Štev. 16. rOtelaa plalana » gotovini. Ljubljana, 22. aprila 1931. LetoXH. KMCTJKI LI J"T Izhaja vsako sredo. — Naročnina: aa eelo leto 30 Din. za pol leta 15 Din, m inozemstvo aa celo leto 50 Din. — Inserati po tarifu. — Pismenim vprašanjem naj m priloii znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Plaža in toii se v Ljubljani. — DredniStve in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici 6t. 7. — Telefon inter. it. 38-59. Račun pri poStni hranilnici gt. 14.194. Pred likvidacijo agrarne reforme. Med najvažnejše zakone, ki smo jih dobili po vojni, spada brez dvoma zakon o agrarni reformi. Treba se je spomniti le nekaj let nazaj in si predočiti razmere, ki jih je bila ustvarila svetovna vojna. S starimi državami vred, ki jih je bila zbrisala zmaga zaveznikov z zemljevida, so nujno morale pasti tudi razne pravne razmere, ki niso več spadale v novo dobo. Med temi pravnimi uredbami je bila najbolj potrebna reforma glede zemljiške lastnine, ker smo vsi čutili in slutili, da v novi socialni dobi ni več prostora za razne veleposestniške privilegije. Kmet, in to »veliki« kmet in še bolj »mali« kmet, se je začel zavedati važnosti svojega stanu v človeški družabni organizaciji in je zahteval za sebe predvsem gospodarsko svobodo in neodvisnost. Gospodarske in ž njo vred tudi nobene druge svobode pa za kmeta ni brez zemlje in zato se je takoj po vojni po vsej Evropi razlegalo geslo: »Zemlja bodi last tistega, ki jo obdeluje!« Posledica tega ogromnega in splošnega pokreta je bila ta, da so se rešitve tega vprašanja morale lotiti skoro vse evropske države. Svojo agrarno reformo je doživela Rusija, doživela jo je češkoslovaška država in dobili smo jo tudi mL Tega velikega dela pa ni bilo tako lahko izvršiti brez težkih gospodarskih potresov za posameznike. Potov in metod za rešitev tega vprašanja je bilo sicer več, odločitev za eno ali drugo metodo pa ni bila lahka. Pri nas se je zakonodaja odločila za neko srednjo pot, tako da ni popolnoma izbrisana vsa preteklost, zahtevam sedanje dobe pa je tudi kolikor toliko ugodeno. Velik nedostatek naše agrarne reforme je bil v tem, ker ni bila stalna in končno-veljavna. V praksi so se pokazale namreč take težave pri izvršitvi raznih določb agrarne zakonodaje, da je bilo treba razne odredbe pogosto izpreminjati. Na te izpremembe so v veliki meri vplivale tudi politične razmere, kakršne smo imeli pred 6. januarjem, ko jutri že ni več veljalo, kar je bilo sklenjeno včeraj. Tako se je končna rešitev agrarne reforme zavlačevala od leta do leta, tako se je agrarnih interesentov polaščala vedno večja nesigurnost in negotovost. Te nesigurnosti in negotovosti utegne biti sedaj konec* tako da bodo agrarni interesenti vendar enkrat vedeli, pri čem da so. Sedanja vlada, ki ni več odvisna od milosti raznih strank, je namreč izdelala načrt zakona, ki naj agrarno reformo likvidira in ustvari stalno pravno stanje glede zemljiške lasti. Načrt še ni zakon, bo pa kmalu in upanje je upravičeno, da bo novi zakon vsaj v glavnem odgovarjal zahtevam moderne dobe in upravičenim željam agrarnih interesentov. Načela novega načrta. Glavno načelo novega načrta je, da v nobenem slučaju ne bo odvzeta zemlja onim agrarnim interesentom, ki jo imajo danes začasno na uživanju, in da jim bo izročena v končnoveljavno last. Ta določba bo mnoge agrarne interesente znatno pomirila. Za Dravsko banovino pa so še posebnega pomena odredbe novega zakona glede pašnikov, ki se dajo tudi na kak drug način izkoriščati, in pa pašnikov, ki res niso za drugo kakor za pašo. Največje važnosti pa so odredbe o gozdovih in o uporabi lesa za zgradbe in za domačo obrt. Prave rodovitne zemlje je v Dravski banovini malo. V tem oziru obstoja velika razlika med hribovitim severom in ravnim jugom. V Dravski banovini je glavna gospodarska panoga žvinoreja in kar je ž njo v zvezi. Zato pa mora zakon o agrarni reformi dajati možnost, da se pašniki razlaste ha korist paš-niških zadrug. Znano je dalje, da so nekateri veleposestniki v Dravski banovini velike kose dobre zemlje pogozdili. To stanje ne sme ostati neizpremenjeno, ampak je potrebno, da se ta zemlja, ki jo imenuje zakon »relativna gozdna tla« — siromašnim občinam vrne. Precej razvita domača lesna obrt pri nas pa mora imeti zasiguran les, sicer ne more živeti. Zato bo prav, če se obrtnim domačim zadrugam prizna pravica, da tudi one lahko postanejo »agrarni subjekt«, t. j. da dobe pravico do gozdov. »Kot »maksimum« obdelovalne zemlje pa naj bi veljala mera 85 oralov. To pa zato, ker je samo na ta način mogoče našo zemljo spraviti v last domačega, narodnega prebivalstva, da bo imelo svoj skromni vsakdanji kruh na svojih tleh. Več kot 85 oralov zemlje pa v Dravski banovini nobena rodbina ne more sama obdelovati. Načrt predvideva 130 oralov. Nujno potrebno bo tudi, da novi zakon preprečili vsako izigravanje agrarne reforme posebno pri nas, kjer ni več mesta ne za razne »supermaksimume«, tudi ne na korist kakih prosvetnih ali drugih ustanov. Prav tako je treba izbrisati razne deputate za gozdne ali vinogradniške delavce, da ne bodo večni sužnji svojih delodajalcev, temveč se jim naj kot agrarnim interesentom da depu-tatna zemlja v last. Važne so tudi odredbe glede odkupnine zemljišč. Odkupnina mora biti pri nas znatno nižja kakor pa je nameravana v južnih krajih. Načrt predvideva, naj se pri določanju odkupnine stari čisti katastralni dohodek (v Kronah) pomnoži s 160. To je za naše kraje preveč in je čisto primerna odkupnina, če vzamemo za količnik število 100, ne pa 160. Če bo doseženo to, da smejo obdržati veleposestniki v Dravski banovini le do 85 oralov plodne zemlje, in da jim ostane od gozdov 500 oralov, in to brez vsakih gozdnih in vinogradniških deputatov, in če se uikinejo vsi supermaksimumi, posebno za one, ki niso imeli že pred vojno občekoristnih ustanov — bo že mnogo doseženo. Načrt predvideva 1000 oralov. Naša »Zveza slovenskih agrarnih interesentov« je s svoje strani ukrenila vse, kar je mogla, da se bo to velevažno vprašanje rešilo v prilog revnega slovenskega ljudstva, ki tvori ogromno večino. Niča, aprila meseca. — Na veliki mednarodni razstavi medicinskih preparatov, ki se je priredila ta mesec, so bili odlikovani znani domači preparati »Alga« za masažo in »Energin« za krepitev krvi, živcev in teka z najvišjim odlikovanjem: Z zlato svetinjo, velikim častnim pokalom in častno diplomo. Mil. Popovič. Kviza. in nezaposlenost. V dobi današnje vesoljne krize beremo in slišimo na vseh straneh o preveliki nezaposlenosti po celem svetu. Še bolj prizadete so v tem oziru zapadne industrijske države, kjer gre število brezposelnih v miljone. Agrarne države so dokaj na boljšem, ker imajo veliko manj nezaposlenih in tudi nezaposlenost ni pri njih tako nevarna, kakor v industrijskih državah. Ena izmed držav, kjer je število nezaposlenih razmeroma zelo majhno, je tudi naša država — Jugoslavija. Vendar pa slišimo tudi pri nas o nezaposlenih v mestih in na deželi. In da bi se to gorje, kolikor toliko zmanjšalo, hočem napisati nekaj misli v ta namen. Pri nas na Pohorju tako primanjkuje delavcev, da so kmetje prisiljeni marsikakšen kos zemljišča puščati v nemar, da bi mogli pravočasno obdelati ostalo poljsko zemljo. Menim, da ne pretiravam, če pravim, da ni dobiti večje kmetije, katera bi ne potrebovala hlapca; ali deklo, ali pastirja, včasih pa oboje. In vendar odhajajo še domača dekleta in tudi moški v mesta iskat dela. Če se bi dogaja1 tak beg z dežele v drugih časih, ko se je povsod našlo delo, bi bil to dokaj normalen pojav in beg bi bil kolikor toliko opravičen. Danes pa, ko fant ali dekle v največ primerih silno težko dobi službo v mestu, če pa slučajno dobi zaslužek, je isti vsled povečane delovne ponudbe zelo majhen, je prisiljen trpeti lakoto ali pa zaiti na stranpota življenja. In če takšno življenje začne, bo seveda kmalu prircmal v domačo občino v breme one grude, katero je pustil v nemar. In res: kolikor bolj skrbe dobrotvorne in socijalne ustanove, da zmanjšujejo bedo brezposelnih s podporami in drugimi sredstvi, tem več priteka v mesto deloiskalcev z dežele. Nihče seveda ne sme in ne more biti protiven temu, da se socijalno šibke sloje podpira in da se nudi pomoč onim, kateri brez nje nikakor ne morejo izhajati, toda velik greh bi bil, če bi se kar vsi od kraja podpirali, kajti med njimi bi bili tudi taki, ki bi čisto lahko ostali na kmetih, pa jih privlači v mesto le nezdravo meščansko življenje. Podpora za take bi bila neopravičljiva napaka, ker bi se jim nudila priložnost, da se izpridijo in pokvarijo. Predvsem bi se moralo danes spopolniti položaj delavcev na deželi in le potem naj bi se višek ponujal mestu. Težko bi bilo za delavca, vračati se iz mesta na deželo in privaditi se kmetijskemu delu, čeprav bi si morda mnogi meščansk; brezposelni delavci tega želeli. Oni, kateri nimajo v mestu zagotovljenega zaslužka, naj ostanejo zdravi in pošteni na kmetih. Mnogo delavcev brani svojo težnjo za mestom navadno s tem, da pravi: »Trdo je delo na deželi, kmet ne plača dosti in pa po zimi me bo kmet napodil.« V tem je dosti resnice, pa vendar: Ni koli še nisem slišal, da bi ljudje na kmetih bolj umirali od dela, kakor po mestih. In tudi trpljenje se z uvajanjem stroja lajša. Razen tega mi bo vsak priznal, da je tudi najtežje delo bolj prijetno kakor brezposelnost, spojena s trpljenjem lakote in pomanjkanjem najelementarnejših potrebščin. Glede druzega očitka je pa tako-le: Če ravno kmet ne plača veliko v denarju, ker danes tega ne zmore, nikoli njegov delavec ni lačen in tudi nag ne hodi okoli. Jaz sem n. pr. tukaj že več let in še nisem videl nobe nega hlapca ali deklo cotavo; za praznike pa imajo lep »gosposki« gvant. A kmetje jih potrebujejo in tako prosijo za nje, da je — joj! Pa tudi v »gosposkih« hišah, kjer je delo in plača ravnotako kakor v mestu, primanjkuje delavcev veliko in ne dobiš ga za nobeno ceno, vse gre v mesto. A vendar je boljše delati tudi za majhen denar in močno hrano in pijačo, 'akor v mestu trpeti lakoto in čakati razne milosti, katere gredo seveda na koncu koncev spet na kmetov račun. Kar se tiče tretjega očitka, ta bi bil le delno resničen. Polovica dekel in hlapcev ti zagotovo ostalo pri gospodarju. Razen tega bi se dalo to stanju tudi urediti. Nazadnje je pa boljše — v današnjih okoliščinah — da bi magari navedena polovica bila trajno zaposlena, a druga samo periodično. Zopet je to nekaj druzega, kakor živeti brez dela v mestu — lačen, a kmetje da opuščajo njive radi tega, ker ni delavcev. Za sklep nam še preostaja vprašanje, kaj naj začnemo v tem oziru? Evo kaj za začetek, a pozneje se bo ustanova sama izpopolnjevala: Na vse podeželske občine razposlati okrožnice, da se naj izjavijo, kateri kmetje potrebujejo hlapca, deklo, pastirja ali sezonskega delavca. Na ta način bi dobila javna oblast pregled o stanju in potrebi delovnih moči, kamor bi se napotilo brezposelne; kmetski stan bi imel veliko koristi od tega, a gotovo tudi naše celokupno nacionalno gospodarstvo. Torej: nazaj h kruhu, katerega smo zapustili! Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Jose!«-voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Najbolje kupite nogavice, damske In moške rokavice, damsko in moško perilo Bengerjevo, puloverje, telovnike (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC pre-jice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine le pri JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Zdvužilev občin. Povedali smo že v eni zadnjih številk našega lista, da namerava državna uprava združiti več malih občin v eno samo veliko občino, ki bo lažje odgovarjala s svojimi večjimi dohodki modernim socialnim, kulturnim in gospodarskim potrebam svojih občanov, kakor pa majhne, komaj življenja sposobne gospodarske edinice. Takrat smo tudi v glavnih obrisih našteli nekaj nalog, ki jih imajo občine dandanes, in smo dokazali, da je samo velika, gospodarsko močna občina v stanju te naloge vršiti in izpodbujevati. Danes pa se moramo dotakniti še ene okolnosti. To je združitev naših malomestnih in trških občin s svojo okolico. Mnogi so mnenja, da morajo naša mala mesta na deželi in pa trgi ostati tako, kakor so, namreč sami za sebe. To zahtevo utemeljujejo s tem, da so ta mesta nekake »kulturne« edinice, ki jih ne kaže družiti s pretežno kmečkim elementom. Ta trditev pa ne drži. Le poglejmo si socialni in gospodarski sestav teh občin nekoliko bližje. Večina naših podeželskih mest niso mesta v resnici, kakor drugod, kjer daje mestom njihov poseben značaj število prebivalstva in pa način življenja tega prebivalstva, ampak naša mesta so v pretežni večini mesta vsled »privilegijev«, t. j. vsled podelitve mestnih, zlasti tržnih in sejmskih pravic za razne zasluge, ki so jih nekdaj prebivalci naših mest izkazali raznim vladarjem, zlasti za časa vojsk. Tako je mesto med drugimi Višnja gora, ki pa ima manj prebivalcev kakor marsikatera večja vas, potem pa Krško, Kostanjevica itd. Ta mesta imajo nekoliko »mestni« značaj edinole vsled več ali manj številnega uradništva, ki je tam naseljeno, večina prebivalstva pa je pol meščan, pol kmet. Obrtniki (zlasti gostilničarji) v teh mestih so skoro vsi ob enem tudi kmečki posestniki in je v konkretnih slučajih jako težko določiti, od česa ti ljudje bolj žive: ali od svoje obrti ali od kmetije. To dejstvo nam bo potrdil vsak, kdor pozna razmere v naših mestih, ki pa niso mesta v pravem pomenu besede, ampak so v resnici le kmečka tržna središča in sedež raznih gosposk. Poglejmo še, od česa večina naših mest živi. Mar ne od svoje okolice? Obrtniki in trgovci v naših malih mestih niso večinoma nobeni izvozniki, ki bi prodajali domače blago v tujino in od tam prinašali denar in blagostanje v okolico, pač pa je v veliki večini slučajev okolica tista, ki nosi denar v naša mala mesta. Tudi to nam bo potrdil vsak, kdor le količkaj pozna dejanske razmere. To pa se pravi z drugimi besedami: Pri nas ni okolica odvisna od naših malih mest, ampak naša mala mesta so odvisna od okolice. Ta socialna resnica pa mora priti do izraza in do veljave tudi pri združitvi občin, kajti to ne bi bilo nikakor pravično, da bi okolica plačevala svoje potrebe za sebe in pa še doprinašala za mesta (indirektno), pač pa bo prav, če naša mala mesta skupno s svojo okolico, s katero so zvezana, tudi svoje javne potrebne krijejo iz skupnih dohodkov. »Kmetska prosveta« v Laškem. V Laškem priredi »Kmetska prosveta« v v nedeljo, dne 10. maja socijalno gospodarski tečaj, ki se vrši ob 8. dop. v šolskih prostorih. Predavali bodo: Ivan Pucelj, minister v p., dr. Jože Bohinjec, ravnatelj OUZD, in Ve-koslav Goričan, kmet. strok. Po predavanjih se izvrši volitev pododbora »Kmetske prosvete« za laški okraj. Vabila, ki so jih kmetje prejeli za gori imenovani tečaj, veljajo torej za 10. maja t. 1. in ne za 26. aprila. Zborovanje agrarnih interesentov. Zveza slovenski agrarnih interesentov bo imela svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 7. junija t. 1. v Ljubljani ob 10, uri dop. v dvorani Delavske zbornice. Polovična vožnja je zaprošena. Zaupniki agrarnih interesentov naj v svojih okoliših razglase to zborovanje in organizirajo čim večjo udeležbo. Podrobnosti glede zborovanja bomo kasneje razglasili. * * * Zveza slovenskih agrarnih interesentov je sklicala v nedeljo 19. t. m. v Št. Jerneju na Dolenjskem zborovanje tamošnjih svojih članov, ki so se v velikem številu odzvali vabilu. Na zborovanju je obširno poročal tajnik Zveze geometer Milan Mravlje najprej o stanju agrarne reforme na pleterskem veleposestvu, ki ga je ustvaril zadnji odlok o končni utrditvi agrarnih subjektov. V drugi polovici svojega govora je pa poročal o načrtu novega agrarnega zakona. Veliko zborovanje srbskih kmetov. -^f V ponedeljek preteklega tedna se je zbralo v Veliki Plani okrog 6000 srbskim kmetov iz simederevske okolice na zborovanje, s katerega so poslali naslednjo brzojavko Nj. Vel. »Nj. Vel. kralju Aleksandru, Beograd. Kmetje smederevske okolice, zbrana na velikem manifestacijskem zborovanju v Veliki Plani, smatrajo v prvi vrsti za svojo dolžnost, da pozdravijo svojega viteškega in velikega kralja in da se mu zahvalijo za vse ono, kar je napravil za dobro in napredek vasi in kmeta. Z modrima aktoma od 6. januarja in 3. oktobra je omogočen mirni razvoj naše drage in nedeljive Jugoslavije ter uveden red in delo, od katerih pričakujemo velikih uspehov. Trdno verujemo, da bo delo kraljevske vlade za napredek Jugoslavije omogočilo kmetom, da se osvobodijo iz težke gospodarske krize, v kateri se nahaja država. Živel kralj Aleksander, živel vzvišeni kraljevski dom! c Tudi predsedniku vlade generalu Petru Živkovicu so kmetje poslali pozdravno brzojavko, v kateri se mu zahvaljujejo za vse kar je napravil za vas in kmeta. V, posebni resoluciji, ki je bila sprejeta po številnih govorih naštevajo kmetje glavna dela, ki jih je sedanja vlada napravila v korist 'kmeta. To je predvsem osnovanje Privilegirane agrarne banke, ki je osvobodila srbskega kmeta oderuhov, ustanovitev Privilegirane izvozne družbe za izvoz kmetijskih pridelkov, ustanovitev kmetijskih šol itd. Avtobusna zveza Ljubljana — Sušak. Avtobusno podjetje g. Anton Pečnikar je uvedlo preteklo nedeljo avtobusni promet na progi Ljubljana-Sušak. Do maja bo vozil avtobus enkrat dnevno in sicer zjutraj bo odhajal iz Ljubljane okrog 5. ure zjutraj izpred hotela Miklič, vračal se bo pa zvečer okrog 9. ure. Z majem se pa prične dvakratna vožnja dnevno tja in nazaj. Dopbi Ormož. Občinska seja. Združitev občin. Bav, bav o večjih davkih. Elektrika in še kaj! Pri občinski seji dne 13. t. m. zvečer se je pri drugi točki dnevnega reda razpravljalo o združitvi ormoške mestne občine z občinama Pušenci in Hardek. Po predloženem načrtu je predvidena priklopitev občine Hardek k ormoški občini, dočim bi se naj občina Pušenci priklopila občini Hum pri Ormožu. Ker pa stremijo občani občine Pušenci, da se njih občina združi z ormoško občino, je prišla v pretres tudi vloga občine Pušenci za združitev z Ormožom. Oddaljena je občina Pušenci komaj 1 km od zunanje ormoške občinske meje. Po zemljepisni legi gravitira občina Pušenci k mestni občini ormoški. Prebivalcev šteje 245, večinoma dobro situiranih kmetov z lastnim agrarnim posestvom po ca 87 ha. Večina Ormožancev se peča s poljedelstvom. Na poljedelstvo kot postransko panogo pa so navezani tudi trgovci in obrtniki. Reči se rao ra, da so ormožanci in okoličani eden na dru-zega navezani. Medsebojne življenjske prilike se krijejo. Da občine Hardek in Pušenci gmotno niso slabo situirane, sledi iz tega, da so ravno te občine pred 30 leti iz lastnih sredstev zgradile okoliško 6 razredno ljudsko šolo na Hardeku pri Ormožu. V to šolo. so občine Pušenci, Hardek in Ormož še danes všo-lane. Okoliški kmetje so zgradili to šolo takrat, ko je bil v dvojezični ljudski šoli v Ormožu slovenski jezik ukinjen. Palača okoliške šole je danes pač dovolj živa priča o nekdanji zavednosti slovenskega kmeta. Okoliški kmet je bil tisti, ki je postavil pred durmi nemške ga Ormoža mogočen branik proti potujčeva-nju naše slovenske dece. Moralno in gmotno pa so kmetje podpirali tudi slovensko inteligenco in maloštevilne slovenske obrtnike, ki bi brez pomoči kmeta omagali. Zavednosti slovenskega kmeta od Središča pa do Maribora se imamo zahvaliti, da smo danes v jugoslovanski državi, kamor spadamo. Zato si občine, ki gravitirajo na mala slovenska mesta in trge, kjer so nekdaj zadrževala naval potujčevanja, danes pač zaslužijo, da se njihova nekdanja borba za slovenski jezik prizna in se njih stremljenje za priključitev tam, kjer so predpogoji zato dani, tudi upošteva. Iz tega vidika je obč. odbornik Ivan Rojs stavil predlog za združitev občin Pušenci in Hardek z Ormožom. Proti združitvi so govorili župan Veselič, trgovec Kuharič in odvetnik dr. Ban. Navajali in dokazovali so, da bi taka združitev pomenila občutno davčno o-bremenitev ormoških davkoplačevalcev v olajšavo pridruženih občin. Te občine bi tudi zahtevale električno razsvetljavo po svojih vesnicah, to razsvetljavo pa bi plačali Ormo žanci. Ormož ima svojo luč za sebe in je za meščane zares pravi milijonski blagoslov. Glasovanje za ali proti združitvi se je vršilo tajno po listkih. Za združitev je glasovalo 6, proti pa 9 odbornikov. Eden kmet odbornik se seje ni udeležil, drugi pa je pred letom umrl in še na njegovo mesto ni imenovan novi odbornik. Ormoška občina ima v resnici manjše doklade nego zunanje občine. To pa vsled dosedanjih dohodkov iz občinskega po sestva, trošarine in sejmarine, h katerim pa prispevajo največ okoliški kmetje. Izgleda pa, da bo v doglednem času morala tudi ormoška občina zvišati doklade na višino zunanjih občin. Besedo o združitvi imajo sedaj prizadete občine in banovina pa posebno v pogledu točnega pojasnila glede povišanja davkov ormoškim občanom v slučaju združitve in da je potrebno, da se interesi par posameznikov podredijo interesom skupnosti v dosego boljšega občinskega gospodarstva. I. R. } P! Lepote Jugoslavije: njeni bogati gozdi... njene visoke planine... in zobje njenih prebivalcev. Lepote Jugoslavije so poznane po celem svetu. Tudi Jugoslovani znajo ceniti vrednost lepote. Tako neguje stotiso-čero Jugoslovanov svoje zobe s Sar-govim Kalodontom. Blagodejna pena Sargovega Kalodonta polepšuje in varuje zobe in usta. Po uporabi Sargovega Kalodonta dobi dih svež in zdrav vonj. SARGOV KALO D D ohranjuje zdravje in lepoto zob. Valta vas pri Novem mestu. Malo kedaj se oglašamo v našem »Kmetijskem listu«, vendar upamo, da bomo od sedaj v naprej vedno pridno in marljivo sodelovali pri našem delu. V nedeljo, dne 19. t. 1. je bil sklican za pol tretjo uro popoldne v Valti vasi pri tovarišu Kulovcu pripravljalni sestanek za ustanovitev društva kmet. fantov in deklet. Zaradi slabega vremena je 'bila udeležba sicer pičla, vendar je upati, da bo naše društvo prav lepo uspelo med našimi zavednimi fainti v Valti vasi. Sestanka so se udeležili tudi tovariši iz Toplic, Novega mesta in Prečne. Iz Novega mesta so prišli tovariši: prof. Kovač ravnatelj Mervič in Josip Matko ml.; iz Toplic sta prišla tovariša Šober in Peršina in iz Prečne pa tovariš Mišič Tone. Otvoritveno besedo je govoril tovariš Šober iz Toplic, in nato je podal besedo tovarišu Merviču, kateri je nam na-kratko podal pomen in delo društva. Povedal nam je žalostne razmere današnje poljedelske krize in razmere naših neorganiziranih kmetov, ki se dajo voditi od vsakega tujca, kateri jih hoče uničiti. Še bolj žalostne razmere pa se dogajao med našimi kmetskimi fanti na deželi, ko se opijajo z alkoholom in v pijanosti pride potem do pobojev z noži. Zato si mi ustanavljamo naša društva kmet. fantov in deklet, da s tem izobrazimo našo kmetsko mladino, da ji nudimo razvedrila z predavanji, igrami in različnimi drugimi zabavnimi prireditvami, da te žalostne razmere pijanosti in podivjanosti izginejo iz površja in da bo naša kmetska mladina res napredna in iz- obražena. Tovarišu Merviču se je za lepe besede, zahvalil tovariš Šober, nakar se je razvil živahen razgovor o različnih zadevah. Po razgovoru se je razvila prav prijetna zabava, ki je trajala do odhoda vlaka. Zahvaliti se moramo tudi tovarišu Kulovcu, kateri nam je dal na razpolago primeren lokal za naše sestanke in predavanja. Upam, da ko se bo naše društvo v Valti vasi ustanovilo, da bo prav pridno delovalo in da bo v ponos in procvit naše napredne Dolenjske metropole. Želim vam mnogo uspeha in vas pozivam na delo za naše kmetsko napredno gibanje z geslom: »V boj za napredno kmetsko pravdo.« Golo, občina Želimlje. V zadnji številki Kmetskega lista piše nekdo o našem županu. Vidi se pa, da ne pozna razmer, ali pa nalašč naroibe obvešča javnost. Nam vsem je znano, da je bil župan javno napaden in smo vsi pričakovali tudi javen odgovor, toda zaman. Dalje je znano, da je nadrejena oblast po svojem revizorju pregledala županovo poslovanje zadnjih let. Če dopisnik spravlja v zvezo s to revizijo tudi županovo odlikovanje, potem vedoma vara javnost. Dopisnik ima sicer prav, da je bil župan odlikovan, pozabil pa je pristaviti, da je bilo to že pred letom ob priliki odlikovanja večine županov, le da je bilo odlikovanje šele sedaj dostavljeno. Kar se tiče posebnih mest blagajničarjev pri Občinah, smo se te ustanove vsi razveselili. Da smo imeli prav, dokazuje tudi revizijsko poročilo in naročilo banske uprave. Vse ostalo pa pričakujemo. Frankolovo. Dne 14. aprila smo zaslišali zvonenje s cerkve sv. Trojice. Takoj smo slutili, po komu je bela smrt stegnila svojo koso. Že dalje časa smo se bali za Franca Šibanca. Včasih pri sejah, sestankih ali pri kateri drugi prireditvi smo se bali za Te, ki si vodi! tajniške posle »Društva kmetskih fantov in deklet« na Frankolovem, dokler Ti je zdravje pripuščalo. Imenovalo Te je tudi frankolsko društvo kmetskih fantov in deklet kot za bla-gajnikovega namestnika pri pododboru Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju, a kruta jetika Te je priklenila na bolniško posteljo, da se nisi mogel-sej udeleževati. Dragi France, spominjam se še na prvi sestanek kmečkih fantov na Frankolovem, ko si tovarišu dr. Rosinu obljubljal vneto delo na širitvi kmetskega pokreta. Nikoli se nisi bal. Resno si razložil svoj namen in svojo misel vsakomur. Bil si pravi vojščak Matije Gubca. Dne 16. aprila smo ga spremili v lepem številu fantov in deklet k večnemu počitku. V imenu mladine se je od njega poslovil pri rojstni hiši tovariš Štefan Dolar z v srce segajočim govorom.. Na novocerkovškem pokopališču je govoril g. dekan Pavel Žagar, ki je omenjal, kako voljno je prenašal pokojni svojo dolgotrajno bolezen in kako je bil z zadnjo popotnico pripravljen na smrt. Torej dragi tovariš France, naj Ti bo lahka redna zemlja, ki si jo tako vroče ljubil. — Žalujoči tovariši! Sv. Andraž v Slov. goricah. Pri nas smo ustanovili na Belo nedeljo sokolsko četo ob sicer skromnejši udeležbi. Garancijo pa, da bo četa uspešno delovala, nudi dejstvo, da so bili prisotni poleg mladih, skoro vsi uglednej-ši kmetje. Opaziti je bilo, da manjkajo prav oni, ki ob vsaki prilik zražajo svoje nezadovoljstvo nad zaspanostjo v kraju. Kadar pa zgleda, da se kaj budi, pa ostanejo lepo doma. Tako se ne dela. — Občni zbor, ki ga je vodil predsednik pripravljalnega odbora šol. upravitelj br. Predan Drago, so posetili delegati matičnega društva iz Ptuja: brat starosta dr. Šalamun, brata Šestan in Ogorelec. Njihova izvajanja so segla v srca vsem navzočim. — Občni zbor, ki je potekel gladko in v bratski slogi, si je izvolil sledečo upravo: Starosta br. Vinko Zorko, podstarosta br. Rola Rudolf, tajnik br. Vojsk Franc, blagajnik br. Suhač Jože. Načelnik in prosvetar je brat Predan Drago. Člani uprave so sledeči ibratje: Čeh Jakob, Golob Franc, Ilešič Anton, Toš Tomaž, Kocuvan Franc in Jurančič Vinko. S telovadbo se bo pričelo v najkrajšem času. Zapoge pri Smledniku. V nedeljo 19. t. m. smo slovesno odkrili spominsko ploščo v svetovni vojni padlim domačinom. Ob 9. uri je bila sv. maša z darovanjem in govorom vojnega kurata g. Bonača. Po maši pa je bila odkrita spominska plošča, na kateri so vklesana imena padlih vojakov iz župnije Zapoge: Aljaž Anton, Burnik Anton, Hubad Jožef, Javh Franc in Oblak Janez. Ob tej priliki je imel g. kurat zopet lep govor, ki je na številne navzoče napravil globok vtis. Iz sosednih Vodic in Smlednika so prihiteli tudi gasilci ter godba iz Vodic in pevsk zbor iz Smlednika. Dopis z dežele. Za živino ni pravega kupca, ne cene. Preti pa v tem mesecu še večji padec cen, ker bodo kmetje vsled po manjkanja krme skoraj prisiljeni prodajati za vsako ceno. Umetnih gnojil ne moremo kupovati, ker nimamo denarja niti za sol po mnogih krajih. — Če bi se skrajšal po mestih in tovarnah delovni čas, potem bo na kmetih še manj delavcev ostalo, ker bi vse hitelo za lažjim zaslužkom. — Razliko med cenami kmetijskih pridelkov in tovarniških izdelkov je mogoče samo na ta način odpraviti, da se odpravijo karteli. — Podpore naj se popolnoma odpravijo, mesto njih pa naj se ustanove nagrade za vsakega, ki bi pokazal kak napredek v gospodarstvu. Novo mesto. V nedeljo, dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne ®e je vršila seja pododbora Kmečke prosvete skupaj s pododborom Zveze društev kmetskih fantov in deklet. Seja se je vršila v mali dvorani sokolskega doma. Dnevni red je bil določen sledeči: Otvoritev seje in prečitanje zadnjega sejnega zapisnika. Poročilo tajnika. Poročilo 'blagajnika. Sodelovanje Kmečke prosvete s pododborom Zveze kmetskih fantov in deklet in to z ozirom na novo ustanovljena društva. Slučajnosti. Pri slučajnostih se je glavno debatiralo o tem, da bi pododbor Kmečke prosvete čim tesneje sodeloval z pododborom Zveze kmetskih fantov in deklet. Nato so podali poročila zastopniki društev kmetskih fantov in deklet: Birčna vas, Stopiče in Prečna. V debati je bil predlog tovariša Josipa Matkota ml. o gledališkem tečaju in upamo, da bo naš pododbor dosegel svoj cilj in priredil ta tečaj. Nazadnje je 'bilo še sklenjeno, da se bo dne 14. maja na praznik vršilo predavanje o organizatoričnem delovanju. Vrhpolje pri Moravčah. Prav z veseljem smo čakali na velikonočne praznike. Kakor po navadi, smo imeli tudi letos vstajenje na velikonočno nedeljo ob 5. uri zjutraj. Imeli smo krasno vreme, pri procesiji je sodelovala moravška godba in prvikrat so bili navzoči tudi naši gasilci. — V nedeljo 19. t. m. so tukajšnji gasilci priredili igro: »Mlini pod zemljo«. Na dnevnem redu so bile tudi pevske točke. Prireditev je zelo lepo izpadla in moramo čestitati tako igralcem, kakor tudi pevcem. Po sveiic Največje zanimanje so vzbujale po svetu pretekli teden spremembe v ŠPANIJI. Tam je vladala že dolgo velika napetost med pristaši kralja Alfonza XIII. in njegovimi političnimi nasprotniki. Po poročilih, ki jih je objavila uradna poročevalska agencija »Avala« v Beogradu, so v sporu zmagali kraljevi nasprotniki, ki so v Španiji proglasili republiko. Kralju Alfonzu so njegovi prijatelji svetovali, naj zapusti deželo vsaj začasno, dokler se razmere ne ustalijo. Kralj Alfonz se je temu nasvetu odzval, ni se pa odpovedal prestolu. Vlado je prevzel začasno voditelj kralju nasprotne skupine Za-mora. Tudi na PORTUGALSKEM je nedavno prišlo do nemirov in sicer na otokih, ki leže že blizu Afrike. Prebivalci na tistih otokih bi radi postali neodvisni in hočejo baje ustanoviti svojo državo »Atlantis«. Tako se je namreč nekdaj imenovala dežela, o kateri nam poročajo stari pisatelji in o kateri domnevajo učenjaki, da je morala ležati tam, kjer leže danes zgoraj omenjeni otoki. Do velike politične izpremembe je prišlo tudi v ROMUNIJI. Dolgotrajno vladno krizo je rešil krali Ka-rol s tem, da je poveril vlado profesorju Jorgi. Profesor Jorga je vlado prevzel in pri tej priliki iziavil med drugim sledeče: »Treba je spremeniti tudi režim in nastaviti mlade ljudi, ki so skromni, nepokvarjeni, zdravi in optimisti. Ta mladina mora stopiti na čelo političnega življenja. Taki mladini ni mesta v starih strankah, temveč na visokih državnih in političnih položajih.« Nova romunska vlada se bo predstavila parlamentu 5. maja in zahtevala zaupnico. Tudi v BOLGARIJI se pripravljajo važne spremembe. Dosedanja vlada, ki ji je načeloval Ljapčev, je že odstopila. Splošno pričakujejo, da kriza ne bo dolgo trajala. V srednji in zapadni EVROPI pa se še vedno suče vsa politika okoli nameravane nemško-avstrijske carinske zveze. V razpravi o tem vprašanju se jasno kažeta dve skupini: ena za, druga proti sporazumu. Nesoglasje med obema skupinama pa ni le gospodarskega, ampak pred vsem političnega značaja, ker strah pred politično okrepitvijo Nemčije še ni minil. Politična okrepitev Nemčije pa bi bila nujna posledica njene gospodarske premoči v srednji Evropi. Zaznamovati pa moramo v zvezi z velikim vprašanjem nemško-avstrijske carinske zveze še en pojav, namreč poskuse raznih gospodarsko močnih držav, da utrde svoja gospodarska stališča in svojo gospodarsko premoč na Balkanu. Izdatki nemških državnih železnic za iznajdbe. Nemški list »Die Umschau« poroča, da je izplačalo ravnateljstvo nemških državnih železnic preteklo leto 86.000 nemških zlatih mark za razne iznajdbe, ki se nanašajo na izboljšanje signalne varnostne službe. Tudi za letos je ravnateljstvo nemških državnih železnic razpisalo več nagrad za te vrste iznajdbe in sicer v zneskih po 1500 in 7000 mark (1 marka je 14 Din). Nagrade pa priznavajo le iznajditeljem samim, ne pa onim, ki so to ali ono iznajdbo odkupili, da bi jo z dobičkom prodali naprej. Grob poveljnika osebnih brivcev. V Egiptu kopljejo leto za letom starine iz davne dobe pred Kristusovim rojstvom. Stari Egipčani so bili namreč visokokulturen narod, ki nam je zapustil mogočne spomenike svoje nekdanje veličine. Najznamenitejši taki spomeniki so brez dvoma piramide, kjer So bili pokopani egiptovski kralji ali faraoni. V bližini piramid pa se nahajajo grobovi nekda-njh mogočnikov na egiptovskem kraljevskem dvoru. En tak grob so nedavno odkrili. Je to grob »velikega duhovnika« za gorenji in dolenji Egipt, čegar uradni naslov se je glasil »poveljnik osebnih brivcev faraona (kralja)«. Poleg tega je bil ta dostojanstvenik še »čuvar kraljevske krone« in »ravnatelj kemičnega laboratorija«. Prav do groba tega nekdaj imenitnega moža še niso prodrli, ker je grob pod vodo. Kaznjenci — iznajditelji. V jetnišnicah v Kanadi ravnajo s kaznjenci na poseben način. O tem pripoveduje ravnatelj kanadskih kaznilnic general Hiighe^ (reci: Hjug). Ta pravi, da se nahaja v kanadskih kaznilnicah 3450 jetnikov, od teh na jih obiskuje 80 odstotkov kakšno šolo. Kdor je namreč v Kanadi zaprt, ne sme kazni le od-sedeti, ampak mora delati, in če delati ne zna se mora kakšnega dela naučiti. Za gradbo cest ali za druga težka dela namreč kaznjencev ne rabijo, pač pa se mora vsak kaznjenec lotiti kakšnega rokodelstva. Ko se pa kaznjenec izuči, mora napraviti izpit, da dokaže svoje znanje. Pouk pa je tako natančen in izpit tako strog, da dobi mnogo kaznjencev na podlagi tistega izpita kasneje prav dobre službe. Tako je n. pr. nekdaj najbolj nevarni »bančni ropar« v Kanadi danes eden najboljših tesarjev v Kanadi, ki je napravil že tudi dosti za njegovo stroko važnih iznajdb. Tudi tiste vrste postelje, na kakoršnih spe kanadski kaznjenci, je iznašel neki kaznjenec. Prebivalstvo Rusije. Po najnovejših statističnih podatkih, ki jih objavlja sovjetska vlada, šteje danes sovjetska Rusija 161 milijonov prebivalcev. Od teh jih živi v sami Rusiji 111 milijonov, drugi .pa žive v številnih avtonomnih republikah, ki so združene z Rusijo. ZVEČER NEPRECENLJIVO POMOČ Vam nudiSchichtova metoda na dan pranja. K temu potrebujete Žensko hvalo, da perilo zvečer namočite, inSchichtovoterpentinovo milo, da perilo drugi dan izkuhate. ZJ UT RAJ iSčhichf terpentinovo milo ov o © TO JE CELO DELO ilMihfrM M DfoDice Plemenit dar Nj. Vel. kralja. Nj. Vel. kralj je blagovolil podariti upr. odboru fonda za podpiranje delavskih ustanov 10.000 Din. Na ta način je postal prvi veliki dobrotnik delavskih ustanov moških, ženskih in otroških delavskih zavetišč. Poravnajte naročnino, da Vas ne bo treba pismeno opominjati! Mesto Beograd dobi nov grb. Beograjski mestni odbor je sestavil posebno komisijo, ki naj sestavi nov mestni grb. Zakon o kmetijskih šolah in zbornicah. Kmetijsko ministrstvo je končalo svoja dela o pri načrtu zakona o kmetijskih šolah in-o načrtu zakona o kmetijskih zbornicah. Prihodnji mesec bo sklicalo ministrstvo konferenco kmetijskih strokovnjakov, na kateri prideta v pretres oba zakonska načrta in bo sprejeta definitivna redakcija, da bosta lahko predložena vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Nov zakon o lovu in ribolovu pripravlja ministrstvo za gozde in rudnike. Mariborska Glasbena Matica v južni Srbiji. Pevsko društvo mariborske Glasbene Matice je napravilo pretekli teden turnejo po južnih krajih naše države in priredilo koncerte po večjih mestih. Slovenci so bili povsod navdušeno sprejeti. Mariborsko prebivalstvo. Po zadnjem ljudskem štetju ima Maribor 33.117 prebivalcev in sicer 16.498 možkih in 16.612 žensk. Družin je 7653, stanovanjskih hiš 1832, drugih zgradb, v katerih stanujejo ljudje, pa 248. Domačo živino, večinoma le kokoši, ima 625 družin, 228 meščanov pa ima poljedelska posestva v mestu in okolici, ki jih obdelujejo sami. Nemcev, jugoslovanskih državljanov, je samo 2002 ali 6 %. Drevesnica Kmetijske družbe prodana. Kmetijska družba v Ljubljani je prodala Dravski banovini znano zemljišče na Poljanski cesti, ki je Služilo dolgo vrsto let za drevesnico. Pogodbo je finančno ministrstvo odobrilo in te dni je bila izvršena v zemljiški knjigi lastninska sprememba. Kupna cena za zemljišče je znašala 4 milijone 484.300 dinarjev. Banovina namerava postaviti na tem zemljišču nova bolniška poslopja. Nov jugoslovanski parnik. Nemška ladjedelnica v Elbingu je zgradila za Dubrovniško parobrodsko plovidbo nov potniški parnik »Šipan«, ki je bil pred velikonočnimi prazniki spuščen v morje. Parnik je 48 m dolg in 8-2 m širok. življenje za se živijo otroci, če se igrajo s punčkami. Ponosni so, če so oblekce punčk lepo čiste in prosijo mamico za kos Zlatorog mila, kadar je >velika žehta punčk«., 6 Blagoslovitev temeljnega kamna najvišje palače v Ljubljani. Preteklo soboto je blagoslovil nadškof dr. Anton B. Jeglič temeljni kamen palače »Pokojninskega zavoda privatnih nameščencev« v Ljubljani«. Palača bo imela v celem 12 nadstropij in bo najvišja stavba v Ljubljani. Visoka bo 58 metrov. Stala bo na oglu Dunajske ceste in Gajeve ulice ob Kreditni banki. Palača bo počivala na 16 stebrih, ki segajo do žive skale do 16 metrov globoko. Blagoslovitvi je prisostvoval tudi g. ban dr. Drago Marušič. Trboveljski rudniki bodo začeli delati. Trboveljska premogokopna družba je prejela nova naročila za državne železnice. Za mesec april je predvidena dobava 27.500 ton premoga. Zato je bil v ponedeljek uveden polni obrat v vseh družbenih premogovnikih. Cepljenje otrok proti škrlatinki. V krškem srezu se je zadnja leta pogosto pojavljala med otroci nevarna kužna bolezen škr-latinka. Ker niso vsi dosedanji ukrepi ničesar zalegli, da bi se bolezen omejila, je odredila banska uprava splošno cepljenje otrok proti škrlatinki. Cepljenih bo 8000 otrok v starosti od 2. do 16. leta. Cepiti so pričeli v ponedeljek pod vodstvom Higijonskega zavoda z osmimi zdravniki. Žrtve fantovske podivjanosti. Pretekli teden od odhajali letošnji rekruti k vojakom. Na Vidmu pri Krškem se jih je zbralo veliko število, med katerimi sta bila tudi dva Kodri-čeva fanta iz Cerkelj in trije Mladkovičevi, ki so že dolgo časa v hudem sporu in sovraštvu. Med njimi se je kmalu vnel pretep, zapeli so noži in na tleh je mrtev obležal Kodričev sta-rjši fant, ki je spremil svojega mlajšega brata na kolodvor. Od Mladkovičevih sta bila dva lažje, eden pa težko ranjen. Reči moramo, da toliko podivjanosti še nismo kmalu videli kot letos. Ogromen požar v Ptuju. V petek 17. t. m. zgodaj zjutraj je nastal požar v skladiščih veletrgovca Orniga v Ptuju. Ogenj se je naglo oprijel skladišč in Skoro popolnoma uničil štiri glavna poslopja. V skladiščih so zgorele tudi vse zaloge, stroji, orodje in sodi. Uničenega je nad 100 hI vina, 1000 hI žganja in mnogo hmelja. Škodo cenijo na poldrug milijon dinarjev. V cerkvi se je ustrelil. Delavec Oskar Krulc se je pretekli teden ustrelil v cerkvi Sv. Duha v Splitu. Kaj je nesrečneža gnalo v smrt, niso mogli dognati, kajti beda ni mogla biti vzrok, saj je zaslužil po 100 dinarjev dnevno pri nekem lesnem podjetju. Samomor rudniškega paznika. V Hrastniku je izvršil strašen samomor rudniški paznik Ivan Koča, rodom iz Trebiča na Češkoslovaškem. Pokojni si je najprej prereza! vrat, nato pa skočil v Savo. Samomor je izvršil, kakor sodijo ljudje zaradi tega, ker so mu orožniki aretirali sina, ki je odhajajoč k vojakom razgrajal po dolini. Živa baklja. Starši učenke II. razreda Apolonije Jerič iz Dokležovja so čistili travnik s travniško brano, znosili suhljad na kup in zažgali. Pri ognju je stala tudi mala Polo-nica, kateri je veter zapihal plamen prav do obleke. Krilo se je vnelo in v hipu je bila vsa deklica v plamenu. Stekla je po travniku v obupnem kričanju, toda predno so starši prihiteli do nje, ji je zgorela vsa obleka in lasje. Po celem telesu je bila ena sama rana. Deklico so sicer spravili v bolnico, toda je kmalu umrla. Nova sladkorna in špiritna tvornica. Neka angleška družba namerava v najkrajšem času ustanoviti v Čurugu veliko sladkorno in špiritno tovarno, ki bo zaposlovala do 2000 delavcev. Čuruška občina je dala družbi na razpolago brezplačno stavbišče za 25 let, poleg tega pa še 150 oralov zemljišča za selekcijo semena sladkorne pese. Trtni korenjaki. Podružnica Kmetijske družbe v Novem mestu sporoča vsem interesentom, ki rabijo vkoreničene trtne polage, da ima še nekaj tisoč prvovrstnih korenjakov vrste Riparia portalis po ceni komad za Din 0'50 na razpolago. Naročila, pri katerih naj se navede pošta in železniška postaja, naslovite na Podružnico kmetijske družbe v Novem mestu. Prekmurci gredo v Nemčijo. Pretekli teden je odrinil iz Murske Sobote drugi transport sezonskih delavcev v Nemčijo. — Vse transporte delavcev organizira tamošnja borza dela. Aprilski sneg smo dobili začetkom preteklega tedna. Ponekod ga je padlo do 30 cm. Kongres mednarodne trgovske zbornice se bo vršil v Washingtonu od 4. do 9. maja. Kongresa se udeleži tudi zastopstvo jugoslovanskih trgovskih zbornic. Spomenik žrtvam »Titanica«. V Newyor-ku bodo te dni odkrili spomenik žrtvam pre-komorskega parobroda »Titanica«, ki se je 14. aprila 1912. zaletel v ledeno goro in se potopil s 1500 potniki. Spomenik bo odkril sam predsednik Hoover. Petrolej gori. V Campini na Romunskem so eksplodirale vsled prevelikega pritiska pe-trolejske cevi. Eksplozija je povzročila velik požar petroleja in okoliških zgradb v petro-lejski rafineriji. Tudi župan Innsbrucka ne sme v Italijo. Innsbruški župan Fischer je nameraval te dni s pravilnim potnim listom v Italijo. Na meji pa so fašistične oblasti zavrnile župana nazaj. Kakor izgleda, se ne godi Nemcem nič boljše kot Slovencem v fašistični Italiji. Spor med Litvo in Vatikanom. Litvanske oblasti čim dalje ostrejše nastopajo proti katoliškim duhovnikom. Te dni je hotel papežev nuncij napete odnošaje urediti in spor zgladiti, pa se je v to svrho zglasil pri predsedniku republike. Ta pa ga ni hotel sprejeti in je izjavil, da ga tudi v bodoče ne bo več sprejel. Nov raketni motor, ki ga je nedavno razkazoval zgradi-telj dr. Ilevlancl in-dustrijcem v Berlinu. Motor goni tekoče kurivo kisika in špirita. Pri-poskusnih vožnjah je poganjal motor voz s silo 200 kilogramov. Poskuse bodo še nadaljevali. (Slika na desni.) G. Pjatakov, načelnik sovjetske delegacije pri rusko-nemških gospodarskih pogajanjih v Berlinu. Kitajski minister za vnanje zadeve Wang. Minister Wang je izročil zastopnikom Francije, Anglije in Zedinjenih držav v Nan-kingu spomenico, kjer zahteva, naj se omenjene države odpovedo svojim posebnim sodiščem na Kitajskem. Dr. Engliš, odstopivši čsl. finančni minister. Za njegovega naslednika je bil imenovan guverner poštne hranilnice dr. Karel Trapi. Poravnajte naročnino za »KMETSKI LIST«! Pogled na pristanišče v Lizboni. Naročajte in širite KMETSKI LIST! Prvi protestantski škof v Jugoslaviji. V kraljevini Jugoslaviji živi okoli 130 tisoč protestantov. Ti so si izvolili nedavno dosedanjega upravitelja svoje cerkvene občine dr. Poppa za svojega škofa. Novi škof je izvoljen na 12 let, izvolitev pa mora potrditi še vlijdar. Pri. istih solit, * vab Je bil izvoljen dr. Viljem Roth za posvetnega predsednika protestantske cerkvene občine. Na sliki vidimo škofa dr. Poppa v prvi vrsti na levi, na desni pa preds. dr. Rotha. Amerikanska reklama. Ob neki cesti ki vodi v Los An gelos (v Kaliforniji) stoji kavarna. Lastnik kavarne opozarja s posebno reklamo, kakor jo kaže slika, avtomobi-liste na svojo ben cinsko postajo. (Slika na levi.) »Diisscldorfski vampir« Peter Kiirten, proti kateremu se vrši v Dusseldorfu sodnijska razprava radi cele vrste umorov. (Slika na levi.) Morilec Friederik Fischl. — Na Ogrskem so našli nedavno v nekem vozu osebnega vlaka tr£ c v-ca z vinom Rudolfa Steinberga ubitega. Policija je prijela kot morilca Friderika Fischla, ki je povedal, da ga je Steinberg sam naprosil, naj ga ubije, in mu je obljubil tudi bogato nagrado, če to stori. Steinberg je namreč visoko zavarovan in je hotel na ■ ta način rešiti vsaj svojo rodbino pretečega .gospodarskega Doloma (Slika na desni.) Nov let v vsemirje. Profesor Piccard se pripravlja na nov let z zrakoplovom v višino 10.000 m, če bo vreme ugodno. Lani je moral svoj poskus odložiti. (Slika na levi.) Vlak z gumijastimi kolesi. V Sant-Flo-rentu na Francoskem so nedavno preizkusili nove vrste vlaka, prav za prav velik avtobus z gumastimi kolesi na železniškem tiru. Avtobus ima prostora za 30 oseb in vozi z brzino 140 km na uro. Tečaj za rejce bikov in mrjascev v Kranju. Umna reja bikov in mrjascev je velikega ter naravnost odličnega pomena za uspešno živinorejo. Zato je tudi v tem oziru potreben špe-cijaliziran strokovni pouk, da se izboljša našo dokaj zanemarjeno bikorejo in mrjascorejo. Iz teh razlogov in ker se bliža uradno licenci-ranje plemenjakov v kranjskem okraju, priredi kmet. referent v Kranju v okviru »Zveze živinorejskih selekcijskih zadrug za pincgavsko govedo« poseben enodneven tečaj za rejce bikov in mrjascev. Predavala bosta kmet. ref. Josip Šustič in posestnik Janez Brodar. Snov se bo obdelovala iz temelja teoretično in praktično. Posebej se bo obravnavalo tudi vprašanje zakotnih plemenjakov, skočnin, podpor itd. Tečaj se bo vršil v Kranju v Ljudskem domu v ponedeljek dne 27. aprila t. 1. od 9. do 11. ure dopoldne in od 1. do 3. ure popoldne. Pouk na tem specijalnem tečaju je namenjen v prvi vrsti rejcem bikov in mrjascev ter članom občinskih kmetijskih odborov. Pristop pa imajo tudi drugi živinorejci, vsi so dobrodošli. Tečaju bosta prisostvovala tudi zastopnika kr. banske uprave in Kmetijske družbe. Noben bikorejec, kakor tudi nobena mrjascorejka bi ne smela zamuditi tako lepe prilike glede pouka in obravnavanja najvažnejših rejskih vprašanji Nesreča z granato. V bližini Lvova na Poljskem so našli otroci, vračajoči se iz šole, granato, katero so poskušali odpreti. Pri tem je granata eksplodirala in štiri dečke na drobne kose raztrgala, trem pa je potrgala roke in noge. Tudi ostali so bili lažje ranjeni. Poplave v Turčiji. Vsled močnega deževja zadnjih dni so nastale v gornjem delu ev-fratske doline velike poplave, ki so preplavile 48 vasi, reka Tigris je pa zalila celo del Bagdada. Potres v Italiji. V dolini Adiže in okolici Gardskega jezera je pretekli teden več močnih potresnih sunkov napravilo znatno škodo na zgradbah. Ljubljanski sejem dne 15. aprila. Na sejem je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih glav): 153 (24) konj, 51 (28) volov, 39 (11) krav, 12 (8) telet in 594 (340) prašičkov za rejo. Sejem je bil dokaj živahen. Posebno veliko je bilo na sejmu prašičkov za rejo, zato je pa tudi cena precej padla. Cene so ostale v glavnem neiizpremenjene, le za krave klobasarice so popustile za 50 par pri kg žive teže, prašički za rejo pa so se pocenili za 50 Din pri komadu. V ostalem so bile cene sledeče: voli I. 8, II. 7-50, III. 6'50, krave debele 5—6, klobasarice 2-50—4, teleta 10—11 (vse v Din za 1 kg žive teže); prašički za rejo pa 100—'125. Rudarska nesreča. V madžarskem rudniku Pilis-Szent Ivan se je na nepojasnjen način sesul rov in ubil sedem delavcev. . Enoletno vojaško službo bo uvedla Grčija z novim vojaškim zakonom. Reševanje nemških učenjakov na Grenlandiji. Nemški profesor Wege:ner je že pred dalj časa odšel z večjo odpravo v severne pokrajine Grenlandije v svrho raziskavanja ta-mošnjega ozemlja in proučevanja vremenskih razmer. Odprava je sicer dobro preskrbljena s hrano in drugimi potrebščinami, vendar so za njeno usodo v velikih skrbeh, ker ni o njej že več mesecev nobenega znaka in znamenja, kje se nahaja. Znameniti nemški letalec Gronau se je te dni posvetoval z gren-landskimi raziskovalci o organizaciji rešilne ekspedicije. Z aeroplani bodo preleteli vse obširne ledene pokrajine Grenlandije in poskušali najti zgubljeno nemško družbo učenjakov. Trgovine z orožjem, ki je pa po zakonu prepovedana, je bil obtožen pred sodiščem v Neu-Kolnu na Nemškem puškar Zneisel. Puškar je že pred leti prodal bivšemu afganistanskemu kralju Amanulahu 100 pušk. Postavljen pred sodišče radi prepovedanega trgovanja z orožjem, je puškar izjavil, da je napravil 100 pušk iz starega železja, iz katerih se ni moglo oddati niti enega strela. Puške je seveda drago prodal za prvovrstno blago. Sodišče je puškarja oprostilo. Pristopajte k Kmetijski Matici. Muzej za gumbe. Zgodovina gumbov (knofov) je do neke mere tudi zgodovina naše kulture. Od prvotnih gumbov pa do današnjih je bila zelo dolga pot. Ta pot je ob enem tudi zgodovina razvoja našega rokodelstva. Največja zbirka gumbov se nahaja dandanes v Pragi. To je pravcati muzej za gumbe, ki ga je zbrati in uredil fabrikant gumbov Henrik Woldes. Ko so ljudje začeli pridobivati razne kovine, so začeli iz kovin izdelovati tudi kovinaste zaponke, ki so jim držale, skupaj njihova oblačila. Takih starinskih zaponk, ki so zelo podobne našim »varnostnim iglam«, so izkopali tudi že pri nas precej iz starorimskih ali redaj navedeni kredit.« S sklepam glavnega odbora Kmetijske 'mžbe sicer velevažno in za gospodarski ob-s-oi našega kmetijstva odločilno vprašanje še ne bo takoj rešeno, vendar pa pomeni ta sklep že velik korak naprej. Mi vsi vemo, da je za današnjo kmetsko gospodarsko politiko važno dvoje: 1. Kako čim več pridelati in 2. kako pridelek ugodno prodati. Prvo vprašanje je tehniško, je strokovno. Današnji kmet bo pridelal tem več, kolikor bolj pozna moderne metode Obdelovanja zemlje. V tem oziru smo mi že znatno napredovali, čeprav še nismo na višku. Nad vse važno pa je drugo vprašanje: Kam s pridelkom? Kajti kaj mi pomaga še tako obilen pridelek, če mi pa obleži doma? Vprašanje prodaje kmečkih pridelkov je ravno glavno vprašanje celotne današnje gospodarske krize v Evropi in na vsem svetu. Kdor bo to vprašanje povoljno rešil, bo rešil tudi svetovno gospodarsko krizo. Mi isi nikakor ne domišljamo, da bomo to težavno vprašanje rešili ravno mi. Toda če storimo le korak naprej, da težavni položaj po svojih močeh le omilimo^ bo to že lep začetek in lep napredek. • • * Izvoznice za les. Društvo gozdnih posestnikov objavlja sledečo vest, ki jo v glavnih mislih tudi mi objavljamo: Pred enim letom, 16. aprila 1980 je kr. banska uprava Dravske banovine uvedla 2% takso na sečnje gozdov ter s tem zelo obremenila našo lesno produkcijo. Na1 splošno zahtevo gozdnih posestnikov so letos predpise o tej taksi nekoliko omilili s tem, da se je zvišala količina lesa, ki ni podvržena tej taksi. Novi zakon o šum ah od 21. decembra 1929 pravi v svojem § 79.: »Praviloma ni; dovoljeno jemati lesa iz gozda, če se ni prej žigosal s šumiskim žigom. Od tega se lahko izvzamejo mali privatni gozdovi, za katere more ban predpisati, upoštevajoč krajevne razmere, posebno postopanje. Za izvoz lesa, kakor tudi za izvoz drugih gozdnih produktov se bodo po potrebi izdajala pismena dovoljenja. Predpise za žigosanje, odnosno dajanje dovoljenj izdaja ban.« V naši banovini doseda j še ni bila izdana zadevna naredba. Pač pa jo je izdala banska uprava savske banovine v Zagrebu. Zanimivo je, da si nekoliko ogledamo to naredbo, ki se Obeta tudi nam. Iz naredbe posnemamo naslednje: Praviloma ni dovoljeno jemati lesa iz gozda. drkler ni žigosan s šumskim žigom, t. j. s kladviokom (zapriseženega gozdarskega organa). Od tega predpisa so izvzeti gozdovi malega privatnega posestnika, fcojih površina ne presega 10 hektarjev in če se posekani les iz takih gozdov rabi za lastno porabo. Izvoznice dajejo šumarski referenti pristojnih sre-skih načelstev. Glede izdajanja izvoznic malim gozdnim posestnikom ali onim, ki prodajajo les v manjših množinah, se predpisuje naslednje: 1.) Vsaka izvoznica se sme glasiti: a) na največ osem voz ali' šestnajst kub. metrov drv za kurjavo; b) na največ toliko komadov gradbenega lesa, kolikor se ga more dvakrat izpeljati; c) na največ toliko komadov debel, koljev ali panjev, kolikor se jih more dvakrat izpeljati (pri stavbnem lesu, deblih, fcoljih se mora navesti število komadov); d) na največ dva voza drugega lesa, kakor n. pr. palic, obročev za sode M. Če hočejo mali posestniki izvažati iz svojih gozdov večje količine lesa, morajo prositi za dovolje-njeod pristojnega sreskega načelstva. 2. Večji gozdni posestniki ali izkoriščevalci njihovih gozdov, ki sekaio gozd po odobrenih gospodarskih načrtih ali programih in žele izvoziti les na železniško ali parobrodho postajo ali v kako javno skladišče, lahko dobijo eno izvoznico za vso množino lesa. Postopek pri izdajanju teh izvoznic je dolg, zamuden, pa tudi drag. Gozdni posestnik mora predvsem dobiti od zapriseženega organa (logarja), ki mu je les žigosal, potrdilo, da je nasekal v lastnem gozdu (natančno označenem) toliko in toliko lesa. Na podlagi t°fra notrdila mu izda županstvo izvoznico, da sme lastni les izvoziti iz svojega gozda. Če je pa les kuplien. mora lastnik gozda izdati kupcu potrdilo, koliko in kak les je od njega kupljen. Šele na podlagi tega potrdila more županstvo izdati izvoznico, v kateri se mora natančno označiti, koliko in kakšen les se izva ža in kam se vozi, n. pr. v Zagreb, na žago, na trg itd. Končno dovoljenje pa izda šele sreski šumslki referent. t Vse te izvoznice nimajo prav za prav drugega namena, nego kontrolirati množino posekanega lesa v svrho odmere 1% banovin-skega davka na sečnjo, ki ga je savska banska uprava tudi uvedla, in pa preprečiti, da se ne krade les. Kontrola teh izvoznic je zelo stroga. Vsi gozdnonadzorni organi in v ,i organi javne straže (logarji, redarji, financarji, orožniki itd.) morajo od vsakogar, ki vozi les, zahtevati, da se legitimira z izvoznico. Če pa voznik nima izvoznice, se sme les zapleniti. V naši banovini, kjer je gozd last individualnega posestnika, kjer je gozdarsko oseb je tako redko, da svoje službe v gozdu sploh opravljati ne more, marveč se mora omejiti samo na pisarniško delo, bo tak sistem naravnost neizvedljiv. Kdor ne veruje, naj si samo predoči, kakšen križev pot bo moral naš kmetovalec prehoditi, preden bo spravil eno deblo na žago ali eno desko na kolodvor. Kako pa naj tudi sreski gozdar vsa debla svojega sreza žigosa in kdaj naj se izstavijo predpisane izvoznice? Zato bi za našo banovino nikakor ne kazalo, prevzeti vzorec zagrebške naredbe. • * * Situacijsko poročilo o dražbi kož divjadi dne 13. in 14. aprila 1931. v Ljubljani. Radi popolnoma nejasne situacije na svetovnem trgu je bila dražba dne 23. in 24. marca t. 1. v Ljubljani odpovedana. Prenapolnjena seve-roameriška tržišča in konkurenca Rusije je onemogočila vsako kalkulacijo. Trgovci s ko žami divjadi so bili zato z nakupom zelo rezervirani in kupili samo, če so bile cene skrajno ugodne. Dobre lisice se niso plačevale bolje od dVeh dolarjev. Položaj je še danes neugoden, vendar vsaj jasen in cene ustaljene. Lisice so padle v 3 mesecih skoraj za polovico, iščejo se samo one z rudečo dlako, medtem ko sive niso željene. Nekoliko so popustile kune zlatice, kune belice so trdne, veverice so poskočile, istotako jazbeci, bele in rujave podlasice, divje mačke. Za malenkost so padle vidre, dihurji, domači zajci. Divji zajci nimajo več prave vrednosti, ker je na trgu preveč blaga. Za gamse, srne, šakale, volkove, polhe in domače mačke ni zanimanja. Na dražbi je bilo zelo veliko blaga, 35°/o iz Dravske banovine in 65% iz ostale kraljevine. Kupci so bili večinoma iz inozemstva. Prodale so se bele in zlate kune, veverice, jazbeci, dihurji, bele in rujave podlasice, vidre, divje mačke, domači in divji zajci. Neprodanih je ostalo polovico lisic, vsi gamsi, polhi, krti, šakali, domači zajci. Dosežene cene odgovarjajo onim na svetovnih tržiščih, deloma so še celo višje. Velikemu, splošnemu padcu cen pa je predvsem Vzrok Sovjetska Rusija, ki ponuja svoje kože na evropskih in ameriških tržiščih za vsako ceno. Kože so na dražbi notirale sledeče: kune zlatice Din 600 do 750, kune belice 600—710, veverice 5-30, lisice poljske 140—180, lisice gorske 150—220, jazbeci 102, dihurji 80—120, podlasice bele 48, podlasice rujave 5-20, mačke divje 130, vidre 550—620, zajci divji 5-40, zajci domači 1 (mešani), srne 7, gamsi 10. * * * Sejmi: 26. aprila: Semič, Kozje; 27. aprila: Prigorica, Lukovica, Vesela gora, Cerknica, Konjice, Dol pri Hrastniku, Studenci pri Poljčanah; 28. aprila: Pišece; 30. aprila: Rakitna, Vel. Gaber; 1. maja: Železniki, Svibno, Tirna, Planina pri Črnomlju, Trava, Boh. Bistrica, Dobrepolje, Ljubno, Hajdina, Sv. Barbara v Halozah, Lipnica, Muta, Velenje, Križevo, Podsreda, Sv. Rok, Sevnica, Sv. Marija v Ja-renini; 2. maja: Sv. Volbenk, Pekel, Banja Loka. ................................................... ....................................................... JanfeoCešnife Ljublj ana Lingar jeva - Siriiar jeva ulica. Pozor? Pred nakupom svojih potrebščin za pomlad in poletje, za ženske in moške obleke oglejte si mojo lepo zalogo najnovejšega blaga kakor: blaga za ženske obleke in plašče (montelne), perilne svile, žameta, de-lena in drugega. Za moške obleke: modno snkno (štof), ševiot od 60 Din naprej, modni kamgarn, ševiot za modne in športne obleke od 100 Din naprei. Največja izbira svilnatih, volnenih šerp in rut. Samo češite in angleško blag o 7 Poštenost mojega podjetja Je znana. ............................................................................................................. Pristopajte h Kmeti«ski Mat ci! LJubljana prej Kranjska hranilnica v Ljubljani Hranilnica Dravske banovine, Maribor Hranilnica Dravske banovine, podružnica Celje prej Južnoštajerska hranilnica v Celju Za vloge jamči DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in z vso 9vojo davčno močjo Najugodnejši pogoji za nalaganje prihrankov in za najemanje kreditov ^ozienc olje ; Fll3T1D7 spadajoče M. U EMVM, blag0 ku_ Smajlne in vstale laka Oljnata bavve pri £anene tropine EDIC-ZANKL M I I Tovarne oljd.fi neža, laka in barv LJUBLJANA - MEDVODE - DOMŽALE Podružnica: Maribor, Novi Sad Lastnik: Franjo Medic Opeko in strešnike vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovakih opekarn „ILOVAC" dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo GENERALNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO »EKONOM«, LJUBLJANA Redko in zasluženo priznanje in odlikovanje. Redko je ne samo naš domači, marveč tudi inozemski, preparat tolikokrat odlikovan z najvišjim odlikovanjem, kakor je to slučaj s preparati našega domačega, obče poznanega »LABORATORIJA ALGA SUŠAK«. Preparati »Alga« za masažo, »ENERGIN« za krepitev krvi, živcev in teka. Preparati »ALGA« so doslej odlikovani: Dvakrat v Parizu, Londonu, Petrogradu, Genovi, Firenci, Bruslju in sedaj najnoveje ta mesec na veliki mednarodni razstavi v Niči z najvišjim trovrstnim odlikovanjem: Z zlato svetinjo, velikim častnim pokalom in častno diplomo. Priznanje našega popolnoma domačega podjetja ne dviga samo naš ugled v inozemstvu, temveč je tudi v čast naši industriji doma, kjer uspešno z našega trga izpodriva tuje preparate, ki so žal preplavili naše kraje. Preparati Laboratorija »Alga« konkurirajo danes na mednarodnih razstavah in odnašajo prve nagrade, a paralelno s tem konkurirajo tudi na mednarodnih tržiščih in si osvajajo teren in to ne z reklamo, temveč s svojo odlično kakovostjo, izbornostjo in uspf.hom. CcvI/arji, pozer/ Za spomladansko sezono sem dobil ševro in boks v najnovejših modnih barvah iz inozemskih tovaren, kakor tudi črni 'n rjavi boks in prvovrstne podplate od najboljših domačih tovaren po najnižjih cenah Osebno naj se vsak prepriča, saj nakup ni obvezen Se priporoča jFz>«HC £>Z?Jjtlbljana, STARI TRG 1 l/a- Kako pridelali mnoge dobrega blaga? Vzemimo na pomoč ona tehnična sredstva, ki povzročajo večje in boljše pridelke, obenem pa zmanjšajo pridelovalne stroške. Eno teh sredstev j«: Apneni dušik, ki vsebuje 16 20°/, dušika in do 70% apna, to je »kupno 80- 90'/, rastlinske hrane. Apneni dušik vpliva blagodejno na vse posevke. Travniki dajo bujno in dobro seno. Na njivah, vinogradih in sadonosnikih povzroči apneni dušik večji pridelek tako kakovostne kakor, količinsko. Nitrofoskal-Ruše pa vsebuje vso potrebno rastlinsko hrano: dušik, fosforno kislino, kalij in apno. Vsled tega nadomestuje vsa ostala enostranska umetna gnojila in je prikladno za vse poietve in vsako zemljo. Apneni dušik in Nitroloskal-Ruše s« lahko naroči pri „EKONOM*u", Ljabljana, Kolodvorska nI. 7, ali pa prt: Tvornici za dušik d. d., Ruše pri Mariboru ki raziskuje tudi zemljo in daje navodila za umno uporabo ume'nih gnojil. Priznano rteJbolJSl Trboveliskt Portland - cement vedno v zalogi pri .Ekonom, Ljubljana Fabiani <$ Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5 -----Velika zaloga SUKNENEOA BL40A ta moške in ienske obleke. Lepa iebira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite p9 vtorcel i v ■ ŠIVALNI STROJI „QfttTZNERM »AOLCR4* In kolesa, najboljši materija!, prttltai hantraMa. hrana. ay— lar aajall|a mil SO S MM Ki Jo«, Peteline, ob varil, v bllflnl PrsSernovaga Gorerticlf Vseh vrst umetna gnojila, semena in druge predmete dobite po najugodnejših cenah pri A. Jeplič Lesce pri Bledu ZALOGA : sta/t>nega materi jata, treoDe^shega cementa, tidtte iti strešne opeke [I za zidavo hiš, ta nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom \€€ Jugrad' )ugo«lovdn>ka gradbena In kreditna zadrugo r. z. x o. z. v Liubljunl, Kolodvorska ul. 3S|I. Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 5'- v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne uie od 8- 12 in od 14—18. za prodajo šiva>nih strojev, sepaiatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov 1.1, d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. »CENTRA« trgovina šivalnih strojev i. t. d. Ljubljana, Poštni predal 248. JVarocajie »§rudc« 1 Kcžor ogla^u]^, ta napreduje ! zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi; Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za odgovor! Oblastveno koncesl- jonirana šoferska šola G0|K0 PIPEIBACHER Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12 Zahtevajte Informacije Najbolj« trdi te nehki keks * kovaški premog Vam nadi Družba »ILIRIJA" - LJubljana Dunajska casta 46. Tatefoa 28-« Denar naložite najbolje in najvarneje pri domaiem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom itaim po«, hranilnice it 14.257 regtsfc. zadruga a neomejeno zavezo Brzejavia »KMETSKI •• M ' Telelon Mev. 2847 v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica i VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5 */« °/a brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7% brez o d k i I L a davita na icaie Stanje vlog nad 30,000.000 dinarjev Rezerve nad 700,000 dinaijev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog Složne knjižice dragih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštva, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji "LAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12»/, in od 3 — 4■'/„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12'/» Podružnici v Kamnika, Glavni Arg, in v Mariboru, Slomškov feg 3 Vrwl»>k: Milan Mravlja.— Tada jatelj: Ivan Pacelj.