GLASNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA 00B0EA LJU8LJANA-0K0UCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
ŠTEVILKA 15. — LETO L
LJUBLJANA, 23. NOVEMBRA 19*4
MESTNI LIIIDSKI ODBOR MLO LJUBLIANA
STATUT
Kot smo napovedali v prejšnji ‘evilki »Glasnika«, objavljamo e zadnja poglavja vzorca sta-ula za komune na območju Ljubljane.
SODNIK ZA PREKRŠKE
138. člen
Ljudski odbor ima sodnika za Pte!trške in namestnika.
Sodnik za prekrške vodi u-plavnokazenski postopek na prvi f°Puji za prekrške, določene s Predpisi občinskega ljudskega ®dbora in za vse druge prekrške, razen za tiste, za katere je oločena pristojnost okrajnega odnika za prekrške ali drugih državnih organov.
137.	člen
Sodnik za prekrške izdaja od-°cbe v upravnokazenskem po-* dPku: pri tem se mora držati ila °nov’ drugih predpisov viš-*" državnih organov iz predpi-°v ljudskega odbora.
•me in pečat občine
138.	člen
Blasplna lma sv<Ue imo» ki se
139.	člen
s °bčlna .............. Ima
2v°j Pečat s svojim imenom ter Srbom in imenom Ljudske re-Pdblike Slovenije.
140.	člen
d Poslopju, v katerem je sc-občine in v katerem so nje-h Poslovni prostori, mora biti Pls z grbom in imenom Ljud-1 * republike Slovenije in z nenom občine................
končne določbe
141.	člen
6Ja statut začno veljati, ko ga ia Ljudska skupščina LRS l.R • sc objavi v Uradnem listu ® in službenem glasilu ljud-‘°Sa odbora »Glasniku«.
°d primer: Občina Ljubljana -Šiška
RAZPIS
^testni ljudski odbor glav-s Sa nicsta Ljubljane razpi-le Mesto arhivarja.
L ‘,°brazba: srednja stro-h !ni izobrazba, zaželena je v stroki, p a^a po uredbi, bje ravjJno kolkovane proš-ž življenjepisom je vlo-k Pri Tajništvu MLO —
(j ^‘ja, soba št. 48-11 do 15. eccmbra 1954.
ZBORI VOLIVCEV
bljP sklepu 48. skupne seje 'aborov MLO je rok za 1q volivcev podaljšan do j 1 dcccmbra 1954.	!
RAZPORED
ZA VOLITVE ČLANOV ŠOLSKIH ODBOROV NA POSAMEZNIH VOLILNIH ENOTAH MLO LJUBLJANA
šili v drugi polovici novembra 1954, predlagajo za člane šolskih odborov ljubljanskih šol določeno število državljanov. Število predlogov, ki naj jih dajo zbori volivcev posameznih volilnih enot za člane šolskih odborov na posameznih šolskih zavodih, kaže naslednji pregled:
Na podlagi priporočila Sveta za prosveto in kulturo LRS in v smislu sklepa seje obeh zbore v MLO Ljubljana z dne 5. novembra 1954 je Svet za prosveto MLO Ljubljana na seji dne 16. nov. 1954 sklenil, da volivci posameznih volilnih enot na zborih volivcev, ki se bodo vr-
Volilna Šolski zavod, za katerega predlaga enota zbor volivcev člane šolskega odbora
Število Skupno predlogov število predi.
Strossmayerjeva šola Fr. Levstika,
Levstikov
1	III. gimn., Peričeva 12
VII. gimn., Trg revolucije	18
2	VII. gimn., Trg revolucije	18
Sola za farmacevtske pomočnike. Titova 6
3	Učiteljišče, Resljeva 10
4	Osnovna šola Ledina, Komenskega 19 V. gimn., Strossmayerjeva
5	Osnovna šola Poljane, Ambrožev trg V. gimn., Strossmayerjeva
6	Osnovna šola Poljane, Ambrožev trg V. gimn., Stro6smayerjeva
7	V. gimn., Strossmayerjeva
Šola za otroške negovalke, Lončarska steza 2
Administrativna šola, Roška 15
8	Osnovna šola Ledina, Komenskega 19
9	Osnovna šola Fr. Levstika, Levstikov
trg 1 V. gimn.,
10	Osnovna
trg 1
11	Osnovna šola Fr. Levstika, Levstikov
trg 1
I. gimn., Vegova 4
Vaj. šola za čevljarsko stroko, Trg re-• volucije 2
12	Osnovna šola Fr. Levstika, Levstikov
trg 1
I. gimn., Vegova 4
13	Osnovna šola Vrtača, Erjavčeva 19 VII. gimn., Trg revolucije 18
14	Vaj. šola za trgovsko stroko, Prešer-
nova 8
Ekonomska srfednja šola, Prešernova 8
15	VI. gimn., Šubičeva 1
VII.	gimn.. Trg revolucije 18
Vaj. šola za lesno stroko, Veselova 2 Vaj. šola za oblačilno stroko, Veselova 2 Vaj. šola za razne stroke, Veselova 2
16	Osnovna šola Vrtača, Erjavčeva 19 Sola za sanitarne tehnike, Gosposvetska 9
17	Klasična gimnazija, Prežihova ulica
18	Osnovna šola Zg. Šiška, Vodnikova 162 XI. gimn., Vodnikova 162
19	Osnovna šola Zg. Šiška, Vodnikova 162 XI. gimn.. Vodnikova 162
20	Osnovna šola Zg. Šiška, Vodnikova 162 XI. gimn., Vodnikova 162
21	Osnovna šola Zg. Šiška, Vodnikova 162 XI. gimn., Vodnikova 162
22	Kovinarska ind. šola Litostroj
23	Osnovna šola Sp. šiška. Gasilska
VIII.	gimn., Peričeva 12
24	Osnovna šola Sp. Šiška, Gasilska VIII. gimn., Peričeva 12 Gozdarska srednja liola, Milčinskega
23 Osnovna šola Sp. šiška. Gasilska VIII. gimn., Peričeva 12 Gostinska šola (obrat Bellewue)
26	Osnovna šola Sp. Šiška, Gasilska
27	Osnovna šola Sp. Šiška, Gasilska VII. gimn.. Trg revolucije 18
28	Osnovna šola Jarše. Smartinska 96 Osnovna šola Ježica
ITT. gimn., Peričeva 12
29	Osnovna šola Ježica
38
38
42
43
44
45
VIII. gimn., Peričeva 12
Sola za voznike motornih vozil, Ježica 29
30	Osnovna šola Bežigrad, Vodovodna 27
31	Osnovna šola Bežigrad, Vodovodna 27
VIII.	gimn., Peričeva 12
Srednja vzgojiteljska šola, Vodovodna 27
32	Osnovna šola Bežigrad, Vodovodna 27 III. gimn., Peričeva 12
Ind. šola za TT mehanike, Robbova
33	Osnovna šola Bežigrad, Vodovodna 27 III. gimn., Peričeva 12
Železniška ind. šola
34	Osnovna šola Bežigrad, Vodovodna 27 III. gimn., Peričeva 12
35	Osnovna šola Poljane, Ambrožev trg V. gimn., Strossmayerjeva Osnovna šola Hrušica V. gimn., Štrossmayerjeva X. gimn., Zaloška 49 Osnovna š'la Moste, Bazoviška 1 X. gimn., Zaloška 49 Osnovna šola Moste, Bazoviška 1 X. gimn., Zaloška 49 Osnovna šola Moste, Bazoviška 1 X. gimn., Zaloška 49 Osnovna šola Jarše, Smartinska 96 X. gimn., Zaloška 49 Vaf. šola za gradbeno stroko. Tomačevska 13a
Osnovna šola Moste, Bazoviška 1 X. gimn.. Zaloška 49 Osnovna šola Moste, Bazoviška 1 Osnovna šola Ledina, Komenskega 19 V. gimn., Strossmayerjeva Babiška šola, Slajmerjeva 3 Zobotehniška srednja šola, Lipičeva Osnovna šola Barje, Ižanska 303 Osnovna šola Prule II. gimn., Rakovnik
46	Osnovna šola Prule II. gimn., Rakovnik
47	Osnovna	šola	Barje
Osnovna	šola	Prule
Osnovna	šola	Rudnik
48	Osnovna	šola	Daljna vas
Osnovna	šola	Rudnik
49	Osnovna	šola	Vič
IX.	gimn., Vič
Vaj. šola za kovinarsko stroko, Cesta na Brdo
50	Osnovna šola Vič IX. gimn., Vič
51	VIII. gimn.. Trg revolucije 18 Gradbena srednja šola, Gorupova 10 Tehniška srednja šola, Aškerčeva 9
52	Osnovna šola Vič Osnovna šola Vrtača
53	Osnovna šola Vič IX. gimn., Vič
54	Osnovna šola Vič IX. gimn., Vič
55	Osnovna šola Vič Osnovna šola Vrtača IX. gimn.. Vič
56	Osnovna šola Vrtača
Vaj. šola za vrtnarsko stroko. Pod turnom
57	Oshovna	šola Fr. Levstika,	Levstikov
trg 1
Osnovna šola Prule I. gimn., Vegova 4
58	Osnovna šola Prule Osnovna šola Vič
I.	gimn.,	Vegova 4
59	Osnovna	šola Prule
60	Osnovna	šola Fr. Levstika,	Levstikov
trg 1
Osnovna šola Prule
II.	gimn., Rakovnik
61	Osnovna	šola Prule
II. gimn., Rakovnik Gostinska šola, Privoz 11
62	Osnovna šola Jarše, Smartinska 96 Osnovna šola Zadobrova
XIII. gimn., Polje !3 Osnovna šola Polje
1
S
2
1
1
3 1 1 a 2 1 2 1 1 2 1
4 1 1 1 1 2 1 1 1 3 1
2
1
1
2
2
1
3
4 3 1 1 I 1 1
1
3
4 1 1 1
2 2 1 1
3
4 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
4
1
10
3
XIII. gimn., Polje Papirniška ind. šola, Vevče
64	Osnovna šola Polje Osnovna šola Zalog XIII. gimn., Polje
65	Osnovna šola in nižja	gimn.	Sostro
66	Osnovna šola Besnica Osnovna šola Javor
Osnovna šola in nižja gimn. Sostro
67	Osnovna šola Zg. Šiška, Vodnikova 162 XII. gimn., Šentvid
Vajenska šola za avtomehansko stroko, Šentvid
68	XII. gimn., Šentvid
69	XII. gimn., Šentvid
70	Osnovna šola in nižja	gimn.	Šmartno
XII. gimn., Šentvid
MLO Ljubljana je na 47. skupni seji obeh zborov dne 5. nov. 1954 sprejel sklep, da se na zborih volivcev v drugi polovici novembra razpravlja med drugim tudi o družbenem upravljanju splošno-izobraževalnih in strokovnih šol ter da zbori volivcev hkrati iz svojih vrst predlagajo določeno število oseb za člane šolskih odborov, bodočih družbenih organov upravljanja na šolskem področju.
S tem sklepom se prebivalstvo Ljubljane na tem važnem družbenem področju približuje smotrom socialistične družbe, ki naj z neposrednim upravljanjem po svojih članih v nadaljnjem razvoju spremeni šole iz tipičnih državnih ustanov v družbene ustanove in s tem pomaga šolam samim, da bodo vse bolj in bolj uresničevale tiste učne in vzgojne cilje, ki jim jih postavlja socialistična družba.
S formiranjem šolskih odborov v šolah bomo dosegli novo razvojno stopnjo v našem šolstvu in se približali stanju, ki smo ga na drugih področjih dosegli z uvedbo delavskih svetov v podjetjih in upravnih odborov v socialno-zdravstvenih ustanovah. Z uvedbo šolskih odborov bo naša družba tudi na učnem in vzgojnem področju, na katerem se vrši ena od najpomembnejših funkcij in nalog vsake družbe, krenila dalje in uresničila eno od zahtev, ki jih po pravici že dalj časa vse glasneje postavlja. Ker se je MLO Ljubljana zavedal, da je dolžan tudi v šolstvu iti po poti splošne demokratizacije našega družbenega življenja, je na svoji 18. skupni seji obeh zborov dne 17. decembra lani sprejel pravilnik o šolskih odborih, s katerim je hotel šolskim odborom, ki na večini ljubljanskih šol delajo že od šolskega leta 1950-51 dalje, dati pravno osnovo In jih lz čisto posvetovalnih organov šolskih uprav spremeniti v družbene organe z določenim: pravicami In dolžnostmi. Ker pa pravilnik z nekaterimi svojimi bistvenimi določili ni bil v skladu z ustavnim zakonom, ga nismo mogli začeti izvajati.
Z novim šolskim letom pa uvajamo družbeno upravljanje splošnoizobraževalnih in strokovnih šol na podlagi Osnutka priporočila ljudskim odborom za uvedbo družbenega upravljanja splošnoizobraževalnih in strokovnih šol, ki ga je izdal Republiški odbor Ljudske skupščine LRS, in navodila k temu osnutku, ki ga je izdal Sekretariat Sveta za prosveto in kulturo LRS. Iz njiju je jasno razviden namen, ki ga ima uvajanje družbenega upravljanja v tolstvu, kakor tudi naloge, dolžnosti ln pravice bodočih organov družbenega upravljanja. Kot «to od glavnih nalog, ki naj bi jo s svojim delom uresničevali šolski odbori, smatra-
4
3	10 1
4
2	7
4	4
5 4
3	12 1 1
2	4
1	1
1	1
6
1	7
mo prizadevanje, da bi bili šolski zavodi čimbolj močno zasidrani v naši družbeni stvarnosti, čim tesneje povezani s stvarnimi potrebami komune, ker bodo šole le na ta način mogle bolj kot doslej izpolnjevati delikatno in odgovorno nalogo izobraževanja in vzgoje mladih generacij v socialističnem duhu.
Glede na to, da je šolstvo v Ljubljani razmeroma močno razvito in diferencirano, da so v Ljubljani poleg osnovnih šol in večine gimnazij, ki služijo prvenstveno potrebam ljubljanskega prebivalstva, še razne strokovne šole, nižje in srednje, ki izobražujejo in vzgajajo mladino s področja več okrajev ali celo vse Slovenije, je Svet za prosveto MLO na temelju in v smislu republiških navodil zavzel naslednja stališča:
1.	Pri šolah, ki imajo določen omejen šolski okoliš (vse osnovne šole, vse gimnazije, razen
VI.	v Šubičevi ulici in Klasič-ne), predlagajo določeno število članov šolskega odbora zbori volivcev tistih volilnih enot, ki spadajo v celoti ali delno v šolski okoliš. Pri šolah, ki jim je šolski okoliš vsa Ljubljana al: ki segajo z njim preko njenih meja na področje več okrajev (VI. gimnazija, Klasična gimnazija, učiteljišče, Ekonomska srednja šola, nekatere vajenske šole) ali ki šolajo dijake iz vse Slovenije (nekatere vajenske šole, Srednja tehnična šola. Gradbena srednja šola, Gozdarska srednja šola itd.), se voli del članov šolskega odbora na zboru volivcev tiste volilne enote, na katere področju ima šola svoj sedež. V tej številki Glasnika objavljamo razpored, iz katerega je razvidno, koliko članov predlagajo volivci v posameznih volilnih enotah in za katere šolske odbore.
2.	Poleg državljanov, predlaganih na zborih volivcev, bodo v vseh šolskih odborih sodelovale po svojih predstavnikih razne družbene organizacije, zlasti tiste, ki se prvenstveno bavijo z vzgojo mladine (Društvo prijateljev mladine, TVD Partizan), ponekrd pa tud. predstavniki ljudsko-prosvetnih društev (DPD Svoboda). Svet za prosveto MLO bo društva pozval, da izmed svojega članstv določijo v ta namen primerne osebe.
3.	Do ene tretjine članov predlagajo v šolske odbore učiteljski zbori posameznih šolskih zavodov in starši na roditeljskih sestankih.
4.	Pri šolah, ki Imajo lasten internat ali kjer večje število učencev prebiva v internatu, predlaga v šolski odbor svojega zastopnika tudi internatsk: vzgojiteljski kolektiv.
5.	V šolskih odborih srednjih šol ima svojega zastonnlka tudi organizacija LMS. Zastopni-
ka LMS more v šolski odbor predlagati mladinska organizacija na zavodu, OK LMS ali pa ga predlaga zbor volivcev. Svet za prosveto MLO smatra, da prav v tem pogledu ne bi kazalo omejevati raznih možnosti, ampak se ravnati po zelo različnih stvarnih prilikah na posameznih šolskih zavodih.
6. V šolske odbore srednjih šol bodo predlagale svoje zastopnike tudi strokovne organizacije, zbornice, združenja ln društva, ki so po strokovni plati še posebej zainteresirana na Izobrazbi in vzgoji strokovnjakov določene panoge.
Svet za prosveto MLO se zaveda, da obstaja pri takem načinu formiranja šolskih odborov, v katere predlagajo svoje zastopnike razne organizacije in društva, nevarnost, da sestav šolskih odborov ne bo povsod tak, kakor bi bilo glede na njegove naloge želeti, vendar smatra, da je treba šolske odbore postaviti na čim širšo osnovo, da poleg staršev in poklicnih vzgojiteljev v njih sodelujejo vse tiste pozitivne družbene sile, ki jim mora biti pravilna
Poročilo je podal dr. Marijan Dermastia, predsednik MLO (poročilo je bilo tiskano
vzgoja mladih generacij pri srcu.
Vsi tisti, ki bodo sodelovali pri formiranju šolskih odborov, pa se morajo dobro zavedati važnosti in odgovornosti pri tem delu in izbirati ter predlagati za člane šolskih odborov ljudi, ki imajo za to delikatno in odgovorno delo vse človeške in moralno-politične kvalifikacije, ki imajo veselje in voljo do dela za mladino in ki jim ne bo žal v ta namen žrtvovati tudi svoj prosti čas. Brez izdatne in trajne podpore naših organizacij, ZIC, SZDL in drugih si ni mogoče zamišljati niti dobrega sestava šolskih odborov niti njihovega dobrega in uspešnega dela. Ce pa bo delo, ki nas čaka v zvezi s formiranjem in delovanjem šolskih odborov, opravljeno solidno in z vso podporo pozitivnih družbenih sil, bodo člani šolskih odborov, ki jih bo na preko 70 ljubljanskih šolah vsaj 300, pomenili tako silo, da bo z njeno pomočjo marsikatero vprašanje v našem šolstvu, ki že dolgo zahteva rešitve, kmalu rešeno in rešeno tako, kakor to zahteva naš socialistični razvoj.
v 11. številki Glasnika).
Poročilo je bilo po kratki diskusiji soglasno sprejeto.
2.	Izmenjava stališč o instrumentih družbenega plana za
leto 1955.
3.	Poročilo in predlogi kom.-
sije Stalne konference o
stanovanjskem problemu.
Konferenca je imela konsul-
tativen značaj. Konferenca mest ne sprejema obveznih sklepov, temveč daje po posvetovanju in ugotavljanju stališč priporočila ljudskim odborom in predloge raznim organom.
Glede vprašanja komun se je naša delegacija udeležila posvetovanja skupine večjih mest. Iz razprave je bilo razvidno, da so stališča raznih mestnih odborov o raznih vprašanjih v zvezi s komunami različna, kar pa izvira predvsem iz različnih objektivnih faktorjev, kot so različni zgodovinski razvoj in obseg mesta, gospodarska razvitost mesta itd., ter iz subjektivnega faktorja razvitosti in zrelosti družbenega samoupravljanja v posameznih mestih.
Največ diskusije je bilo o vprašanju, ali naj mesta predstavljajo zaključeno celoto, o*> eno samo komuno za vsako ceno, ali ne. Tudi o tem vprašanju so bila mnenja različna, Ko je po daljši diskusiji naša delegacija postavila naše stališče, kakor ga je zavzel naš skupni iniciativni odbor, j«-bilo to stališče ugodno sprejeto in je sprožilo tudi pri drugih delegacijah resno razmišljanje v isti smeii.
Jasno pa je prišlo do izraza, da ni mogoče obravnavati vprašanja komun šablonsko za vsa mesta enako, temveč v okviru splošnih načel vsaka mesto po svojih specifičnostih,
(Porobnejc so poročali o tem že časopisi.)
O drugi točki dnevnega reda »Položaj ljudskih odborov do odredb družbenega plana za leto 1954 in do načrta družbenega plana za leto 1955« naj bi se po prvotni zamisli razpravljalo najprej v komisiji-nato pa na plenumu. Ker ie predsedstvo dobilo sporočila-da bo Zvezni izvršni svet dostavil med zasedanjem nove teze o instrumentih družbenega plana za leto 1955, je bil prvotni program v toliko spremenjen, da se počaka na nove teze in se o njih razpravlja na plenumu.
Delegacije so med konferenco prejele obljubljene tez® in o njih diskutirale pred ple' numom le v manjši grupi zastopnikov nekaterih mest. Naša delegacija se je te razprav® udeležila.
Teze, ki smo jih prejeli, n® obravnavajo vseh instrumentov družbenega plana za let® 1955, temveč le glavna načel® sistema nagrajevanja ter razdelitev dohodka, v kolikor s® to nanaša na sistem nagrajevanja. Ta načela so bila v e®' loti objavljena v dnevnem časopisju in so se ljudski odborniki lahko z niiml seznanili' Bistvo navedenih tez je v ten®1 da se omogoči podjetjem nagrajevanje po delovnem učinku in da se plačo formirajo n® bazi tarifnega pravilnika, * ga podjetje izdela in spreim®-potrdi pa okrajni odnos® mestni ljudski odbor. Podim' ' oostavlla svoi tarifni r>r<"' ' oik na ta'način, da samostol® določa tarifne oorinvke z.n ^ lo po normi, akordu in po č®'
II.
Poročilo o delu delegacije na stalni konferenci mest in mestnih občin v Skoplju
O.stoj Tuma,	predsednik
Sveta za gradbene in konv.i-nalne zadeve MLO je poročal:
Ljubljano je zastopala na konferenci delegacija, izbrana na 46. skupni seji MLO v sestavi:
predsednik MLO dr. Marijan Dermastia,	predsednik
Sveta za stanovanjske zadeve Franc Drobci,	predsednik
Sveta za komunalo in gradnje Ostoj Tuma, predsednik Sveta za zdravstvo Avgust Zupet in član zbora proizvajalcev ter član komisije za družbeni plan in proračun Zdravko Raku-šček.
Dnevni red konference je bil naslednji:
1. Izmenjava stališč o vprašanju razvoja komun.
IZ ZAPISNIKA
47. SKUPNE SEJE MESTNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV MLO GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE Z DNE 5. NOVEMBRA 1954
Sejo je vodil dr. Marijan Dermastia, predsednik MLO.
Zapisnik seje je vodil Silvo Sivic, tajnik MLO.
Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena ljudska odbornika Marijan Jenko in Alojz Baraga.
Seja je bila sklepčna, ker je bilo od 67 odbornikov mestnega zbora prisotnih 47, od 57 odbornikov zbora proizvajalcev 38.
Zapisnik 46. skupne seje je bil soglasno odobren.
Predsednik je predlagal naslednji
DNEVNI RED:
1.	Poročilo o delu Iniciativnega odbora za formiranje komun.
2.	Poročilo o delu delegacije na Stalni konferenci mest
ln mestnih občin v Skopju.
3.	Razprava in sklepanje o družbenem upravljanju splošnoizobraževalnih in strokovnih šol.
4.	Stclic zborov volivcev.
5.	Predlog za določitev komisije odbornikov po 3. odstavku 10. člena Odloka o sklepanju stanovanjskih pogodb.
6.	Razprava in sklepanje o razglasitvi za finančno sa-
mostojne zavode in odobritvi pravil:
a)	Mestno gledališče,
b)	Mestno lutkovno gledališče,
c)	Šola za umetno obrt in č) Ljubljanski festival.
7.	Razprava in sklepanje o potrditvi pravil šestih železniških podjetij.
8.	Gospodarske zadeve:
a)	razširitev predmeta poslovanja obrtnega podjetja Vodovodna instalacija, Šiška, .
b)	sprememba predmeta poslovanja podjetja Remont II., Ljubljana,
c)	izločitev obrtne delavnice popravljalnice dežnikov iz sklopa trgovskega podjetja »Tamar«, Ljubljana,
č) izločitev in osamosvojitev predelovalnic in mesnic iz podjetja Sloveni ja-živinopromet, Ljubljana.
9.	Razprava in sklepanje o prispevku MLO Ljubljana za postavitev spomenika židovskim žrtvam fašističnega terorja.
10. Personalne zadeve.
Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet.
I.
Poročilo o delu Iniciativnega odbora za formiranje komun
su. Pri čemer je obvezno držati se le v skupnem obsegu ravni Povprečnega obračunskega sklada plač za leto 1954. V to Povprečje se vračunajo tudi Povišanja, do katerih ima Podjetje pravico v letošnjem letu. V posameznih upravičenih primerih pa sme ljudski odbor povprečje leta 1954 še Povišati do 10 odstotkov. Sedanje obračunske plače z oventualnim povišanjem so Potemtakem samo izhodiščno
‘henlo za postavljanje tarifnih Postavk, s tem da je za notranjo porazdelitev podjetju dana Poooina svoboda.
'•'ko izračunane plače po 'Or: (nem pravilniku podjetje lkulira v proizvodne stroji5,, (lastno ceno) ter jih izločuje po doseženem učinku •Hi v višini postavljenih plač vosu. Omejitev za podjetje "ivzgor je samo v tem, da •sme zaslužene plače v breme ustne cene izplačevati le do 'sine 10-odstotnega prekora-•cvanja norm v povprečnem ""n-ilu podjetja, preko 10-od--lotnega povprečnega prekora-pa v breme dobička. Ako P°djetje nenormalno prekora-,ujc norme, je ljudski odbor dolžan izvršiti revizijo.
Koliko bo podjetje smelo Porabiti za plače in nagrade z doseženega dobička, se bo ‘Hodilo med ljudskim odhodni in podjetjem sporazumno ■ Postavljenim odstotkom, po-ern ko se je odbil zvezni pri-jPevek, rezervni fond podjetja ni .ovontualne anuitete ter Odštevala obdavčitev s strani rpPublike
,^a plenumu skupščine jc ^razložil postavljene teze cdstavnik Zveznega izvršne-sveta, dočim se podrobnejša diskusija ni razvila. Podpred-odnik Zveznega izvršnega
sveta Svetozar Vukmanovič pa se je v svojem ekspozeju instrumentov dotaknil le načelno. O tem so ljudski odborniki informirani iz časopisja.
Pripombe in predlogi, ki jih je ljudski odbor dostavil Sekretariatu konference se niso obravnavali niti v komisiji, niti na plenumu.
Za tretjo točko dnevnega reda je posebna komisija medmestne konference, v kateri je sodeloval tudi član naše delegacije, pripravila obširno analizo o stanovanjskem problemu jugoslovanskih mest. Pripravila je tudi nekatere predloge, na kakšen način, s kakšnimi organizacijskimi sredstvi in oblikami bi bilo možno pristopiti k daljšedobnemu planu izgradnje in vzdrževanja stanovanjskih poslopij.
Na posebnem sestanku sekretarjev ljudskih odborov so bile izmenjane misli o organizaciji, načinu dela in o kadrovskih vprašanjih uprave ljudskih odborov in končno sklenjeno, da sekretarji pripravijo poročilo o organizaciji in načinu dela uprave ljudskih odborov vključno problematiko, ki se s tem v zvezi tiče organov ljudskih odborov.
Prihodnja konferenca je predvidena meseca maja v Sarajevu. Na njej se bo verjetno razpravljalo o notranji organizaciji ljudskih odborov in nekaterih perečih komunalnih vprašanjih.
Naša delegacija si je v Skopju ogledala nekatere industrijske objekte v izgradnji, nekatere kulturne in prosvetne ustanove ter imela priložnost videti lep napredek mesta Skopja, ki ima že danes okoli 120.000 prebivalcev.
Poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Razprava In sklepanje o družbenem upravljanju splošno Izobraževalnih in strokovnih šol
sAnka Pemuš, predsednik ^ a 7-a prosveto, je poročala:
,._^vet za prosveto MLO Ljub-
Predlaga, da se na dnev-li rGd prihodnjih zborov vo-Linu^. 113 Področju MLO 0JUol.iana stavi posebna točka sni v**ruzhcnem upravljanju k ^Hoiiobraževalnih in stro-Ce^n**1 šol, in da zbori voliv-hkrati predlagajo posa-5tgZne osebe, ki bi prišle v po-za člane v organih druž-i , upravljanja v šolah, !• šolskih odborih, j Svet za prosveto MLO stav-nH =v°l predlog na podlagi ‘Poročila Republiškega zbo-»- Ljudske skupščine LRS, ki 8a Prilaga.
svnv6t 7A Prosveto MLO jc na (In J1 SG^ razpravljal o potrebi šolskim odborom, ki na hi a, ljubljanskih šol obstoje nji)UcIajo že nekaj let, da za Po(/i°V obstoj tudi pravna K. t8a *n se ib11 jasneje d0,C;Sloj določijo pristojnosti, ■dosti in pravice.
Priloženemu priporočilu s|t,,’’„,,i5keKa zbora Ljudske dPščine LRS daje Svet za lojj0.Ve*0 MLO naslednje pred-
doiny Šolske odbore, ki imajo o<jn Cen šolski okoliš (vse ta, VriG šole in vse gimnazije ZM„ n Klasične in VI. gimnazij.,'' Šubičevi ulici) naj vsak e‘toi Vnl‘vccv, katerega volilna V Vi',sPnda v celoti ali delno šolski okoliš, predlaga po
onega in tudi več članov-vo-livcev za člane šolskega odbora posamezne šole.
2.	V šolske odbore zgoraj omenjenih šol naj predlagajo svoje zastopnike tudi:
a)	vsa Društva prijateljev mladine, ki delajo na področju šolskega okoliša,
b)	organizacije LMS (za šolske odbore na gimnazijah in strokovnih šolah),
c)	področno TVD Partizan,
č) področno DPD Svoboda,
d)	Taborniki,
e)	mladinski, dijaški dom, v katerem žive Ip se vzgajajo učenci oz. dijaki posamezne šole,
f)	starši učencev oz. di lakov posamezne šole na roditeljskih sestankih,
g)	učiteljski oz. profesorski zbor posamezne šole.
3.	Glede formiranja šolskih odborov pri šolah, ki nimajo točno določenega šolskega okoliša, katerih šolski okoliš je vse področje MLO (VI. gimnazija. nekatere vajenske šole) ali poleg Ljubljane še nekateri drugi okraji (Klasična gimnaziji, Ekonom sred. šola, Učiteljišče) ali celo vsa republika (nekatere vajenske In skoraj vse srednje strokovne šalo), predlaga Svet za prosveto MLO, naj bi zbor volivcev tiste volilne enote, na katero oodročlu šola stoji, predlagal v šolski odbor določeno število oseb. določeno število bi vanj predlagal učiteljski zbor.
določeno število Internat oz. vajenski dom, določeno število pa mestni, kadar gre ^a šole mestnega pomena, oz. republiški, kadar gre za šole republiškega pomena, forumi raznih organizacij (Zveza prijateljev mladine, Zveza DPD Svoboda, Zveza za telesno vzgojo Partizan). Pri nižjih ln srednjih strokovnih šolah bi naj svoje predstavnike v šolskih odborih predlagale tudi ustrezne strokovne organizacije in društva (Obrtna zbornica, Trgovinska zbornica, Društvo arhitektov Slovenije, Gostinska zbornica, Društvo ekonomistov, Društvo stenografov, Društvo geodetskih inženirjev in geometrov, Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije, Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov, Društvo zobozdravstvenih delavcev, Elektrotehniško društvo, Farmacevtsko društvo, Slovensko zdravniško društvo, Pedagoško društvo itd.).
4.	Število članov šolskega odbora bo od 6 do največ 15. O dokončnem sestavu posameznega šolskega odbora pa bi odločal občinski oz. mestni ljudski odbor oz. Svet za prosveto, če ga MLO za to pooblasti.
5.	Določanje števila članov šolskih odborov v okviru razpona, ki ga predvideva priporočilo Ljudske skupščine (G do 15) naj bo prepuščeno Svetu za prosveto MLO glede na obseg šole, število učencev ozir. dijakov in druge okoliščine.
6.	Svet za prosveto MLO bo preko skupščinske pisarne MLO obvestil posamezne vo-
lilne enote, za katere šolske odbore in koliko oseb naj izmed svojih volivcev predlagajo. (Predlog Sveta za prosveto MLO je priložen).
7.	Kot referente, ki naj na posameznih zborih volivcev poročajo o družbenem upravljanju v šolstvu, njegovem pomenu ter o nalogah, pravicah in dolžnostih šolskih odborov predlaga Svet za prosveto svoje člane, člane Tajništva za prosveto, posamezne šolske upravitelje in ravnatelje ter druge primerne člane učiteljskega in profesorskega društva.
O predlogu so razpravljali odborniki: Leo Kovačič, Tone Polajnar, dr. Marijan Dermastja in Franc Sitar.
Predlog je bil soglasno sprejet.
IV.
Sklic zborov volivcev
Dr. Marijan Dermastia, predsednik MLO, je predlagal, da se skličejo zbori volivcev na mestnem območju v okviru volilnih enot, v občinah Polje in Šentvid pa v okviru posameznih naselij oziroma skupin naselij. Zbori volivcev naj bodo v času od 15. do 30. novembra 1954.
Za zbore je predlagan naslednji dnevni red:
1.	Razpravljanje in pripombe k predlogu formiranja komun in njihovih statutov.
2.	Družbeno upravljanje splošno izobraževalnih in strokovnih šol.
3.	Slučajnosti.
Sklic o zborih volivcev so sprejeli odborniki na znanje.
V.
Predlog za določitev komisije odbornikov po 3. odst. 10. člena odloka * sklepanju stanovanjskih pogodb
Fani Žagar — Tomičevič, član komisije za izvolitve in imenovanja, je predlagala, da se tme-mujejo v komisijo, ki bo reševala pritožbe proti odločbam Tajništva za stanovanjske zadeve o sporih pri sklepanju stanovanjskih pogodb, naslednji odborniki: Leopold Krese, Janez
Kimovec, Franc Strah, Janez Barlič, Leopold Udovič, Ludvik Smrekar, za tajnika komisije pa se imenuje Zdenka Pogačnik, uslužbenka pravnega odseka MLO.
Predlog je bil soglasno sprejet.
VI.
Razpravo In sklepanje o razglasitvi za finančno samostojne zavode In odobritvi pravil za Mestno gledališče, Mestno lutkovno gledališče, šolo za umetno obrt In «;a Ljubljanski festival
Vinko Kralj, član Sveta za kulturo MLO je poročal:
Svet za kulturo MLO je na svoji 4. In 5. redni seji dne 30. sept. 1954 in 7. okt. 1954 razpravljal o predlogih ustanov Mestnega ljudskega odbora za glavno mesto Ljubljana;
a)	Mestno gledališče,
b)	Mestno lutkovno gledališče in
c)	Sola za umetno obrt, katere predlagalo, da se razglasijo za finančno samostojne zavode.
Ustanovi Mestno gledališče ln Mestno lutkovno gledališče sta bili že v letu 1953 razglašeni za ustanovi s samostojnim finansiranjem ln je sedanja razglasitev za finančno samostojni zavod le v skladu s temeljno uredbo o finančno samostojnih zavodih. (Uradni list FLRJ 51/53).
Sola za umetno obrt je bila do seda) proračunska ustanova. Ker pa Ima šola no svojem značaju dela tudi dr’avnlce. katere služijo za praktičen pouk učen-
cem in zaradi tega te delavnice izkazujejo tudi lastne dohodke, predlagamo, da se šola spremeni iz proračunske ustanove v finančno samostojni zavod ter na ta način z dohodki dejavnosti svojih delavnic krije del svojih proračunskih izdatkov.
Ljubljanski festival je bil doslej dejavnost Turističnega društva Ljubljana. Turistično društvo je festival Izvedlo dvakrat In sicer v letu 1953 In 1954.
Ker bo Ljubljanski festival stalna vsakoletna prireditev mesta Ljubljane, je svet za kulturo MLO razpravljal o predlogu Turističnega društva, da se ustanovi pri Svetu za kulturo MLO posebna ustanova z naslovom Ljubljanski festival, ki naj bo finančno samostojen zavod.
Svet za kulturo je ta predlog osvojil na svoji seji dne 7. 10. 1954 ln ga predlaga Mestnemu ljudskemu odboru v proučitev ln sp-e'etie.
Naloge tega zavoda so: prirejanje vsakoletnega Ljubljan-
skega festivala ter izdajanje k temu ustrezajočih publikacij.
Vsem odločbam so priloženi tudi ustrezni pravilniki, ki jih predlaga svet Mestnemu ljudskemu odboru v proučitev in odobritev. Svet za kulturo je pravilnike proučil ter stavil svoje popravke.
Leo Kovačič, član komisije za pravne predpise in organizacijska vprašanja, je predlagal v imenu komisije, da se v skladu z zakonitimi predpisi popravijo odločbe in pravila v toliko, da izvoli delovni kolektiv največ “n članov kolektivnega organa, ostale člane pa imenuje pristojni državni organ ln to ne iz vrst delovnega kolektiva.
Predlog s predlagano spremembo komisije za pravne predpise je bil soglasno sprejet.
VII.
Razprava In sklepanje o potrditvi pravil železniških podjetij
Odbornik Franc Sitar je v imenu Sveta za gospodarstvo predlagal, da MLO skladno s členom 21. Uredbe o organizaciji, poslovanju in vodstvu Jugoslovanskih železnic (Uradni list FLRJ št. 24'53) potrdi pravila naslednjih železniških podjetij: Železniško projektivno podjetje, Podjetje za popravljanje železniških signalov, varnostnih naprav in sredstev za zvezo. Podjetje za popravljanje železniških voz In strojev. Podjetje za vzdrževanje prog JŽ. in Železniško elelctro podjetje.
O predlogu sta razpravliala odbornika Franc Sitar in ing. Marijan Tepina. Pojasnila pa jo dal načelnik Tajništva za gospodarstvo MLO.
Predlog je bil soglasno sprejo.
VIII.
Gospodarske zadeve
Odbornik Franc Sitar je predlagal v Imenu Sveta za gospodarstvo:
a)	da se sprejme odločba o spremembi firme in razširitvi predmeta poslovanja obrtnega nodjetja Vodovodna instalacija, Šiška. Ljubljana Knezova ul 28. in sicer, da se razširi dosedanji predmet poslovanja Instalnter-stvo za vodovodno instalaeiio'in plinske napeliave še nn st-oko »kleparstvo«, podietje pa se p-e-imenuie v Splošno klenarsko in vodovodno lnstalncUsko podjetje. Šiška.
b)	da se sprejme odločba o spremembi Imena in predmeta poslovanja podi"tia Remont TL, Liubljana. Knezova ul St rg. naslov podietja nai v heanče glosi Gradbeno podjetje »Obok« e ce-totem Liubljana Titova ul. št. 51.. predmet poslovanja pa so vjsokogrndnie
O predlogih so razpraviinH odborniki dr .Tož" Pretnar. Tone Polajnar in Ostal Tuma.
Oba predloga sta bite somieta.
c)	da so sprejme od’ofba o
osamosvojitvi predelovain're in nrodaine mreže v novj gospodarski organizaciji »rvi firmo Meso-preskrha. LluhUara Gp-snodsvetska cesta a s r-e-srne-tom poslnvanin:	t-deiovcns*
mesnih izdelkov, na1-,in p»s«i,f »Ivine, prašičev, kor1 a-r,*»nlee
''tortp ,»
noslo”fl'n'onh na p ■ ' 'ju mesta Ljubljane.
GLAVNO GRADIVO O KOMUNAH
ZA ZBORE VOLIVCEV
Po Izločitvi in ustanovitvi novega podjetja posluje podjetje Zivino-promet še naprej pod isto firmo in sicer kot podjetje za izvoz živine in živalskih proizvodov s sedežem v Ljubljani.
Odbornik Tone Polajnar Je predlagal, da se za novo ustanovljeno sprejme drugo ime.
Sprejet je bil sklep, da se novo podjetje s predlagano dejavnostjo ustanovi, za naslov firme
pa naj kolektiv predlaga novo ime	e
č) da se sprejme odločba o izločitvi obrtne delavnice poprav-ljalnice dežnikov iz sklopa trgovskega podjetja »Tamar« in o osamosvojitvi podjetja, ki naj posluje pod firmo »Dežnikar« s sedežem, Ljubljana, Ciril Metodova ul. 19.
Predlog je bil sprejet
j Seznam vsebuje: ime, priimeik, | poklic in stalno bivališče lastnika, število sob, število postelj in ceno vsake sobe in čas oddajanja.
5.	člen
Zasebniki, ki oddajajo potnl-kom in turistom opremljene sobe v okviru svojega zasebnega stanovanja, morajo prijaviti Turističnemu biroju, Ljubljana število in opis opremljenih sob, ki jih nameravajo občasno oddati ter ceno, po kateri bodo oddajali te sobe.
Na osnovi te prijave izvrši Turistični biro vpis prijavljenih sob v seznam opremljenih sob, lastnikom pa izda potrdilo o vpisu opremljenih sob.
6.	člen
Potniki in turisti se smejo prejemati samo v tiste sobe, ki so kot take prijavljene in vpisane v seznam opremljenih sob pri Turističnem biroju, Ljubljana.
Turistični biro razporeja turiste po seznamu prijavljenih sob.
Zasebniki, ki so prijavil! opremljene sobe in imajo o-tem potrdilo Turističnega biroja, so dolžni prijaviti Turističnemu biroju tudi eventualno oddajo sob, ki so jih sami oddali neposredno brez sodelovanja Turističnega biroja.
Zasebniki so dolžni vsako spremembo (tudi odjavo) glede oddajanja prijavljenih sob prijaviti Turističnemu biroju.
7.	člen
Zasebniki, ki so prijavili opremljene sobe v seznam opremljenih sob pri Turističnem biroju, smejo oddajati samo opremljene sobe in nuditi usluge, ki so neposredno vezane na oddajo sob, ne smejo pa dajati hrane in pijače.	•
Oddajanje opremljenih sob v podnajem za čas daljši od 15 dni se ne šteje za oddajo sob po 3. členu.
IIL
Dajanje hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih
8.	člen
Ce zasebna gospodinjstva oddajajo hrano več kot 5 abonentom, ki niso njihovi stalni stanovalci, se šteje to za gostinsko dejavnost za katero je potrebno dovoljenje po predpisih uredbe o zasebnih gostiščih.
IV.
Končna odločba
9.	člen
Za' prekršek se kaznuje z denarno kaznijo:
a)	do 10.000 din, kdor brez dovoljenja opravlja gostinske storitve Izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč (1. člen).
b)	do 5.000 din, kdor oddaja potnikom in turistom opremljene sobe v nasprotju s predpisi poglavja II. tega odloka.
c)	do 2.000 din,
1.	kdor nudi potnikom in turistom razen sob še hrano in pijačo.
2.	kdor zaračunava za oddane opremljene sobe višjo ceno, kot je prijavljena v prijavi.
3.	Kdor ne izpolnjuje pri opravljanju storitev higienskih in zdravstvenih predpisov ali drugače nekulturno posluje, če za taka dejanja ni z drugimi predpisi določena strožja kazen.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva ob-lave v Vrednem listu.
Ljubljana, dne 20. oktobra 1954.
je bilo objavljeno v naslednjih časopisih:
»Naša bodoča komuna: ekonomsko središče ni vse, kar k njemu teži« (Edvard Kardelj) — Ljudska pravica od 8. maja 1954. »Komuna — osnovna celica naše socialistične družbe« (Kavčič Stane — Ljubljanski dnevnik od 17. sept. 1954.
»Komune so nujnost za sprostitev iniciative na široki fronti« (Boris Kraigher) — Ljubljanski dnevnik od 21. okt. 1954. in Ljudska pravica od 21.* oktobra 1954 .
»Nekatera načelna vprašanja izgradnje komun« (Edvard Kardelj) — Ljudska pravica od 24. oktobra 1954.
»Osnovni podatki o posameznih (sedanjih) občinah okraja Ljubljana-okolica« — Glasnik OLO in MLO Ljubljana, štev. 6. od 22. oktobra 1951.
Predlog (in pripombe) Iniciativnega odbora za formiranje komun v Ljubljanskem bazenu« — »Glasnik« št. 11. od 9. novembra 1954.
»Statut okraja Ljubljana« — predlog Iniciativnega odbora — »Glasnik« št. 12. od 12. novembra 1954.
»Vzorec statuta za komune na območju Ljubljane« (predlog Iniciativnega odbora) — Glasnik št. 14. od 19. nov. 1954.
Za razglabljanje služijo, predvsem tudi naslednji sestavki:
»K diskusiji o komunah« Vlado Krivic — Slov. poročevalec od 29. avgusta 1954.
»O statutih skupnosti komun ' in komun« (dr. Jovan Djordjevič) — Slovenski poročevalec od 16. oktobra 1954.
»Org. vprašanja ljudskih odborov komunalnih skuphosti« (dr. Leon Gerškovič) — Ljudska pravica od 17. oktobra 1954.
»Komuna je skupnost, ki orno- * v
OPOZORILO
Državljanom volivcem na območju mesta Ljubljane, ki želijo neposreden stik s posameznim! sveti MLO, sporočamo: Predsedniki vseh svetov sprejemajo stranke vsako sredo od 10. do 12. ure
v prostorih resornih tajništev MLO v Kresiji (Predsednik Sveta za notranje zadeve pa v Šubičevi ulici 1.)
Vsi tisti, ki so vplačali posojilo med narodnoosvobodilnim bojem in so prejeli predpisane doknzilne listine o danili posojilih ali potrdila o položitvi teli listin v 1. 1946, lii morali do 30. septembra 1954. predložiti popisni komisiji pri OLO Ljubljana okolica toke listine zaradi izplačila posojila.
Ker prebivalstvo ni bilo dovolj scznonjcno o načinu izplačevanja posojila in zlasti o prijavnem roku, niso številni posojilodajalci do odrejenega roka predložili navedenih listin in potrdil o pologu. Zato je bil rok za predložitev listin in potrdil o pologu po-dnljšnn do 30. novembra 1954 (Ur. 1. LRS št. 42 z dne 28 oktobra 1954.)
Ves postopek o načinu iz-
goča razvoj proizvajalnih sil«
(konferenca mest v Skoplju) — Ljubljanski dnevnik od 29. oktobra 1954.
Diskusije na sejah Iniciativnega odbora, komisij in ljudskih odborov OLO in MLO.
POROKE
V soboto, 13. nov. so se poročili: klepar Karel Bhrsa ln delavka Ljubica Barilar, delavec Anton Kot ln tkalka Matija Trampuš, sprevodnik JDZ Jože Grandovec ln kuhinj, pomoč. Ana Oblak, delavec Adolf Fabjan ln delavka Antonija Domitiovič, miner Leopold Gorjup In šivilja Hribar Kristina, trg. pomoč. Franc Nahtigal In kmečka delavka Angela Jernejčič, kinoreditelj Martinov Dimc ln delavka Kristina Osojnik, delavec Franjo Hajdinjak in delavka Marija Slemenjak, krojaški obrtnik Anton Jernejčič ln knjigo-vodkinja Ema Paki, delavec Martin Solce ln bolničarka Marija Saje, rudar, tehnik Ivan Bezek ln uslužbenka Marija Burja, delavec Antun Ceraj In delavka Pavlina Špindler, kurir Jožef SCtube in delavka Danijela Hribar, šofer Franc Kraševec in nacneščenka Veva Ko-nlč, trg. pomoč. Alojzij Arh in nameščenka Ana Mrak, godbenik JLA Franc Cetinski ln frizer pomoč. Ana Žnideršič, organ LM Maksimilijan Goljevšček in delavka Ivanka Jenko, tekstilni mojster Vladimir Drempctič ln delavka Štefanija Kovač, mizar Milan Marolt in delavka Ana Zakrajšek. mehanik Mirko Živec in prodajalka Ivana Zajec, ing. Maksimilijan Lipičnik in Ing. Ana Ocvirk.
Dne 20. nov. so se v Ljubljani poročili: žel. delavec Stjepan Fenek in vrtna delavka Ana Zupančič; prodajalec Viktor Tekalec in delavka Jožefa Spruk; strojnik Kondrad Kolarec in nameščenka Rozalija Spruk; delavec Maksimiljan Marn ln delavka Julijana Kolenc; čevljar, pomočnik Anton Erbežnik ln krojaš. pomoč. Julijana Cernilec, železokrivec Stipe Modrič ln gospodinja Julijana Mencinger; kolar Jožef Ficko ln delavka Marija Dobnikar; zidaf Karol Srejš in gosp. pomoč. Jolan-ka Fister; pro«netnik Srečko Drobnič ln učiteljica Zofija Rado-tič; lesni strugar Anton Filipič ib kurirka Alojzija Urenjak; tesar Janez Kmetec ln delavka Marija Triller; mehanik Maksimilijan Galjot ln boln. strežnica Marija Pcteh; dipl. pravnik Ivan Justin ln stud. prava Angela Mavsar! želez, uslužben. Jakob KogovSek ln trgov, pomoč. LLda Logar: livar Karol Kogoj in navijalka Marta Cengle; nameščenec Milan Pretnar ln skladišč niča Terezija Lapajne; stroj, jdjučav. Frančišek Tavča.r in delavka Hren Darinka; krojač Danijel Peterlin ln trgov, pomoč. Ana Trupoj; trgov, usluž. Ivan Kranjc ln sodna uslužben. Martina Travnik Martina:	abs.
TVS Dušan Reš ln bolničarka Amalija Jančič; železničar Andrej Marinko in gospodinja Angela Seliškar; abs. tehnike Dušan Zalokar ln mag. phaitn. Veleslava Kariž.
plačevanja posojil ostane 6 tem še naprej v veljavi, podaljša sc le rok za prijavljanje dajatev. Z.u sedanji popis pridejo v poštev samo dajatve v gotovini, ki so naštete v navodilu državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS (Ur. 1. LRS št. 32-129/54). ne pa tudi dajatve v naravi oziroma blagu in pa že zapadla posojila.
Opozarjamo vse ol)č. ljud. odbore (ljudske odbore mestnih občin), da takoj objavijo na krajevno običajen način odrejeno podaljšanje roka-obenem pu naj ugotovijo, ce je obležal v njihovih arhivih še kakšen materini o popish dajatev NOV, ki je bil izvršen v letih 1945 in 1946. Te material naj čimprej dostavijo tule. popisni komisiji.
IX.
Razprava In sklepanje o prispevku MLO Ljubljana za postavitev spomenika židovskim žrtvam fašističnega
terorja
Lojze Matelič, predsednik komisije za proračun MLO je poročal, da je poslal Savez židovskih občin Jugoslavije Mestnemu ljudskemu odboru glavnega mesta Ljubljane poziv, s katerim prosi, da se MLO odzove nabiralni akciji za postavitev centralnega spomenika židovskim žrtvam fašističnega terorja v Izraelu. Tak poziv je bil poslan vsem državam, kjer so bili Židje množično uničeni.
Tov. Matelič je predlagal v Imenu proračunske komisije, da Mestni ljudski odbor prispeva k temu spomeniku din 30.000.
O predlogu so razpravljali odborniki Anka Pernuš, Ostoj Tuma in Lojze Matelič.
Na podlagi razprave je bilo soglasno sklenjeno, da se v ta namen nakaže 50.000 din.
X.
Persennine zndeve
Fani Žagar - Tomičevlč, član komisije za izvolitev in imenovanja, je predlagala v imenu komisije:
da se imenuje geometer Ivan Krča za šefa Katastrske uprave MLO,
da se na lastno prošnjo razreši Neža Dolžan - Škafar kot ravnatelj šole za sanitarne tehnike,
GRADIVO ZA SEJO MLO Osnutek
Na podlagi 23. ln 118. člena zakona o ljudskih odborih mest tn mestnih občin (Ur. list LRS št. 19-90-52) ter na podlagi 57., 68. in 59. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6-53-54) Izdaja Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana po klel epu seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne odlok
o opravljanju gostinskih storti-tev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij ln gostišč o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih.
I.
Opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč.
1.	člen
Za opravljanje gostinskih storitev Izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na sejmih, priložnostnih shodih, rastavah in prireditvah ter ob podobnih prilikah na ulicah in prometnih krajih oz. kjerkoli na odprtem prostoru ali v zaprtih prostorih je potrebno dovoljenje.
Dovoljenje se izda samo za čas trajanja prireditve.
2.	člen
Dovoljenje po 1. členu Izda Tajništvo za gospodarstvo Mestnega ljudskega odbora oz-
da se imenuje Simon Drobnič za ravnatelja šole za sanitarne tehnike,
da se na lastno prošnjo razrešita dolžnosti soddikov porotnikov Okrožnega sodišča v Ljub. ljanl Ranka Kavčič in Miroslav Okretič,
da se izvoli za sodnika Okrajnega sodišča I. v Ljubljani Viktor Prohinar, dosedanji sodnik Okrožnega sodišča v Gorici.
Vse predlogi so bili soglasno sprejeti.
Odbornik Marijan Urbančič, član komisije za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij je predlagal, da se Imenuje Ing. Alojz Gregorčič za direktorja podjetja Elektro-projekt.
Predlog je bil soglasno sprejet. '
Prav tako je bil sprejet predlog. da še podaljša termin za razpis mesta direktorja Tehno-lmpex oziroma, da se mesto ponovno razpiše.
Dnevni red je bil zaključen ln predsednik je zaključil sejo. Vodja zapisnika:
Silvo Sivlc 1. r.
Predsednik MLO: dr. Marijan Dermastja 1. r. Overitelja zapisnika:
Marijan Jenko l.r.
Alojz Baraga 1. r.
pristonji občinski ljudski odbor na prošnjo gospodarske organizacije ali družbene organizacije, ki namerava opravljati take storitve, in po mnenju Gostinske zbornice za glavno mesto Ljubljana.
Dovoljenje se ne more Izdati:
1.	Ako prosilec ne nudi dovolj poroštva za kulturno postrežbo.
2.	Ako niso lzpoljnjenl sanitarni in higienski pogoji, predpisani za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč z odlokom MLO za glavno mesto Ljubljana o ureditvi gostinskih obratov (Ur. Vestnik MLO št. 2-51).
n.
Oddajanje opremljenih sob potnikom in turistom
3.	člen
Zasebniki lahko v času turistične sezone in kadar so sobe v gostinskih prenočiščih zasedene oddajo potnikom in turl-ristom opremljene sobe v okviru njihovega zasebnega stanovanja.
Zasebno stanovanje obsega prostore, v katerih najemnik stanovanja tn njegovi družinski člani običajno stanujejo.
4 člen
O številu razpoložljivih sob, ki jih nameravajo v smislu predhodnega člena oddajati potnikom in turistom, vodi seznam Turistični biro, Ljubljana.
OLO LJUBLJANA - OKOLICA
PODALJŠANJE PRIJAVNEGA ROKA ZA PREDLOŽITEV LISTIN 0 POSOJILIH NOV