Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Po pošti prejemati:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — , Četrt, „ 6 „50, mesec , 2» 20 „
V upravništvu prejemat):
za
celo leto naprej 20 K— h pol leta » 10 » — » Četrt » » C » — » mesec » 1» 70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inssrate
sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vratajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredniitvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izTzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 7.
V Ljubljani, v soboto, 10. januarja 1903.
Letnik XXXI,
Sadovi liberalne politike.
Časopisje ima dolžnost registrirati dogodke dnevne politike, iskati jim uzrokov in dajati navodila. V tem oziru nam je zopet enkrat dana priložnost, da zabeležimo pojav v naši kranjskoslovenski politiki in ta je: volitev v občinski zastop na Jesenicah.
»Slovenec" je v dveh dopisih že pred volitvami javnost obvestil, da naskočijo Nemci slovenski občinski zastop na Jesenicah. „Slov. Narod" je molčal, oglasil pa se je „Grazer Tagblatt" in tajil, da hočejo Nemci nastopiti kot narodnjaki, temveč le kot svobodnjaki. „Ne damo se izriniti na narodno stališče," vsklika »Gr. Tagblatt", „temveč geslo nam je: ,Freisinn gegen Muckertum allenvege'!"
No, naj se zavijajo v kakoršnokoli frazo, dejstvo je, da so Nemci in nemškutarji nastopili s svojimi kandidati; dejstvo je, da so napeli vse moči, da prodero, in zastavili so zase ves upliv, ki ga imajo s fužinami, z uradništvom in z ekscelenco baronom Schweglom.
Volitve so končane. Izid volitev smo sporočili: Jesenice ostale slovenske. Zmaga sijajna. Šestnajst slovenskih, nemških šest. Nadučitelj Medic volil nemško. Gorjanski Jože prišel z Dunaja Medicu pomagat."
Kakor kaže brzojavka, vlada na Jesenicah po tej volitvi veselo zadoščenje.
Na nas ni napravila ta brzojavka tega vtiska. Vzbudila je v nas bridko čuvstvo, da se moramo z Nemci in nemškutarji iz nova početi boriti po dvajsetih letih, odkar smu po korupciji in vladnem pritisku izvoljeno deželnozborsko nemškutarsko večino odpravili.
Dvajset let je šlo v dežel, Deschmann in dr. pl. Schrey nista več med živimi, vitez Vesteneck se potika po Ameriki, le dr. Schafler, ta temperamentni govornik iz nekdanje nemške deželne nadvlade, je še med
nami, in zopet je on med onimi, ki imajo hleb in nož deželnozborske večine. Svoj čas je v deželnem odboru tvoril dr. Schaffer večine z Deschmannom in dr. pl. Schreyem — sedaj z Grassellijem in dr. Tavčarjem. Razloček je le ta, da se je nekdaj zgodilo to, kar je hotel Deschmann, sedaj se pa zgodi to, kar dopušča baron Schwegel.
Ljubljanski ,.napredni" občinski zastop snema napisne deske na nemških šolah, ker so slovenske in bodejo Nemce v oči. V nočni temi izginejo. »Narod" molči, „Gr. Tagbl." molči, vse molči, kakor po dogovoru.
Napisi na ulicah se Nemcem na ljubo trikrat premene. Podžupan dr. pl. Bleivveis poroča tik pred občinskimi volitvami o pre-menitvi uličnih tablic in zahteva za ta izdatek kredita.
Zupan Hribar odpotuje na jug, ob zgodnji jutranji uri zginevajo samoslovenski ulični napisi, zginevajo pa tudi taki, kjer je nemški napis z majhnimi črkami označen.
Gospod župan skriva svojo slovansko glavo po Dubrovniku, v Ljubljani pa se dela z uličnimi napisi, kakor se je pogodil prvak dr. Tavčar in kakor žele, ali kaj žele, — kakor zahtevajo ljubljanski Nemci.
Sedaj so za enkrat pomirjeni Nemci. Ves jjFortschritt" si stiska za kulisami roke, v „Narodu" pa lete papirnate strele t n »brezdomovinske" klerikalce. Ob dejstvin, ki spričujejo, da so narodni ponos in narodno čast izdali „narodno-napredni" za skledico nemške leče, si vendar upajo še na politični trg kot slovenski narodnjaki. »Na-rod" ima celo tako drzno čelo, da reklamira svojo stranko za nositeljico narodne ideje.
Smejali bi se, ko bi ne bilo med nami še tudi takih narodnih slepcev, da verjamejo celo to Tavčarjevi trobenti.
Ali priti mora še huje, da bo bolje.
Nemci se ne zadovoljujejo s sedanjim ugodnim položajem. Tam doli ob Kolpi v Dragi se na tihem ponemčuje, in deželni odbor molči, da ne vznemiri bar. Schwegla
V Domžalah, v srcu Kranjske, nemška kolonija raste. Nihče jih ne moti. Živimo v znamenju slovensko-nemške koalicije.
Če kdo kaj kritizuje, pa pravijo »na-rodno-napredni": »Kaj Nemci — klerikalci so naši sovražniki!"
Sedaj so Nemci naskočili Jesenice in ob vladajočih okoliščinah dosegli za začetek lep uspeh. — Vemo, kakšne nade stavijo Nemci v Jesenice. To jim je prvi kraj, kjer hočejo dobiti večino. »Siidmarka" bo naseljevala in podpirala nemške trgovce in obrtnike in tako izpodjedala slovensko prebivalstvo. — Vse jasno, kam hočejo Nemci, in ne motimo se dosti, ako trdimo, da se bo celo sedaj našel kakšen slovensko pisan list, ki bo zagovarjal nastop Nemcev in valil krivdo na — klerikalce. Pri današnji liberalni korupciji je tudi to mogoče.
Ali liberalna nemškutarija naj se ne veseli te delne zmage na Jesenicah!
Moralo je priti tako daleč, da bodo iz-prevideli tudi oni slovenski politični slepci, ki še drve za dr. Tavčarjem in Schweglom.
Štajerski poslanec Walz piše v glasilu kranjskih Nemcev, v „Gr. Tagblattu" dne
1. januvarja 1903, da bodi za Nemce politično vodilo: „nationaler Egoismus" in pravi, da je v političnem življenju pravičnost do Slovana: „keine Tugend sondern ein Laster!"
Naši kranjski Nemci pa vedno nosijo v ustih besedo o pravičnosti, in tako slepe zaspane Slovence.
Ali ni daleč čas, ko se bo Slovenec otresel onega jarma, kateri ga zdaj tlači. Propadla bo stranka, ki izdaja ljudske koristi in Slovenec bo zopet oživel! Tedaj pa bo konec te nemškutarije, naj se že skriva za Tavčarja ali Schwegla.
Ker so proglasili Nemci za geslo brezobzirni narodni egoizem, naj se ne čudijo, da se vzbudi tudi slovenska zavest in odbija naskoke na svojo posest.
Jesenic pa ne pustimo pasti, in vse se
bo zgodilo, da zaveje tam še ostrejša, brez-obzirneja narodna sapa.
Dnevi koalicije baronov Schwegel-Hein in dr. Tavčar pa so šteti.
Kranjska ni nemška „gmajna". —
Hrvat, proč od morja!
Iz Zagreba, 7. januvarja.
V ogrsko-hrvatskem saboru sedi štirideset hrvatskih poslancev po zakonu, v resnici pa se le redkokdaj kateri poda v Budimpešto, da izpolni svojo dolžnost, za katero sprejema na leto 2000 goldinarjev. Med temi hrvatskimi poslanci jih je malo, ki znajo mažarski, nekaj jih je pa vendar le, ki so se naučili mažarski, in le ti bi mogli biti lahko tolmači onim, ki ne znajo mažarski, a se zanimajo za delo, za katero so izvoljeni. Žalibog, da takih delavnih poslancev ne najdeš med ono štiridesetorico, ko bi jih z lučjo iskal. Zato se pa tudi dogaja, da se na zajedniškem saboru kujejo zakoni, ki so naravnost škodljivi za Hrvatsko, a se potem še celo oglašajo v hrvatskem saboru po navadi brez vsakega odpora. Za dokaz nam je zopet zakon, sklenjen na zajedniškem saboru 1. 1901 glede državne podpore pomorskemu društvu „Adria" in »ogrsko-hrvatskemu parobrodnemu društvu" na Reki. Po zakonu morajo biti tudi vsi uradniki in službenci le Mažari, a pri »ogrsko-hrvatskem društvu" morajo znati mažarski, ker je uradni jezik povsod le mažarski; razun tega mora biti pri upravi „ogrsko-hrvatskega društva" večina mažarska (po zakonu dve tretjini). Mornarski častniki se morejo sprejemati v službo le oni, ki so dovršili nauke na po-moiski akademiji na Reki,(in če teh ni dovolj, potem šele oni nautične šole v Bakru, ker je leta hrvatska in potem seveda tudi manje vredna.
Tako so tedaj pri teh dveh velikih podjetjih izključeni Hrvati na svojih domačih tleh iz vseh služb po zakonu, kateri jc bil sklenjen z dovoljenjem 40 hrvatskih poslancev. Nezaslišano, ali vendar res!
Toda to ni še vse. Hrvatska od obeh teh podjetij ne sme dobiti niti vinarja dohodka, ker je glavno zastopstvo obeh društev v Budimpešti, kjer se plača davek v državno blagajno, ter Hrvatska ne dobi niti tangente od tega dohodka. Še več. Po zakonu sta vezani obe društvi, da podpirata
LISTEK.
Liberalci in grajščine.
Nekaj silovito, nezaslišano podlega je, ako kaka politična stranka »vesla z napetimi jadri«, da bi prišla do večine v deželnem zboru. Upamo, da se med našimi čita-telji ne bode našla podla duša, katera bi ugovarjala temu stavku. Saj pa tudi izraža ta stavek aksijom v politiki. Morda ne ? Cujte, s kako sveto jezo piše »Slov Narod« v sredo:
»In klerikalna stranka je lani veslala z napetimi jadri, za večino v deželnem zboru kranjskem ji je bilo.«
Ko bi bila že samo veslala, ali tudi napeta jadra je imela, in vse to, da bi dosegla večino v deželnem zboru ! b tem je torej pribita vsa nečuvena podlost »klerikalcev«.
Toda podlost teh ljudi seza še dalje. Doseči namreč hočejo, da bi posestva kosta-njeviške grajščine prišla v roke kmetov, ne pa kakih barantavcev s posestvi, od katerih bi morali kmetje za visoko ceno kupovati svet. In zato »Slov. Narod« v istem članku in še v par drugih silno ropota. On hoče, »da ostane, kakor je, še nekaj časa, da se more izvršiti p»n etna organizacija za na-Lup tega sveta v kmečke avrhe.« Misli si:
Čas dobljen, vse dobljeno. Kako organiza oijo smatrajo liberalci za pametno, to so že pokazali, ko je skušal konzorcij kapitalistov dobiti grajščino v roke.
Ali kar nas zanima pri ravnokar omenjenih člankih »Slov. Naroda«, to ni jeza liberalcev, ker jim je odšla kupčija, marveč pristno liberalno socialno-politično modrovanje. Na jako spolzka tla stopi liberalec, ke-dar se spusti v socialno - politične razprave. Na tem polju je za liberalce večen žled, stopajo sem, stopajo tje, zelo previdno, ali naposled jim zdrsi, na tleh so socialni politi-kusi in zlomljena je roka ali noga. Ko se vračajo s tega nevarnega polja, so kar za v špital.
Tudi rane, s katerimi so prišli kosta-njeviški članki »Slov, Naroda« s socialno-političnega žleda, niso majhne. Po trditvi tega lista je bede našega ljudstva kriva proti-reiormaeija. »Knjigovodstva v gospodarstvu, samozavesti, samosvojnosti, kar vse je med našim narodom protestantizem začel gojiti, nismo več poznali v našem življenju.« To je črno na belem v kostanjeviških člankih. Kajneda, to je zlomljena noga. Kar hitro po zdravnika, da mu jo popravi. Knjigovodstvo v gospodarstvu da je celo učil protestantizem naš narod ?! To je novo, res novo, ali patenta na to pa ne bode dobil »Slov. Nar «, kajti ta iznajdba je — preneu - kretna recimo. Knjigovodstva v gospodarstvu torej
naš kmet ni poznal in od todi njegov položaj. Pomagajte!
Ko si je tako članek že kar v začetku zlomil nogo, se ne čudimo, ako pozneje ne more nikamor naprej. V svojih bolečinah kriči, da je joj. Kar ves preudarek so mu vzele bolesti. Razžaljuje meščanstvo, o katerem trdi, da je okorno: »Životarili smo kot agrarno ljudstvice z majhnim, okornim meščanstvom." Ko se bode bližal čas volitev, bodo seveda liberalci govorili drugače. Takrat jim bode to meščanstvo, ki jim je sedaj »okorno", prosvitljeno in izobraženo. Tudi nad prijatelji in zavezniki liberalcev, nad veleposestniki kriči, da „za intenzivno kmetovanje za trg manjkajo skoraj vsi pogoji v lastnikih graščin." Vsa previdnost je ob prvi nesreči zapustila članek. Ko tako leži z zlomljeno nogo na žledu, pričenja modrovati. Meščan mora, tako trdi, pomagati kmetu, da dobi svet kostanjeviške graščine. Mi smo mnenja, da si bode že sam kmet znal pomagati, da mu le vlada proda graščino. Meščan ima druzega dela dosti, naj le pusti kmeta samega, ta si bode že znal pomagati pri graščini.
Vmes seveda udrihajo članki po menihih. Brez tega kajpada pri liberalcih ne gre. V nasprotju z zgodovino, ki kaže velikanska dela menihov za napredek človeštva, trdi člankar, da so menihi »troti", »pijavke". V
svoji vnemi trdi mož, da so kar oboje ob enem !
Mož se razume na socialno vprašanje kakor zajec na boben.
Ali v modroslovju je pa doma, to se mora reči. Tam sveti njegova luč. O naravnem pravu piše:
„,Naravno pravo' učijo jezuiti kot državno pravo v teologičnih učiteljiščih. (!) To ,naravno pravo' dovoljuje demokratično-socialistično propagando in reakcijonarno vladanje, demokratično absolutistično silovitost proti demokraciji, ,naravno pravo', prav tolmačeno, dovoljuje vse. Od i.ueger-jevega volilnega poštenjaštva do poboja političnih nasprotnikov, od organizacije delavcev v fužinska (!) društva (Gewerkever-eine) — pa le proti liberalnim podvzetnikom,
—	do organizacije socialnih bojev proti sovražnikom duhovenstva, od zavestnega, sistematičnega obrekovanja nasprotnikovi do predelovanja ženstva in mož v spovedtfici,
—	vse dovoljuje po katoliških učenjakih, predavano in po duhovnikih praktioirpno
—	,naravno pravo'."	i
Ta pa zna! Čutili smo v sebi dAlžflost to modrovanje ponatisniti dobesedni?. Ppiem so pa nekateri v skrbeh, kje dobitj";||g{j$jev za prihodnjo univerzo v Ljubljani* Le .kar poprašati pri „Slov. Narodu". Ta-ve kar za celo »fužinsko" društvo takih učfcliJaSoVi O, zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride!
povsodi in pri vsaki priložnosti promet in trgovino le Ogrske, in da si naročujeta vse raznovrstne potrebe le iz Ogrske in ne iz Hrvatske. Tudi to so odobrili hrvatski poslanci, na Hrvatskem pa trgovina in industrija vedno bolj propada. Hrvati sploh pri teh društvih tudi ne smejo imeti kakšnih koristi. Zato so izključeni vsi autonomni hrvatski uradniki od vseh ugodnostij, ki jih morejo imeti pri vožnji mažarski in zajed-niški uradniki. To seveda ni nič več ma-žarska sebičnost, to je že prava zloba in obest gospodarjajočega življa — in to vse z dopuščenjem 40 hrvatskih poslancev na zajedniškem saboru. Da se med ostalimi paragrafi govori le o mažarskej Reki, o m&žarskih lukah in o mažarskem Primorju, je čisto naravna stvar, saj se hrvatski Ma-žaroni temu niso nikdar ustavljali.
In vkljub tem resničnim podatkom bode uradni list hrvatske vlade še dalje trdil, da hrvatski poslanci v zajedniškem saboru vrše svoje dolžnosti najvestneje in da se nahaja hrvatska stvar v dobrih rokah. To staro pesem poje uradni list že mnogo let, toda hrvatski narod mu ne veruje, ker se vidi vsak dan jasneje, koliko so ravno ti poslanci krivi zbog svoje nemarnosti, da hrvatski narod gmotno silno propada, ker je izročen na milost in nemilost mažarskemu zatiranju celo tam, kjer je že po svojem značaju edini pozvan, da gospoduje — namreč na morju. In zdaj ga hočejo z vso silo še od tukaj iztisniti. Čas je vendar že, da slednjič pregleda tudi teh 40 slepcev, da hodijo po krivem potu.
Proti češko-neinški spravi?
Jutri se sestane v Pragi izvršilni odbor mladočeške stranke, da presodi vladni spravni elaborat in obenem izreče svoje mnenje nad postopanjem čeških delegatov v spravni konferenci. Večina Češkega naroda sicer resno želi miru in pozdravlja spravni poskus svojih zastopnikov, vendar pa se dobe tudi v mlado-češkem klubu voditelji, ki zahtevajo, naj se t ozirom na vladni elaborat takoj ustavi vsako nadaljnje pogajanje. S tem bi pa kajpada ravno češki stvari najmanj koristili. PosL Paoak je te dni izjavil, da se ne bo ustrašil nobenega pritiska od radikalne strani, in je torej nada, da jutri prodre mnenje zmerno mislecih krogov.
Tsenemci in nemški nacionalci.
Osoda doslej pod vodstvom znanega K. H. Wolia obstoječe vsenemške stranke je sedaj zapečatena. Nehala je biti prava samostojna stranka in je sedaj le še nekaka frakcija nemške ljudske stranke. Tega dejstva prav nič ne premeni okolnost, da bo nekdanja vsenemška stranka morda še nekaj časa ohranila dosedanje ime in da namerava, vsaj formalno, ostati za sedaj še samostojna. Dejansko se je popolno priklopila nemškim nacionalnem, kar kaže tudi govor poslanca Budiga na vsenemškem strankarskem shodu. To izpremembo naj bi si posebno dobro zapomnili oni krogi, ki so pri volitvah doslej še simpatizirali z nemškimi nacionalci in tem dajali veliko prednost pred vsenemci, ker najnovejši dogodek je jasno pokazal, da se nemški nacionalci bistveno prav nič ne razlikujejo od vsenemcev. Z istopom "VVolfovcev iz vsenemške skupine se je pa tudi silno oslabil vpliv Schonererjancev; izgubili so še ono malce pomena, kolikor ga jim je svet pripisoval doslej, in to gotovo ni neugodno za razvoj naših parlamentarnih razmer.
Potovanje evropskih vladarjev.
Potovanje italijanskega kralja v Anglijo je določeno na drugo polovico, premeni pa se prvotno določena pot, kajti kralj ne potuje preko Nemčije in Belgije, marveč preko Pariza in Calaisa. Spremljala ga bota mi nistra Zanardelli in Prinetti, če ostaneta dotlej še na krmilu. Obisk bo vrnil kralj Edvard v jeseni in sicer v Rimu. — Za carjev obisk v Rimu je določen teden po pravoslavni Veliki noči. Car se bo vkrcal v Kronstadtu in v Givitavecchia stopil na italijanska tla. Na povratku v domovino bo obiskal Črno goro, Pirej, kjer ga pozdravi grška kraljeva dvojica, in morda tudi Carigrad. — Nemški cesar obišče v maju italijanskega kralja ter bo tedaj prisostvoval otvoritvi Goethejevega spomenika. V pozni jeseni obišče italijanska kraljeva dvojica knežji dvor v Cetinju.
Gonja proti katoliški dinastiji na
Saškem.
Poročali smo že včeraj, kako gorostasne laži so si izmislili židovsko-protestanški ele menti o »jezuitskih klerikalcih« ter o njih nastopu proti »svobodneji« prestolonaslednik. V naslednjem podajemo odlomek članka, ki ga je objavila »Dresd. Zeitg.« in v kate rem framasonska loža prebivalstvo narav nost ščuva na odpor proti katoliški vladarski hiši. Dotični odstavek slove: »Danes najostreje obsoja javno mnenje one ljudi, ki jih toži gospa prestolonaslednica in ki so jej, kot pravi, zagrenili tukajšnje bivanje in je naredili nemogoče. (In vendar le prince-zinjo obsoja ves nravni svet!) Dogodki na Saškem so popolno enaki onim pred fran-
cosko revolucijo, udušiti se ne da prav nič več, obžalovanja vredna zadeva mora najti svoj naravni izid. Visoko in nizko, revno in bogato, vse prebivalstvo brez razločka strank je najgloblje osramočeno in obenem ogorčeno nad žaloigro, ki so jo vprizorili v naši deželi, llavno kaj taoega je še manjkalo! Deželo že itak razdvajajo socialne straBti; nikjer razlika mej prebivalstvom ni tolika, kot ravno pri nas. K temu se še pridružujejo verska nasprotstva mej katoliško dinastijo in protestantskim ljud s t v o m. (No, sedaj šele se je framason od-kaSljal!) Doslej je to izravnala ljubezen in udanost naroda do vladarske hiše, sedaj se pa še daleko no ve, kam bo dovedla sedanja katastrofa. S prijenljivostjo protestanške duhovščine je sedaj tudi že pri kraju; stari reformatorski duh, ki se boji le Boga in nikogar drugega, iznova napolnjuje naše ljudstvo, in če se še dvignejo verski valovi v svojih najnežnejih čustvih užaljenega protestantskega ljudstva, jih ne bo za jezil na njih potu nihče več. Lok so prenapeti in sedaj so strune počile!« — Tako hujskajo protestanško prebivalstvo proti katoliški dinastiji.
Zanimiva dopolnilna volitev v Angliji.
V okraju Ne\vmarket na Angleškem se je vršila nedavno dopolnilna volitev za parlament, ki je zanimiva posebno radi tega, ker je doživela vlada zopet občuten poraz. Ta okraj je že dolgo vrsto let volil konservativne vladne kandidate in sicer z veliko večino. V letu 1900. je dobil sedaj umrli kandidat Calmont 1077 glasov absolutne večine. Sicer se mora vpoštevati, da je bilo tedaj merodajno Chamberlainovo geslo: vsi opozicionalci so burski zavezniki in izdajice. Pri sedanji volitvi je liberalni kandidat dobil 507 glasov absolutne večine; oddanih je bilo namreč zanj 4414, za vladnega kandidata pa le 3907 glasov. Moč konservativcev je padla torej in Be je zmanjšala za 390 glasov. Kot razlog se naštevajo najprej lokalne razmere, potem pa vladna politika v venezuelski zadevi in pa sladorna konvencija.
Sliod zaupnikov bavarskega centra
bo zboroval 27. in 28. t. m. v Monakovem. Na dnevnem redu bo mej drugim posvetovanja o organizaciji centra kot stranke (poročevalec posl. Schirmer), o bližnjih državno-zborskih volitvah bo poročal delegat Kriltzer, o bavarski deželni politiki pa olijial Giehrl. Na javnem zborovanju govori posl. dr. lleira o carinski politiki, dr. Pichler o finančni politiki in dr. Scbiidler o državni In deželni politiki. Osrednji strankin odbor ima svoje predposvetovanjo dne 27. jan., naslednji dan Be prično meritorne razprave. Pričakovati je, da bodo zaupniki centra sklenili marsikaj, s čimur si bodo utrdili zaupanje mej volilci in si tako pripravili pot za bližnje parlamentarne volitve.
Delovanje turškega »reformatorja".
Vsled zadnjega pritiska evropskih diplomatskih zastopnikov v Carigradu je sultanova vlada v naglici obljubila nekaj reform za Makedonijo ter njih izvedbo poverila svojemu ljubljencu Ilussein Ililmi-paši. Njegovo re-lormatično delovanje označuie v pravi luči dogodek, ki se je pripetil v minulem mesecu v vasi Cillik v okraju Pančevo. Dva turška agenta sta prišla v vas, da iztirjata od prebivalstva desetino. V hiši kmeta Tasa Sin-draša sta zahtevala izplačilo davka, ki ga je kmet že davno odračunal in imel pri rokah vse potrebne dokaze. Ker se je kmet naravno opiral zahtevi turških eksekutorjev, sta mu poslednja pretila s samokresi. V tem hipu je prišla v sobo kmstova svakinja ter jela braniti napadenega sorodnika. Eden agentov jo je pa s tako silo sunil v trebuh, da se je nezavestna zgrudila in še isti dan porodila mrtvo dete, na katerem se je poznalo, da je bilo ubito. Agenta sta se po tem dogodku oddaljila. Njeni stariši so se podali takoj k kajmakamu v Pančevo, a „vestni* turški uradnik ni hotel o celi stvari nič ve deti in se sploh pečati z zadevo. Posredovanjem ruskega konzula Maškova je bil nato o dogodku poučen generalni inšpektor IIus scin Hilmi, a istotako ni ničesar ukrenil. S tako »resnostjo« se izvajajo napovedane reforme. — Šo bolj nasilno so postopali turški oblastneži v vasi Vrbinovo. Ondi so vojaki ubili devet oseb, posilili pet žena in zažgali ter opustošili 35 hifi. Na tak način izvedene »reforme« bodo seve gotovo »pomirile« vladajoče razburjenje.
Iz brzojavk.
Vojaška posvetovanja. Pod cesarjevim predsedstvom so so včeraj dopoldne nadaljevala vojaška posvetovanja, ki so trajala dve uri. Udeležili so so jih: prestolonaslednik Franc Ferdinand, Beck, Pitreich, knez W i n d i s c h -g r a e t z in II e i n 1 a n d e r ter predstojnik VV e i g 1. Razgovor je veljal baje v prvi vrsti osebnim premembam. — S z e 11 o
n a g o d b i. V včerajšnji soji ogrske poslanske zbornico je odgovoril Szell na Ko-šutovo interpelacijo, da ne more prej ničesar odkriti o vspehu nagodbenih pogajanj, dokler predloge niso podpisane. — Mejna-rodni kongres proti alkoholizmu. V Bremenu se vrši v dneh od 14. do 19. aprila letos deveti mejnarodni proti-alkoholni kongres. Na dnevnem redu je nad 15 predavanj. — Chamberlain v Južni Afriki. Listi so poročali, da se je izvršil ateatat na kolonijalnega ministra Chamberlaina v Pretoriji. Londonski zunanji urad o tem nič ne ve. — Razsodišče v venezuelski aferi. O razporu mej Venezuelo in Nemčijo ter Anglijo ne bo razsojalo razsodišče v Haagu, marveč posebno sodišče, v katerem bodo zastopniki Nemčije, Anglije in Venezuele. Zborovalo bo v Wa-shingtonu posredovanjem ameriškega posla nika. — Staroslovenska litur-g i j a. Nekateri listi poročajo da je Vatikan izdal radi staroslovenske liturgije odlok, po katerem ostane ta liturgija samo privilegij posameznih cerkva. — Magistratnim ravnateljem na Dunaju je imenovan poslanec dr. Kihard W e i s k i r c h -nor. — Letošnji cesarski manevri se bodo vršili baje na Ogrskem.
Kurila občinska seja.
Iz S e 1 c, 7. jan.
Ob '/j 10. uri dopoludne je bila sklicana obč. seja. Izmej 24 odbornikov je Val. Pogačnik umrl 12 grudna, a je bil še povabljen. Namestnika g. Šliber ni povabil. Kaj pravi § 41? Koj začetkom seje je županu donelo na ušesa, da je doba njegovega županstva že pretekla, a gosp. bliber se je otresal.
Za dnevnim redom, pri katerem je padla marsikaka ostra in gorka, začne g. župan brati neke proteste na dež. odbor od strani mnogih občanov, a nastane veliko nasprotje mej navzočimi poslušalci in mej odborniki samimi. Šliber zardi, glas Be mu trese, miri,in kliče o „krščanski ljubezni". Na to g. Šliber napade nenavzočega g. Janeza Beštra, ki se takoj pokliče, da sam sliši Štiberja. Očita mu, da je imel shod na Jamniku, kjer je govoril o njem (Sliberju) same laži.
»Kakšne« ?
»Da bo mene morala občina rediti, če ubožam, ker sem sedaj časten občan!« Poslušalci: „Ali je to laž?" Šliber: »Da laž je to!" G. Šliber obč. red!
Poslušavci: „Zupan ne pozna postav !" »Vse postave poznam, več kakor faj-mošter!« kliče slibor. .Vsak shod mora imeti predsednika in zapisnikarja! Kdo je bil na Jamniku predsednik?"
Urbanovec: „Nobeden!" »Kdo je bil zapisnikar?« Urbanovec: »Nobeden!« »Da shod je bil, shod!« kliče Sliber. Upitje potihne. Šliber vzame v roko „Do-moljuba", v katerem so »same laži in podli napadi!« Hoče brati dopis iz Selc.
„Berite »Gorenjca« in »Narod«, saj ste liberalec 1" mu upijejo poslušalci in naši odborniki.
Šliber v ognju: »Zaključim sejo in skli-čem tajno sejo!«
»Ni mogoče! § 47 obč. reda, kje imate za to dovoljenje? Šliber ne pozna nobenega obč. reda! To je naš župan!« Poslušalci in naših 7 odbornikov se odstranijo. Šliber jih vabi nazaj in kliče: „Vsi so gluhi!" 14 odbornikov ostane še v sobi in s temi — dva manj, kakor potrebna dvotretjinska večina — je baje še zboroval! § 42 obč. reda, g. Šliber? Govori se, če je res, ne vemo, da
pri današnji seji hoteli liberalci izročiti Šiibarju diplomo častnega občana! Tudi mi smo za »tablo in rom«, v katerem so vsi obč. reda nevešči župani. Tudi pri naB se obrača na bolje, ker se ljudje seznanjajo s svojo pravico.
pa upamo, da se bo še nekaj Save uteklo pod pečinami na Prebačevem, preden bodo naši otroci videli ondotno šalo. Ločili se bomo prej od hraške občine in združili se kar je bolj naravno, s Pramskovim, Gore-njami, Rupo, Klancem in Ilujami v eno občino. Pri zadnji razpravi v tej zadevi, ko je deželni zbor nameraval ustanoviti omenjeno občino, smo se šo ustavljali, zdaj se ne bomo več, ker smo v sredi te nove občine sezidali lepo šolo na Premskovem.
Iz unedvodske občine.
Meseca listopada so gg. župan in cro-J žniki kar nenadoma pregledavali dimnike po' vaseh. Oglašali so so najraje pri revnejših hišah.
Ne rečemo, da to ni potrebno, ker pri zanikernih gospodarjih je res nemarnost glede ognja. Toda to bi bilo treba preje javno razglasiti, da bi gospodarji ukrenili potrebno. Tako je bilo več revnih gospodarjev naznanjenih in so morali plačati prav občutno kazen. In ti so večinoma oženjeni delavci tukajšnje tovarne, katere kazen dvakrat zadene. Po uro daleč morajo hoditi v tovarno, ob 5. uri zjutraj že vidite očeta na potu do tovarne ob vsakem vremenu, zvečer pa zopet ob pozni uri proti domu, da more preživiti svojo družino. Mnogi otroci teh družin nimajo potrebne obleke, da bi mogli obiskavati šolo, in zopet je kazen za petami. Ce je bilo torej pGtrebno dimnike pregledavati, kakor je ukazala dež. vlada, naj bi se to bilo pravočasno naznanilo.
Bilo je meseca vinotoka, ko so štirje vrtoglavi fantje rogovolili po vaseh in zašli tudi v samotno vas Brezovico pri sv. Katarini. Tam so na skednju Janeza Plešca h. št 3 nagajali mirnim delavcem in zlomili senene vile. Gospodar je pokaral nepovabljene goste. Nato pa ga eden izmed naga-jivcev suje in tepe, da dva dni ni mogel opravljati svojega dela. Ta dogodek je bil naznanjen c. kr. orožnikom v Medvodah. Konec je bil, da bi bil kmalu gospodar kaznovan. — V nekem drugem slučaju je bil orožnik zaradi neutemeljene ovadbe premeščen.
L. 1901. je neki hišni posestnik — ime zamolčimo — pri c. kr. okrajnem glavarstvu vložil prošnjo za koncesijo gostilničarskega obrta. Prošnja je prišla v pretres občinskemu odboru. Ta je enoglasno prošnjo odklonil z ozirom na majhno in revno vas ter druge razloge. Prosilec prošnjo ponovi, a občinski odbor zopet enoglasno prošnjo odkloni z do-Btavkom, da v tako revni in majhni vasi zadostuje ena gostilna, ki je že jako stara in poštena. Toda navzlic temu je dotični prosilec ki je bil svoj čas orožnik, dobil koncesijo.
Gospode c. kr. orožnike pa prosimo, naj bi včasih malo pogledali, po katerih gostilnah ponočnjaki kriče in se po svoje zabavajo do ranega jutra, kakor se je to zgodilo ravno na novega leta dan. Večkrat se tudi pleše brez vsakega dovoljenja. Mi priprosti ljudje sodimo, naj bi g. župan vse take slu-čaje naznanil gospodom orožnikom. Mi nimamo nobene pravice dajati povelja, vendar pa mislimo, če je voznik takoj naznanjen in kaznovan, ako po klanou ne položi coklje pod voz, da so vendar večje kazni vredni ponočni krokarji, ki razgrajajo celo noč, v jutru pa po jarkih pobirajo svoje kosti. Mislimo pa tudi, da mora biti kaznovan tudi krčmar, ki se ne zmeni za nobeno policijsko uro. Mladi svet zapravlja v takih gOBtilnah svoj zaslužek, na Btarost naj ga pa občina redi. Torej za vse enaka pravica, naj je Janez ali Jože ali Jernej.
Več občanov.
Liberalna naprednost.
Č i r č i c e, 7. jan.
Našemu županu Strupiju smo doslej rekli »gospod«, zdaj je pa dobil malo drugačno ime, ker nas je izdal. Nič se mu ne smilijo naši otroci. Zato jih hoče vreči iz premskovske dvorazredne šole in narediti jim za naš denar enorazredno šolo v bolj oddaljenem Hrastju. Tako hodi rak, „ gospo d", Cirčičani pa ne pojdemo! Zapomnili si Vas bomo tudi zavoljo grdih priimkov, katere ste sovaščanom dali v „Gorenjcu". Prav je, da ste odkrili, kaj imate pod suknjo in v kakšno tovaršijo hodite. »Podrepniki« Vam bodo že vrnili prihodnje leto, če ne prej. Ako Vam Pire pomaga delati šolo v Hrastju, s tem ne škoduje le nam, ampak tudi sam sebi in trgovcem v Kranju. Naši otroci res večkrat gredo v šolo čez Kranj, ker imajo v Kranju po štacunah spotoma kaj kupiti. Tudi v štacuno zraven cerkve, ki je menda Pirčeva, smo jih že poslali. Sedaj pa nikdar več ne, če nas Pire tišči v llrastje. Se bo pa tam doli kje kaj kupilo, namesto v Kranju, če bodo otroci morali tje hoditi. Sicer
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10. januvarija.
Javkanje liberalcev. Znano je, da so cestni odbori na Kranjskem večinoma v v liberalnih rokah. »Narod« sedaj javka, da radi »črne obstrukcije« nekateri cestni odbori, ki re izhajajo z 20 odstotno naklado, ne bodo mogli pobirati še višje naklade, in pravi, da je to kmetu v škodo. Kaj takega more trditi le kak silno neumen liberalec! Da bi bilo kmetu v škodo, ako bo moral plačevati višje doklade! Kdo se ne smeje tej »Narodovi« trditvi. »Narod« naj bi raje pisal, kako slabo gospodarijo liberalci v cestnih odborih in da bi pri dobrem gospodarstvu ne bilo treba zviševati doklad. Ponavljamo: da cestni odbori v letu 1903 ne morejo pobirati doklade čez 20 %, je veli ka zadrega liberalne Btranke. Saj so večinoma cestni odbori lib. po zaslugi liberalne večine deželnega odbora, ki je gledala v prvi vrsti samo na liberalno mifiljenje, ne pa tudi na sposobnost za cestno odborništvo. Naravno, da so marsikatere liberalne večine v cestnih odborih slabo gospodarile, cestne doklade so naraščale visoko čez 20 %, kljub temu pa se
Prilosra 7. štev. „Slovenca" dn6 10. januvarja 1903.
ceste v mnogih okrajih v slabem položaju, deloma pa so se taki cestni odbori naravnost upirali sgradbi cest v krajih, kjer so potrebne — ker so denar porabili za take ceste, ki so bile vSeč njihovim liberalnim somišljenikom. Dotični cestni odbori bo v dotičnih okrajih dobro znani. Tako je ljudstvo v mnogih okrajih prispevalo za ceste o b-čutno doklado, pa ni od tega nič imelo — kajti čestokrat se je denar le porabil bolj v prilog kakega liberalnega gnjezda, da so le tam lepe ceste — večina okraja pa se je zanemarila. Zato bode v mnogih okrajih ljudstvo le zadovoljno, da mu sedaj, 1. 1903, ne bo treba tako velikega cestnega davka plačati. Cestni odbori pa naj se zahvalijo pri obeh liberalnih strankah — slovenski in nemški — za sušo v svojih blagajnah. Smešno pa je, da liberalci Bvoje kisle obraze sedaj skrivajo pod hinavsko krinko, češ, da je ljudstvo oškodovano. Ven s splošno volivno pravico — pa bo red v deželi, prej ne. Za lečnato jed ljudstvo Bvojega prvenstva ne proda ! .
Ricmanjski dogodki. »Edinost« se zaletuje zaradi zadnjega dopisa iz Riomanja v tržaški ordinariat, češ, da ga je on poslal v »blovenca«. Tržaški knezoškofijski ordinariat pa nima ž njo nobene zveze, ampak došla nam je od nekega dopisnika, ki razmere pozna natančneje, kakcr pa gospodje okoli »Edinosti«. Apostrcfiranje ordinariata je torej v »Edinosti« deplacirano. Glede nastopa c. kr. okrajnega glavarja z orožništvoin smo že takoj izjavili, da smo načelno zoper vsako vmešavanje države v cerkvene razmere. Da postopanje dr. Požarjevo ni korektno, o tem ni nobenega dvoma. Da Slovenci v Trstu nimajo ugleda, je ietotako res, in politika »Edinosti« je na tem mnogo kriva. Tržaški narodni voditelji dopuščajo uprav brezumno beganje ljudstva. Kaj naj rečemo k budalosti, h kateri so »narodnjaki« na sv. Treh kraljev dan zapeljali zaslepljene Ricmanjce? »Edinost« bahato poroča: »Iz Ricmanj nam sporočajo, da so dogodki zadnjih dni dovedli do tega, da je tamošnji narod sklenil popolnoma odstraniti vsako latinsko znamenje, ki bi jih morda če vezalo na latinski obred. Dne 6. t m., na praznik svetih Treh kraljev po latinskem koledarju, so sklenili občinarji ricmanjski, da se v R i c m a -njih uvedevztočni cerkveni unijatski koledar. Tako je bil torej za njih dne 6. t. mes. delaven dan, a praznik Bogojavljenja (sv. Treh kraljev) bodo praznovali po vztočnem obredu dne 19. t. m. (dne 6. po julijanskem koledarju). In začeli so tu takoj postopati po tem sklepu. Ljudje so se razšli na delo po polju, za otroke je zvonilo v šolo in zbrali so se vsi otroci — ni eden ni manjkal (Ni verjetno! Opomba uredništva) pred šolskim poslopjem s knjigami v rokah. Gospod učitelj je bil seveda v največji zadregi in je poslal otroke domov z opozorjenjem, da danes ne more biti šole. Na to bo šli otroci s stariši na delo. Daljših svojih opazk nočemo dostavljati.« Mi pa dostavljamo to opazko, da je početje tržaških »vztočnikov« naravnost brezumno. Taki politiki pač nikoli ne bodo imeli ugleda.
Uspehi „črne obstrukcije". Pod
tem naslovom navadno „Slov. Narod" slepi in straši ljudi, češ, da jim je obstrukcija v škodo. Ali pa ljudstvu ni v škodo liberalno geslo „klerikalcem knof in liberalcem groš", katero zagovarja „Narod", da bi hujskal ljudstvo. Vsako sredstvo mu je dobro, a prebivalstvo tudi dobro ve in želi, da se zlomi liberalni terorizem. Tako je „Narod" pisal, da je slavinski vodovod položen na najdaljšo klop. Temu pa ni tako. Deželna vlada je namreč sporočila deželnemu odboru, da poljedelsko ministerstvo dovoli za vodovode v Slavini, Kočah in Žejah 40% državnega prispevka, dežela pa naj bi prevzela še nepokritih 10%, skupaj torej 35%. Deželni odbor pa je vladi odgovoril, da ne more več prevzeti, nego 25%, in izrazil zeljo, naj ministerstvo prevzame še 10%, torej skupaj 50%, kakor je to storilo na prošnjo deželnega odbora za vodovode v Nadanjem selu, Novi Sušici in Gor. Vremu. To se je zgodilo z ozirom na vojake, ki ob vajah na Notranjskem večkrat trpe hudo
žejo vsled pomanjkanja zdrave pitne vode. Deželni odbor se je v svojem odgovoru skliceval na dejstvo, da so Slavina, Koče Žeje revne vasi na kraškem ozemlju, za katero velja načelo, da vlada dovoljuje najvišje prispevke. Torej je povsem opravičeno upanje, da ministerstvo tudi za te vodovode dovoli 50% državnega prispevka.
Sijajna zmaga v Cerknem. Iz Cerkna na Goriškem se poroča: Pri občinskih volitvah dne 7., S. in 9. januvarja t. 1. sijajno zmagala krščansko-socialna stranka v vseh treh razredih vkljub hudemu pritisku zagrizenih nasprotnikov. Nič ni pomagal Tumov kalamen, še manj pa Gabrščkov kanon. Živijo dr. G r e g o r č i č ! Naprej za pro-budo in blagor naroda! — Zavedni volilci.
Častni občani. Občinski odborvSko-cijanu je v seji dne 8. t. m. izvolil za častne občane bivšega kapelana g. A. B o -j a n c a, upokojenega nadučitelja g. Fr. L a v r i č a in g. Fel. S t a r e t a , graščaka na Vrhu in Golovcu.
Liberalna blamaža V Tomišlju imajo novega župana, pristaša katoliško-narodne stranke. Rtkurz liberalnih pristašev proti občinski volitvi je vlada ovrgla.
Primanjkljaj družbe sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Gorila in Metoda je sklenila preteklo leto svoje delovanje s primanjkljajem, ki znaša 1069 K 69 v. Na po moč družb', da se primanjkljaj ne pomnoži, ampak pokrije!
^Bogoljub." V četrtek je izšla prva številka tega novega ljudskega cerkvenega lista. Oblika mu je popolnoma ista, kakor ,,Domoljubu"; samo, da je „Bogoljub" za sedaj še drobnejši. Na prvi pogled se vidi, da si hočeta biti — brata. V pristnem cerkvenem duhu in v popularnem slogu pisanega cerkvenega lista res potrebujemo. In naše ljudstvo se ga bo gotovo oklenilo, ko ga spozna. Na naših somišljenikih je, da ljudi ž njim seznanijo. — Vemo, da list ne bo ustrezal vsem zahtevam, ki se nanj stavijo. Prosimo potrpljenja! Vse pomanjkljivosti se bodo polagoma po zmožnosti odpravile in popravile. In čirr. več bo naročnikov, tem lože se bo vsem zahtevam ustreglo.
Pogreb bogoslovca g. Urbasa je bil minoli torek v Vavta vasi jako veličasten. Pogreb je vodil mil. g. novomeški prošt dr. Elbert; vdeležilo se ga je mnogo pokojnikovih tovarišev in drugih ožjih prijateljev, ki so položili na krsto krasen venec, isto tako Marijina družba. Pevci so zapeli ganljive žalostinke, bogoslovec g. Orekek mu je govoril prisrčno slovo. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo duhovščine iz okolice č. gg. frančiškani iz Nov. mesta, usmiljeni bratje iz Kandije in mnogo drugih.
Predavanje v Kranja Društvo »Kranj« v Kranju priredi v nedeljo 11. t. m. prvo javno predavanje ob 5. uri popoldne v svojih prostorih, v I. nadstropju gostilnice g. Šumija; predaval bo g. prof. Remec o elektriki, zlasti o električni razsvetljavi. Vse člane in prijatelje društva vabi k obilni udeležbi	Odbor.
Orožniki in potresna posojila. Dobili smo že mnogo pritožeb z dežele, zakaj naj ravno gg. orožniki poročajo deželni vladi o premoženjskih razmerah onih posestnikov, ki so dobili potresna posojila in jih morajo vračati. Ako imajo županstva že itak mnogo dela, zakaj naj bi bila njihova poročila ravno glede potresnih posojil nezanesljiva? Mnoge pritožbe glede informacij se nam zde popolnoma utemeljene, zato prosimo, naj nam dotični posestniki do-pošljejo natančne podatke s podprtimi dokazi.
Umrla je v Gradcu v 26. letu Boproga stotnika generalnega štaba gospa Katarina Kapretz, hči umrlega deželnosodn. predsednika Kapretza.
V Postojini se naBeli znani liberalni odvetnik dr. P i k e I.
Novice iz Istre. z.aročil se je v Pulju trgovec z vinom in oljem g. Ante Tranfi 6 z gdč. Marijo Udovičič, hčerko posestni-kovo v Pulju. — Umrl je v Voloskem po sestnik in trgovec g. Ivan M a n d i č, znan hrvaški rodoljub. — V Pazinu je umrl umi-rovljeni župnik iz Kringe g. Ivan Mizzan. — V Tinjanu so bo danes pričele nove
občinske volitve. Lahi delujejo z vsemi silami — Iz Lazareta pri Kopru pišejo, da je Btopil v pokoj č. g. župnik Jakob Ko-oijan. Kot upravitelj župnije je došel tja č. g. Josip Košir, dosedaj duhovni pomočnik pri sv. Antonu starem v TrBtu. — Naša vojna mornarica bo imela zimske vaje na jadranskem morju, nakar obišče razne luke na iztoku.
Zaplenjen podlistek. Hrvatska cenzura je vedno podjetnejša. Sedaj se je spravila že na podlistke hrvatskih listov. »Hrvatski« je bil zaplenjen podlistek »Črtice« in včeraj nam došla »Hrvatska« ima namestu prve črtice — bel prostor. Taki beli prostori v hrvatskih listih govore več, nego najostrejši članki.
Nesreča. V škofjeloškem kamnolomu za bohinjsko železnico se je 8. t. m. ponesrečil 36 let star Giovani Zarzenoni, iz kraja Odigo, občina St. Peter, ob Nadiži (Udine). Nanj se je zvalila zasekana mogočna skala, in mu zmečkala drobovje in zlomila nogo. V malo trenotkih je izdihnil. Prenesli so ga v mrtvašnico škofjeloškega pokopališča.
Pozor na stare poStne nakaznice. Slavno občinstvo se še enkrat opozori, da stare poštne nakaznice in pa poštne sprem-nice s povzetjem lahko še pri vsakem poštnem uradu zamenja do 15. t. m. Potem te vrednotnice nič več ne veljajo.
Otrok se je zgubil. Iz Ajdovca pri Žužemberku se nam piše: Pri nas so dne 7. t. m. prav pridno grabili listje, ker je bilo vreme tako toplo. Z drugimi vred so šli tudi otroci, a so se kmalu vrnili, razven triletne Marije Štrumbelj, hčerke tukajšnjega trgovca. Sosed vzame dekletce v naročaj in jo nese iz gozda in sirote pogumno reče, „zdaj grem kar sama, saj znam, vidim že cerkev." Sosed se vrne nazaj k delavcem, od tedaj pa o deklici ni bilo ne duha ne sluha. Iskali so celo noč in ves dan, a nikjer nobenega sledu o otroku, dasi so preiskali vse kote in pregledali tudi vaško lužo. Dogodek je prava zagonetka; nekateri sklepajo, da se je zgodil tu hudoben zločin, če ni otrok padel v kako brezno, kar je pa skoraj izključeno. Ravno v bližini ni nobenega, v enega so pa spustili po vrvi človeka, a tudi notri ni našel nikakega sledu. Dvomno bi bilo, da bi bila žrtev divji zverini, dasi so pred par tedni sledili tu volka. Žalosten in pretresljiv dogodek, ob jednem pa svarilen opomin starišem, da naj pazijo na svoje otroke. Deklica je rudečelična, čisto ostrižena in ima na obeh ušesih jamici. Ako bi kdo kaj zvedel gotovega o tem otroku, naj to sporoči.
—	Nova Raiffeisonovka. V Smledniku so ustanovili Raifteisenovo hranilnico.
—	Velika tatvina na Reki. Raz
parnika »Pannonia«, ki je te dni priplul na Reko, je ukradena poštna pošiljatev v vrednosti 7000 kron.
—	Požar v Hočah pri Mdribt , o ka terem smo včeraj poročali, je petin, posestnikom uničil vsa poslopja in pridelke.
—	Čevljarska stavka v Puiju je končana. Večina mojstrov je dovolila zahtevano povišanje plače.
—	Novo sokolsko društvo se ustanovi v Liutomeru.
—	Zopet nov dohodek laikih podanikov. Predvčerajšnjim se je zopet pripeljalo b parnikom v Trst 89 delavcev iz Italije. Skoro vBi so dobili še isti dan v Trstu delo. Lahi v Avstrijo, Avstrijci v Ameriko J In pri tem vlada miži.
—	Živ zgorel. Na Sladki gori pri Cmureku je zadnji petek, 2. jan., živ zgorel prevoznik (brodar) Feuerloscherjevega broda čez Muro, Anton Schof. Zjutraj istega dne so ga našli v njegovi kolibi vsega zažganega — mrtvega. Poprej se je nasrkal žganja. Pijan je zakuril v peč in se vlegel v postelj, ki je začela goreti in je ž njim vred zgorela.
—	Izgubila se je v Ajdovici pri Senožečah 7. t. m. tri leta stara hčerka posestnika Franceta Strumbeljna.
—	Opozarjamo na današnji oglas g. K. Lenčeta na Laverci glede prodaje molznih krav na javni dražbi.
—	Papeževa zahvala dunajskemu mestu. Papežev nuncij T a g 1 i a n i je na slovesen način izročil županu dr. Luegcrju zahvalo sv. očeta za jubilejni dar dun. mesta. Obenem je nuncij izročil dr. Luegerju papeževo lastnoročno pismo.
—	Iz Idrije se nam poroča: V nedeljo 4. t. m. bo je ponesrečil g. Kajetan p). Premerstein; zlomil si je nogo.
—	Ali je Grete za ljudske iol«?
Piše se nam: Že zopet vsiljujejo šolska ob-lastva v ljudske šole znano delo »Alt-Krain«, ki je izdaja Konrad Grcfe. Dokazali smo že enkrat, da Grefe ne zna niti pravilno risati, da so njegove slike brez pomena za našo kulturno zgodovino, ker še slogov ne razloči, — da bo tudi za nazorni nauk abece-darjev nepripravne in vsaj za polovico predrage. Vend&r jih c. kr. okrajni šolski sveti priporočajo in hvalijo, da so poklicane do-moznanstvo posebno pospeševati in eatetič-nemu in kulturno zgodovinskemu čutu obilno hrane dajati. Ta hvala izvira gotovo iz peresa moža, ki se ni potrudil, da bi primerjal te slike s predmeti. Pogleda naj cerkev v Kranju, in dotično sliko v „Alt-Krain" pa ne bo nikdar več dela hvalil, če zna sam tudi kaj risati. In tudi če bi bila ta publikacija tudi kaj vredna, za ljudske šole po deželi je toliko potrebna, kakor kmetu „Mo-dezeitung". Za sedanji čas bile bi ljudskim šolam bolj potrebne tabele, ki statietično in fiziologično kažejo škodljivost alkohola.
—	Novice iz Kranja : Delujoči člani, ki so izstopili iz požarne brambe, »prijatelji Omersetovega Franceljna«, kateri se niso podvrgli Pirčevi komandi, so: Ivan Zupan, Fran Spenko, Ivan Engelman, Josip Fusao, Janez Z*bre, Franc R»kovec, Franc Veit, Dragotin Drinoven, Janez Bajt, Vinko Mi-klavčič, Jernej Strniša, Rudolf Prašnikar, Janez Rakovec, Anton Režek, Josip 6tirn, Alojz Rakoveo, Karol Sterniša, Anton Puhar, Rudolf Markelj, Janez Puhar, Janez Dolinar, Hinko Veit, torej 23 mož, kateri so večinoma nad 10 let požrtvovalno služili. Naj g. Ciril še kako polo od 6. t. m. pogleda, bode tudi nekaj izčrtanih videl. — Ker že ravno govorimo o gasilnem društvu, naj še to povemo, da je Vorenčkov Ciril tudi nekdaj v Stražišče gasit hodil, a ga je Fikužev Johan zmotil; pri tem mu je res predlo, pa si je mislil: za zajca je dober grm, se saj lahko za njega skrije. »Naš fant« se je pa pred par leti malo csmodil. Zakaj ni direktorja Kokalja vprašal, kako so pogasili njega hujanski lantje, da ni pogorel popolnoma. — Direktorica Kokalj pa kaže svojo oliko v tem, da člane okr. bolniške blagajne obklada z barabami. Ce ima za to patent, ne vemo. Sicer ga pa lahko dobi. Miklavževa pravita, da delavcem patent za zidarstvo daje Pire, pa ne okrajni glavar Pire. Čemu bi ga direktorica ne dobita, ko je tako imonitno avanzirala, da sme delavcem deliti priimke.
—	Otrok se je zadušil v zibeli delavčevi ŽHni Mariji Ložar v Zalogu pri Ljubljani. Pustila ga je samega brez nadzorstva.
—	Važna razsodba Upravno uodišče je razsodilo: „V posebnih slučajih, ako zahteva javni promet, more polit, oblast po Bvoji razsodnosti razvlastiti zemljišča."
—	Strelne vaje pri Krikem se vrSe od 17. do 2! t. m. od 7. ure zjutraj do poldne.
—	Sejmi po Slovenskem od 12. do 17. januvarija. Na Kranjskem: 12. v Trnovem pri Ilir. Bistrici, Žerovnici in na Vidmu ; 13. v Metliki; 17. v Kotredežu, Železnikih, na Uncu, Brezovici, v Cerkljah in Kostanjevici. — Na slovenskem Štajerskem: 12. pri Novi cerkvi, v Smarji blizu Celja in Planini; 14. pri Sv. Filipu v Veračah; 15. v Gomilici, Artičah in cslov. gradou; 17. v Kapeli pri Brežicah in Petrovčah — Na Koroškem: 12. v Pliberku in Gmintu; 13. v Beljaku, Milštatu in Strasbergu. — Na Primorskem: 12. v Palmi in Sežani; 14. v Vidmu (3 dni).
Tedenski koledar.
Nedelja, 11. januvarija: 1. po raz-glašenju Gospodovem ; evang.: Ko ie bil Jezus 12 let star Luk. 2. — Ponedeljek, 12. januvarija: Ernest m. — Torek, 13. januvarija: Osmina sv. 3 Kraljev. — Sreda, 14. januvarija : Hilarij škof. — Četrtek, 15. januvarija: Pavel pušč., Maver opat. — Petek, 16. januvarija: Marcel p. m., Ticijan škof. — Sobota, 17. januvarija: Anton puščavnik. — s> o 1 n c e izide 15. januvarija ob 7. uri 44 min., zaide pa ob 4. uri 35 minut. — Lunin s p r e m i n : Sčip 13. januvarija ob 3. uri 15 min. popoldne. — M u s i c a s a c r a v nedeljo, dne 11. januvarija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri : „Missa in honorem sar.cti Friderici", zložil Josip Nešvera, graduale »Benedictus Doir.i-nus«, zložil Anton Foerster, efertorij »Iubi-late Deo«, zložil Kašpar Aiblinger.
Ljubljanske novice.
Predavanja v »Katoliškem domu" se zopet prično v torek 13. t. m. »Slovenska krščanska socialna zveza" priredi v torek točno ob »/i8. uri zvečer javno predavanje. Predaval bo g. profesor Evg. J a r c iz Kranja. Vstop prost.
Velika veselica železničarjev. »Prometna zveza" železničarjev in uslužbencev električne železnice je svojo veselico z ozirom na veselico slo\ enakega planinskega dru-
štva preložila od 1. febr. na 31. januvarija zvečer. VeBelica se bode vr iila v prostorih starega strelišča. Opozarjamo že danes na to veselico, katero bodo železničarji priredili jako okusno in zabavno. Prepričani smo, da se bo ljubljansko občinstvo v najobilnejšem številu odzvalo vabilu vrlih železničarjev.
Predavanje za obrtnike. Odbor zveze obrtnih zadrug priredi v četrtek 15. t. m. predavanje. Predaval bo g. ravnatelj Šubic o motorjih. Predavanja se bodo vršila vsak četrtek od 8 do 9 ure zvečer v šolskih prostorih obrtne strokovne šole na Starem trgu. Vstop je vsakemu prost.
Zbirke za germanizacijo v Klauerjevi prodajalnici Tvrdka Klauer ima prav rada od Slovencev dobiček, a pravega takta se pa menda še ni naučila. V prodajalničnih prostorih je neki stolpič, ki jo strah posebno raznih agentov. Da se gotove odločujoče osebe v Klauerjevi trgovini ohranijo pri dobri volji, mora marsikdo vreči v ta stolpič dar za nemške namene. Tako se godi v Ljubljani v prodajalnici, v katero hodijo večinoma Slovenci. Kes lahko se Nemci norčujejo iz Slovencev.
Poroke. Dne 17. t. m. se poroči tuk. trgovec gosp. Fran Doleneo z gdčno Marijo 11 o f b a u e r. Poročil ju bo g. dr Anton Medved iz Maribora. — Trgovski pomočnik g. Ivan Novak se poroči z gdč. Marijano Ločnikar. — Hišnik v kranjski hranilnici g. Ivan K a b t e 1 i c se poroči z gdčno L u o i j o Lukanec. — Pečarski monter gospod Viktor Bauer na Dunaju se poroči z gdč. Terezijo Slana.
Napad na igralko gdč. Kreisovo jo vzbudil po vsem mestu veliko senzacijo. S posebnim zadoščenjem je sprejelo občinstvo veBt, da se je oblasti posrečilo napadalca tako hitro dobiti v pest. Napadalcc brezdelni hlapec Anton Itiagar je bil že opeto-*ano kaznovan. Sedaj je že zaprt v »novem Žibjaku«. Da se je gdč. Kreisova mogla tako močnega človeka srečno ubraniti, dasi je na videz jako nežna, zahvaliti se ima b o r e n j u , katero goji kot zavedna Če hinja. Na vratu in rokah se gospodičini poznajo utiski napadalčevih rok. Gdč. Kreisova jutri že zopet nastopi na slovenskem odru v »Quo vadiš« v ulogi Eunice, BUžinje Pe-troni|a. — Prijeti napadalec dejanja ne taji. Po napadu je šel na Gorenji Rožnik, kjer je pil. Od tod Be je podal v Zgornjo oiško, kjer je uropani uhan prodal nekemu de lavcu za 2 kroni. Tudi radi tatvine je bil ie večkrat kaznovan.
Brezdelje med pekovsk!mi pomočniki. Piše Be nam: V Ljubljani je sedaj veliko pekovskih pomočnikov brez dela. Včeraj se je 15 pekovskih pomočnikov, ki nimajo dela, podalo v parno pekarno g. Kantza prosit dela ali denarne podpore. G. K a n t z je po dolgem obotavljanju izročil za vsakega 10 krajcarjev. Ob enem so pekovski pomočniki prosili, da bi v parno pekarno g. Kantz jemal v službo domačine, ne pa tujce, ker tudi samo domačinom prodaja kruh. To bi tudi mi priporočali g. Kantzu, da se tako brezdelje mej domačimi delavci omeji. Tudi dolžnost občinstva je pritiskati na to. Cujemo, da bodo domači brezdelni pekovski pomočniki prišli vsak teden k g. Kantzu, dokler ne bo vzel v službo domačih delavcev. Z druge strani se poroča, da se tekom dnij pripeljata k g. Kantzu še dva pekovska pomočnika z — Dunaja. To pač ni prav! Ako g. Kantz računa, da bo tukajšnje občinstvo kupovalo njegov kruh, naj se ozira na domače pekovske pomočnike!
Ulom. V času od 30. m. m. do 2. t. m. je bilo ob cesti med Šenčurjem in Kamnikom ulomljeno v samotno ležečo hišo gostilničarja Ivan Grajžarja in UrSuli Čebulj in pokradeno obleke za 60 kron. V hiši ni takrat nihče stanoval.
Društvena godba priredi koncert jutri 11. t. m. v restavracijskih prostorih gospoda Hafnerja Začetek ob 8. uri zvečer vstopnina 40 vin.
Iz bolnice. Josip Avsenik, mizar in posestnik v Begunjah, je 8. t. m. ponesrečil. Pri delu mu je stroj na levi roki odtrgal tri prste. Prepeljali so ga v bolnico.
Posrodovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu decembru. V primeri s prejšnjim mesecem je do-šlo jednako število delojemalcev, v primeri z onim lauskega leta, pa je došlo v letošnjem dokaj več oglasil. Moškim so bile službe ponudene za trgovske pomočnike, mizarje, ključarje, kovače, čevljarje, pisarje, največ pa trgovskim slugom in prometnim uslužben cem. Pri ženskem delu je bilo oddanih največ hišnih poslov, gostilniških uslužbencev in poslov za kmetBko delo. P o s r e-do vanje z vajenci ni imelo povolj-nega uspeha, da si je mnogo vprašanj za istimi, vendar jih vedno pomanj-k u j e. Ravno je tako s posredovanjem stanovanj, kar je pripravnih srednjih stanovanj jako težavno dobiti. Kakor običajno se je posredovanje nanašalo največ za mesto, na unanje kraje le deloma, dasi dohaja mnogo zunajnih n a r o č i 1 celo iz oddaljenih krajev n. pr. iz Sr
bije. Službe dobe takoj: 7 tesarjev, 1 kompto-iristinja, več računajočih in navadnih nata-kario, kuharic in drugih poslov.
I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Redni občni zbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani vrdi se dne 30. januvarija 1903 ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani »Mestnega doma«. — Dnevni red: a{ Poročilo o preteklem letu. b) Končni račun o preteklem in proračun za naslednje leto. c) Volitev odbornikov, d) Volitev treh pregledovalcev računov, e) Določitev letne članarine, f) Slučajni predlogi članov. Predlogi, katere so člani najmanj 14 dnij pred občnim zborom pismeno izročili odboru, se morajo staviti na dnevni red
Ponesrečena učiteljska pripravnica. Učiteljska pripravnica gdč. Marija Brolih je 8. t. mes. na stopnicah v »Narodnem domu« padla in si zvila desno nogo. Prepeljali so jo v bolnico.
Prijet dezerter. Vojak Anton Nympfen, ki je bil potegnil dne 7. t. m. iz žrebčarne na Selu, je bil danes ponoči v mestu prijet. Na sv. Petra nasipu ga je srečal policaj, ki ga je vstavil, ker ni našel sablje pri njem in se mu je vsled tega sumljiv zdel. Vstav-ljenec je policaju tudi takoj povedal, kdo da je. Policaj ga je peljal na rotovž, odkoder ga je potem vojaška patrulja odpeljala. Nympfen se je skrival na nekem hlevu na Selu in je mej tem časom pojedel le dve zemlji.
Krajevna skupina Ljubljana državnega društva avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi dne 3L januvarja 1903. pleBni venček v steklenem salonu kazine s sodelovanjem mestne društvene godbe.
Glas iz občinstva: Slavni magistrat ljub ljanski je letos gotovo pozabil, da je treba učasih blato po cestah in ulicah postrgati po drevoredih pa pota s peskom posuti, da se more občinstvo sprehajati, ker si ne more vsak »špogati« tega veselja, da bi se »nobel" okrog vozil.
Trgovski ples priredi v soboto dne 7. februvarja t. 1. »Slovensko trgovsko društvo Merkur" v veliki dvorani »Narodnega doma". Odbor se ni ustrašil velikega truda in stroškov, ki so s takimi prireditvami vezani, marveč so mu pred očmi nekdanji trgovski plesi, ki jih ni posečalo samo tukajšnje trgovstvo in inteligenca, ampak tudi trgovstvo in inteligenca izven Liubljane. Ker je ta ples prvi, ki ga priredi „ Merkur", nadejamo se obilega poseta. Prebitek je namenjen podpornemu zakladu za onemogle člane.
Planinski ples. Koliko simpatij vživa »slovensko planinsko društvo«, se je zopet takoj pokazalo. Komaj se je raznesla vest, da priredi društvo prvi »Planinski ples« dne 1. svečana t. I., že je vsa Ljubljana in okolica polna zanimanja za to veselico. Priprave za ta ples so velike, a so popolnoma tajne. V četrtek se je osnoval damski agitacijski odbor, v katerega je vstopilo 25 dam pla-nink iz prvih narodnih rodbin. S pripomočjo požrtvovalnosti in navdušenosti narodnih dam je društvu sijajen vspeh zagotovljen.— Vabila na ta ples dobe člani »Slovenskega planinskega društva« s prihodnjo številko »Planinskega Vestnika«.
Tatvine. Včeraj opoldne je na Sv. Petra cesti št. 65 ukradel neznan tat posestniku Fr. Prezeljnu iz Mengša tri biče. — Ivani Bitenc na Poljanski časti št. 56 je vzel tat vrv, na kateri je sušila perilo.
Izgubljena je bila včeraj na mestnem trgu rujava torbica, v kateri je bilo deset kron
Novi vozovi za smeti. Ljubljana dobi dva nova vozova za pobiranje smeti. Vozova bodeta napravljena po vzorcu zagrebških stičnih voz.
Kotiček za liberalce.
Ali je za učitelje vse do b r o ? »Učit. Tovariš« piše, da morajo biti uvodni članki v njem dobri in premišljeni, »kajti teh ne bero le učitelji, ampak tudi drugi ljudje«. Lep kompliment stanovskim tovarišem!
Hribarja je okregal dr. T a v č a r v „Narodu". V občinskem svetu je župan zopet sprožil zahtevo glede kontumač-nih hlevov in prekladišJa za živino, katera naj bi v Ljubljani zgradila dolenjska železnica. Pri tem je padla tudi beseda, da bi bila naloga dr. Tavčarja, ki je državni poslanec Ljubljane in občinski svetnik, potegovati se za to, kar tem ložje stori, ker je upravni svet-n i k dolenjske železnice. Tavčar pravi na to v »Narodu«: „Dobro bi bilo, da se vsak, ki hoče v takih zadevah javno govoriti, poprej pouči, da bode vsaj vedel, o čem govori ! Drugače polni samo jasli mlademu Štefetu." Tako jo jo zasolil Tavčar nazaj Hribarju, mesto da bi vršil dolžnosti svojega poslanstva. Dalje pravi državni poslanec za Ljubljano, da ne more ničesa doseči, ker je v upravni svet dolenjskih železnic odposlan od strani vlade. Ljubljančanje na to dr. Tavčarju lahko tako-le odgovore: Ako ne moreš spraviti v sklad naših in vladnih koristi, pa odstopi in zastopaj vedno samo vlado.
Kolegialnost liberalnega odvetnika. »Slov. Narod«, katerega
odgovorni urednik je odvetnik dr. Tavčar, imenuje odvetnika dr. Počka »spodeno ti-čico«, »možička«, »zajca v repi«, »justični odpadek«, ter poživlja odvetniško zbornico, naj preiskuje, ali Bpada dr. Poček še k baru u. Dr. Poček je zagrešil namreč ta veliki zločin, da piše v »Slovenca«. Zato naj ga kaznuje odvetniška zbornica. Mi bi vedeli za odvetniško zbornico potrebnejšs delo: Preiskuje naj, ali spada še k barO u odvetnik, kateri svojega Btanovskega kolego v svojem listu na tak način obdeluje. Notarska zbornica naj pa premišljuje, ali jej služijo v čist znani slučaji njenega predsednika g. Plantana!
Krški p r osvetljene i. V Krškem so imenovali dr. Tavčarja za častnega občana. Na dolgo in široko se razlaga to za duševni niveau krških liberalnih purgarjev značilno dejstvo. A nečesa manjka: V poročilu stoji, da je dr. Tavčarja zadela ta krška čast za njegove zasluge za Krško. Iskali smo teh zaslug, a — jih nismo našli nikjer. Gosp. Romih, razjasnite nam vendar Tavčarjeve zasluge!
Ni čtivo za nedorasle ljudi, ampak samo za dozorele umazance! »Slov. Narod« priobčuje podel podlistek, v katerem popisuje duhovnike kot nečistnike, ateiste, hinavce in bogo-skrunce ter se baha celo, da ie to pisal — duhovnik ter da je vse res. Tako podlo je, kar pripoveduje, da se je — ne državni pravdnik! — ampak sam urednik zgrozil nad to svinjarijo ter se izgovarja, da to ni »čtivo za nedorasle ljudi«. Nam se zdi, da se državni pravdnik šteje tudi med nedorasle ljudi ter ne bere tega spisa, kateri je očividno sramotenje od države priznane vere.
Književnost in umetnost.
Slovensko gledališče
» A n a t o 1 o v dvojnik«. Ta ra-finirano zapletena burka ima to dobro lastnost, da ves čas vzbuja pozornost poslušal-čevo, ker spletka raBte iz spletk in je celo dejanje polno življenja. Igraloi pa morajo po sebno paziti, da pikantnosti ne postanejo su-rovoBti. Na delu se pozna, da je francosko; nemške burke so navadno vodene in dolgo časne. Uprizoritev je vspela prav dobro. G. B o 1 e 6 k a je nadarjen, modern individua list, kar je zopet pokazal njegov Barisart. Gospod Lier ima popolnoma v oblasti mimiko obraza, s katero pove mnogokrat več, nego z besedami. Njegov Marcinelle je popolnoma zadovoljil. Na svojem mestu so bili tudi gg. Verovšek, Nučič in Per-dan. Gospa Danilova je v zadnjem tre-notku prevzela vlogo Colette na mesto gdč. Kreisove, a dobro izvršila svojo nalogo. Gdč. Riickova je igrala premišljeno in ele gantno, gospa Dragutinoviče v a je dobro pogodila vlogo tašče Aurore, gospa D o-b r o v o 1 n a vlogo Zenobie. Gledališče je bilo dobro obiskano.
Jutri popoludne »Quo vadiš«, zvečer opera »Maričon«. — Prihodnji torek opera »Faust«. — 17. t. mes. veseloigra »Poskusui kandidat«. — 27. t. mes. Stolbova veseloigra »Morska deklica«. — Nato pride na vrato opera » P i k o v a dama«.
»Album ruskih slavistov je dobil knjižničar „Musea kralovstvi čes-keho" g. Pater. Tu so imena 60 slavistov, med njimi so podpisani tudi najstarejši živeči ruski slavisti: Pypin, Lamanskij, Ve selovskij, Kočubinskij, Petrovskij, Miller, Drinov in dr.
* Koncert „GlaSbene Matice". Pri prihodnjem koncertu „Glasbene Matice", kateri bo v nedeljo, dne 18. t. m. zvečer ob 8. uri v »Narodnem domu", bodete dve znameniti umetnici sodelovali in sicer koncertna pevka gospodičina Magda D v o rakova, hči slavnega skladatelja in mojstra dr. Antona Dvor a k a in v i r t u o -z i n j a v igri na goslih, gospodičina Marija Herites iz Prage.
Bazne stvari.
Najnovejša od rasnih strani
Otroci in plesne zabave. Češki deželni šolski svet je izdal strogo naredbo zoper udeležitev otrok pri plesnih zabavah. — Razoroževanje v Evropi se začenja. Država Monte Carlo je razpustila svojo armado. Storila je to pač lahko, ker je imela samo — 34 vojakov. — Mož s petnajstimi ženami. V preiskovalnem zaporu v Varšavi sedi čuden mož, ki pravi, da se piše Vladimir Litwinecky. Prehodil je celo Rusijo kot inženir ali tehnični uradnik. Povsod je nastopal pod drugim imenom in povsod se je na novo oženil. Kolikor je do sedaj dognala preiskava, se je mož, ki je star šele 31 let, doslej oženil 15 krat, in kar je zanj sedaj posebno strašno — vse te žene žive. Edino tolažbo ima, da bo še na dalje zaprt m da ne pride ž njimi v dotiko. — Smrt v peči. V Ogleju sta se skrila sina
pekovskega mojstra Fortuneta Morelli v peč. da se ogneta očetovim udarcem. Drugo jutro so dobili dečka v peči mrtva. Zadušila sta se. — Tri milijone zaigral je v Moskvi neki Bobine. Oblast je radi tega pričela obravnavo proti dvema igralcema. — Samomor kiparja. Francoski kipar Coust se je ustrelil, ker ga ni hotela neka 48!etna vdova. — 3504 stolet starih 1 j u d i j živi v ameriških združenih državah. — 50 ribičev utonilo. Pri Rigi je zasačil vihar ribiče na morju. 50 ribičev je utonilo. — 115 let star umrl je v Lodzu na ruskem Poljskem klepar Jakob Belchar. Zapustil je 12 otrok, od katerih je najstarejši star 88 let. — Spomenik K e 11 e 1 e r j u. V Pekinu umorjenemu nemškemu poslaniku Ketteleriu postavijo v Pekinu spomenik. — 7 0. 000 frankov poneverilo je 7 železniških sprevodnikov družbe za Bpalne vozove v Rimu. — Poljski plemenitaš umrl lakote. V Vilni sta od gladu umrla 80 letni poljski plemenitaš Mihael Batzkiewicz in njegova žena. Sramovala sta se beračiti, zato sta živela le od skorij kruha, katerega jim je prinašala neka mlekarica. Zadnji čas je mlekarica pričela oddajati skorije nekam drugam in tako obubožani plemenitaš in njegova žena nista imela kaj jesti. Nekaj dni potem so ju dobili mrtva. Umrla sta lakote. V Vilni je ta dogodek na občinstvo napravil velikansko pozornost. — Papagaj detektiv. V neki trgovini v Odessi imajo papagaja. Te dni je nakupovala neka elegantna dama blago. Ko je zapuščala prodajalnico, zaklical je papagaj po stari svoji navadi: .Primite tatul" Dama se je prestrašila in izpod ogrinjala padlo ji je — ukradeno blago. Damo bo prijeli. — Ivan Orth živi. Poroča se, da Ivan Orth živi s svojo ženo Stubel v okolici Val-paraiso. Orth ima veliko posestvo. Imenujejo ga ondi gospod Juan. — Pasja steklina. Iz Rima se poroča: Profesor Son-nani je našel mikro - organizem pasje stekline. — Starosta poljskih časnikarjev, Aleksander Kraje v-s k i , je umrl te dni. Rojen je bil leta 818 v Varšavi. Bavil se je posebno z narodno gospodarskimi vprašanji v Galiciji. — Vest jo je pekla. V italijanskem mestu Bitonto se je ustrelila žena častnika cagno. V zapuščinskem pismu je izjavila, da jolaga roko na se, ker jo peče vest. Zakaj o je pekla vest — tega ni povedala. Osta-vila je 31etno hčerko. — Socialisti na Ogrskem so zmagali pri občinskih volitvah v občinah Nassaly in OroBslanti. V Tati je izvoljenih 5 socialistov. — Tifus divja v Oseku radi slabe pitne vode. Tudi v Pragi imajo tifus. — Kako Be na Nemškem sodi. Neki tovarnar v Augs-burgu je v prepiru nekemu svojemu delavcu opetovano dejal »govedina«. Delavec je tožil. Pri razpravi je dejal obtoženi tovarnar, da ni imel namena delavca razžaliti in bil je — oproščen. — Na originelni način se je usmrtil. V Turinu si je privezal neki Jakob Giorda žico okolu roke in spravil žico v zvezo z mestno električno mrežo. Takoj je pal mrtev na tla. — P r o t e -s t a n s k e diakonise uvedejo name-atu katoliških usmiljenih sestra v okrajne bolnišnice v severnem, nemškem delu Češke. Ljudstvo protestira. — Defravdacija. Tajnik gostilniške zadruge Gustav Baumer se je ustrelil. Poneveril je zadrugi 12.000 K. — Velik požar petrolejskih jam v Boryslawu je uničil 32 rovov in 23 hiS. Škode je 600.000 kron. — Nov tenorist. V Neaplju se je pojavil nov tenorist imenom Giorgini, o katerem trdijo, da prekaša vse dosedanje tenoriste. Giorgini dosega velikanske vspehe. Pred osmimi meseci je bil še prodajalec rib in je kričeč, obrnil nase pozornost nekega ljubitelja glasbe, ki ga je dal izobraziti. — Nadina Slavjanskij je s svoiim novim zborom 6. t. m. pela pred turškim sultano-nom, ki je dal zboru 8000 frankov. — Viktor i e n Sardou je spisal novo igro »Dante«. — No v potres v Andišanu. Dne 7. t. m. se je pojavil nov silno močan vertikalni sunek. Ljudje se niso ponesrečili.
Svetovaclaveka. Nova zatožna »Du-vera« se je konstituirala. Za predsednika je izvoljen vseučiliški profesor dr. Braf, znani sociolog in finančnik, kateri je z mnogoštevilnimi narodnogospodarskimi spisi v»Htasu Naroda« si pridobil veliko voljavo. Podpredsednik je grof Vojteh oohonborn. Glavni denarni zavodi češki sprejemajo priglase k tej sanačni založni. — Znižanje vlog pa ne napreduje, kakor bi bilo želeti. Vlagatelji so znižali svoje vsote šele za 1,350,000 kron. Treba je pa 2 milijona. Zato se sanačna komisija zopet obrača do njih.
Monokli za dame. V New-Yorku in Chikagi so pričele dame nositi monokle. Stare in mlade dame nosijo monokle, katere plačujejo po 8—400 mark. Kar je pri tem najbolj čudno, je to, da se ne zde same sebi prismojene.
Vera je privatna stvar. To načelo socialnih demokratov hoče soc. demokraška in liberalna večina v Milanu izvesti na ta način, da hoče veronauk v ljudskih šolah opuBtiti.
Priloga 7. štev. „Slovenca" dn6 lO. januarja 1903.
O bodočnosti brezžičnega brzo java, ki sedaj že posluje mej Ameriko in Evropo, se je izrazil njega iznajditelj Mar-coni: Sedaj sporočimo z brezžičnim brzo-javom 34 besed v minuti, a ni dolgo časa, ko bomo lahko sporočili 200 besed v minuti. Ako bi bilo treba, bi to omogočil že v nekaterih dneh. Brezžični brzojav bo v kratkem pošti prevzel polovico prometa mej Ameriko in Evropo.
Baron požigalec. Ko je marki Bo sredon v Parizu prisostvoval te dni poroki svoje hčere, ga jo policija aretirala. Na predvečer je v njegovem zgodovinsko ziiame nitern gradu La Condrapo pri Toursu na stal velik ogenj. Ognjegascem se je posre čilo rešiti del gradu, a našli so ognjugasci polno podloženega netiva, ki jo bilo polito s petrolejem. Markiju, ki je bil zavarovan za velikansko svoto, se je dokazalo, da je ogeni^sam podnetil.
Časopisje in židovstvo na Ogr skem. Na Ogrskem izhaja sedaj okolo 1000 časopisov, od katerih jih samo 166 ni v židovskih rokah, vsi drugi časopisi zastopajo židovske interese. Ogrska ima 18 milijonov prebivalcev, od katerih ni niti en milijon Židov! In vender židje na vseh poljih vladajo Ogrsko!
Ženska organizaeija, ki je strah občinskim očetom, se nahaja v mestecu Rhayaderu na Ar.gleškem. Kadar se pojavi na vogalu lepak: Rebeka in njene hčere se zbero zvečer^ cb 8. uri na mestni skali«, tekaj hite vse ženske iz mesta z zakritimi obrazi k skali. Tu se kritizirajo sklepi obč. svetov in mestni dogodki. Kar se ženskam ne zdi prav, to s silo preprečijo. Oblast je brez m< či. Polioaje so ženske preteple. No kemu gostilničarju, ki se je potegnil za straž nike, so ženske zažgalo hišo.
Natakarice na Japonskem Smuki-železnica je odredila, da bodo v vt>eh železniških vozovih nastavljene natakarice, a natakarice morajo ustreči naslednjim zahtevam: imeti morajo dobro vzgojo, biti morajo zdrave, prijazne vnanjščine, lepega vedenja in poštene preteklosti. Poleg tega morajo imeti v službi vprav vojaško disciplino, ne smejo govoričiti s potniki in niti napitnine ne smejo sprejemati.
K Rimu! Pet tisoč oseb se v New-Yorku vsako leto spreobrne h katoliški veri iz protestantstva. Tako je poročal zadnjič nt wyorški nadškof Farley pri shodu kato liške lige konvertitov. Nadškof je čestital ligi zaradi krasnega njenega uspeha in zahvalil Boga. da se katoličanstvo tako širi v New-Yorku.
Vodovod pod jezerom. Iz Cleve landa poročajo: Graditev vodrvoda 100 čevljev pod dnom tukajšnjega jezera, je zahte vala doslej 59 Človeških žrtev. Te dni se je pripetila v predoru eksplozija, vsled katere je bilo dvoje oseb usmrčenih in petero hudo ranjenih.
Protestantovsko krščanstvo Kakor znano, puščajo protestantje, da na njihovih vseučiliščih poučujejo v teologiji tudi liberalni profesorji, kateri Luthrovo načelo o svobodnem razlaganju svetega pisma ume-vajo tako, da taje tudi božanstvo Kristusovo. Najbolj znan med takimi profesorji je H o r n a c k. Nedavno je izšla knjižica rabina dr. Feliksa Perlesa, kateri iz spisov Hornakovih dokazuje, da je le judovska vera prava. In prav ima rabin s svojimi izvajanji. Ker ako se ne priznava božanstvo Kristusovo, potem nam res nič več ne preostaja, kakor židovstvo ali pa poganstvo. Žalostno je pa za protestantovsko bogoslovje, da je prišlo tako daleč. A ni moglo biti drugače, ker po Luthrovem načelu je itak vsaka vera dovoljena.
«akon za izseljence v Ame-
O tem novem zakonu se poroča iz VVashmgtona. da bo zlasti velikega pomena za Slovence v stari domovini, ki mislijo priti v Ameriko, kakor seveda tudi za vse druge narodnosti, ki se izseljujejo iz svoje domovine. Po tej novi postavi bo moral vaak izseljenec, stopivši na ameriško zemljo, plačati tri dolarje d a v k a. (To je lepa ameriška svoboda!) Posebno veliko se je v senatu govorilo glede pcšiljatve izseljencev nazaj v njih Btaro deželo. Senator Lodge je poudarjal, da število samih slaboumnih naseljencev, za katere mora skrbeti država, znaša čez 24.000 dolarjev na leto, ter da to število z vsakim letom narašča. Nasvetoval je torej, da naj se na državne stroške pošljejo nazaj v staro domovino vsi oni. ki postanejo trajno slaboumni, po preteku dveh let v Ameriki, razen če se dokaže, da bolnik ni prinesel kali bolezni že iz svoje po-prejšne domovine. — Poudarjalo se jo tud^, da naj izaelniška komisija bolj strogo postopa na Ellis otoku, da ne bo toliko krivih »pričevanj in priseg, kakor do sedaj, ko so so naselniki vočkrat samo z lažjo spravili 8kozi, dasi bi postavno no smeli nikdar stopiti na ameriška tla. Tisti dol nove postave, v katerem se zahteva od naseljencev gotova izobrazba, je senat zavrgel, ravnetako tudi onega, ki prepoveduje prodajanje opojnih Pijsč po naselniških postajah.
Radi hčere. Bilo je pred par dnevi, ko je na neki ogrski železniški postaji neka stara kmetica se drenjala mej potniki in so konečno postavila k železniškemu stroju. Poklicala je strojevodjo ter ga obdarila z eno krono. Strojevodja je vprašal starko, za kaj mu je dala krono. »Pazite", reče starka, „da se vlaku nič ne zgodi, ker v njem potuje moja hči". Tako je zlato materino srce.
Društvo za obrambo katoliike vere se je ustanovilo v Rimu proti protestantski propagandi.
Kje je najmanj ženitev ? Statistika je določila, da se ljudje na Irskem najmanj ženijo. Po zadnjem štetju je nad polovico žensk, ki so dosegle 20 let, nenmoženih.
Obrekovanje RuBije. Ruski listi protestirajo proti raznašanju krivih vesti o Rusiji. Pripovedujejo se namreč celo pripovedke o neredih na ruskih vseučiliščih, o političnih demonstracijah ruskih dijakov. Trdilo se je, da je bilo izgnanih iz Moskve dvajset tisoč brezposelnih delavcev, da so bili v Saratovu resni izgredi in da je bilo v Petrogradu aretiranih več odličnih oseb. Ruski listi zatrjajo, da so vse te vesti same izmišljotine brez nikakega temelja.
Krvava drama Na Silvestrov večer se je v Prozorju na Hrvatskem izvršila grozna drama. Kmet Imbro Vinek, sila surov človek, mnogokrat kaznovan, ki je nedavno temu odsedel jedno leto ječe, je bil uprav nečloveški proti svoji ženi in svojim otrokom. Da se reši žene in treh sinov, je dne 29. m. m. izzval takov poboj, da so morali vsi bežati iz hiše. Zagrozil jim je, da ga ubije s sekiro, kdor ne gre iz hiše. Naslednjega dne se je nečloveški oče sešel s sinom Štefanom v neki drugi hiši domačega sela ter je pozval poslednjega, naj gre ž njim domov. Tu pa je nečloveški oče pograbil sina za vrat in ga začel dušiti. Sinu se je posrečilo iztrgati se iz rok očetovih, in je v jezi pograbil sekiro ter udaril ž njo očeta po glavi tako silno, da se je le-ta mrtev zgrudil na tla. Sin se je sam prijavil sodišču.
26 otrok V vosi Mattel na Štajarskem se je neki materi rodil 26. otrok; devetnajst jih živi.
Automobil - prižnioa. Dva duhovnika francoske reformirane cerkve v Parizu sta izdala svojim vernim oklic, v katerem prosita sredstev za nakup avtomobila, katerega bodeta rabila za prižnico in jo tako lahko prepoljavala v najoddaljenejše oddelke mesta Na Francoskem tudi politične stranke rabijo avtomobil za govorniški oder.
Tenkovestnl policisti in ubožci. Poročali smo, da je v Madridu advokat Car-rilo naznanil Humbertove. Carrilo je tudi član akademije znanosti in sedaj 6>o vrše burne razprave, ali more denuncijant sploh še ostati član akademije. Razpisano nagrado je Castro razdelil policistom in ubožcem. Policaji so dar odklonili, Češ, da se v ono, kar izvršujejo oni kot poklic dostojen človek ne umešuje. Tudi madridski reveži so, kakor poročijo listi, tako viteški, da nočejo denarja, ko je zaslužen z denunciiacije.
Slona so usmrtili z elektriko v NewYorku Velikanski slon Tccty je usmrtil enejra svojih čuvajov in je postal divji, zato je moral zgubiti življenje. Da so slona usmrtili rabili se 6000 volt elektrike. Usmrčenju je prisostvovalo 10.000 gle dalcev.
Olikani Nemci. V bilvestrovi noči se je v Berohnu zgodilo mnogo napadov na ženske. Mnogim ženskam so napadalci strgali zgornjo obleko s teleaa. Nc-padane ženske so morale bežati v fijakarske vozove. Tudi nože so rabili napadalci.
Z novim velikanskim projektom
se peča Rusija. Z vezati hoče z velikanskim kanalom nemško morje s Črnim morjem. Načrti so že gotovi. Na severu se kanal prične pri Rigi in na jugu se konča pri Chersonu. Kanal bo dolg 1607 km., globok 8'5 metrov. Naki amerikanski konaoroij je obljubil, da ogromno delo izvrši v petih letih. Stroški bodo uiašali 650 mil. mark.
Študija o samomorih. Francoski socialni ekonom Emil Durkheim je spisal zanimivo študijo o samemoru. Med drugim dokazuje velik razloček med številom samomorov v katoliških in protestantskih dsže lah. Durkheim ni katoličan, a je prišel do sledečih zaključkov. V čisto katoliških deže lah, kot Španski, Portugalski in Laški, je to število jako neznatno, viseko pa v protestantskih, kot Pruski, Saksonski in Danski V protestantskih krajih pride povprečno 190 samomorivcav na milijon prebivavcev, do čim jih pride v katoliških le 58, a v mešanih zopet 96 So bolj se to pozna, če v me šanih deželah posebej primorjarno prote stante in katoličane. Bavareke provincije z manj kot 50 odstotki katoličanov imajo povprečno na milijon prebivavcov 192 samo morov. ono s 50 do 90 odstotki katoličanov pa 135; a provinco z več kot 90 odstotki katoličanov jih imajo samo 75. I.ste številke veljajo za Prusko in bvico, das' je tu pro bivavstvo ločeno še po jeziku.
Nemiki cesar ga je blamiral Grof Pavel p|. Iloensbroech je spisal knjigo proti papeštvu in jo poslal nemškemu cesarju. Domišljavemu grofu se še sanjalo ni, da bo protestantski cesar to knjigo poslal nazaj. In to se je tudi zgodilo. Hoensbroech je dobil knjigo nazaj, pri tem je pa dobil od na-učnega ministra še pismo, v katerem se mu pove, da to ni znanstvena knjiga. Tako je ravnal celo nemški cesar proti človeku, ki v svoji strasti hoče grditi sv. očeta. Le slo venski liberalci vse pamflete z veseljem sprejemajo v se. Omeniamo še, da je Hoens-broech šel k državnemu podkancelarju in vprašal, zakaj so mu knjigo vrnili. Ta mu je rekel, da cesar ne more sprejeti take knjige, ki je za katoličane žaljiva. Ako bi bil državni podkanoalar govoril naravnost, bi mu bil pač rekel, da noben dostojen človok no more imeti takega pamfbta v svoji knjižnici. Zakaj to poročamo ? K e r je pod naslovom »Obrambna sredstva proti klerikalizmu« n a j g r j e laži iz te knjige podal »Slovenski Narod« svojim bravcem kot — zgodovin sko resnico!
X>rol>iž.
Prijatelj otrok. „Vidiš, Matij ček, jaz sem tolik prijatelj otrok, da se nalašč ne oženim, samo da ne bi pretepaval svojih otrok, kadar bi me zjezili.
Najgotovejše sredstvo proti vodi. Neki liberalen odvetnik bi rad svojo pisarno premestil iz Ljubljane v kraj, kjer ni — vodovoda Tako bi bil najvarnejši pred vodo. katere ne more videti.
Prosto po »Narodu«. Dr. Tav čar (zdravniku): »Gospod doktor, jaz sem bolan. Delam sicsr kakor konj, jem kakor krava, spim kakor medved, a zdrav vendar nisem." — Zdravnik: „ Veste kaj, gospod doktor! Pokličite živinozdravnika, ki vas naj ozdravi." — (Spremenili smo samo ime, v »Narodu" stoji Nadrah.)
V šoli. Učitelj: „Tonček, ali veš, čemu so počitnice?" — Tonček: »Zato, da imamo kaj pozabiti 1"
Kakor je. »Janezek, ali si vedno priden, ali te tudi kdaj tepo?" — Janezek prikima. „Kdo te pa večkrat tepe, oče ali mati?" — Janezek: »Kateri bolj utegne!"
Žalostno. Profesor: »Človek lazi po svetu, je in pije in — umrje, pa še ne vo, kolika je zemlja!
Dobro vino. »Je li dobro vino »pri Pagonu?« — »Pa še kako 1 Piješ ga lahko toliko, da bcš umrl, pa te še glava ne bo bolela !«
Sam svoj zagovornik. Sodnik: »Vi se morate zagovarjati zaradi telesne poškodbe, ker ste soseda udarili po nosu, da je krvavel!« — Zatoženec: »Prosim, gospod sodnik, jaz sem zmerom slišal, da je to zdravo !«
Kaj je čas. Učitelj: »Jožek, kaj pa je čas?« — Jožek: »Gas je najdražje, kar človek od Boga ima. Kaj bi ljudje počeli, da nimajo časa !?«
Preklic. »Jaz sem trdil, da je veliko 1 i udi j, ki jih je Peter Oderuhovič spravil na nič. To je ravno narobe res. Ni veliko ljudij, katerih on ni na nič spravil.«
Vsak nekaj. Kaj pa počne gospod stotnik in gospa njegova!" — „On zmerja vojake, ona pa druge ljudi!"
JDiarcsvl
Poslani našemu uredništvu.
Za škofove zavode: G. Štefan Dužn.k v Hrenovicah, kot del preostanka doneskov za nagrobni spomenik pok. župniku Pucu 41 K.
Za Jeranovo dijaško mizo: G. Štefan Dužnik v Hrenovicah kakor zgoraj 41 K.
L a Ciril Metodovo družbo: Dar Mohorjanov v Novi cerkvi 2 K - - Mc-horjani v St. Juriju ob j. žel. 12 K. -— G. Anton Zgur, župnik v Hrenovicah, 2 K in g Matevž Milharčič ondi 1 K, oba kot Mohorjev dar. — G Iv. Baloh v Kranjski gori dar Mohorjanov 4 K. — Mohorjani v St. Vidu nad Ljubljano 18 K. — Vesela družba pri g. Švigelju na Bregu pri Borovnici 6 K 60 vin.
Bog plačaj 1
Za Jeranovo dijaško mizo ho tekom decembra darovali p. n. gg.: A. Čadež, katehet v Skofji loki 2 K, F. Fik, spiritual pri Uršulinkah v Skofji loki 10 K, M. Arko, dekan v Idriji 20 K, A. A. btroj, katehet v Ljubljani 20 K, A. Jamnik, župnik v Sorici
10	K, kanonik Sušnik 10 K, Avg. Šinkovec, župnik na Jesenicah 20 K, Neim. 20 K, F. Krašnik 3 K, J. Gnjezda, prof. v Ljubljani,
11	K, Andr. Ramo veš, župnik v Dobrepo Ijah 10 K, g. I. Bernard, kaplan v Trebnjem 10 K.
Bog povrni blagim dobrotnikom, katerim naj se pridruži se mnogo drugih, ker blagajna dijaške mize jih zelo, zelo potre buje !
Izpred sodišča.
Nekaj o liberalni poltenosti.
Ker imam razsodbo iz pravde g. Elija Predoviča proti Josipu in Marjeti Zupančič iz Slapa radi 12 K, v rokah, odgovarjam na obrekovanje dr. Tavčarjevo v »Slov. Narodu« z dn3 24. decembra 1902, št. 295 in na nadaljevanje tega obrekovanja v št 1 istega dnevnika od letos sledeče :
Gosp. E Predovič vložil je po svojem zastopniku dr. Tavčarju dne 25. novembra 1902 pri ljubljanskem okrajnem sodišču proti Jnsipu in Marjeti Zupančič' tožbo na plačilo 12 K s pripadki.
Vsebina tožbe je na kratko sledeča :
»Niko Predovič iz Jugorja pri Metliki kupil je pred kratkim v E. Predovičevem imenu od tožencev tri prešiče in jima dal 6 K are.
Kupljene prešiče zavezala sta ss nasprotnika 13. t. m. pripeljati v Ljubljano inPredoviču izročiti.
Ker nasprotnika pogodbe nista pravočasno izpolnila, imata tožitelju povrniti dvojno aro 12 K."
Konečno stavi se tožbeni predlog, da sta tožena dolžna tožitelju in solidum povrniti za prodane in ne izročene tri prešiče spre jeto aro 6 K v dvojnem znesku, t. j. 12 K s 5% obrestmi od vročitve tožbe in povrniti pravdne troške v 14 dneh ogibom izvršbe.
Na to tožbo ugovarjala sta tožena pri prvi obravnavi 6. dec. 1902 edino le, da sta prešiče prignala, da jih pa g. Predovič ni hotel prevzeti in oziroma, da prvotoženi ni sklepal pogodbe v svojem imenu.
Priča Franc Zupančič izpovedal je la-priseženo :
Bil sem zraven, ko so se oče pogajali za prešiče. Cena se je določila za 23 krajcarjev in 1 gld. povrh. Olede kraja in tehtanja se ni ničesar določilo.
Gnali smo jih potem 13. novembra 1902 v Ljubljano, kjer smo jih stehtali v mestni klavnici. Iz Predovičeve ograje se tjekaj vidi. Prodovičevi uslužbenci pa to videč niso p u b t i I i naših p r e -šičev v ograjo. Mati je šla z listkom od vago v pisarno, da bi denar sprejela, a so je vrnila z naznanilom, da Predovič v mestni klavnici stehtanih prešičev plačati noče.
S prašiči smo čakali od 10. ure dopoldne d o 2. u r e p o -poldne pri Predovič u. Naš voznik Franc Potokar je dal potem stehtati na Pre-dovičevi tehtnici svoje prešiča ; vrgli so 7 kg. manj nego na mestni tehtnici, in mati to videč je rekla proti meni, da jih na Predovičevi tehtnici ne pusti stehtati.
Mati je prodala potem, ker se ,ni ve dela kam obrniti, nekemu Kalanu prešiče za ravno isto ceno kakor Predoviču, mero-dajno pa je bilo tehtanje v mostni klavnici, kajti prnšiči so niso nikjer več tehtali. Mati le površka 1 gld. ni dobila.
Pri obravnavi dn6 16. dec. 1902 izpovedali bo pod prisego
1. Josip btegu, oskrbnik mestne klavnice :
Pritoževali so se že posamezni, da jo mestna tehtnica več pokazala pri tehtanji prešičev, nego Predovičeva. Če je bila pritožba opravičena, se nisem prepričal.
Prišlo jo ševeč pritožeb, ki se pa niso nanašale na tehtnico.
Na klavnici se ne tehta pred 8. uro in zato mislim, da je utegnila toženka Btehtati svoje prešiče na mestni klavnici mej 8. in 9. uro. Na listek se ne zapišejo znamenja ali druge podrobnosti, iz katerih bi se moglo na identiteto prodanega prešiča s tehtanim sklepati.
Znano mi je, da se presiči pred tehtanjem zelo nakrmijo. Ako so očistijo pred tehtanjem, znaša diferenca v teži 1 kg., 2 kg in v izjemnih slučajih tudi več. Odvisno je to tudi od teže prešičev.
Iz Predovičevih prostorov se pač vidi k uhodu v mestno klavnico, ne pa na tehtnico.
Če ao tehtnice pravilne, je dilererca v teži v par urah dajati edino le na račun iz gube blata in vode.
Pri tehtanju, osobito kadar se prešič mesarju proda, kupec ni prisoten, pač pa kmet, oziroma da bi bil prav pri tehtnici in nadzoroval, ne, le v istim prostoru okolu tehtnice; kmet povč kupca mesarja, klavni-ški hlapeo prešiča opremi z dotičnim znamenjem in potem dobi kmet z listkom od mesarja plačilo.
Ne spominjam s o , d a b i b i 1 g. Predovič prisoten kdaj pri tehtanju prešičev, on tehta na svoji tehtnici, mogoče je pa tudi.
2. Franc Potokar:
Vozil sem dvoje prešičev svojega očeta in troje Zupančičevih v Ljubljano.
Vozil sem korakoma ; prešiči so bili v kurniku; opazil sem, da so med potjo precej blata izpustili; kateri ravno, ne vem povedati. — Glede naših prešičev je bilo domenjeno, da jih lahko stehtamo, koder hočemo, da le listek prinesem, pa bo plačano.
Peljal sem na mestno klavnico in sem dal naša prešiča stehtati krog 10. ure. Ravno tako tudi toženka.
Naša prešiča sta vrgla 103 kg, oziroma 93 kg, za toženkine ne vem.
Ko smo prignali prešiče k Predoviču, je zahteval tožnik, dajih če enkrat stehtamo, da bi ne bilo kaj nepravično, in to vzl c temu, da smo kazali listke mestne tehtnice.
O tem, da bi zahteval še enkratno tehtanje na mestni klavnici v Predovičevi navzočnosti, ni bilo niti od njega, niti od njegovih ljudij strani nikakega govora.
Tožnik in njegovi ljudje so naše prešiče izgnali iz ograje na živinski semenj.
Hodili smo potem od 10. do 2. ure vedno v pisarno z listki, naj se nam izplača kupnina, toda zestonj.
Okolu 2 ure potegnili so Predovičevihlapci naenkrat moja prešiča na tehtnico in videl sem, da stavrgla skupaj 10 kg. manj, pri tej priliki mi je tožnik sam potegnil listek mestne klavnice iz rek in me je udaril po zobe b. To ženka to videč (sc. povedala je), d a vsled te diference n e d & p r e šičev pri Predoviču tehtati, na kar so njeno prešiče se-gnali ven kaj in ona jih je gnala potem v Ljubljano. Koliko so tehtali, ne vem. Prešiči ves i'as niso dobili niti jesti, niti piti. Ie listka tožnikove tehtnice sem povzel, da ima vsak prešič 5 kg manj.
Na Predovičevi tehtnici se plača od prešiča 15 kraje., na mestni pa 10 kraje.
3. Niko Predovič:
Jaz kupčije imenom tožnika nisem skle nil, ampak njegov brat Niko Predovič.
13 novembra stehtali smo na Predovičevi tehtnici 211 prešičev in ko smo bili gotovi, zagleda tožnik na oglu Bvoje gostilne stati toženko s tremi prešiči, in ta mu veli. je-li ne bo prevzel njenih prešičev, pojasni mu, da jih je prodala, in na to ji reče Predovič, da mu jih mora dati tehtati, tožnica pa mu je odgovorila, da jih je že stehtala ria mestni klavnici in da jih ne bo še enkrat stehtala.
Tožnik je odvrnil, da mu je vsejedno, kjer se tehta, toda pri tehtanju mora eden njegovih ljudij zraven biti, nato se je toženka nekam izgubila.
Pozneje mene ni bilo poleg, osobito ko so Be tehtali Potokarjevi prešiči.
Pri tej navedeni priliki toženkinega sina ni bilo zraven, tudi Potokarja nc, marveč le jaz, tožnik in Niko Predovič.
Tožnik predlagal je kot pričo tudi svo jega knjigovodjo Franceta Kavčiča, kateri pa ni potrdil dokazil, ne okoliščine.
Tožiielj cdpsl je proti prvotoženemu od tožbe z zavezo, da povrne stroške, ki so narasli le temu.
Ker jc tožnik pri obravnavi dne 16.de cembra 1902 utemeljitev svoje tožbe spre menil tako, da se je tožena branila, tehtati prešiče še enkrat, pa naj si bodi na mestni tehtnici, in je skušal dokazati to po svojem bratu Niko Predoviču in po svojem uslužbencu Niku Popoviču, vložila je tožena pripravljalni spis, ki se glasi:
»Tožiteljeva trditev pri obravnavi dne 16. decembra 1903 da je proti meni izrekel, da lahko tehtam prešiče na mestni ali njegovi tehtnici, samo da je eden njegovih zraven, prisilila mo je, da sem pozvedovala po novih dokazih, iz katerih sledi brezdvomno:
1.	Da tožitelj gorenjih besedi proti meni ni izrekel, in da bi jih njegovi priči Niko Popovič ter Miklavž Predovič ne bili mogli slišati, ko bi jih bil tudi izgovoril.
2.	Da sploh ni navada, osobito da Pre dovič nima navade, dvomiti o identiteti svinj, ki so bile tehtane na drugi tehtnici, ker sploh ni mogoče, da bi se svinje med potom recimo od mestne klavnice do Predo-viča z drugimi zamenjale, in ker vsak trgovec s prešiči že na prvi pogled mora pre soditi, koliko tehta prešič, da torej že radi tega ni mogoče podtakniti prešiča.
3 Da ni mogoče, da bi prešič v teku treh ali celo ene ure zgubil na teži pet ali celo več kil, da pa je pri Predoviču navada, da prešiči ne tehtajo le za toliko manj, da torej pri njem ni slučaj, ako prešič manj tehta, marveč nekaj navadnega, ki je posla-
dek ali slabe tehtnice ali pa slabega tehtanja.
4.	Da tožitelj ne prikrajšujo prodajalcev le pri tehtnici, marveč tudi pri drugih dogovorih, da som tedaj jaz pač dovolj po voda imela, bati se prikrajšanja in so vsled tega braniti tožiteljeve tehtnico.
Iz spodaj navedenih dokazov sledilo bo pa nadalje, da je tožitelju gotovo veliko na tem ležeča, da pravdo dobi, ker bi s tem udušil pritožbo proti sebi in bi se lahko vedno vnaprej skliceval na to pravdo. Rnvno radi tega je pa še bolj važno, da pravda pravično izpade, ker bo to vsekakor izboljšalo razmero, ki vladajo pri trgovini tožitaljevi.
Ker se gre tedaj za vitalen interes to-žiteljev, ker se gre za nerednonti, katerih so uslužbenci tožitaljevi sami udeležujejo, ne bi bilo nikakor opravičeno, ko bi se tem uslužbencem več verjelo, kakor mojim pričam, ki so povsem neprizadete in nepristranske.
Po svojem izkazanem zastopniku stavim
tedaj
predlog,
da se skličejo k obravnavi dne 23 decembra t. 1. in zaslišijo razun že predlaganih prič šo naslednje:
Škerjanc Janez in Frančiška (Šornova), posestnika iz Male Stare vasi št. 6 o tem, da so tožiteljevi uslužbenci takoj ob 10. uri, ko sem prignala prešiče, ubranili ugnati jih v ograjo; da sem prosila jaz tožitelja, ko je prišel prilično do mene, nsj prevzame prašiče, on pa da je z roko odklonil rekoč: »Bežite v stran « da pri tej priliki ni bilo zraven niti Nikota Popovič niti Miklavža Predovič, ker sta bila ta dva vedno pri tehtnici, ožiroma pri nakladanju preSiČev, da sem potom prosila Janeza Škrjanca, naj bi šel za me k Predoviču in da je Predovič na prigovarjanje Skrjančevo, naj bi prevzel moje prešiče odgovoril: »Naj počaka do popolu-dne, prej jih ne prevzamem, dokler ne bodo na moji vagi zvagani.«
Janez Skrjanc potrdil bo nadalje, da je bil že lani pri Predoviču prikrajšan. Zato si je letos izgovoril, da bo prešiče na mestni tehtnici stehtal. Tega dogovora se pa pri Predovičevfh niso držali ter so segnali prešiče na Predovičevo tehtnico, tu pa, kakor jc on presodil, za mnogo kil premalo zva-gali tako, da se je Skrjanc zaklel, da Predoviču ne proda več, ko bi mu tudi po 50 kr. funt plačal.
Obe ti dve priči potrdita, da so se ljudje jokali, ker so bili od Predovičevih prikrajšani.
2 N Kalan, gostilničar in prekupovalec prešičev, o tem, da je on moje prešiče kupil in tehtal in da so po preteku treh ur le za 1 klg. manj tehtali, kakor na mestni tehtnici; da ni nikjer navada, da bi bil ku pec radi vgotovitve identitete svinj pri vagi, da te navade tudi Predovič nima, ker sploh ni misliti in se ni bati da bi se enkrat zva-gano blago zamenjalo.
Kalan potrdi nadalje, da se pri Predoviču različne nepravilnosti gode, ker se pri hajajo k njemu ljudje prit: ževat, osobito navaja sledeče pritožbe:
a)	Andrej Nunčič iz Vel. Lipljan št. 21 radi slabo vage;
b)	nekemu Besitu ni hotel Predovič po mestni tehtnici plačati, ker bi bil moral po tej plačati 18 kil več, kakor po sveji.
c)	Martin Zabukovec iz Pijave gorice št. 18 radi slabe vage.
d)	Josip Kuhar vulgo Keber iz Blata pri Grosupljem, da so po Predov č-3vi tehtnici zgubili njegovi prešiči cd klavnice do Predoviča 25 kg.
e)	Matevž Kern iz Gorenje Slivnice pri Grosupljem radi slabe vage.
1) Ana Komšar iz Verbljen št. 47, da se je pog.dila po 22 kr., potem sc ji je izplačalo pa le po 20 kr. Ker ji Predovičevi niso hoteli vrniti bolete, da bi prešiče zopet domov gnala, morala se je udati, in je izgubila 5 srold, pri tem.
g) Janez Cuzak Poljanska cesta št 50 radi vage.
3. France Potokar star. Kozi nov iz Sap, da jo bil lansko leto prikrajšan od Predovičevih, za to si je letos izgovoril mestno vsgo. da so ga pa kljub temu zopet prikrajšali.
4 Katarina Ahlin iz Mtačevega št. 16 jokala se jo javno, ker jo bila oškodovana.
5.	Janez Fmk iz M*le Žalne o tem, da so mu svinjo mnogo prenizko zvagali, da so mu hoteli potem listek mestne vage vzeti, kar pa sa jim ni posrečilo. Fink si je listek pridržal, da bo mogel poiskati Bi pravice.
6.	Mestna živinozdravnikaStegu in Skale o tem, da ni navada, da bi kupovaici pri sostovali pri tehtanju svinj, osobito da tega tudi Predovič no stori, ker je povsem nepotrebno.
Ker se še ni primerilo, da bi bil prišel Predovič od svojo tehnice na mestno pač pa je celo take prisilil tehtati na svoji tehtnici, s katerimi je bilo dogovorjeno, da smejo drugod tehtati, je gotovo, da Predovič ni meni dejal, da smem tehtati na mestni tehtnici ped njegovim nadzorstvom.
Ko bi pa bil to tudi rekel, ne bi bil resno tega mislil.
Navedena živinozdravnika bosta nadaljo potrdila, da se hodijo ljudje priteževat oso bito o tem, da so pri Predoviču preslabo tehta, da se plačuje pod dogovorjeno ceno, da so zahteva zavarovalnina, da se proda-jaloi toliko čas« zadržujejo, da odidejo vsi prekupovaloi, potem pa na t« način prisilijo dati blngo ceneje.
Vse to bo dalo jasno sliko o tem, da sem jaz vsa spolnila, kar je bilo v moji moči, da nisem bila vezana, tehtati prešičev še enkrat na Predovičevi tehtnici ali sploh, da sem bila popolnoma opravičona, braniti so Predovičeve tehtnice, ker sem vedela in videla, da se slabo tehta, da toraj mene no zadene nobona krivda, pač pa Predoviča, da se toraj ne smem obsoditi niti v povra čilo enojne are, ša manj pa v plačilo dvojne«.
Pri obravnavi dne 23. dec. 1902 pred-Ingal se je So dokaz po priči vulgo Štu eovka o okolščini, katero je imel potrditi Janez bkerjanc in se je osobito predlagalo tudi, da se zasliši Janez skerjanc o tem, da je imel on 13. nov. 1903 skupno boleto od ca. 40 prešičev, med katerimi so bili tudi prešiči Marjote Zupančič, da jo toraj že z ozirom na to bilo popolnoma izključeno, da bi mogol g. Predovič dvomiti o identiteti prešičev.
Nadalje so je ponudil dokaz po Andreju Bitenc iz Ljubljane, Poljanska cesta št. 58 o tem, da s-3 je že njemu pripetilo, da je kupoval prešiče, da je pristopil g. Predovič ter ponudil toliko, da Bitenc ni mogol tekmovati, ko sa je pa le ta odstranil, znižal je Predovič svojo ponudbo na ceno, katero jo prej Bitenc ponujal.
Pri toj obravnavi izpovedali rte priči
1. Niko Predovič: Z»8gali smo veliko prešičev in jih sortirali in na to se c glasi tudi toženka, češ, da je tudi ona prodala prešiče. Tožnik ji veli, nij gra na tehtnico s prešiči a ona mu odvrne, da jih je ža zvagala, N* to reče tožnik: Prej sto jih zvagdi zase, s»daj jih pa za me. Zvagate jih lahko, koder hočete, samo da bo eden mojih ljudi poleg. Nekaj pozneje je toženka prešiče Kalanu prodala. Potem šo pripomni: Dobil som jo na vo galu hiše krog poldne. Takrat, ko so Poto-karieve prešiča tehtali, me ni bilo več zraven.
2. Franco Zupančič: Bil sem ve3 čas poleg matere in je tožnik rekel ji: »Bežite no stran!« Nisem videl N ka Predoviča in tudi nisem slišal Predoviča reji, da labko zvaga na mestni klavnici, samo da je oden njegovih ljudij zraven. Ura je bila krog poldne.
Vse nadaijno predloge toženko je sodnik 7avrnil ter razsodil:
»Tožena dolžna je povrniti tožniku aro v znesku 6 K s b% obrestmi od dno vročeno tožba t. j. 28. nov. 1902; večji za htevek 6 K se zavrne. Stroški ne pobotajo.
Dejanski stan! Po obojestranski navedbi je tožnik ku pil od toženko troje prešičev po 23 kr. stari funt in 1 gold. povrh Kupna pogodba se pa ni izpolnila, in za to zahtava tožnik trdeč, da je neizpolnitev zakrivila toženka, ker prešičev ni hotela izvagati dati na njegovi vagi — oziroma kateri drugi, samo da bo eden njegovih ljudij navzoč — in so le sklicevala na listek mestne tehtnice, odgnala prešiče in jih prodala Kalanu. — od toženke dvojno aro v znesku 12 K in predlaga sodbo po tem zahtevku.
Toženka pa predlaga zavrnitev tega zahtevka priznavajoč, da je dobila aro 6 K. Pripeljala je prešine dne 13. nov. 1902 v Ljubljano, jih dala na mestni tehmei v kiav niči zvagati, ter jih gnala Predoviču, da jih prevzame; ta pa prešičev prevzeti in plačati na podlagi tehtanja na m°stni tehtnici ni hotel. Ker pa so ravno takrat Potokarjevi prešiči na Predovičevi tehtnici 10 kg manj tehtali in ker je že večkrat o nered-nostih slišala in ker jc nadalje pri Predoviču za tehtanje plačati 15 kr, dočim na mestni klavnici samo 10 kr., jih ni pustila tehtati še enkrat na Predovičevi tehtnici, kakor jo tožnik to zahteval. Čakala je za man do dveh popoldne, takrat pa jo pro-d&la prešiče Kalanu za isto ceno na podlagi tehtanja v mestni klavnici; zgubila je le 1 gld. površka.
Tožnik še pripomni, da prodajalci pra šiča poprej silno nakrmijo — prodno jih odpeljejo na prodaj, da so težji. Ko se pa oči stijo blata in vode, pa vogajo veliko manj. in cd ted diferenca v vagi; toženka pa pravi, da je krmila prežiče dotično jutro kakor po navadi.
Obe stranki sklicujete sa v dokaz svojih navedb na priče, —■ katere so izpovedale : Priča Franc Zupančič 151eten sin toženke pod prisego izpovo, da je bil cel čas poleg svoje matere, da pa tožnik na mestni mitnici (prav pri klavnici) tehtanih prešičev prevzeti ni hoti.1; njegovi ljudje so prošiče odganjali. — Ni slišal, da bi bil tožnik zahteval, naj so prešiči še enkrat tehtajo, kjer
koli tudi na mestni tehtnici, samo da bo
edon njegovih ljudij navzoč. — Niko Popo viča in Niko Predoviča, v katerih navzočnosti je tožnik baje izrekel te besede, on priča sploh ni videl. — Potokarjevi prešiči so na Predovičevi vagi manj tehtali nego na mestni; toženka vsled tega ni hotela na Predovičevi vagi tehtati pustiti.
Priča Josip Stegu, oskrbnik mestne klavnice, in živinozdravnik zaprisežen iz pove, da je pač čul pritožbo kmetov o Pre dovičevi tehtnici, čo so te pritožbe upravičene, ao ni prepričal.
Diferenca v vagi sa pa dogaja in je razlagati i v tega, da so «e prešiči vagali prvič po dobrem nakrmljenji in preden so se očistili. — Drugič pa po očiščenju. D.ferenoa v teži znaša pn komadu l/» do 2 kg. in tudi več, kakor so prešiči težki. — Na podlagi listka, ki se izda na mestni teht-nioi o taži prešičev, ni moč dognati identitete prodanega prešiča z zvaganim.
Priča Franc Potokar zaprisežen izpove, kakor priča Zupančič, in še pove, da je tožnik takoj zahteval, naj sa prešiči še enkrat tehtajo, da ne bo kaj nepravičnega in to vzlic temu, da so so mu pokazali listki iz mestne tehtnice. — Njegovi prešiči so vagali na tožnikovi tehtnici 10 kg. manj, — to po preteku 4 ur in moj tom časom niso dobili nič jesti.
Priča Niko Popovič uslužbencc tožnikov in priča Niko Predovič brat tožnikov pod prisego izpovesta, da je tožnik od toženke zahteval, naj da vagati prašiče, kjer hoče, samo da bo eden njegovih ljudij poleg. To ženka pa prašičev ni hotela še enkrat tehtati, čeS, da jih je že na mestni klavnici, in so je nekam izgubila — Pri tem govoru Potokarja in tiženkinega sina ni bilo poleg.
Toženkin predlog na zaslišanje prič, da tožnik ni dal toženki na voljo zvagati. koder heče, kakor trdita Nko Popovič in Niko Predovič, da ni navada dvomiti o identiteti drugjo zvaganih sviuj h kupljenimi, in da tudi tožnik ne dvomi, dalje da tožnik nere-olno postopa pri nakupu svinj in da vaga njegova diferira z drugimi in slednjič dokazni predlog, da ni navada, da bi kupci pri tehtanju prisostvovali, sa zavrne, ker je zadeva že dovolj pojasnjena, deloma bi se dokaz imel vršiti o nerelevantnih okol-ščinah.
Razlogi.
Po § 908 o. d. z. ima ona stranka, katera ni kriva, da sa kaka pogodba ni izpolnila — pravico tirjati nazaj dvojno aro, oziroma sprejeto aro obdržati.
Da v današnjem slučaji ne zadane tožniku nobena krivda, je brezdvomno. Naj bodo običaji katerikoli, pravica kupca je ogledati si blsgo, katoro prevzame, v tem slučaji vsekakor pravica pri tehtanju prisostvovati in so sploh prepričati o identiteti izročenega prešiča z vaganim, ker prevara ali zmota nikakor ni izključena; te prilike mu p-* tožena ni pustila; a vendar tudi nje ne zadene nobena krivda, kajti dokaz se tožniku ni posrečil, da je toženki na voljo dal tehtati še enkrat prešiče na mestni tehtnici (zjave prič v tom pogledu divergirajo) kar bi bila morala storiti, ako ni zaupala Predovičevi tehtnici.
Prešiče je tehtala na mestni kiavnici in z ozirom na to, da je to javna tehtnica in da bo Potokarjevi prešiči 10 kg. manj vrgli, je bila subjektivno preverjena, da ji na Predovičevi klavnici ni trebavagati prešičev, temveč, da jih mora tožnik na podlagi listka mestne klavnica prevzeti.
Zahtevek na vračilo dvojne are je tedaj neopravičen.
Ker pa ima toženka tožnikovo aro braz pravnega naniova v rokah in bi se v tgm slučaju na škodo tožnika neopravičeno po-bogateia, spoznalo ne ja v smislu § 1431 o. dr. z. na vračilo škode.
Izrek o stroških se opira na določbo § 43 c. p. r., ker jo \saka stranka v polovico zmagala."	(Dalje prih.)
Liberalni gospodarski načrt.
Odgovor na Pirčevo knjigo »Kmetijske razmere na Kranjskem.")
(Dalje.)
V zadnjem času se je vedno poudarjala važnost umetnih gnojil. Kmetovalci so jih veliko kupovali in trosili na prostore, kjer ni bilo nobenega učinka. Zato naj bi se povsod zemlja poprej ogledala, predno se gnoji, po veščakih, da bi se za vsak svet dalo primerno gnojilo, ali naj se zemlja kemično preskusi. Če enkrat poskusi brez vspeha, bo kmet težko drugič poskusil in s svojim nevspehom bo druzih 100 od poskusa odvrnil. Gospod ravnatelj bi imel kot potovalni učitelj kmetijstva v tem prav hvaležno nalogo, pospeševati kmetijstvo po celi deželi.
In vendar nismo prepričani, da bi ti pripomočki mogli rešiti naš kmečki stan.
Pisatelj meni, da se da pridelovanje pomnožiti za 50%, brez težave pa za 25%. Koliko se torej dil zboljšati pridelovanje?
Od leta 1880. do 1896. se je skrčilo polje za pšenico od 19,601.000 ha na 18,748.000 ha, torej za 853.000 ha,1) pšenice se jc pridelalo za 8 7% več 1. 1896. kot 1880., oves so pridelovali 1. 1880. na 12,222.000 ha,
1	"1896. 13,620.000 ha, torej več 398.000 ha, produkcija se je pomnožila le za 7 6%.
Poglejmo številke malo bolj natančno! Kmetijstvo kot veda in posebno umetno gnojenje se je začelo intenzivno gojiti še le v zadnji četrtini preteklega stoletja. Torej se nam more tukaj kazati vpliv umetnega in razumnega kmetijstva v deželah, kjer se je to resnično gojilo. Pisatelj sam imenuje v tem oziru Nemčijo. V Nemčiji se je pridelalo po: Conrad, Getreidezolle, Handworter-buch der Staatswissenschaft. IV. 2. Aufl. 339: 1. 1878. na 2,217 000 ha 2,878.517 ton pšenice, 1. 1897. na 2,247.287 ha 3,095.599 ton pšenice, torej je prišlo 1. 1878. na ha 12-989, 1. 1897. pa 13 74; pridelovanje se je povzdignilo za 6%.
ječmena so pridelali v Nemčiji 1. 1878. na 1,620.483 ha 2,177.411 ton, 1. 1897. na 1,666.014 ha 2,279.674 ton, 1. 1898. se je pridelalo na ha 13-437 q, 1. 1897 13 68 q, torej se je pridelovanje pomnožilo za slaba
2	procenta.
Ovsa se je pridelalo leta 1878. na 3,743.070 ha 4,515.702 toni, leta 1897. na 3,999.052 ha 4,904.859 ton, na hektar leta 1878. 12 06, leta 1897. pa 12 26 q; pridelovanje se je pomnožilo za l'6%. Leta 1899. se je v Nemčiji štelo po novi metodi in naštelo 3,847.000 ton pšenice, da pride skoro 19 q na hektar. Bila je nova metoda, ki pri nas gotovo še ni bila vpeljana.
Ce se je zboljšanje kmetijstva v tako napredni deželi, kakor je Nemčija, tako neznatno pomnoževalo, je pač upravičen dvom, da bi se pri nas doseglo brez posebnega truda 25% zboljšanja.
Pa priznajmo, da se da doseči pri nas 25% zboljšanje in povišanje pridelkov. Kako pa ? Gotovo, da se bo vse bolje obdelovalo, rabilo bolje seme, rabila umetna gnojila; s porabo strojev, zboljšanjem orodja: to je gotovo edina tehnična izpopolnitev. Za vse to je potrebno veliko denarja. Nastali bodo novo stroški. Če zboljšamo način pridelovanja za 25%, je pri tem iz gospodarskega stališča važno vprašanje, če hočemo bilanco v red spraviti. Koliko bo pa to izboljšanje stalo, koliko novih stroškov narase našemu kmetijstvu? In to bistveno vprašanje je pisatelj popolnoma prezrl. Menda vsak spozna, da s temi močmi in s temi stroški ni mogoče doseči tacega povišanja. Nasprotno priznavajo vsi učitelji gospodarstva, da se množina pridelka ne pomnoži v jednaki meri z večjimi stroški in večjim delom. (Charles Gide. Principes d' Economie Politique 6m-p. 132.) Že Stuart Mili povdarja to načelo: da, če se zahteva večja množina pridelkov, bo zato željeno povečavo razmeroma več stroškov kot za prvo. (Grundsatze der po-litischen Oekonomie, deutsch. — Soetbeer. Leipzig 1885. II. B. 3 K, p. 137.)
Gotovo je torej, da bo treba več delavcev, novih strojev in drugačnih pripomočkov, kakor jih imamo sedaj. Novi stroški bi znašali najmanj tri milijone kron na leto, če hočemo dohodke pomnožiti za šest milijonov kron. Skoro gotovo pa ta svota ne bi zadostovala, kar bodo vsi priznali, ki so poskusili svoje kmetijstvo zboljšati. — Upajmo, da se bo tudi denarna težkoča dala premagati in da boš naš kmetovalec dobil potreben denar. Potem je nadaljno vprašanje, kako bomo ljudi do tega pripravili. Gospod ravnatelj svetuje, naj dd ljudska šola otrokom strokovno kmetijsko izobrazbo. Zato naj učč na naših ljudskih šolah učitelji, ki imajo zadostno kmetijsko izobrazbo. Svet je dober in jako zanimiv! Naj učč učitelji, ki imajo tako izobrazbo! Ker sedanja šola tega ne daje, kar bi morali otroci znati kot praktični kmetovalci, torej prizna gospod ravnatelj, da sedanji učitelji te izobrazbe nimajo, da torej nikakor ne spolnijo svoje dolžnosti. Razen malih častnih izjem, ki se res trudijo iz svojih učencev napraviti dobre kmetovalce, se mora o sedanjem učiteljstvu trditi, da nima za tako delo niti veselja, niti sposobnosti. Veselja ne, kar se v delih kaže, zmožnosti ne, ker je poduk o kemiji in narodnem gospodarstvu na pripravnici nezadosten, in prav ima gospod ravnatelj, da hočejo učitelji le omiko širiti, ki naj bi bila sama sebi namen, kar ne more vzgajati praktičnih ljudi.
Naj bi pa tudi imeli takih učiteljev, ki bi hoteli in znali to podučevati, bi vendar vspeh še nc bil zagotovljen. Otrok je otrok! Naj očetu še tako dokazuje, |sako bi bilo dobro to in ono napraviti, oce ga nc bo poslušal. Predno pa sam postane gospodar, bo že davno vse pozabil, kar je v šoli slišal, če ni med tem časom priučenega v dejanju izvrševal. Vendar se pri šoli vsaj toliko lahko doseže, da se ohrani zanimanje za stvar in ložje razumevanje za poznejše čase.
Gospod ravnatelj je že tudi večkrat predaval na raznih krajih, katere snovi se vzamejo zemlji s pridelovanjem, koliko fos-fora in drugih snovi ji moramo nazaj dati, če pa gre danes vprašat, koliko ljudje o tem še vedo, ne bo še skoro spomina več našel.
Veliko manj pa pričakujemo od nasveta, naj bi posestniki pošiljali svoje otroke v dežele, koder prebiva naobražen kmetijski narod, da bodo doma pionirji naprednega kmetijstva. Vsak vč, kakšni postanejo otroci, če gredo na tuje, posebno v bolje kraje. Nekoliko dobrega pač prinesejo domu, še veliko več pa slabega. Kdor je vžival polne lonce drugod, se bo težko privadil našim beraškim razmeram. Taki ljudje hočejo vse popraviti, vse po svoje napraviti in konec je slabši kot začetek. Gospod ravnatelj ima menda sam žalostne skušnje z mlekarskim pionirjem. Seveda, ko bi ti ljudje značajni, bogo- in rodoljubni bili, bi se dalo na ta način veliko narediti, tako pa ni dosti upanja.
Nam se zdi, da z vsemi temi pripomočki ne bomo prišli posebno naprej. Pri priprostem ljudstvu ne bo nikdar dosti zalegla sama teorija, vzgoja mora biti induktivna; ljudstvu se mora pokazati, kako se dela z vzgledom. Ce bo ljudstvo videlo, kako se z razumnostjo in pridnostjo z malimi stroški da dohodek znatno povečati, se bo brez dvoma samo z vso močjo poprijelo boljšega kmetovanja. Tega pa ravno najbolj pogrešamo. Med posestniki nahajamo izobražene može, veleposestnike, ki so študirali na Dunaju, imamo ude kmetijske družbe, ki priznavajo princip tehniškega zboljšanja liberalne gospode, ki so vedno proti naši organizaciji, ti naj pokažejo neumnemu kmetu, kako se mora umno gospodariti in doseči večji prihodek. Ce je sploh to dosegljivo, se mora kje v dejanju pokazati. Bodimo odkritosrčni! Kaže se res pri nekaterih, ti so pa tako redke izjeme, da so za celoto naroda brez vpliva. Veleposestvo bi imelo biti narodu budilo in vzgled, kakor je na Češkem; pri nas se ravno na veleposestvih pogosto najslabše gospodari. O učiteljih in zastopnikih liberalne misli na deželi raje molčimo. Ne, gospod ravnatelj, s temi pripomočki, kakor ste jih nasvetovali, se ne bo dosti doseglo. Ljudstvo je treba vzgojiti, da bo zboljšalo pridelovanje, mu navdihniti čut vzajemnosti in edinosti, kar se pa more doseči le po zadružni organizacijj, ki zbira posamezne in jih tvori v celoto. Šele ta celota je zmožna sprejemati v rane, na katerih trpi kmetijstvo, potrebno zdravilo. O zadrugah bomo tako še bolj natančno govorili, zato pa še nekaj o rešitvi socijalnega vprašanja po tem sistemu. Če se produkcija poveča za 25%, bo pokrit primanjkljej in rešeno kmečko vprašanje ?
T«lefonsk$ in brzojavni*
Praga, 10. jan. Jutri ima tu sejo izvrševalni odbor mladočeške stranke, da določi taktiko Cehov v prihodnjem zasedanju držav, zbora. Češki minister liezek je došel sem. da upliva na Cehe.
Kini, 10. jan. Kraljica-vdova Mar-gerita je obolela.
Solnograd, 10. jan. Tukajšnji to-skanski dvor je dal nadvojvodu Leopoldu Ferdinandu tri milijone kron dote, za kar se mora nadvojvoda podpisati, da se odreče vsem nadaljnim zahtevam. Sedanje obravnave s princezinjo Lujizo obsegajo samo določitev kraja, kjer bo princezinja živela odslej, določitev visokosti letnega dohodka in kraja, kjer bi se lahko sestala s svojimi otroci, menda na Tirolskem. Princezinja pravi, da ji letnih 50.000 K ne zadošča. Griron se nahaja v Lausanne, ki je od Genfa oddaljen eno uro. Tja se je preselil s svojo prtljago, a obiskuje princezinjo skoro vsak dan. Iz Genfa se poroča, da bodo obravnave s princezinjo Lujizo imele senzacijonelni zaključek.
Lvov, 10. jan. (0. B.) Ogenj v petrolejnih jamah v Borislavvu je skoro popolno pogašen, gore le še nekateri manjši reservarji.
Spominjajte se
ljudskega sklada.
Dunajska borza
dnč 10. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....100-
Skupni državni dolg v srebru.....100 90
Avstrijska zlata renta 4% .....120-95
Avstrijska kronska renta .....101-
Ogerska zlata reDta 4% .......120 70
Ogerska kronska renta 4% .....9895
Avstro-operske banCne del.nice 600 gld. .	15 50
Kreditne delnice, 160 gld..............690 25
London vista...........239-50
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	117-12'/,
20 mark........................23 42
20 frankov (napoleondor)......19 06
Italijanski bankovci.........95-30
C. kr. cekini...........11-30
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306.2 m,.srednji zrafini tlak V46-0 mm
g 0 R 9	Ca8 opazovanja	St»njo barometra, v min.	Temperatura s p(!. Celsiju	Vetrovi. *	Nobo	ja c« rt ■sla S-, a h ►
	9. zveč. | 7iS8 11 7-6 | sr. jzah.				oblačno	0-0
10	7. zjutr. 2. popol.	73? 0 735-2	90 91	sl. ssvzh.	oblačno dež	
SredDja včerajšnja temperatura 7'3", normale —27u.
Vabilo
na	40 l—l
VIII. občni zbor
hranilnico in posojilnice v Srednji vasi
v nedeljo, dne 25. januarja 1903 ob 3. uri popoldne
y zadružnih prostorih, Srednja vas 73.
Dinevni red :
1.	Pozdrav načelnika
2.	Poročilo tajnika
3.	Poročilo blagajnika
4.	Sklepanje o računskem zaključku za 1902.
5.	Volitev odbora in računskih pregledov.
6.	Razni nasveti.
Odbor.
VABILO
39 1-1	k
občnemu zboru
,.Posojilnice za Sodražico in okolico"
registr. zadr. z neomejenim poroštvom
kateri se vrSi
v nedeljo, dne 18. januarja 1903
ob j. uri popoldue V posojilniških prostorih.
Vabilo
na
DNEVNI RED:
1.	Nagovor ravnatelja
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva za sedmo upravno leto 1902.
3.	Volitev nadzorstva
4.	Nasveti.
Pristavek : Ako bi ob napovedani uri ne bilo zadostno žtenlo zadružnikov, ima se vršiti pol ure kasneje drug občni zbor z istim dnevnim redom.
Naeelstvo.
Na prodaj je po nizki ceni
=glasovir=
primeren za učence. 37 1-1 Več se izve v Florijanskih ulicah 15, pritličje.
redni občnizbor
Prve Kranjske mizarske zadruge v Š t Vidu nad Ljubtf.
kateri bode
v nedeljo, dne 18. januvarja točno ob polu 4. uri popoldne
v pisarni lastnega poslopja.
Dnevni red:
Nagovor načelnika.
Poročilo blagajnika.
Poročilo načelstva o računu in bilanci.
Dopolnilna volitev odbora.
Razni nasveti in predlogi.
42 1-1
Načel stvo.
Posestvo
obsegajoče hišo s prodajalno in pravico do gostilne, dve kleti, hlev in pod, zraven sadni vrt in travnik je na prodaj, ali se da tudi v najem v Zatičini pri Šent Vidu zraven kolodvora. Oglasiti se je pri Jožef Golfu, Veliki Gaber, Sent Vid pri Zatičini. 29 8—1
.j. .T. fjg.	A J* A AA AAA
t^tttttttttttttt
Izvežbana prodajalka
želi takoj vstopiti v službo v mestu, ali tudi na deželi.
Ponudbe se prosi pod črko »H" poste restante v Ljubljani.	33 1-1
Prostovoljna, javna dražBa.
Vsled dnč 14. m. m nastalega velikega požara pri meni, kateri mi je uničil razun več gospodarskih poslopij, tudi vso krmo in steljo in ker zelo mnogo število potrebovanega enakodobrega sena (otave) naglo ne morem dobiti, prodajal bodem
dne 15. t m. dopoludne ob 10. uri po javni dražbi
tukaj 24 lepih, težkih krav domačega plemena, katere so vse izbrano fine mleka-rice, pa tudi nekaj debelih za mesarje.
Povabim torej vsacega, kdor hoče zelo dobro molzno, plemensko, težko kravo kupiti, da porabi to priliko in pride imenovanega dne k dražbi.
Ob jednem pa tudi naznanjam, da mojo upeljano mlekarno vsled tega ne bodem opustil, ampak jo obdržim in bodem v tem času zanesljivo dobro. Čisto, pristno mleko od velikih posestnikov iz občin Šmarje, Grosuplje in graj Mine >Boštajn< dobival in mojim p. t. odjemalcem oddajal.
Ko pa bode do spomladi moj pogoreli hlev nazaj zgrajen, razširil bodem še bolj mojo mlekarno in nakupil v še večjem številu izbranih dobro molznih krav in že danes opozorim vsacega posestnika, kateri bode imel konec aprila t. 1. težko mladovno. dobro molzno kravo naprodaj, da mi to in ob jednem tudi ceno naznani.	35 3-1
Karol Lenče
posestnik in vinski trgovec na Laverci pri Ljubljani,
osebna postaja Laverca dol. seletnic.
') Das Gctreide im Weltverkehr. \Vien 1900.
RANČIŠKA JOŽEFA GRENKA VODA
je edino prijetno užitno naravno čistilo.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jos Arhar, načelnik.
ipffffflffPi

Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
LJubljana,Trnovo, Opekarska
cesta, Veliki stradon št. 9 i
i
priporoča slav. občinstvu in preč. \ duf lovSCiDi svojo veliko zalogo barvanih prstenih
ID
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Ceno nizke. 36 62-2
■f Lastni Izdelek. ^
Ceniki franko in brezplačno.
12 2
Sveži
pustni
bo dobiti vsak dan v slaščičarni in pekarni
Jakob Zalagnik
Stari trg št. 21	Naročila se
točno izvr-Liwa v. Šujejo.
in
Mestni trg 6.
1 lir P fPTIA s kletnim jamstvom raz-1 U1G liGllU pošilja tovarna ur v Mostu
.HANNS KONRAD
trgovina z urami In zlatnino fl|OSt(Briix) $t. 234, Češko. Dobre rem. ure iz nikla gl.3-75 Prave srebrne retn. ure „ 5'80 pristne srebrne verižice „ 1-20 Budilniki iz nikla . . „ 1*95 Moja tvrdka je odlikovana g * c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 100—72
Društvo zdravnikov na Kranjskem
razdelilo bo za tekoče leto šest podpor po 200 K in šest podpor po 100 K iz
dr. Lcschner-Maderjeve ustanove
za vdove in sirote društvenih članov. — Prošnje opremljene z ubožnim listom dopo-slati je vsaj do 1. februarja t. L odboru. Na zakasnele prošnje se ne bode oziralo.
36 1-1
Za odbor:
Dr. Kopriva,
t. i. predsednik.
P,


1VV^iMM

Zobozdravnik Avgust Schweiger
stanuje hotel „Stadt Wien" (pri Maliču) glavni pošti nasproti, II. nadstropje štev. 25—26. "gst
Imam čast slavnemu občinstvu objaviti, da prestopi z novim t. j. s 1. januvarjem 1903 k meni	1416 3-3
gosp. Het*mati Petet*s
ter da sem zategadelj svoje zobozdravnijške prostore razširil in iste z vsem — sedajnim zahtevam ustrezajočim — opremil.
Ofdinujem od 8.—12. utre in od 2.—5. utre ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. uire.


' n**i **• "ii'' * i**i ^ '>''n ' j**ir ■~-rti*iiii *»iJ"*i.i i~»j|,ri
»O
S* P-- .p
I
tu
3
ss «
„ ss
P- S9 se S
3 ©
•V® 3
p © •
£ ® U.. ££ M*
»V
<W M tO O 2 00 ud *
»
O S, I C- c » I
ss s
s 2 j! 5
Mi
5.B J
S S
m g
2. p
uC tr---
— P
«—i1* B B
M. M«. C5
E 5Y
"B » o cr?
s P
cr? B
— !_.
© ®
OC<
F**
«1 ©
g V? 2-3
cn
B ®
c S-• ©
P-p
B
CD
P O
C
o
5.
o o
CD
•d o
P1
M-
CT? C. CD
s.
O«
P O
tn <1
a
O
n
m CD
B p?
o
B
8» ►i
	cS c=	
	& tint	
	PO t=s	m
"3 12 >rV	P3 pa.	s
O "I O o<		IM
P B	t-~l O	c
	CT>" C	
	►—t	a*
	(r=t	3
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brdo v (Joriei
priporoča ggosp. krčmarjem in zasebnikom pravo, pristno Briško vino po prav zmernih cenah.
Razpošilja se v sodčkih od 56 lit. višje ter na željo tudi vzorci.
Obenem priporočamo ljubiteljem sadja tudi razno sadje.	1328 8—8
Sedež društva jc:
Gorica, ulica Barzcllini št. 20.
katoiškega tiskovnega društva v Ljubljani za 1. 1903
z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katoliški Bukvami" krasno vezan 2 K 30 h., po pošti pošiljan 10 h. več.
priporoča raznovrstna
vizitnice
oo nizki črni.
Važno za bolne na želodcu!
Brezslastnost, težave v želodcu, slabost, glavobol »sled slabega preuavanja, razne že-lodčne bolezni
takoj odstranijo znane
Brady~jeve kaplje za želodec
(Marijaceljske).
fia tisoče zahvalnih in priznalnih pisem!
Cena steklenici i navodilom rabe 80 h, veča steklenica K 1.40.
Dobiti po lekarnah.
Glavna zaloga v Ijnbljaul: Irkama „Prl zlatem Jelenu", Marijin
trg St. 4 (Jos. Majrr).
Svarimo pred ponarej 't jem, pristne Marijaceljske kapljic za želodec morajo imeti varstveno znamko in podpis	1161 12-5
# # ■» #######
Naznanjam slav. občinstvu, da sem v zvezi z največjo Švicarsko tovarno, ki izde-luju ure z mojo lastno znamko.
V zalogi imam žepne zlate, srebrne, nikelnaste in jeklene ure, nadalje vse vrste stenskih ur in budilk itd.	32 1
ffikel. cilinder ura od yld. V90 naprttl. Srubrna „ „ „ „ Srebrna pancer verilica lli ur. yltl 1-JO. Budilka od gld. 1-4B naprej.
Mojih ur ni zamenjati t dunajskimi, ker so pravo švicarske uro, da jia so ros dobre, dokazuje to, du soin si pridobil odjemalcu tudi iivon AvBtrijo, ter razpoiiljam blago na vsu kraje, kakor v fiomčijo, Ilulgsrljo, Houiu-nijo. Ameriko itd. — Vzlic priznano dobri kakovosti mojih ur oddujum isto po jako nizki ceni i večletnim jamstvom.
Nadalje priporočam »vojo veliko zalogo
W zlafnlne in srebrnine
kakor voriHer, uhane, prstane, poroino prstane, zapestnice, broške, pri rezke, srebrne palice itd.
»so moje zlato in srebro je puncirano pri c. kr nun-cijskeiu uradu.	1
Sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila, katera Izvršujem v moji delavnlei točno m oeno. Priporočani se slavn. občinstvu ta obilo nakupu-vanje a zagotovilom točne postrežbe blljo4im ■/. vele-spoštovanjom
fr. p. Zajec,
urar ter trgovina zlatnino, srebrnine in optičnegu blaga; zastopnik največje tovarne v Ziirieh-u.
Ljubljana, Staritrg 28
Prosit,,, zahtevajto ilustroeani cenik, ka-teret/a pošiljam poštnine prosto.
Tudi imam v zalogo
•>•» ■» optično blago -<■ ■
kakor očala, Sčipalce, daljnoglede, barometre, toplomere in splob rse optične predmete.
4lr
naravna
alkalična kislina
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vppehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter
katarih v sapilih,
zaslizenju, kašlju in hrlpavosti.	(III.) 38 1
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-iD v Ljubljani.
Jlofeli, kavarne in gostilne,
so naročene na ^Slo^enca":
Belca pri Dovjem: Potočnik Fr., gostilna.
Begnnje nad Cirknico: B o n a č Anton, Švigelj Anton, gostilni.
Bled Gostilna Wester.
Bistrica pri Št. Rupertu: Z»jc Anton, gostilna.
Boh. Bela: M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrica: A r h Franc in Mencinger J., gostilni.
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anton, gostilni, Fran o v i g e 1 j , gostilna (Breg). Lebez Ivan, gostilna.
Brezje, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r i j e 1 č i č Ant., postilni. Lavrenčič Pavi, gostilna „pri Rozmanu«.
Brod pod sm. goro: B i t e n c Jož., gostilna.
Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni, Anton de b e h i a v a , restavrater.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna.
Črnomelj Franc Jerman gostilna.
Dedendol pri Višnjigori: O mah en Mih., gostilna.
Dolenja vas pri Ribnici: M r h e r I g n., gost.
Dunaj: Cafe »Goldene Kugel« IV. okraj, Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Area de n- Cafč«, I., Universitiitstrasse. Car 1 Z o b l's „Caf<5 Beethoven", I, Universitiitsstrasse 11., Kavarna Muhič IX. okraj. Porzelangasse, Cafe »VVien«, I., Franzensring.
Gorica: Kavarna Schvvarz, Kavarna „C en t r al".
Gorje Spodnje pri Bledu. Z rime Janez, Jan Janez, gostilni.
Grapče: Miha Zalokar, gostilna.
Gromplje: K o ž a k Fran, gostilna.
Gor. Otok pri MoSnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna.
Horjul: C e p o n Janez, gostilna.
Hrušica pri Jesenicah: N o č A., gostilna.
Idrija: C a s i n o »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik: Noč Mihael, gostilna.
Jesenice, Gorenj.: Frjan Ivan, restavracija , V i 1 m a n Fran , V i š n j a r Karol, Hrovat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik: F r i e d I Ivan, hotel, V a n o s s i Jos.. kavarna. Pet. Z er o v n i k pri »Sokolu«.
Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Jan. in Zore J., gostilni.
Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna.
Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gostilna.
Kranj: Kavarni Jager in Kreuz-b e r g e r, Fran burni in Golob Mat., FranzJezeršek, gostilni. M a v r i li j M a v r, pivovarnar, hotel »Nova pošta". Hotel »Stara pošta."
Kropa: M. J a 1 e n, gostilna.
Ljubljana: Kavarne: »Austria", „Europa", „Va 1 v a s o r", „C a s i n o", „Eggia", Ivan L e k a n, „M e r c ur", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu", „Lloyda, Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „Pri zvezdi", Cesarja Jožefa trg, „ P r i roži", Židovske ulice, „Pri zlati ribi", Špitalske ulice, »Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, »Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko konsumno društvo, Eliz. Jurkovič (.pri Kolo vra-
tarju") Pred škofijo, »Pri križu", Rimska cesta, Marija B a r b o - i č , Sv. Petra nasip št. 5, Fr. Krvaric (, "-i Fi-govcu"), Dunajska cesta, Mar. in, Karlovska cesta štev. 28, Augusi. Z a j o ' Rimska cesta št. 4, „ P r i K u> in e n -č a n u Karlovska cesta št. 4, gostilna D a c h s, Florijanske ulice št. 33, M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana susteršič, Sv. Petra cestd št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna »pri J u r j u Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil-šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip Boštijančič (»pri Pepetu"), kolodvor, ulice, Ant. K o o m u r, Poljanska cesta št. 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele (»pri bslem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e u e n t e , Gradaške ulice St. 10, Ana c. u z a k , Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, Peršin Matija na Rožniku, Vospernig, Gospodske ulice, Frič Nova k, restavrater v vlc a r i j i".
Litija: »Pri F o r t u n i« , gostilna.
Medvode: Jerala Alojzij in Zweiner Ivan, gostilni.
Mlino pri Bledu : D o k t o r i č Marija, gost.
Novomeato: Kavarna DaniBch.
Ortenek: J. B. Kosler, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostilni.
Premskovo p. Kranju: Jak. Gorj anc in Jakob Dolinar gostilni.
Pulj (Pola): Cafe M i ram are. Radoljica: Hirschmann Ign., gostilna,. Rakek: Sebenikar Lovro, restavracijar Ludovik S e b a r , c. kr. poštar, Ivan F a t u r. gostilni.
Rateče, Gorenjsko: Ivan P e t r i č , gostilna, Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna, Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. P o d-b o j , Andrej Podboj, And. Peter lin, gostilne.
Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna. Slov. gradeč: Giinther Avg., gostilna. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: Drobnič Jurij, gostilna. Stanežiče pri Ljubljani: Josip T e r š a n . gostilna.
Stara Loka: Jelovčan Marija, gostilna. Stožice pri Ljubljani: P e čn i k Jan. (»pri
Urbančku"), gostilna. Struge pri Dobrepolju : o a 1 o kar K., gostil. Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula
Jakob, gostilna v »Nar. domu«. Sv. Križ p. Litiji. Fr. Miklavčič, gostilna, Skofja Loka: Hafner Leopold in Haf-. n e r J., gostilni, S p 1 i c h a 1 Fr. kavarna. Sturije pri Ajdovščini: Edvard C i g o j y Štefan Sel j in Ivan Stibilj, gostilne. Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic. Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna.
Trst: CafeCommercio,CafeFabria, Tržič: Lončar Mat., Ruech K., gostilni. Velike Lašče: Matija Hočevar, gostilna
»pri pošti." Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«.
Visoko pri Kranju : O k o r n Jan., gostilna. Vrhnika: Dolenc Fr. Jurca Jos. in
Kočevar Franc, gostilne. Zerovnica p. Cirknici: Marolt J., gost, Žirovnica : C o p M., Sv et i n a A., gostilni.
H EB BABNY-j ©v podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prani slrap raztaplja slez. upokojuje kašelj, po-manjinje p6t, daje slast do Jedi, pospešuje rebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi.
Jelezo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apneno soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostlj.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr. — 2 K 60 h, po pošti 20 kr. = 40 U več za zavijanje.
^Vfl ril n 11'reil izdelki pod 011 alUU'enakim ali podobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa različna posnemanja naših izvirnih preparatov že 33 let obstoječega podfosfor-nastega kislo-apnenega-že-leznega sirupa svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jov apneno-železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradne vpisano var stveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kaiserstrasse 73—75. V zalogi skora v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 141 20-6 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani M. Mardetsehlftger, G. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, J. Mayr; Celje: O. Sclnvarzl & Co„ M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schiudler, Ant. Mizr.an; Breze: G. Elsasser dediči; SovodenJ: F. Kordon ;Celovee : P. Hauser & ,T Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst 4 Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: ,I.Jobst, Voleperk: J. Huth.
Marya Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramentov.
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obbajllno burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo iu hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	26—10
Varstvena znamka: Sidro.
UI1NT, CAPSIGI Comp,
iz lekarne Rlctiter-jeve v Pragi,
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K — 80, K 1-40 in K 2 — v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Ricbterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1146 34-18
Senzačni likei*
fllonfe Crisfo
prve Vfste.
| Velika posebnost med likčrjTj
čudovitega okusa kfepealo za želodec. «
Na prodaj v vseh boljših proda-jalnicah s kolonijalnim blagom in delikatesami.	-t—;
Josip Arclileb in drug
desfil. na par v PRAGI.
Odlikovan 8 84 prvimi svetinjami.
1362 20-11
Janko Šink
svečar v Kranju
nasproti mestni župni cerkvi (prej Šifrar)
priporoča velečast. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
pristno čebelno-voščene sveče
kg. po 5 K. Za pristnost teh sveč jamči s svoto 2000 K, ter dovoljuje 3% odbitka.
Blago se pošilja na vse kraje avstro-ogrske države poštnine prosto.
1421 6
Na prodaj je
enonadsfropna hiša
v dobrem stanu, poldrugo uro od Ljubljane, ob veliki «esti tik železnice. V hiSi je 8 sob, klet, hlev, skedenj, kegljiiče in prostorno dvorišče. V hiSi, pripravni za vsako obrt, je bila imenitna gostilna. Cena primerna. Več se izve osebno ali pismeno pri Ignaciju Mer-cina, posestniku v Zgor, Kašlju štev. 15, pošta Zalog pri Ljubljani.	13 3_2
V.
v Ljuhljcmi
registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg št. 19
sprejema vsak delavnik od 9.—12. ure dopoldan hranilne vloge ter jih obrestuje
po 4:
3 0
to je: daje za 200 Kron 9 Kron 50 h na leto.
Rentni davek plača hranilnica sama.
Simon Pogač ar 1. r.
predsednik.
Andrej Zamejc 1. r.	Dr. Vinko Gregorič 1. r.
stolni dekan,	II. podpredsednik.
I. podpredsednik.
Rajko Samsa 1. r.
1469 4	ravnatelj.
Leopold Tratnik
pasar in srebr&r
v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 27
se priporoča prečastiti du-novščiai, cerkvenim pre£ i FtojniStvom in dobrotnikom cerkvi v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernaklje, mon-
čtrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd.
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenlh, krasnih
predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po naj. nižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne izdelka in veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo
električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	726 15—B
_	1367 6
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. IS
se priporo čapreč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnižKe obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikor.
Kako si je mogoče špecielno letos pripraviti
vesele božične praznike?
1336 7
To važno vprašanje je rešeno za vsakoga, kdor ne meče denarja za božična darila, marveč si ga hrani z nakupom pri največji božični prodaji, ki se prične dne 1. decembra 1902 v
manufakturni prodajalni „pri Amerikancu"
v Ljubljani, le Stari fr£ šf. 1 (prej Pefter).
Da se s tem ne pretirava, bo uvidel vsak, ki ve, da se prodaja v konkurzu se nahajajoče blago do 30°|0 pod prejšnjo nakupno ceno, n. pr.
Lepo umerjeno bombaž, flanel. krilo, 6 m., že od 96 kr. dalje Dobro „ polvolnel. „ „ 6 „ „ „ 1*20 gld, „ Dobra srajca za gospode iz šifona „ „ 78 kr. „ Dober četvernat ovratnik (elegant) „ „ 07 „ „
7rodajajo se pa tudi najfinejše tu- in inozemske vrste modnega blaga, svilene ferpe m robci, in to le jucjc blage, f^er je ij dveh zadnjih
k\tU0Rl
-v VWI
Zobozdravniško naznanilo
Zobozdravnik
med. univ. Dr. A.praunseis
naznanja, da je spremenil ordinacijske ure in sicer or-dinuje od 1. jan-1903 naprej od 8. do 12. in 2. do 6. ure
v Ljubljani, Marijin \r£ št. 3.


J?a2Stava v Pariju Svetoslaven ruski „Grand Prix" _ karavanski čaj
bratov
K i C Popoff
- Moskva
C. kr. dvorni založnik
Najfinejši
Najfinejši
j i .	,	i/uuaj, mu uitii^i
uarstvcna^nam^a ura- Nadrobno dobi r Tseh dno vpisana.
1142 Pisarna: 10-6 Dunaj, V1I/2 Breitegasse 9
Na drobno se dobi r vseh boljših trgovinah v izvirnih zavitkih.
Iz^la jc l^njiga
»Lar^i etideži".
Francoski spisal Henrik Lasdr, poslovenil Fr. Marešič.
Dobiti je v „Katol. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman.
Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več.
'61 U}S3D B5JSfU3IOQ 'jOlSfOlU IJISJBJJTUUIip
'DUJO^ UeA|
UIOfUHAOJSOdsOpA g 7~£ 9T	BIIDOJBU
nBuiafajdsA mauis joj xap ijiaoC^puds
OJOJ1S O^SJBi^lUUlip A l{dSA arUBAaSJAZI BZ ofis -80U0>f OUJSBf OfOAS fa|spo tnEUii cp 'niBfuBUZBU JVAvqos -03	o>jpjA} 3>isaBii!uui|p EfpoAOjsod lUBSidpoj

Podpisana ima v ralegi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago ga bandera, baldahine, raznobarvna plašče, kazule, pluviale, dalmatike, voloma, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar Be rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In ran popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera I11 vso drugo obleko.
Prečastite gospode proBim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpc tiuejio postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnej&im spožtovanjam se priporoča 691 52-32
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
▼ Ljubljani, Wolfove ultoe 4.


registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
■v Knezovi liiši, obrestuje hranilne vloge po
110 95-22
4" e odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo ftooooo >00000
m
m
)OOi
Stanje vlog 30. junija 1902: blizu 9 milijonov kron.
Hajboljša in najsigumejša g* prilika za šfedenje! m
Pi^eje: Gmdišče št. i,
OOOOOOOO
oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo ■1000000 000000
Denarni promet y letu 1901: čez 23 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni tt*g št 2, L nadstropje
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih u	—	4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 70 h. Denarni promet v 1. 1901: 23,559.611 20 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
V Ljubljani, dnč 1. julija 1902.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.
hranilnične položnice na razpolago.
Odbottniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Josip Jare,	Anton Belec,	Dr. Andrej Karlin,
veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kauseliegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,	Frančišek Leskovic,
veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. zasebnik in blagajnik „Ljud. pos."
Karol Pollak,	Greg. Šlibar,	Dr. Aleš Ušeničnik,
tovarnar in posest, v Ljubljani. župnik na Rudniku, profesor bogoslovja v Ljubljani.	1236 9
OOOOOOOO
oooooooj ooooooo ooooooo ooooooo
i
oooooo >00$
ooooooo* oooooooj ooooooo* ooooooo* ooooooo*
UUajateljkln odfOTornJ^urfdnlk: Dr. l|iaol|.2itolk.
Tisk .Katoliške Tiskarn*' v Ljubljani,