predsednik deželne vlade A-driano Biasutti je nato potrdil zavzetost dežele za to institucijo, ki se vključuje v sklop prizadevanj za širšo mednarodno uveljavitev dežele, tako v evropskem kot tudi sicer v svetovnem merilu. Zelo občuten je bil oris, ki ga je o zavodu podal rektor David Sutclife, ko je čustveno spregovoril o problemih, ki nastajajo, ko se srečujejo dijaki z vseh vetrov sveta, in se učijo poleg šolskih predmetov tudi skupnega življenja v okolju, ki jim je tuje in v jeziku, ki ga le bežno poznajo. Ob koncu pa je predsednik ustavnega sodišča Livio Paladin spregovoril s po- sebnim poudarkom na obveznosti sodišča samega pri utrjevanju ustavnih načel miru in mednarodnega sodelovanja. Pred uradno otvoritveno slovesnostjo pa so v dvorani Ajace v Vidmu odprli razstavo odtisov in modelov raznih kovancev in kolajni, ki jih je izdelala državna kovnica. Ob tej priložnosti so uradno predstavili model 500-lirskega kovanca, ki so ga izdali za zavod združenega sveta in ki na eni strani vsebuje deželni grb ter štiri znana poslopja glavnih mest v deželi, na drugi strani pa devinski grad in simbol zavoda. Kovanec bo v prodaji verjetno še pred koncem leta, celoten izkupiček pa bo namenjen delovanju zavoda združenega sveta. Pozitivna vloga deželne uprave pri reševanju spora v Zanussiju TRST — V prejšnjih dneh je deželna komisija za industrijo, ki ji predseduje svetovalec Spagnoli, obširno in poglobljeno obravnavala položaj por-denonskega obrata Zanussi in odnose tega obrata z deželno ustanovo na osnovi poročila, ki ga je za to priložnost pripravil deželni odbornik za industrijo Francescutto. Bolj kot kdaj v preteklosti je bila razprava zelo važna in resna, saj so se na njej dotaknili nadaljnjih perspektiv tovarne; soglasno je bilo na njej tudi ugotovljeno, da podobne razprave bi morale biti periodično na dnevnem redu, ker se v tem okviru govori o industrijski politiki naše dežele. Po mnenju odbornika Francescutta Tudi v F-JK naj bi omejili čas lova na ptice selivke TRST — Deželna komisija za kmetijstvo je pozitivno ocenila zakonski osnutek deželnega odbora o skrajšanju sezone lova na ptice selivke. Za nekatere vrste ptic, naj bi tako z lovom prenehali 10. marca, za druge pa 21. marca. Edini, ki je volil proti zakonskemu osnutku, je bil predstavnik DP. Proti pa je volil, ker da zakon ne u-streza pariški konvenciji, ki jo je podpisala tudi Italija; v bistvu gre za prekinitev lova. Dejstvo je namreč, da se jate ptic selivk iz leta v leto krčijo. Ptice morajo že itak preleteti ogromne razdalje, boriti se morajo proti najrazličnejšim meteorološkim in drugim zaprekam. Potem pa jih čakajo še lovci, v Italiji je bil in je tovrsten lov dokaj krvav. Pa tudi to je res, da ptica selivka ni fazan, ki ga lahko vzgajaš v domačem kumiku in nato izpustiš v svobodo. Odkrito menimo, da lov na ptice selivke ni najbolj kulturno dejanje in da se ga ne more opravičiti. Na seji komisije je bil govor tudi o nekaterih drugih problemih lova. Tako naj ne bi za bodoče lovce več zadostoval ustni izpit, ampak naj bi dokazah, da znajo tudi streljati. Še-le po teoričnem in praktičnem dokazu znanja se bo novinec lahko dru-družil zeleni armadi. □ TRST — Seizmološke naprave severne Italije so včeraj malo po polnoči zabeležile potresni sunek z epicentrom v Kamiji. Sunek je bil 3,1 stopinje jakosti po Richterjevi lestvici. Tudi v Saurisu možna smuka VIDEM — Od danes bo tudi v Saurisu v Kami ji možna smuka, tako da bodo številni smučarji iz naše dežele tudi tu lahko prišli na svoj račun. Vest sporoča krajevna turistična ustanova in pripominja, da je odločitev posledica obilnega sneženja prejšnjih dni. Vsa smučišča so steptana in opti maino urejena, že od prvega decembra bo smučarjem na razpolago pet prog, medtem ko bo sezonska karta stala (vključno z božičnimi prazniki) samo ICO tisoč lir. Sauris je tako še en center Furlanije - Julijske krajine, ki bo vabljiv za nedeljske rjnučaijje in druge obiskovalce tudi zaradi svojih arhitektonskih struktur. je treba zaključke razprave posredovati širši javnosti; obvestiti jo je treba o konitretnih obvezah, ki jih je deželna uprava sprejela ter orisati vlogo, ki jo je deželna uprava imela v tej kompleksni zadevi. Odbornik Francescutto je nadalje zagotovil, da bo vsakokrat, ko bo okrog vprašanja Zanussija kakšna novost, poročal pristojni svetovalski komisiji, deželnemu svetu in političnim silam, ki so doslej nudile tudi kritičen doprinos. Svetovalci, ki so posegli v razpravo so soglasno podčrtali, kako Fran-cescuttovo poročilo prikazuje ažumi-rano sliko v Zanussiju, obenem pa dodali, da v njem manjka ocena o zadržanju vlade (ocenjeno je bilo kot birokratsko) o celotni zadevi, medtem ko so podčrtali vlogo deželne uprave na operativni ravni; in prav ta njena vloga je omogočila, da so bili doseženi pozitivni cilji. V zvezd z vlogo dežele je bilo tudi podčrtano, da je le-ta ne sme obnašati kot »notar«, ampak mora v splošnem okviru deželne industrijske politike usmerjati izbire in načrte, da bi na tak način lahko vplivala na industrijsko pohtiko družbe Zanussi. Med razpravo v deželni komisiji so se dotaknili tudi drugih vprašanj, od previsokega števila osebja do problema vzporednih dejavnosti (kar odpira vprašanje ponovnega vključevanja osebja, ki je zaposleno v teh sektorjih), od ohranitve sedanjega mednarodnega tržišča, do problema družbene rekapitalizacije obrata ter od ohranjevanja centrov v Furlaniji-Ju-lijski krajini, kjer naj se odloča o perspektivah pordenonskega obrata pa do investicij, ki so bile doslej vložene. Ob smrti urednice Radia Koper Pagonove Po kratki in hudi bolezni je včeraj v Ujubijani umrla sodelavka, novinarka in urednica Radia Koper Mira Pa-Son, od ustanovitve radijske postaje Kadio Koper - Capodistria do upokojitve je Mira Pagon urejala dnevno-informativne oddaje, pri čemer je izstopala njena natančnost in doslednost Pri oblikovanju informacije, saj je de-°vala v času, ko je bil potreben čut Pri podajanju informacij, na takrat dokaj občutljivem narodnostnem obmo- Mira Pagon je bila v času narodno-Osvobodilnega boja udeleženka prve-pedagoškega tečaja v Gornji Tre,-uši. v Hruševju je do osvoboditve 111 Po njej vodila partizansko šolo. Nakar je na Tolminskem organizirala šolstvo na vaseh ter poučevala v Kanalskem in Tolminskem Lomu, nato še na Pivškem, v Trnju in Palčju, kjer jo poznajo pod dekliškim priimkom Berne. Leta 1949 so jo z dekretom ministrstva za kulturo in prosveto poslali v Koper na radijsko postajo, kjer je več kot dve desetletji uspešno urednikovala. V času upokojitve je bila Mira Pagon aktivna družbeno politična delavka na Tolminskem, še posebun prispevek pa je dala ob času potresa in obnove Tolminske pred devetimi leti. Drago sodelavko bomo ohranila v trajnem spominu. Pogreb pokojnice Mire Pagon bo v torek, 3. decembra, ob 15. uri v Tolminu. Iskra Iskra Avtoelektrika n. sol. o. Nova Gorica TOZD Mali zaganjalniki Nova Gorica TOZD Generatorji in elektronika Nova Gorica TOZD Vžigalne tuljave in druga oprema Bovec TOZD Avtoelektričnih vžigainih sistemov Tolmin TOZD Veliki zaganjalniki Nova Gorica TOZD Žarnice Ljubljana TOZD Delovnih sredstev TOZD Odlitki Komen TOZD Komerciala TOZD Inštitut Delovna skupnost skupnih služb Čestitke delovnim ljudem ob dnevu republike ----Marko HValtritsrh ----- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 4. Šele z Valentinom Staničem se je pokazala volja h slovenski pouk na Goriškem. Stanič je bil od leta v 19 tudi šolski nadzornik v Gorici in kot tak si je , 6s čas prizadeval, da bi vsestransko dvignil izobraz-eno raven slovenskega kmeta. Omislil si je skrom-0 lastno tiskaimico in v njej tiskal svoje in drugih lì65,1*!!, med temi tudi leta 1816 poslanico »Na, moje labe šolarje in šolarčke«. Njegovi spisi so bili v Kvnem didaktičnega značaja ter razodevajo1 pri-devnega ljudskega vzgojitelja. u 14- maja 1869 je dunajski parlament odobril za-2 K 0 osemletnem obveznem šolanju. Ta zakon je bil . taJcratne čase zelo sodoben. Ne smemo pozabiti, da Vesele Gentilejeva reforma, ki jo sicer Primorski Slo-Kci bolj poznamo z negativne plati, ker je uničila tukajšnje slovensko šolstvo, leta 1923 uvedla v italijanski kraljevini petletno obvezno šolanje in da so v italijanski republiki šele leta 1954, torej celih 85 let Po prej omenjenem avstrijskem zakonu, uvedli osemletno šolanje. Zakon iz leta 1869 je določal, da je treba ustanoviti osnovno šolo povsod, kjer je v razdalji 4 km ali ene ure pešhojč v petletnem poprečju bilo več kot 40 otrok. Kolikor bi taka mreža ne zajela vseh otrok, bi v goratih predelih z raztresenimi zaselki (po poznejši določbi) poučevali potujoči učitelji. Zakon je torej uvajal splošno šolsko obveznost. Pomenil je velik preokret v primerjavi s prejšnjim zakonom iz leta 1805, bodisi zaradi uvedbe obveznega splošnega, šolanja, kot tudi zato, ker je določal, da bodo občine tiste, ki morajo primarno skrbeti za šolo in ustanoviti krajevne šolske svete, na čelu katerih je bil župan. Zakon o obveznem šolanju pa ni bil edini, ki so ga takrat sprejeli avstrijski poslanci, šlo je za obsežno šolsko reformo, katere namen je bil, da še pred koncem stoletja spremeni državo; iz pretežno nepismene v tako, v kateri bi bila nepismenost korenito odpravljena. K tej reformi so bili pritegnjeni župani in občinski starešine v še tako zakotni vasi. Tako je dunajski parlament odobril tudi zakon o šolskih svetih. 10. marca 1869 je podobni zakon odobril tudi deželni svet Goriško-Gradiščanske. Ustanovljeni so bili deželni, okrajni in krajevni šolski sveti, slednji v občinah. V njihovo pristojnost je sodilo odpiranje šol gradnja in vzdrževanje šolskih poslopij, nadzorstvo nad poukom, učitelji in učenci. V zaprašenih arhivih deželnega šolskega sveta za Goriško-Gradiščansko najdemo kopico pisem, zapisnikov, vsakovrstnih dokumentov o delovanju krajevnih in okrajnih šolskih svetov, ki so jih ti dostavljali deželnemu šolskemu svetu. Ta ni imel sedeža v Gorici kot vsi drugi deželni uradi, marveč v Trstu, kjer so bili osredotočeni uradi šolskega sveta za Trst ter za deželi Goriško-Gradiščanska in Istra. Vsak je deloval na samostojni podlagi, bil pa je pod neposrednim nadzorstvom cesarskega namestnika za Avstrijsko Primorje. Na Goriškem s0 bili takrat ustanovljeni štiri o-krajni šolski sveti za mesto Gorico in politični okraj Gradišče ob Soči, za Goriško okolico, Tolmin in Sežano. V prvem so bile skoraj vse šole italijanske, razen kasnejših slovenskih v Gorici, te pa so bile skoraj vse zasebnega značaja, ter slovenske v nekaterih obrobnih briških ter kraških občinah, ki so sodile v Gradiščanski politični okraj. V okrajih Gorica-okolica, Tolmin in Sežana pa so bile vse šole slovenske razen ene italijanske v občini Ločnik, ki je sodila v okraj Gorica-okolica, V samem začetku izvajanja tega zakona je šolska oblast imenovala nadzornike: za Gorico in gradiščanski okraj je bil imenovan Antonio Raiakovič, za goriško okolico Franc Budau, za tolminski okraj Anton Žnidarčič, za sežanski okraj pa Franc Hafner. Sindikat FILPT razkrinkal diskriminatorski značaj znane okrožnice Za poštno upravo samo slovenščina »tuj« jezik Dopise v angleščini, francoščini, nemščini in španščini redno dostavljajo, okrožnico o prepovedi »tujega« jezika pa aplicirajo samo za slovenščino Spet se moramo ukvarjati z znano in zloglasno okrožnico štev. 5 ravnatelja tržaške poštne uprave dr. V. Car-boneja, ki je prepovedovala pismonošem, da bi dostavljali dopise z naslovom v tujem jeziku. Že v začetku leta, ko je prišel na dan obstoj te okrožnice, je vsa slovenska javnost glasno protestirala, češ da slovenščina v Trstu nikakor ne more biti »tuj« jezik, ko pa ga govori del avtohtonega prebivalstva. Ogorčenosti pa je botroval tudi sicer nedorečen sum, da ni bila okrožnica naperjena proti vsem tujim jezikom, ampak izrecno proti slovenščini. No, ta sum je sedaj postal gotovost: okrožnica štev. 5 velja le za slovenščino, medtem ko je ne aplicirajo za druge tuje jezike, in to v popolnem nasprotju z zagotovili samega dr. Carboneja, da je bila namenjena predvsem uradu, ki sprejema mednarodne priporočene pošiljke. Pokrajinskega poštnega ravnatelja so postavili na laž sami poštni uslužbenci, združeni v sindikatu FILPT. Tudi oni so očitno sumili, da dr. Carboneja ne moti toliko kakšna angleščina ali kitajščina ali culukafrščina, pač pa edino in izključno slovenščina. In odločili so se, da preverijo ta sum. Iz različnih italijanskih mest so odposlali na tržaški sedež svojega sindikata številna pisma, na ovojnicah pa so naslove napisali v angleščini, nemščini, francoščini in španščini. In glej, vsi dopisi so srečno dospeli, v brk okrožnici o tujih jezikih. In sum je bil potrjen: v Trst lahko pišeš v kateremkoli jeziku, samo v slovenščini ne. Temu neizpodbitnemu dejstvu dodaja FILPT nekaj ostro kritičnih ugotovitev: nevzdržno je, da poštno ravnateljstvo ne pozna členov 3 in 6 republiške ustave, niti člena 3 deželnega posebnega statuta, ki določajo enakopravnost vseh državljanov ne glede na jezik, ki ga govorijo. In prav tako nevzdržno je, da se pokrajinsko ravnateljstvo ne zaveda nujnosti razvijanja ozračja medsebojnega zaupanja, sodelovanja in omikanega sožitja s slovensko manjšino. FILPT se sprašuje, ali početje poštnega ravnateljstva ne izhaja iz soglasja z nekaterimi ne prav naprednimi politično - ideološkimi stališči, po katerih je treba Slovence diskriminirati in omejevati njihove pravice. Menimo, pravijo na FILPT, da ni mogoče odgovarjati na vsakodnevne potrebe in zahteve ljudi z nezgodovinskimi in anahronističnimi okrožnicami. Treba je odgovoriti z zdravo pametjo, z logiko, z razumevanjem, z dobro voljo. FILPT zato poziva poštnega ravnatelja, naj svojo okrožnico umakne, ali naj je ne izvaja, in s tem pokaže vsaj dobro voljo. Italijanstva ne ščitimo tako, da odrekamo italijanskemu državljanu slovenskega jezika pravico, da se pri dopisovanju poslužuje materinega jezika. Nasprotno! Tako početje samo žali čut dostojanstva in spoštovanja človekove osebnosti in krši načelo njegove enakosti pred zakonom. Če obstajajo krivični zakoni — zaključuje FILPT svoj komentar — jih je treba spremeniti. Če obstajajo anahronistične okrožnice, jih je treba zamenjati. Ali je bolje slepo aplicirati neko okrožnico in storiti krivico, ali pa je ne aplicirati in si prizadevati, da bi prevladali pravica in zdrava pamet? Komentarju poštnh delavcev ne bi imeli kaj dodajati. Radi bi hoteli samo še enkrat opozoriti na hinavsko početje nekaterih oblastvenih krogov, ki si ne upajo jasno in brez ovinkov odrekati manjšini njenih osnovnih pravic, ampak se skrivajo za prstom birokratskih določil. Tudi v primeru zloglasne okrožnice štev. 5 so nam zagotavljali, da sploh ni naperjena proti manjšini, ampak da je njen edini cilj zagotoviti boljše delovanje poštne uprave. Zasluga sindikata FILPT je, da je vsaj v tem primeru razkrinkal hinavstvo in z dokazi pokazal, kateri je bil Gornja resnični namen okrožnice štev. 5. naslovi T. M. FEDERATION ITALIENNES TRAVAILLFURS DU POSTEE ET TELECOMMUNICATIONS RUE PONDARES 8 34100 TRIESTE DE CORREO Y TELECOMUNICACIONES CALLE PONDARES,8 34100,TRIESTE dopisa z naslovoma v francoščini in španščini sta redno dospela do ika, spodnje v slovenščini, pa je bilo zavrnjeno, ker da je napisano »v tujem jeziku« V nedeljo bo v Dolini srečanje borcev, aktivistov in internirancev pisma uredništvu V nedeljo 1. decembra, ob 17. uri, bo v društvenih prostorih v Dolini srečanje borcev, aktivistov in internirancev. To je že šesto leto, ko KD Valentin Vodnik prireja nedeljski popoldan, v katerem se srečujejo vsi, kj so neposredno doživljali NOB. Vsakokrat je poleg pravega srečanja s pogovorom, obujanjem spominov in pripovedovanjem osebnih izkušenj tudi krajši in skoraj bi rekli neformalen kulturni spored. Letos, ko praznujemo 40-letnico osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, bo imelo to srečanje še poseben pomen in vsebino. To vsebino daje zavest, da se je treba po štirih desetletjih še vedno boriti za osnovne narodnostne pravice in za boljši jutri. Boj, različen od NOB-jevskega, a vedno boj, so prevzele mlajše generacije, ki so in bodo vrednote narodnoosvobodilnega boja prenašale na svoje sinove in vnuke. Na temo NOB je nastala vrsta knjig, o eni od teh bo tekel pogovor tudi v nedeljo popoldan v dolinskih društvenih prostorih. Poleg rdečih nageljnov, Internacionale, pozdravov, pesmi in branja poezij bo še razgovor s prof. Benjaminom Slavcem, ki je sodeloval pri sestavi knjige »Napredna mladina slovenske I-stre«. Popoldan bo izrazito kulturno- družbenega značaja, a brez posebnih formalnosti. Na koncu pa še domače vino, pečen pršut in frajtonar-ca za sproščeno vzdušje, (dam) EZIT proti zaprtju Aquile Tudi ustanova za industrijsko cono EZIT sledi z vse večjo zaskrbljenostjo drlamlatičnemu položaju rafinerije Aquila v Žavljah, njeni predstavniki pa so se udeležili sestankov na ministrstvu za industrijo v Rimu. Ustanova, na katerem območju se industrijski obrat nahaja, je pripravljena po svojih močeh prispevati in sodelovati za pozitivno rešitev vprašanja in predvsem za ohranitev delovnih mest na proizvodnem področju, ki zahteva posebno specializacijo in nenehno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih. Pri tem predstavniki ustanove EZIT poudarjajo, da je Aquila najuglednejša rafinerija na Jadranu • »Zdravje in prevozi« je naslov raziskave Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT, ki jo bodo v torek, 3. decembra, ob 18. uri predstavili v krožku Miani na Trgu San Giovanni 6 (2. nadstropje). »Utvare so pač utvare« Utvare so pač utvare. Pred nekaj meseci se je izkazalo v uvodniku kot utvara mnenje, da je Primorski dnevnik glasilo Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Ostaja sicer njen član, kot se bo izkazalo tudi na bližnjem občnem zboru, a ni njen glasnik. S tem je zagotovljena avtonomija odločanja in pisanja. To o avtonomiji pisanja povzroča vedno in seveda velik preplah. Na eni strani imamo namreč trditev, da javna občila ustvarjajo javno mnenje, na drugi, da so novice nevtralne. Kot utvara se je izkazalo prepričanje, da so predlogi članov 10 SKGZ o pisanju in o novih pobudah ter temah dobrodošli. Ta utvara je posledica prejšnje utvare. Sicer pa sem bil že pred časom poučen, da bodo moja mnenja objavljena samo, če bodo sfrizirana, ob dejstvu, da marsikdo piše pisma na robu žalitve. Že zdavnaj ni Primorski dnevnik glasilo Osvobodilne fronte ali Neodvisne socialistične zveze, že nekaj časa ni titovski dnevnik. To mu vsi priznavajo. Zlasti tisti, ki na te »anarhizme« niso nikoli ničesar dali, saj niso živeli od utvar. Že nekaj volilnih obdobij vodi časopis politiko neuvrščenosti in miroljubnega sožitja do vseh strank, za katere se opredeljujemo Slovenci v Italiji. V duhu enotne delegacije. Načelo ekvidistance, kot so ga nekateri imenovali, da bi lepo zvenelo, se zopet izkazuje kot utvara, kajti zadnje notranjepolitične premike v I-taliji označuje Primorski dnevnik, resda z besedami svojega novinarja in ne v uvodniku kot »skoraj nesramno dobrikanje posameznih strank večine komunistični partiji« (PD 27.XI.1985). Tako torej: časopis, katerega naročnik še vedno sem, se pridružuje tistim, ki drugo največjo stranko v državi getizirajo v vlogo opozicije brez možnosti sprememb. Ena utvara manj pač. Kako lepo je čitateljem, ki si ne delajo utvar in so prisegli na vseosreču-joči pragmatizem. ALDO RUPEL Priporočilo vodstvom KRI in SSk Ponovno se obračamo na Vas kol skupina komunistov devinsko - nabre-žinske občine s prošnjo, da bi nam objavili repliko na odgovora, ki sta nam ju dala gospod Ivan Brecelj za SSk in tajništvo PSI za našo občino. Obema krajevnima vodstvoma se zahvaljujemo. Glede socialističnega odgovora menimo, da je površen in neprepričljiv. Kar se tiče odgovora SSk, pa moramo reči, da se z njim ne strinjamo, ker ni povsem točen in ker presega okvir nabrežinske problematike. Glede predloga o javni debati »o po-litični stvarnosti v zamejstvu...« pri' poročamo vodstvoma KPI in SSk, da se o tem pogovorita, saj smo mi le posamezni člani partije. Želeli pa bi> da bi do te debate le prišlo. S spoštovanjem Alojz - Zvonko Markovič, A-lojz Rogelja, Peter Rogelja, Pia Širca, Edvard Vogrič, Stanislav Caharija, Rudolf Grgič, Danilo Radovič, Ludvik Mokolè Še v zvezi s pismom Sindikata slovenske šole Polemičnega pisma tajnika Sindikata slovenske šole v Trstu ne bom komentiral. O njem naj se izrečejo šolniki, če se jim zdi to potrebno. Ne morem pa mimo trditve, da med »občinskimi upravitelji zavzemajo ključna mesta Spetičevd somišlje" niki«. Celo tajnik SSš bi moral vedeti, da pripadam opoziciji in da med člani tržaške občinske uprave res nimam nobenega somišljenika. Sicer pa je prav tajnik Sindikata slovenske šole pospremil na Opčine občinskega odbornika prof. Lokarja, da se je lahko pozanimal za zadevo, čeprav z dokajšnjo zamudo. Tajnik SSŠ torej dobro ve, čigavi somišljeniki sedijo v tržaški občinski upravi. STOJAN SPETIČ Srečanje KPI o gospodarstvu Pokrajinska federacija KPI bo priredila jutri v Časnikarskem krožku (Korzo Italia 12) javno srečanje na temo: »Tržaško gospodarstvo med krizo in novim razvojem«. Srečanja se bodo med drugim udeležili pokrajinski tajnik Ugo Poli, deželni svetovalec Boris Iskra in član Centralnega komiteja KPI posl. Antonino Cuffaro. Dežurne črpalke ob koncu tedna Jutri popoldne in v nedeljo bodo odprte naslednje bencinske črpalke (v mastnem tisku črpalke, ki imajo na razpolago tudi plinsko olje): AGIP: Trg padlih za svobodo (Milje); Ul. Coroneo 9; Trg stare mitnice 18; Trg Verdi; Drevored Campi Elisi 59; Sesljan, drž. cesta 14. TOTAL; Bošket; Ul. Baiamonti 4; Nabrežje Sauro 6; Miramarski drevored 233; Istrska ulica 212. ESSO; Rojanski trg 3; Opčine, drž. cesta 202; Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt) IP: Nabrežje O. Augusto 2; Trg svobode 3. CHEVRON: Ul. F. Severo 2. API: Ul. Baiamonti 48; Ul. Lecchi 1. FINA: Ul. F. Severo 2. NEODVISNI: Trg Sansovino 6; Ul. Piccardi 46. Prihodnji petek in soboto na pobudo pokrajine Tržaški obrati bodo Mednarodni posvet o vlogi muzejskih hiš pri vrednotenju in spoznavanju umetnosti odprli vrata občanom Prihodnji petek in soboto, 6. in 7. decembra, bosta stekla »Dneva odprtih vrat«. Pobudo za manifestacijo je dalo pokrajinsko odborništvo za prosti čas, njen namen pa je približati občanom produktivno stvarnost našega mesta, seznaniti širšo skupnost z njenimi problemi in perspektivami razvoja. Pobuda je namenjena predvsem mladini, ki bodo na ta način ne samo obogatili svoje znanje, ampak morda spoznali tudi nove stvarnosti, ki bi utegnile biti zanimive tudi glede bodoče izbire poklicne poti. Prav zato, da bi spodbudili mlajši del občanov, so tej manifestaciji dodali še natečaj za šolarje od osnovnih do višjih srednjih šol. Za osnovne šole, nižje srednje in za Umetnostni zavod bo to risarski natečaj, za višjo šolo pa bo to pismena naloga. Tema je vsekakor skupna: »Kako gledam na gospodarsko stvarnost mojega mesta po obisku nekaterih produktivnih struktur«. Predvidenih je 36 nagrad za skupni znesek skoraj pet milijard lir. K pobudi je pristopilo že okrog 20 podjetij, lahko pa se prijavijo še no- va s telefonskim pozivom na štev. 62131. Strukture, ki bodo prihodnji petek in soboto »odprle vrata« obiskovalcem, so zelo različne, saj gredo od tiskam (med temi je tudi tiskarna Primorskega dnevnika v Ul. Montec-chi) do obrtniških delavnic, od znanstvenih struktur (astronomski observatorij, laboratorij za morsko biologijo, geofizikalni observatorij) do velikih obratov, kot so Tovarna velikih motorjev, železarna Terni, SIOT in ladjedelnica. Prof. Hackova v »Che Guevara« To sredo se je Halleyev komet na svoji poti proti Soncu najbolj približal Zemlji. 0 njenem povratku po 76 letih bo drevi s pričetkom ob 18. uri predavala ravnateljica Tržaškega a-stronomskega observatorija prof. Margherita Hach v konferenčni dvorani v Ul. Madonnina 19. Predavanje prireja študijski krožek za družbenopolitična vprašanja »Che Guevara«. Na pobudo tržaške občinske uprave se je včeraj začel v mestnem muzeju »Revoltella« dvodnevni mednarodni posvet o vlogi muzejev pri vrednotenj11 umetnosti in pedagoškem usmerjanju. Precej mnenj o tem vprašanju je izšl° že v uvodnem delu posveta, na katerem so med drugim spregovorih prof. Wil' fried Skreiner, ravnatelj Neue galerije iz Gradca, Zoran Kržišnik, direktor ljubljanske Modeme galerije, v popoldanskem delu pa prof. Solmi z mestnega muzeja v Bologni. Se prej pa je bila krajša počastitev spomina nedavno 0' mrlega Avgusta Černigoja in predvajanje kratkometražnega filma o ustvarja1' nem opusu tega umetniškega mojstra. V ospredju prvega dneva posveta je bil predvsem odnos med družbo ‘n kulturnimi »templji« kot so ravno muzeji; potrebno je, so med drugim poudari' ii, da postanejo muzeji čimbolj odprti občinstvu, predvsem pa, da se spremenijo v središča, kjer bi se z večjo frekvenco kot danes srečavali umetniki, kritiki in navadni ljudje. Veliko vlogo bi morale pri tem imeti zlasti umetnosti16 galerije, kjer bi morali vsekakor razvijati večstransko kulturno dejavnost. Tega pa v Trstu žal ni bilo opaziti, vsaj v zadnjih letih ne, saj so bile pobud6’ kot npr. lanskoletna otvoritev Modeme galerije v okviru muzeja »Revoltella*’ omejene na zelo ozek krog ljudi. . Posvet, na katerem je predvidena tudi predstavitev priložnostne pum1' kaci je, se bo danes popoldne nadaljeval; glavno poročilo bo imela prof. Emi113 ni, ki bo spregovorila o problemih, s katerimi se soočajo italijanski muzeji. Drugi koncert skladb tržaških skladateljev V mali dvorani gledališča Verdi bo danes drugi koncert revije komori16 vokalne glasbe tržaških skladateljev (1800 - 1950), Id jo prireja odborništvo kulturo tržaške pokrajine v sodelovanju z deželnim sedežem RAI za Furiami - Julijsko krajino in Mestnim pevskim zborom. Tokrat bodo na sporedu sam0 spevi in dueti sedmih tržaških skladateljev: Francesca in Giuseppeja Sinic®’ Luigija in Luigina Riccija, Ferruccia Busonija, G. Rote in G. Zuccolija. Na koncertu bodo nastopili solistki Mestnega pevskega zbora Enrica L° cascio in Elisabetta Richter in pianistka Viviana Maggia. Začetek koncerta o ob 18.30. V uvodu del tudi zahteva po globalni zaščiti Slovencev Včeraj in danes okrajni kongres sindikata kovinarjev FIOM-CGIL V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice se je včeraj popoldne začel VII. okrajni kongres sindikata kovinarjev FIOM/CGIL, ki se bo nadaljeval še ves današnji dan z razpravo in volitvami novega vodstva. Po imenovanju delovnega predsedstva in s pravilnikom določenih komisij, je v imenu tajništva obsežno uvodno Poročilo prebral dosedanji okrajni tajnik FIOM Riccardo Devescovi. Svoj poseg je začel z izjavo, da se tudi kovinarji aktivno pridružujejo vsem pobudam, ki jih je lako na pokrajinski, kot na vsedržavni ravni sprožila sindikalna konfederacija CGIL za čimprejšnjo uzakonitev globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Prvi del poročila je bil posvečen splošnim razmeram v družbi in sindikatu ter kritični presoji dejstva, da so velike spremembe, ki jih doživlja proizvodni proces in trajajoča gospodarska kriza, zatekle sindikat nepripravljen in razdvojen, zaradi česar ni bil sposoben ponuditi Politično ustreznih odgovorov na potrebe delavcev in na Probleme, ki so se zastavljali. V takem položaju sindikat ne samo ni bil sposoben uveljaviti svojih zahtev po zaposlovanju in v pogajanjih, ampak je tudi izgubil sposobnost spodbujanja, politično težo v državi in v posameznih podjetjih ter ugled in prepričljivost med delavci in članstvom. Prav zato je sedaj pred njim obdobje poglobljene razprave za izhod iz teh težav kot temeljna Potreba za ponovno oživitev sindikalne pobude, avtonomije in enotnosti, izhajajoč prav iz odločilnih pogajanj tega trenutka, ki bodo najbolj konkretni pokazatelj sindikalne vitalnosti. Devescovi je posebej razčlenil vprašanje demokracije in sindikalne enotnosti, nato pa je prešel na ključna vprašanja sindikalnega trenutka: smernice pogajalske Politike, finančni zakon in enotna sindikalna platforma, •"azčlenjena pogajanja, obnovitev delovnih pogodb in uskladitev delovnih umikov. V drugem delu poročila je Devescovi analiziral krajevno proizvodno problematiko, ki jo že nekaj let označuje postopno in nezadržno nazadovanje. Dovolj naj bo podatek, da je zaposlitvena raven v industriji tržaške pokrajine v zadnjih desetih letih upadla za 25 odstotkov, v kovinarskem sektorju pa za kar 30 odstotkov. Krizi industrijskega sektorja se pridružujejo procesi preoblikovanja proizvodnega sistema, v okviru katerih si sindikat zastavlja tri temeljne sklicne točke: sanacija in utrditev industrijskega aparata: nov integrirani razvoj na vsem deželnem teritoriju, ki naj izhaja iz obstoječih specifičnosti; poudarek vlogi Trsta kar zadeva pristaniški sistem in transport. V to smer bi tudi moral iti proces teritorialnega uravnovešanja in izidi pred dvema letoma začetih pogajanj med našo deželo, vlado in ustanovo ntl. Če je danes še vedno povsem nerešenih večina temeljnih vprašanj industrijske politike, obstajajo za to natančne odgovornosti — je dejal .Devescovi — predvsem deželne in tržaških krajevnih uprav. Sindikat mora zato prevzeti svojo politično iniciativo za spoštovanje že sprejetih obvez ustanove IRI, za soočanje glede proizvodnje dizelskih motorjev in železarstva, za čimprejšnje uresničenje konference o podjetjih z državno udeležbo in za celovito sintezo dela in predlogov pred dvema letoma ustanovljenih delovnih skupin. Ob tem pa je nujno razviti tudi nove iniciative, tako v okviru sanacije obstoječih proizvodnih zmogljivosti, kot za pogajalsko mizo z deželo in njenimi ustanovami. Devescovi je svoje poročilo zaključil z natančnim pregledom aktualnih razmer v Tovarni velikih motorjev, železarni Terni, ladjedelnici Sv. Marka in v tovarni Isotta Fraschini, konec pa je posvetil organizacijskim vprašanjem in sindikalni enotnosti. (vb) V okviru proslave 29. novembra V Kulturnem domu predstavili zadnjo knjigo Branka Babiča V Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu je bila sinoči proslava 29. novembra, praznika nove Jugoslavije, ki sta jo skupno organizirala Zdru ženje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje ter Zveza vojnih invalidov narodnoosvobodilne vojske. To pobudo sta obe organizaciji povezali z lepim kulturnim programom in s predstavitvijo nove knjige znanega tržaškega družbenopolitičnega delavca Branka Babiča, ki nosi naslov Odmevi in ki govori o tržaški politični problematiki, o narodnostnem vprašanju, o vseh dogodkih, ki so v povojnem času pogojevali življenje v Trstu, pa tudi Babičeve ocene o knjigah, ki so v tem povojnem času izšle v zvezi s tržaškim političnim vprašanjem. Prireditev, oziroma proslavo, je začela predsednica Združenja aktivistov Neva Lukeš, ki je poudarila pomen vsakoletnih proslav 29. novembra, ki potrjujejo, je dejala, željo in voljo vseh nekdanjih borcev in aktivistov, da nadaljujejo po poti, ki so jo začrtali že borci narodnoosvobodilne borbe, to je po poti utrjevanja miru, bratstva, enakopravnosti vseh narodov, majhnih in velikih. Z enominutnim molkom so se nato vsi udeleženci oddolžili spominu vseh padlih v boju za svobodo. Avtorja nove knjige Branka Babiča, kot tudi knjigo sta nato predstavila številnemu občinstvu urednik Knjižnih izdaj Založništva tržaškega tiska Marko Kravos ter zgodovinar Boris Gombač, ki je za knjigo napisal tudi predgovor. O knjigi sami pa je spregovoril tudi avtor sam. Sledila je nato diskusija. V kulturnem programu, ki je bil povezan s celotno proslavo, so sodelovali mešani pevski zbor Jadran iz Milj, ki ga vodi Rihard Lahajnar in ki je nastopil s pesmijo in z recitalom partizanske lirike, pri katerem so sodelovali Ko-stanca Filipovič, Drago Gorup in Joško Lukeš, na kitaro pa jih je spremljal Marko Feri. Prijava letošnje vinske proizvodnje Do 15. decembra morajo vinogradniki na občini prijaviti količino letošnje vinske proizvodnje. V primerjavi z dosedanjo prijavo je letos uvedenih nekaj novosti. Tako bodo morali vsi vinogradniki poleg količine navesti še davčno številko IVA in pa katastrsko številko parcel ter številko katastrskega lista (foglio mappa), na katerem so vpisani vinogradi posameznega vinogradnika. Trenutno obrazrev za prijavo še ni na razpolago, po zagotovilih pristojnih oblasti pa se jih bo lahko dvignilo prihodnji teden. Kmečka zveza bo o tem pravočasno obvestila svoje člane, katerim bo nudila tudi strokovno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev. V Novinarskem krožku predstavili novo mladinsko zadrugo »Radar« Mladinska brezposelnost, na drugi strani pa vedno večja potreba po no-''ih oblikah zaposlitve in po novih uslugah, sta dva značilna in pereča problema naše družbe, predvsem pa na-SeSa mesta. Taka je bila uvodna mi-sM Gabrielle Bon, predsednice no-toustanovljene mladinske zadruge »Radar«, ki se bo ukvarjala predvsem z oskrbo ostarelih, prizadetih, °trok ter nosečnic in ki so jo urad-uo predstavili včeraj zvečer na se-bežu »Novinarskega krožka«. Novoustanovljena zadruga se pri-u ružu je ostalim podobnim struktu-ram, ki so nastale v zadnjih mesecih v Trstu na pobudo političnih sil, sindikalnega gibanja in mladih brezpo-tolnih. Pobudnik in tako rekoč »pod-borriik« zadruge »Radar« pa sta Ita-bjansko združenje za multiplo skle-r°zo (AISM) ter skupina katoliško Usmerjenih prostovoljcev »Centro di uiuto alla vita«. Kot je v okviru uvodne predstavitve poudarila pred-Sednica zadruge Gabriella Bon, si zadruga postavlja za cilj predvsem °skrbo na domu, ki je bila doslej v okviru javnih struktur popolnoma za-n omar jen a. Mladi, ki naj bi nudili svojo moralno in delovno podporo o-starelim, prizadetim ter materam z otroki, pa bodo morali imeti predvsem kvalitetno strokovno pripravo, kl jo bodo lahko dosegli v okviru Posebnih tečajev pri Deželnem zavodu za strokovno izobraževanje (IR - OP) ter s pomočjo praktičnih izkusi v okviru zdravstvenih in socialah ustanov. Med drugim je predsed- nica zadruge »Radar« poudarila, da socialna oskrba ne sme več sloneti na ravni prostovoljnega dela, temveč mora postati polnopravni poklic, kar se je doslej zgodilo le v Lombardiji. Dodala je tudi, da morajo mladi nehati s tarnanjem nad brezposelnostjo ter morajo z lastno podjetnostjo prodreti v gospodarsko realnost mesta. Ugotovitev je nedvomno pozitivna za področja, kot so obrtništvo, trgovina ali turizem, nekoliko manj pa se z njo strinjamo, ko je govor o socialnem skrbstvu. Sama predsednica za druge Radar, ki je sicer zagovarjala tezo, da se morajo potrošniki privaditi na to, da socialno oskrbo plačujejo, podobno kot izlet ali dragocen plašč, je morala namreč priznati, da bodo težave nastale pri manj pre možnih družinah ter predvsem pri ostarelih. Kjer denarja ni, bi morale priskočiti na pomoč javne uprave, saj je socialna oskrba pravzaprav njihova pristojnost. Vprašanje pa je, če bodo mladinske zadruge, ki delujejo na tem področju, utegnile priti do sporazumov z javnimi upravami ali pa bo njihovo delo vodilo v privatizacijo tega sektorja ter v nove družbene diskriminacije. Suzi Pertot 0 V Ul. Revoltella pred hišno številko 15 bodo postavili kiosk za prodajo sadja in zelenjave. Zainteresirani lahko vložijo prošnjo (obrazec je na o-gled na občinski oglasni deski) na pristojna Združenja trgovcev. Stališče tržaškega vodstva VZPI-ANPJ »Grigioverdi« skušajo z lažnimi izjavami prikriti svoje nacionalistično lice Pokrajinsko predsedstvo VZPI-ANPI je obravnavalo stališče združenja »Grigioverde«, ki ga je to združenje, ki temelji na nacionalističnih osnovah in združuje v svojih vrstah številne pripadnike bivših fašističnih vojakov in sodelavcev z nemškim nacizmom, poslalo prefektu De Feliceju in v katerem napada VZPI-ANPI in demokratične stranke ter ustanove zaradi negativnega stališča teh sil do združenja »Grigioverde«. Vodstvo VZPIANPI je v zvezi s tem stališčem izdalo sporočilo, ki ga je naslovilo na najvišje predstavnike oblasti v Rimu, deželi, pokrajini in občinah pokrajine, kakor tudi na vse včlanjene stranke in organizacije v Odboru za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij. V svojem sporočilu VZPI ANPI navaja, da skuša združenje Federazione Grigioverde z lažnimi izjavami o prizadevanjih za tesno povezavo vseh tistih, ki so služili domovini v miru in vojni, skriti svoje pravo lice, ki se še 36 let po ustanovitvi tega združenja kaže v politični liniji skrajnega nacionalizma in ostrega nasprotovanja vsem pobudam za mimo sožitje. VZPI-ANPI tudi navaja, da je združenje »Grigioverde« edino združenje v Italiji, ki ima med svojimi člani (in s katerimi se tudi ponaša) pripadnike borcev bivše salojske repu- blike, milizie in tržaške guardie ci-vice, ki so se med vojno (in tudi po njej) »izkazali« kot predani borgi za fašizem in po kapitulaciji fašistične Italije tudi brez pomislekov sodelovali z nemškimi nacisti. Zato VZPI-ANPI tudi izraža začudenje, kako lahko v okviru tega združenje s temi organizacijami sodeluje Associazione nazionale Combattenti e Reduci, ki je pravna oseba in v svojem statutu ne dovoljuje članstva v združenju tistim, ki so sodelovali z nemškim nacizmom tudi po septembru 1943. Prav tako VZPI ANPI navaja, da je lažna trditev združenja »Grigioverde«, da pripadniki teh združenj uživajo vse pravice, ki pripadajo bivšim borcem. Italijanski zakoni namreč vsem tistim, ki so po 8. septembru 1943 sodelovali z nemškim nacizmom ne priznava statusa bivšega borca in s tem tudi ne pravice do vojne pokojnine. Zato se VZPI-ANPI sprašuje, kako lahko »grigioverdi« zagovarjajo stališče, da so skrajno negativna mnenja demokratičnih organizacij in strank o tem združenju neosnovana. To združenje tudi ni z ničemer nasprotovalo svečanemu dvigu zastave v čast bivših borcev salojske republike 27. oktobra letos (na predvečer obletnice znanega fašističnega pohoda na Rim leta 1922). še več, svečani dvig zastave je ukazal predsednik združenja »Grigioverde« Mattarelli. VZPI-ANPI želi tudi spomniti pozabljive in tiste, ki bi radi ponaredili zgodovinska dejstva in izničili vrednote odporništva in antifašizma, na katerih je bila ustanovljena italijanska republika, da je VZPI-ANPI pravna oseba (Federazione Grigioverde je privatno združenje) in najmočnejša enotna organizacija bivših borcev za svobodo in demokracijo. Zato tudi izjava združenja »Grigioverde«, da bodo v bodoče bojkotiralo uradne svečanosti, na katerih bo prisotno VZPI-ANPI, potrjuje antide-mokratični značaj tega združenja, ki se ne more kot VZPI-ANPI pohvaliti s častjo (ker je tudi zaradi svojega značaja ne morejo imeti), da je prejelo častno diplomo borca za svobodo Italije 1943 1945. Zato se VZPI-ANPI še enkrat pridružuje negativnemu mnenju združenj, ustanov in demokratičnih strank o pravem licu združenja »Grigioverde«, ki s svojimi akcijami in z uporabo deformiranih resnic deluje v nasprotju z resničnimi potrebami Trsta, njegovega prebivalstva in še posebej mlade generacije. Gasilci preprečili gotovo smrt Hiter poseg gasilcev je v sredo Večer rešil hujšega 54-letno Gisello Ttlva. ki stanuje v pritličju poslopja v . ■ Tartini 14. Na nevarnost, ki ji riv, str®Sla po življenju, so pravočasno n vestili gasilce njeni bližnji sosta-r yaici- Nekaj pred polnočjo so nam-jnc zavohali močan duh po metanu ugotovili, da uhaja prav iz njene-v -stanovanja. Gasilci so trkali na ata in jo klicali, ker ni bjlo odzi-, ’ Pa so skozi okno, ki gleda na nože nJK dvorišče, vdrli v notranjost. xkns . j0 ležala v nezavesti, iz plin-: Sa štedilnika pa je še vedno uha-^ Plin. Evovo so sprejeli na oddelek rai UrSentno medicino, kjer se bo mo-a zdraviti 15 dni. 2q i ^0**cija je včeraj zjutraj priprla •Jank ef?a jugoslovanskega državljana Pri Goriška, ker so ga zasačili C0- P°skusu kraje v veleblagovnici dai i Gorišek je noč preživel v pro-lainici in si natlačil v štiri torbe jotnOS tečaja 30.000 lir, tečaja in 70.000 lir. Odhod avtobusa iz !ee preko Opčin, Proseka, Nabre-> Sesljana. Informacije in vpi-J8, (,T pri odbornikih društva in od 'iHlj-jJ" 20. ure na tel. št. 208551 in trj^BSTVo MEBLA J' jfj jutri, 30. t.m., avtobusni izlet i'rili*5*0 Crnbertiano ob prvenstveni '2. . Mebla. Avtobus bo odpeljal ob 1 s Trga Oberdan, ob 12.30 pa iz Sesljana. Prijave v društvenih prostorih ŠZ Bor (tel. 51377). BOR INCORDATA sporoča, da bo občni zbor v nedeljo, 1. decembra, ob 16. uri na Stadionu »1. maj«. TPK SIRENA vabi ob zaključku letnega delovanja kluba — svoje člane na d rušil eno večerjo, ki bo v petek, 13. decembra ob 20. uri v prostorih gostilne Slavko na Kontovelu. Zainteresirane vabimo, da se čimprej javijo, ker je število omejeno in da ob vpisu poravnajo oceno večerje. Vpisovanje v tajništvu kluba vsak dan v popoldanskih urah do srede, 11. decembra (tel. 422-696). KOPER Koper o. sol. o.proizvodnja, trgovina in turizem, 66000 Koper, Cesta JLA 12 — Tel. (066) 22-090 22-088 — Teleks: 34202 AGROSERVIS Koper DROGA Portorož JADRAN IMP0RT-EXP0RT SEŽANA PRESKRBA Koper INTERNA BANKA Koper TOP Portorož Čestitamo ob državnem prazniku 29. novembru Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni toltoci račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. miš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Moli oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775275. tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Diimorski TRST Ul Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa JL dnevnik izdaìa LJztt feitil m tiskar- N Trst IrllaO rv*z* t‘*c***nih 1 ' založnikov REG 29. novembra 1985 Nigerija naj bi nam bila za vzgled »Bojuj se proti korupciji« RIM — Čemu ne bi poštno ministrstvo poleg običajnih spominskih znamk izdajalo tudi znamke, ki bi s sliko in besedo obsojale sramotno razvado s podkupninskimi kuverticami? Nigerijska vlada je to na primer storila: na ustrezni znamki je opozorilo »Bojuj se proti korupciji«, ob njem pa podoba, ki prikazuje roko, ki daje, in rollo, ki jemlje podkupnino. Predlog je ministrstvu naslovila vsedržavna zveza potrošnikov (Unione Nazionale Consumatori). Zvaza je mnenja, da takšna pobuda sicer ne bi sama na sebi odpravila korupcije v Italiji, bi pa vsaj na ta žgoči problem opozorila javnost in predvsem — javne upravitelje. Zveza UNC pripominja, da je podkupovanje odraz še fevdalne miselnosti in da je skrivno oddajanje takih kuvertic za poprečnega državljana često edini mogoč način, da si zagotovi, denimo, kakšno potrdilo, dovoljenje in kakršno koli legalno listino, ki jo neobhodno potrebuje, a je drugače ne bi prejel, oziroma bi jo šele tedaj, ko mu morebiti ne bi več bila potrebna. Denarna vrednost takšnih kuvertic znaša po izračunu zveze potrošnikov najmanj 200 milijard lir na leto. V primerjavi z vrtoglavimi zneski, ki so značilni za podkupnine v političnih krogih, ta vsota ni sicer velika, povzroča pa čedalje več slabe krvi in tudi postopno socialno trenje. Z vzajemno pomočjo proti terorizmu v Sredozemlju RIM — Vlada se ukvarja z idejo o ustanovitvi »sredozemske mreže pomoči« v primeru terorističnih akcij. O tem predlogu bodo govorili danes, ko bo vlada zaostrila ukrepe proti tujcem, ki jih je v Italiji blizu poldrugi milijon. Vlada namerava na diplomatski ravni ustvariti mehanizme, ki naj preprečijo porast mednarodnega terorizma, ki je prav na letališču v La Valetti dosegel svoj višek. Kakor se je izvedelo, je v teku poizvedovanje pri sredozemskih državah, če so pripravljene na izmenjavo podatkov o teroristični dejavnosti in na tehnično sodelovanje, ki bi bilo v veliko pomoč. Tem državam bi dobavili tako spopolnjene elektronske naprave, ki so sposobne zaznamovati vse informacije tudi tiste, ki krožijo med teroristi in njihovimi bazami. Na takšen način bi bile države na tem prostoru boljše obveščene o tem pojavu in bi v primeru potrebe tudi učinkovitejše ravnale. Na podlagi avstrijskega zakona Obdavčili prostitutke DUNAJ —- Tukajšnje »nočne lopotice« so začele protestirati, kakor hitro so izvedele, da bodo morale plačevati davke. Uresničila se je namreč napoved izpred dveh let, da bodo obdavčili prostitucijo. »Kaj naj storim s tem kosom papirja?« pravi ena izmed njih, Eva, 35-letnica s kostanjevimi lasmi, in pokazala davčno kartelo finančnega ministrstva. »Sploh nisem vedela, da obstaja zakon. Kako so sploh izvedeli za moj naslov?« In vendar se ne bi smela tako izgovarjati, odkar so prostitutke pred dvema letoma povzdignili na dostojanstveno raven davkoplačevalcev. Za ta položaj se morajo zahvaliti Emanueli, prostitutki, ki je po avtomobilski nesreči zahtevala odškodnino zaradi poškodb in izgubljenega »zaslužka«. Prvostopenjsko sodišče ji tega ni priznalo, ker država ne priznava dohodkov iz »nečastnega poklica«. Dve leti kasneje pa sta kar dva sodišči dali prav sprehajalki. Od takrat dalje so dohodki iz takšnega naslova povracljivi, pa tudi obdavčljivi. Takratni finančni minister za prihodke iz tega naslova ni imel smisla, sedanji pa je takoj zavohal državno korist. Seveda ne gre vse lahko. Ker z zdravniškimi pregledi padejo sprehajalke v kremplja davkarije, bodo poslej postale anonimne »služabnice ljubezni«. Toda težav s tem ne bo nič manj. Država jih bo zasledovala na podlagi časnikarskih malih oglasov, kjer se ponujajo kot »maserke« in podobno. Davkarija bo najbrž tudi določila višino njihovih prihodkov, okoli 22 milijonov na leto. Svoje interese namerava ta kategorija braniti v sindikatu, ki ga bo ustanovila v kratkem. Na svoji strani ima ministrico za delo Johanno Dohnal, ki že zahteva tudi obdavčitev njihovih varovancev, ki še bolje zaslužijo. Ministrica obtožuje državo, da pobira davke od neke kategorije, za katero ni nič naredila. Toda kako naj država ponudi — odgovarjajo drugi — svoje socialne usluge kategoriji, ki 1925. leta, ko so na trgovinski zbornici izdelali zapis poklicev, prostitutke niso vključili, čeprav splošno priznavajo, da je »najstarejši poklic na svetu.« 17 let s tujim srcem MARSEILLE — štiriinšestdesetletnemu Emmanuelu Vitrii so leta 1968 vsadili drugo srce. Kakor vidimo P° sliki, se »pacient« 17 let po operaciji izvrstno počuti in j® operacija prav gotovo zadnja stvar, ki se nanjo spominja- Pogrešano letalo F-104 ANCONA — Potapljači vojaškega letalstva niso našli ostankov letala F-104 pri Fossacesia Maria (Chieti), kjer naj bi strmoglavilo v torek. Kasneje je kraj preiskala tudi posadka ladje Sandalo. Odločili so, da bo ta ladja skupno s helikopterji pregledala tudi del morja pred San Benedcttom, če bi morda tu našli ostanke letala, ki ga je pilotiral 31-letni Edoardo Costa iz Riminija. Kako velesili ohranjata krhko ravnovesje v svetu Vesoljske »oci« in »ušesa« v službi špijonaže WASHINGTON — Vsak dan, ko se ukvarjamo z najbolj raznovrstnimi o-pravili, nas nevidne oči opazujejo iz vesolja. Niso to Marsovci ah kaka druga bitja iz vsemirja, katerih obstoj je še vse prej kot dokazan, pač pa umetne oči satelitov, ki letijo nad našimi glavami. Te umetne oči so ob potrebi sposobne, da ujajemo vsako podrobnost z zemeljske oble. Vesoljske oči, pa tudi ušesa, so nameščene na desetinah satelitov, ki Kazen že za majhno dozo mamila? RIM — Tudi »majhna količina« mamila za osebno uporabo je kaznivo dejanje. Takšno stališče, ki ga zagovarja ožji odbor za sestavo zakona o mamilih, bodo predložili še komisiji za zdravstvo in parlamentu. Člani te komisije sodijo, da je samo s preganjanjem razpečevalcev na drobno mogoče zatreti promet z mamili. Sedaj imajo takšni razpečevalci na svoji strani zakon 685 iz leta 1975. Obstaja pa stališče komisije, da je prepoved sleherne količine mamila najboljši način preganjanja trgovino na drobno. z velike razdalje obzirno nadzorujejo dogajanje na našem planetu. Ne menijo se za vsakdanja opravila nas, navadnih smrtnikov, pač pa predvsem za vojaške tajnosti dveh velesil. Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze. Prav ti dve velesih razpolagata z najbolj izpopolnjenimi vohunskimi sateliti, s katerimi druga drugo stalno nadzorujeta in skrbita, da bi z vzajemno kontrolo zajamčita ohranitev dosedanjega krhkega ravnovesja v svetu. Najsodobnejše ameriške satehtske oči so danes »Key Hole KH-11«. Gre za satehte, iz katerih štrlijo teleobjektivi kot ježeve igle. Dan za dnem zbirajo na tisoče posnetkov s področja, ki jim je poverjeno in jih elektronsko pošiljajo na zemljo. Njihovi predhodniki KH-8 in KH-9 so sicer pošiljah jasnejše slike, vendar so posnetke morali materialno odpošiljati proti Zemlji, tako da so jih izstreljevah v posebnih strelnih kapicah. Novi satelit lahko neposredno prenaša posnetke in Ljubezen ob jezeru Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale ima tudi prednost, da s pomočjo posebne naprave »gleda« celo skozi oblake. Manj znani so sovjetski satehti te vrste. Znanstveniki menijo, da imajo precej kratko življenjsko dobo (15 do 60 dni), medtem ko ameriški lahko krožijo okrog Zemlje ceh dve leti. Zato jih SZ pošilja v vesolje kakih 35 vsako leto, ZDA pa le tri ah štiri. Tudi Sovjeti razpolagajo z novimi napravami za elektronski prenos posnetkov. SZ nadzoruje tudi ocene s satehti Eorsat in Rorsat, ki jih poganjajo jedrski reaktorji. Prav eden od teh, Rorsat Kozmos 954, je povzročil vehk preplah leta 1978, ko so atomski drobci padli na kanadsko ozemlje, na srečo na neobljuden predel. Vesoljska ušesa so satehti, ki lahko prisluškujejo vsakovrstnemu ko-muniricanju nasprotne velesile na planetu. Brez težav lahko okrijejo vsak vir radijskih signalov ah radarske postaje. Američani imajo dve vrsti ta-gint« (Signal Intehigence). Najbolj izpopolnjeni modeh »lahko poslušaj0 moskovskega politkomisarja, ko se pogovarja z ljubico na Jalti, ah generala, ki daje povelja podrejenim na drugem koncu države«, pravijo ponosno ameriški .vojaški izvedenci. Tudi Sovjeti skrbno izpolnjujejo svoje satehte za vesoljsko prisluškovanje-Kozmos 1603 kroži že od lanskega leta in je največji vojaški sateht, kar ji»1 je SZ kdaj poslala na krožno pot o-krog Zemlje. Njegove sposobnosti s° enakovredne podobnim ameriškim s0' tehtom. Obe velesih še izpopolnjuje^ nekatere nove vrste vohunskih satelitov, ki bodo verjetno opremljeni s »čutili« na podlagi infrardečih žarkov. Za krizna obdobja, ko je treba zračne vohune takoj premikati z eneg** na drugo področje sveta, pridejo Pra. tudi letala. Najbolj izpopolnjeno r ameriško SR-71, ki leti s trikrat več] hitrostjo od zvoka. S tem letalom lag ko celovito ameriško površino preslikajo s samimi tremi poleti. V stanovanjih je veliko nesreč Leto varnosti na domu pKEb STAL. alčCk. cu«ey v POLICIJSKI UNIFORMI' z L.rSlCAAdl V KOKAH... ••ta poe>e€,Li kori te c J& KONČNO v ROKNH MILAN — V državah članicah Evropske gospodarske skupnosti našteje! vsako leto okrog 30.000 mrtvih zaradi nesreč v stanovanjih. Ranjenih pa ce okoh 40 milijonov. V gospodarskem pogledu stane ta »tiha morija« vso družbe0, skupnost EGS bhzu 30 milijard evropskih denarnih enot (ecu) ah nekako milijard lir. . e To je narekovalo združenjem potrošnikov iz posameznih držav desetere (od 1. januarja 186 pa dvanajsterice, saj vstopita v EGS še Portugalska ' Španija), ki so včlanjena v evropskem uradu tovrstnih organizacij (BEUC). "0 sprožijo kampanjo za večjo varnost na domu in leto 1986 proglasijo za »1®j varnosti«. V sklop kampanje sodi tudi zasedanje o temi »varnost doma«, ga je v torek priredil v Milanu odbor za zaščiti potrošnikov (Comitato dii® consumatori), edini italijanski organizem te vrst, ki bil sprejet v BEUC- ,0 Na zasedanju so med drugim povedah, da je v zadnjem letu v Italiji b’ ob življenje 296 oseb zaradi električnega toka. Dodah so, da je tega bila kd^ tako neprevidnost nesrečnikov pri ravnanju s stikali in podobnim, kakor ali ona napaka oziroma pomanjkljiva varnost električnega aparata ozir00 stroja. a V stanovanjih so zelo pogosti tudi požari: v Itahji izbruhnejo vsaj ^ dan, kar znaša 20 od sto vseh požarov v državi in na kar odpade nič manj K 70 od sto vseh opečenih. ^ Veliko nevarnost predstavljajo dalje igrače, ki sejejo nesreče seveda ,Tl^j najmlajšimd. Istituto italiano per la sicurezza del giocattolo je zato -seS^.v.-nekakšen vodič, ki bi moral v vsako družino in ki opozarja starše, kako r nati, da se igrača iz nenevarnega spremeni v hudo nevaren predmet. Legalni zastopnik odbora za zaščito potrošnikov CDC Paolo MartineU0^. omenil problem, do kod segajo odgovornosti proizvajalcev, katerih izdelki 3 jejo smrt, rane in poškodbe. Ker se tovarnarji protivijo izvajanju posebnoj navodila EGS, ki urejuje ta vprašanja, je rekel, se dejansko dogaja, da je 1 proizvajalec objektivno deloma odgovoren za nesrečo; na vodilo EGS se c v si, da so za morebitne poškodbe in gmotno škodo krivi tudi drugi čle° proizvodni verigi, torej ne samo proizvajalec kot tak, ampak tudi, b®111 uvoznik. . (ji Na zasedanju so zahtevah od pristojnih oblasti v 'Rimu, med njimi .tvj od ministrstva za zdravstvo, da nemudoma uzakonijo obveznost o umaj^Li s trga nevarnih predmetov in o opremitvi hranilnikov z zdravih ter sre0 za čistočo stanovanja z varnostnimi zapirah.