Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - I Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredniitro: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 I Letna naročnina . Lir 1.500 S Letna inozemstvo . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto IX. - Štev. 49 Gorica - četrtek 5. decembra 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 Ozki narodnjaki ^|j pojde Eisenhovver v Pariz? ŠKOF PRI39VL3EN SODIŠČU »Mladika« je v zadnji novembrski številki prinesla na robu naslednjo ugotovitev: Vsaj določeno časopisje, ki bi moralo služiti samo narodnim interesom na tem ozemlju, saj njegovo gmotno pasivnost slovenski narod 2 davki vzdržuje, dosledno molči o kulturnem, prosvetnem in narodnem delu tistih slovenskih organizacij in posameznikov, ki niso komunistične. Za vsako ceno bi hotelo to časopisje prepričati svet, da ni nikogar med Slovenci, ki bi drugače mislili. Ta neobjektivnost in laž nima niti približne primere v slovenski zgodovini, pa tudi v najbolj »strahotnem temnem srednjem veku« ne, nad katerim se tolikokrat zgraža tako imenovani napredni človek. Beg pred stvarnostjo pa še posebej drastično prikazuje edini slovenski dnevnik v Trstu, ko objavlja radijski spored: oddaje verskega in podobnega značaja dosledno izpušča, dasi objavlja sicer celotni dnevni program; celo pisatelja oddaj, ki časopisu ni simpatičen, izpusti in navede le naslov dela, ki ga je napisa/. Zbornik SNG sicer citira objektivno oceno predstave preko tržaškega radia, toda nima poguma navesti i-mena kritika, kot bi mikrofon sam izražal neko mnenje. Številne dramske prireditve in kulturni večeri niso niti z besedico omenjeni, tudi med vusko kroniko ne — čeprav se jih udeležuje več tisoč tržaških Slovencev. Narod, ki se bori za obstanek, ki mu je vsaka narodna manifestacija v tolažbo in pogum, la narod ne zve za to, kar delajo v narodnostnem oziru pozitivnega drugi, pa čeprav nosijo čevlje, ki niso zavezani z rdečimi vezalkami s cofki. Ta politična ozkost in zagrizenost je e-dinstvena in nima primere pri kakem narodu, še manj pa pri narodni manjšini. v Ugotovitvam »Mladike« se pridružujemo v celoti tudi mi. Titovci niso neumni. Zato se dobro zavedajo, da njih politična zvezdu v zamejstvu zahaja. »Fuimus Troesu, lahko ponovijo z Enejem. Ali hočejo, naj zato izgine tudi slovenska manjšina v Italiji? Človeku se prav pogosto vriva ta sum, ko zasleduje njih delo in delo nekaterih krogov v Ljubljani. Ozkosrčno partijstvo, tako značilno za dobo revolucije 1942-45 in za prva povojna leta, je ostalo neizpremenjeno tudi danes 12 let po končani vojni, ko je jugoslovanska zunanja in notranja politika doživela že toliko in tako korenitih pre-okretov. »Ožina nad ožinami«, pravi •»Mladika«. In ima prav. Toda naj ne računajo titovci, da bo narod izginil, če izginejo oni. Narod bo brez njih živel naprej, če bo le znal rešiti mero idealizma v sedanjem materialističnem svetu. Nemiri v Ifniju Doslej so imeli v Severni Afriki težave le Francozi. Sedaj jih imajo še Španci. Španski protektorat Ifni zahteva Maroko zase. Maroški gverilci so začeli z napadi na španske postojanke, ki so morale dobiti oja-čenja. Protektorat Ifni leži ob a-tlantski obali južno od Tetuana. Meri 1.200 kvadratnih kilometrov in ima okoli 35.000 prebivalcev. To o-zemlje je zasedla Španija leta 1912 na podlagi pogodbe s Francijo. Španija se boji, da bi kmalu stopile v ospredje kolonialne, posesti v Rio de Oro, ako bi izgubila Ifni. Španija je zato kljub dobrim odnosom z Marokom odločno nastopila proti upornikom. V času, ko je treba vdihniti a-tlantskemu zavezništvu novo življenjsko silo in ko je treba za preprečitev krize krepko preudariti a-meriške finance, ima Bela hiša spet bolnika. Predsednikovo zdravje se je pa že občutno izboljšalo. Upati je, da bo povsem okreval. Ameri-kanci so kar dvakrat potlačeni. Potlačil jih je sovjetski sputnik in sedaj še predsednikova bolezen. Arne-rikanci so se čez noč zavedli, da so jih Sovjeti prekosili na področju raket in še na nekaterih tehničnih področjih. Neranljivost ZDA se je omajala. Širni oceani niso več preširoki. Rakete so za Ameriko isto, kar so bila letala za Veliko Britanijo, ko je zgubila naravno obrambo, ki jo je predstavljal Rokavski preliv. Predsednik Eisenhower je sedaj zganil Amerikance, da so napeli svoje možgane in odprli svoje mošnje. Sovjete je treba dohiteti in prehiteti na področju raket in moderne znanosti na splošno. To nalogo lahko v sedanjem času opravi samo predsednik Eisenliower. Preurediti pa je tudi treba atlantsko zavezništvo. Preuredha je potrebna zaradi modernega orožja kakor tudi iz politično-gospodarskili razlogov. Ojačiti je treba atlantsko zavest in vzajemnost, kar je pa možno le tedaj, če bodo imele vse članice svoj glas v zavezništvu. Pomembno je tudi gospodarsko sodelovanje. Eisenhovver se dobro zaveda, da nič ne bi tako Škodilo ameriškemu zavezništvu, kakor padec svetovne trgovine. V takem slučaju bi pač vsaka , država skušala braniti predvsem lastno gospodarstvo in se ne bi ozirala na skupnost. Iz teh razlogov je želel Eisenhovver osebno voditi ameriško delegacijo na sestanek atlantskega zavezništva v Parizu in osebno prisostvovati ter ogladiti nesoglasja med članicami. Eisenhovverjevo zdravstveno stanje se je že toliko izboljšalo, da je u-pati, da bo mogel v Pariz. Toda poslednja odločitev je v rokah zdravnikov. Če ne bi mogel Eisenhovver v Pariz, bo šel podpredsednik Nixon. Sestanek Atlantskega sveta v Parizu Predsedniki vlad atlantskih članic se za pariški sestanek marljivo in vestno pripravljajo. Med priprave spada tudi Adenauerjevo potovanje v London, ki ga je pa moral odložiti zaradi bolezni. V London bo potoval sedaj le zunanji minister von Brentano. Opazovalci so mnenja, da bo von Brentano razpravljal v Londonu o finančnih zadevah v zvezi s plačevanjem britanskih sil, ki so nastanjene v Zapadni Nemčiji. Glavni posveti pa bodo veljali pripravam pariškega zasedanja. Evropsko tržišče in Evratom Januarja bo stopila v veljavo pogodba o skupnem evropskem tržišču in Evratomu. Evropski zastopniki se pogajajo z Angleži o njihovem predlogu za evropsko svobodno trgovinsko področje. Evropa temu področju ne nasprotuje, pač pa želi. da bi bilo v dopolnilo, ne pa protiutež skupnemu evropskemu tržišču. Nejasen položaj v Beogradu Opazovalci beograjskega političnega položaja so mnenja, da so se odnosi med Beogradom in Moskvo zadnje čase nekoliko ohladili. Jugoslovansko zastopstvo ni podpisalo moskovske izjave 12 komunističnih strank raznih držav, ki obsoja revizionizem. V Beogradu so mnenja, da v Moskvi zopet pridobivajo na ugledu stalinovci. Zato so tudi odnosi med Beogradom in Moskvo hladnejši. Maršal Tito je resno bolan. Po ne-zanikanih glasovih naj bi pripravljali v Jugoslaviji tudi spremembo ustave, ki bi ustvarila ločitev položaja predsednika republike in vlade. Tito bi ostal le še predsednik re- publike. Predsednik zvezne vlade pa bi postal Kardelj, tajnik partije pa Rankovič. Jugoslovanska politika se s tem seveda ne bo prav nič spremenila, ker bo Tito dejansko ohranil glavno besedo v vseh važnih zadevah. Toda to so zaenkrat le nezani-kana ugibanja. Medtem se predsednik Tito zdravi na Brionih. Če bo prišlo do ustavnih sprememb, se to ne more zgoditi takoj, kajti sedanjemu parlamentu poteče delovna doba 26. decembra. Nakar ga bodo razpustili in v mesecu marcu bodo imeli nove volitve. Šele novi parlament bi mogel izglasovati ustavne reforme. Francija in Alžir Gaillardova vlada je izdelala svojo politiko za Alžir. Sestavila je o-kvirni zakon za Alžirijo in zakon za volitve v Alžiriji. Na ta zakon je vlada navezala zaupnico, ki ji jo je narodna skupščina tudi dala. Predsednik Gaillard je izjavil, da francoska vlada odklanja tuniško-maro-ško ponudbo za posredovanje med Francijo in alžirskimi uporniki, ker predpostavlja neodvisnost Alžirije, ki pa jo Francija odklanja. Francija hoče, da bi bila Alžirija francoska in alžirska. Pariz je pripravljen na pogajanja, toda uporniki morajo prej prenehati z gveriljo. Tuniški predsednik Burgilia je izjavil, da alžirski uporniki ne morejo sprejeti tega pogoja, ker se že tri leta bore za svojo neodvisnost. Boji se bodo nadaljevali in Francija bo postavljena pred nove žrtve in izgledov za zmago je kaj malo. O Alžiriji so začeli razpravljati tudi v Združenih narodih. Francija upa na podporo zapadnili držav, da bodo podprle njeno stališče in s tem izpričale svojo atlantsko vzajemnost. Pella v Južni Ameriki V Montevideu se je vršila konferenca italijanskih veleposlanikov držav latinske Amerike. Konferenco je vodil podpredsednik vlade in zunanji minister Pella. Prvi dan so pretresali gospodarska in kulturna vprašanja, nato pa so pretresali u-stanovitev skupnega evropskega trga in njegove posledice na gospodarske stike med Italijo in deželami latinske Amerike ter italijansko izseljevanje v Srednjo in Južno Ameriko. Italijanska vlada zagotavlja, da bo v bodoče še bolj povečala svoje gospodarske stike s temi deželami, ki ne, bodo prav nič trple zaradi evropske gospodarske združitve. Sestanek v Montevideu pa pomeni obenem živahno delavnost ital. zunanje politike, ki kaže zlasti zadnje čase več novih in samostojnih pobud. Zunanji minister Pella pojde po tej konferenci v Washington na razgovor z Dullesom, kjer bo pogovor o bodočem pariškem delu na zasedanju A-tlantskega sveta. Vsi italijanski in premnogi inozemski časopisi pišejo o žalostnih dogodkih v škofiji Prato blizu Firenc. Salaj je začel pisati o stvari zelo po svoje tudi »Primorski dnevnika. Dogodki so v kratkem sledeči: V mestu Prato so pred petimi leti dobili novega in odločnega škofa, ki ga dobri verniki zelo cenijo in ljubijo: katoliški fantje v mestu so stalno v škofovi družbi; škof je mlad. delaven, v najboljših odnosih z duhovniki in vsemi dobrimi verniki. V tem mestu se je pred neki}j meseci civilno poročila plemenita katoliška mladenka Lo-riana Nunziati z znanim komunistom --- trgovcem Mariom Bellandijem. Župnik versko zelo zavedne neveste si je na vse načine prizadeval, da bi prišlo do cerkvene poroke. Ko župnik ni uspel, je posredoval škof, poklical je verno nevesto, njene starše, toda proti vsem se je odločno uprl ženin — komunistični brezbožnih, ki je odločno zahteval civilno poroko ali nič. Nevesta se je vdala in prišlo je do slovesne in hrupne »poroke« pred komunističnim županom v Prato. Na nedeljo poroke je župnik v nevestini fari prebral v cerkvi škofovo pismo, v katerem škof svari vernike pred civilno poroko, ki je za Cerkev navadno priležništvo in proglaša Bellandija in njegovo Loriano za javna grešnika, javna pohujšljivca, ki ju v celoti zadenejo predpisi cerkvenega zakonika. Za ta incident je v par urah zvedelo vse mestece Prato in v trenutku je prišlo do prave vojske med duhovi. Komunistični župan se je s svojimi volivci zagnal proti škofu, vsi verni ljudje, zlasti zavedni katoliški fantje in dekleta so se zgrnili okrog svojega škofa. Bencin na ogenj je začelo prilivati časopisje in tega še ni konec, saj celo »Primorski« po svoje pomaga. POSLEDICE CIVILNE POROKE Ko sta se »novoporočenca« vrnila s poročnega potovanja in je trgovec Bellandi zopet začel z delom, je prišla zanj nova nesreča: mnogi stalni kupovalci so zapustili njegovo trgovino jestvin in si poiskali drugega trgovca. Zlasti to je civilno poročenega Bellandija razkačilo in vložil je sodnijsko tožbo proti škofu Fiordelli-ju in tudi proti župniku neveste. Enako tožbo je ločeno vložila »nevesta« in njen oče. Zadnja dva sta tožbo kmalu umaknila, »moža pa je vztrajal. Prvi sodni proces se je že vršil, a sodnik je obtožbo zavrnil, češ da ni bilo prekrška. Državni pravdnih se je pa uprl in apeliral na višje sodišče v Firencah, ki bo o zadevi razpravljalo 28. jan. Toda pred tremi tedni se je zgodilo poleg vsega drugega še to: Trgovec Bellandi, ki toži škofa in župnika, je zelo nevarno zbolel. V nedeljo 17. novembra mu je postalo v avtomobilu zelo slabo. Če ne bi bilo zraven prijatelja, ki je hitro zgrabil za volan in avto ustavil, bi Bellandi povzročil veliko cestno nesrečo, ker je avto zavozil s ceste proti skupini ljudi. Sedaj je Bellandi v bolnici in zdravniki obupujejo nad njim. Bolnik stalno zgublja zavest in ne more prav govoriti. Če bo ozdravel, bodo po mnenju zdravnikov ostale težke posledice. Bolnika obiskujejo vsi največji komunisti in ga rotijo, naj vztraja v liniji in naj ne umakne tožbe proti škofu. Medtem je bolnikova »žena« Loriana dobila otroka, ki so ga v bolnici krstili — kakor pravijo rdeči časopisi — brez očetovega dovoljen ja. NAUK ZA ŽIVLJENJE To je v kratkih besedah vsa afera, o kateri kar naprej piše vsa Italija in mnogi inozemski časopisi. Javno mnenje je raz- Tajnik ZN na Vzhodu Tajnik Združenih narodov Ham-marskjoeld se je nekaj dni mudil na Srednjem Vzhodu. Na Srednjem Vzhodu vedno vre. Sedaj so zopet spori med Jordanci in Izraelom. Jordanija očita Izraelcem, da hočejo utrditi neki hrib v Jeruzalemu in tudi predsedniku komisije Združenih narodov očitajo, da je pristranski. burkano zlasti sedaj, ker je trgovec Bellandi, ki toži škofa, težko zbolel in najboljši zdravniki ne vidijo prave rešitve za bolnika. Ljudje in časopisi javno govorijo in pišejo o kazni božji, uboga »nevesta« prej tako srečno, verno in plemenito katoliško dekle, pa le joka in trpi. Iz velike nesreče v šofiji Prato lahko napravimo te zaključke: 1. Civilna poroka pred Cerkvijo ne velja. To velja za ves svet in torej tudi za krščene komuniste v Italiji. Katoličani prejmejo zakrament sv. zakona v cerkvi pred župnikom ali škofom. 2. Skoj je v svoji službi pravi zakonodajalec in voditelj vseh katoliških vernikov v verskem oziru. Ima v mejah rervenega zakonika in določil sv. stolice oblast za vodstvo verskega življenja v svoji škofiji. Zato ga po lateranski pogodbi ne. more klicati na odgovor nobena civilna oblast, najmanj pa sodišče, »(.'e bom obsojen in se vrnem iz ječe, bom pozneje vedno javno obsojal civilne poroke, ker ne pustim, da se verna dekleta poročajo civilno z brez-božniki,« tako je izjavil škof v Prato nekemu katoliškemu časopisu. 3. Katoliška dekleta naj se zaročajo in poročajo le s katoliškimi fanti. Preveč znanih in neznanih zgledov imamo povsod — tudi na Primorskem, zlusti v Trstu — da vera in nevera v družini ne gresta skupaj in da so otroci u veliki nevarnosti za zveličanje. »PRIMORSKEMU« ZA KLOBUK »Primorski dnevnik« je smatral za svojo komunistično dolžnost, da je o žalostni aferi napisal zadnjo nedeljo velik članek. Vsega sta seveda kriva škof in župnik, ženin in nevesta in z njima vsi svobodni italijanski državljani so žrtve klerofašistov. Zelo natančno se »Primorski« razpisuje, o sedanji težki bolezni ubogega Bellandija, ki je v žalostnem stanju v bolnici. Krivdo za težko bolezen z vrača »Primorski« na vse mogoče in nemogoče činitelje, le kategorično izključuje božjo kazen. Začudeno se vprašuje, kako je mogoče govorili še o božjih kaznih v dobi sputnikov in medcelinskih raket. Mi v slučaju civilno poročenega bolnika Bellandija, ki toži škofa, ne izrekamo nobene sodbe o božjih računih ■— nikakor pa ne pustimo puhloglavemu »Primorskemu«. da bi o božjih kaznih sramotilno in bogokletno pisid! »Primorski« naj ve, da tudi sramotenje vere in verskih resnic spada pred sodišče. Nauk o božji kazni je druga temeljna verska resnica: Bog dobro plačuje in hudo kaznuje. In to velja tudi za perupraske »Primorskega« v času sputnikov in raket. Človek bo lahko pognal v vsemirje nebroj satelitov in »Primorski« se bo lahko tiskal tudi na luni, toda ljudje vedno ostanemo, kljub vsemu hrupu, samo le stvari, Bog pa ostane vedno naš Stvarnik! V ostalem je zelo čuden zaključek bogokletnega članka v »Primorskem«: ko član-kar izraža svoje začudenje nad vero v božje kazni v civilizirani Evropi, zaključi kratko tako': kako daleč smo še! (Pomeni, kako daleč smo še od nevere.) Da, hvala Bogu, smo še daleč od nevere, in to po zaslugi zdrave ljudske pameti, po kateri se mora ravnati končno tudi in celo »Primorski«. Leta 1947. in še pozneje je »Primorski« pisal, da je sv. Miklavž usedlina mlačnega klerikalnega srednjega veka in delal šum in hrum za novoletno jelko in nekakšen dedek mraz je takrat mešal naše otroke. Letos pa slišimo, da bodo imeli miklavževanje za otroke tudi titovci. Tako torej ni več govora o zastareli katoliški usedlini. Dokler mora celo »Primorski« spreminjali plošče in delati reklamo za sv. Miklavža in njegove legendarno dobrotljivost, tako dolgo bogokletno pisanje istega lista o verskih resnicah ne bo sramotilo svete vere na Primorskem! Normalno zdrav in pameten človek bo vedno priznaval božje plačilo in božjo kazen in bo veroval v Boga in božjo kazen tudi tedaj, če bi Sovjeti spustili tretji sputnik s terase »Primorskega dnevnika« v Trstu! NAŠ TEDEN V CERKVI Velika prijateljica vernih duš 8. 12. nedelja, 2. adv.: Brezmadežna 9. 12. ponedeljek: sv. Valerija, m. 10. 12. torek: Lavretanska Mati božja 11. 12. sreda: sv. Damaz, p. 12. 12. četrtek: sv. Aleksander, m. 13. 12. petek: sv. Lucija, d., m. 14. 12. sobota: sv. Dušan, opat * SV. DAMAZ, papež od 366-384. Cerkev se je veselila prve svobode. Damaz je imel veliko skrb, da so telesa mučencev, iz dobe preganjanj, s primerno čast jo pokopal i. Nadalje je poskrbel za dober prevod sv. pisma. Prevajanje je izročil sv. Hieronimu, ki je bil za to važno in odlično delo najbolj zmožen in sposoben. IZ SV. EVANGELIJA isti čas, ko je Janez v ječi slišal o Kristusovih delih, je poslal dva svoja učenca in mu rekel: »Ali si ti, kateri mora prili, ali naj drugega čakamo?« — In Jezus jima je odgovoril: »Pojdita in sporočita Janezu, kar sta slišala in videla: slepi spregledujejo in hromi hodijo, gobavi se očiščujejo in gluhi dobivajo sluh, mrtvi se obujajo in ubogim se blagovest oznanja, in blagor mu. kdor se nad menoj ne spotakne.a ■—• Ko pa sta ta dva odhajala, je začel Jezus ljudstvu govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trs, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, kateri nosijo mehka oblačila, so v kraljevskih hišah. Ali kaj ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, še več kot preroka. Zakaj, ta je tisti, ki je o njem pisano: 'Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravljal tvojo pot pred teboj!\c * Pred oči nam stopa sveti Janez Krstnik, mož pokore, slovit pridigar, velik božji borec, velik svetnik in mučenik. Čeprav ne vemo mnogo o njem, vendar zasluži, da postane učitelj in zgled pravega krščanskega življenja. Bog, kot vemo, ne mara grelia ne grešnega življenja. On greh sovraži in kaznuje. Ljubi pa krepost in svetost. Bogu so všeč krepostne in svete osebe. Vzemimo si torej, če nam'je pri srcu božja naklonjenost in dopadenje, za zgled V RIMU JE UMRL KARDINAL PIAZZA Kardinal Adeodato Piazza, bivši beneški patriarh, je umrl v Rimu na večer 30. novembra. Kardinal Piazza se je rodil dne 30. septembra 1884 v Vigo di Cadore v belunski provinci kot sin ubožne delavske družine. Še mlad je stopil v strogi karmeličanski red. Leta 1908 je pel svojo prvo sv. mašo. Sv. oče Pij XI. ga je dne 24. telbruarja leta 1930 imenoval za škofa v Beneventn. Pet let nato, ko je ostalo prazno mesto beneškega patriarha po smrti kardinala Lalontaine, ga je isti papež imenoval na to mesto. Leta 1939 ga je poklical v Rim in mu zaupal važne naloge. Skupno a kardinalom Lavitranom in Boetom je bil član komisije kardinalov, katerim je bila, v nevarnih fašističnih letih, poverjena naloga nadzorstva nad italijansko katoliško akcijo. V tem, za italijanske katoličane tako težkem obdobju, in [pozneje ob izbruhu druge svetovne vojne, je bil kardinal Piazza glavni vodja katoliškega gibanja v Italiji. S smrtjo kardinala Piazza se je sveti kolegij zmanjšal na število 57 kardinalov, izmed katerih je 18 Italijanov in 39 drugih. POLKOVNIK - NOVOMAŠNJK Bivši poljski oficir Leon Korvin Nowo-silski, ki se je boril r obeh svetovnih vojnah, je postal duhovnik. Med zadnjo svetovno vojno je dosegel čin polkovnika. Svoje teološke študije je dovršil r poljskem bogoslovju v Parizu. DESETI NASLEDNIK SV. KOTOLENGA Še ni dolgo tega, ko smo poročali, .da je prevzel vrhovno vodstvo Kotolengovih zavodov v Turinu kanonik Ivan Marooeo, Malo hišo božje Previdnosti pa je vodil Skrbel je tudi za javno bogočastje, za liturgijo. Na grobove rimskih mučencev je dal vklesati verze, ki jih je sam zložil v slavo teti mučencev. Določil je, naj se za vsakim psalmom dostavi: »Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu...«. Morda se ti zdi to malenkost in vendar je važno za večjo čast božjo. Skozi 1600 let se neštetokrat na dan po neštetih molilcih ponavlja ta slavospev. — Koliko je še trupel in kosti ubitih in nasilno umorjenih v zadnji vojni. Kdo bo zbral vse te kosti in jih pokopal na blagoslovljenem pokopališču? Marsikdo, ki je kriv teh pokoljev, je bil že poklican pred božji prestol in položil — račun v roke pravičnega, vsevednega Boga. sv. Janeza Krstnika, ki ga je sam Zveličar pohvalil in imenoval svojega glasnika. S tem nazivom mu je dal čast, kakršne preroki niso imeli. Sv. Janez Krstnik, la veliki spokornik, nam predstavlja in nudi svetli vzor mnogovrstne čednosti, od globoke in neomajne vere pa tja do najvišje ljubezni in mučeništva. Posnemajmo Janezovega spokornega duha. Bil je velik nasprotnik greha in hudega duha. Zavedal se je, da greh silno žali Boga in pogublja duše in zaradi tega se je zoper greh na vso moč boril. Bil je nasprotnik grešne nečimernosti in nespametne posvetnosti. Bil je nasprotnik razkošja, melikužnosti in poganske udobnosti. Predobro je namreč vedel, da te reči človeka odvajajo od Boga in devajo v grešno sužnost. Janez Krstnik je živel skromno in trezno življenje. Prav ta kaže njegovo veliko modrost. Ne iščimo v življenju razkošja! Varujmo se greha in vsega grešnega! Živimo skromno in trezno, 'Bogu dopadljivo življenje! Največji človeški modrijani so svetniki. Ljubimo Boga po Janezovem zgledu! On Ga je ljubil vedno, silno, trajno in neomajno. Še v ječi in smrtni nevarnosti je ostal Bogu zvest. Z mučeniško krvjo je izpričal svojo veliko vero, ljubezen in zvestobo. Vzemimo si k srcu tele Jezusove besede: blagor mu, kdor se nad menoj ne spotakne. Blagor človeku, kateremu Jezus ni kamen spotike, ampak predmet naj večje ljubezni! Ljubimo Jezusa, ljubimo pogosto sv. obhajilo, ljubimo svetost! le trideset dni, ko ga je dohitela smrt. Sedaj je bil imenovan za desetega naslednika pater Bernard Chiara. Novi predstojnik se je rodil v Turinu leta 1893. Kololengovi zavodi so mu dobro znani, saj je v njih dovršil svoje študije in je tudi že pomagal pokojnemu predstojniku pri vodstvu ustanove. BOLNIŠKE SESTRE MISIJONARKE Iz Filadelfije v Združenih državah je v preteklem letu odpotovalo na razna^raisi-jonska področja 57 bolniških sester. Med njimi so zdravnice, specialistke in bolničarke. V misijonih vodijo misijonske bolnice. NOVOMAŠNIKl V ABESINIJ1 V Abesiniji so imeli posvečenje 7 novo-mašnikov-domačinov. Izšli so iz novega semenišča v Adigratu, ki so ga zgradili po prizadevanju Vzhodne kongregacije. Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi. AMERIŠKA ROMANJA V LURD Amerikanei se pridno pripravljajo na romanje v Lurd v prihodnjem letu. Romanja bodo vodili dva nadškofa in 13 škofov. Doslej je pripravljenih 40 romanj. Romarje bo prevažalo 21 ladij in 10 posebnih letal. Romanja bodo trajala od 17 do 66 dni in bodo stala od 695 do 1975 dolarjev. PORAST KATOLIČANOV NA NOVI ZELANDIJI Iz uradnih statistik je razvidno, d a je v zadnjih petih letih r Novi Zelandiji naraslo število katoličanov za 12 odstotkov. Skupno število znaša zdaj 310.700. Pomenljivo je še to, da je edino pri katoličanih opaziti porast, vse druge vere so nazadovale. Redovnice v tržaški ulici Besenghi so obhajale razne slovesnosti v počastitev svoje ustanoviteljice Evgenije Smet ali Marije božje previdnosti, kakor je poznana z redovniškim imenom. Letos v mesecu maju jo je sv. oče prištel med blažene. In to so bile prve javne slovesnosti v Trstu v čast ustanoviteljici francoskega reda, čigar članice so si z vzgojo ženske mladine, predvsem iz revnejših slojev, pridobile v Trstu veliko zaslug. Glavni namen tega reda je nuditi pomoč vernim dušam v vicah. Ta namen skušajo doseči z opravljanjem telesnih in duhovnih del usmiljenja. Tako na primer z duhovnimi vajami, z oskrbo otrok in odraslih, z oratoriji za žensko mladino. Te pomočnice vernih duš v vicah delujejo po zapadni Evropi in v Ameriki. Njihovo misijonsko delo se je raztegnilo do Japonske in Kitajske. Skupno šteje red nad 1500 redovnic. Med njimi je 60 Slovenk, predvsem iz Primorske. Evgenija Smet se je rodila 25. marca leta 1825 v mestu Loos-les-Lille v severni Franciji kot hčerka dobre krščanske in številne družine. Po končanih študijskih letih v mestu Lille se je vrnila domov polna navdušenja za dobro stvar. Z vsem mladim pogumom se je zavzela za revne in potrebne. Z delitvijo božjih darov je pomagala božji previdnosti, kakor je sama zatrjevala. Večkrat je pri izročitvi kake pomoči rekla: »Molite za duše v vicah!« Tako je njeno širokopotezno delo v korist potrebnim na duši in fia telesu že v njenih mladih letih zad obilo pečat prave nadnaravne ljubezni do Boga in do bližnjega. Ker smo pretekli teden ta dopis prejeli prepozno, ga objavljamo danes (op. ured.). V nedeljo 24. novembra so doživele Opčine lep in dolgo časa pričakovan praznik: ob lh popoldne je tržaški g. “kof blagoslovil nove orgle ob prisotnosti raznih cerkvenih in civilnih oblasti. Tako so se uresničile želje dobrih in vernih Opencev in je bil obenem tako poplačan trud gospoda župnika msgr. Silvanija, ki se je najbolj prizadeval, da bi se ta načrt uresničil. Z openskimi orglami bo ostalo tesno povezano ime tržaškega organista Emila Busolinija, saj je namreč on sam sestavil načrt, ki ga je izvedla znana tvrdka Za-nin, delo pa je plačal Mestni gradbeni urad, kar se je doseglo predvsem po zaslugi dr. Palomba. Zadnje delo tvrdke Zanin se nam predstavlja, po Busolinijcvi zamisli, s prav posrečenimi novostmi. In prav po njegovi zaslugi imajo Opčine najbolj spopolnjene orgle, kar jih je sedaj na Tržaškem. Orgle same se delijo v dva samostojna dela, vsak s svojim elektromotorjem, tako. da se lahko rabi en del neodvisno od drugega. (Tako se uporabi manj toka, ko zadostuje le en del). Busolini je hotel, da sta oba dela orgel zaprta v leseni pripra- vi (navadno je samo eden). Na prvi pogled bi se zdelo, da bo s tem trpela učinkovitost, a ravno to daje orglam posebnost, da postane tako glas bolj kontroliran ter se dosežejo s tem prav v celoti barvite nianse v najdelikatnejših stopnjah, kar se najbolj opazi v »diminuendo«. Res posrečena novost. Consolle (orgle) ima dva manuala z 61 notami ter pedale z 32 notami. Mehaničnih registrov (ti se rabijo za razne kom- LEP DAR V Washingtonu je. nedavno potrkal na vrata zavoda Očetov božje Besede nek mož. Brez besede je vratarju izročil dve kuverti. Kako so bili patri presenečeni, ko so v prvi kuverti našli ček za 1000 dolarjev z listkom, naj se z denarjem zgradi misijonska kapela v čast sv. Judi; v drugi ovojnici sta bila dva čeka po 500 dolarjev z naročilom, naj se zgradi kapela v čast lurški Materi božji. KATOLIŠKA UNIVERZA V LEOPOLDVILLE-U Poročali smo že, da je sveta stolica u-radno priznala katoliško univerzo v Leo-poldvillo-u v Belgijskem Kongu. Univerza je dobila tudi državno priznanje. Ta priznanja so ugodno vplivala na vpis akademikov. Število je naraslo na 250. Lansko leto samo 168. V kra'kem bodo pri univerzi odprli kliniko s 350 posteljami. Evgenija Smet je čutila vedno živo versko resnico o občestvu svetnikov. Zato se ji je zdela potrebna organizirana molitev in pomoč ne samo za revne ljudi, ampak tudi za duše v vicah. Dne 2. novembra leta 1835 ji je pa vstala živo pred očmi potreba po ustanovitvi posebnega reda, čigar redovnice naj bi molile in trpele za rešitev duš iz vic: ki bi se torej žrtvovale ne samo za vojskujočo se Cerkev, ampak tudi za trpečo. V začetku se je zadovoljila samo z udru-ženjem dobrih oseb, ki so bile pripravljene darovati molitve in dobra dela v ta namen. Leta 1856 je pa v Parizu postavila prve temelje za ustanovo »Pomočnic vernim .dušam«. Za to ustanovo, ki ji je pripravila veliko težav in križev, jo je opogumil sveti arški župnik Janez Vianney. Dne 25. decembra 1857, torej točno pred sto leti, je s petimi pomočnicami napravila redovne obljube. In tako se je začelo zanjo včasih težko življenje, ki ga je pa osvetljevalo neomajno zaupanje v božjo previdnost. Umrla je v Parizu 7. februarja 1871, malo potem ko je sveta stolica odobrila njeno ustanovo. O tej blaženi pripovedujejo, da je večkrat rekla: »Petih stvari sem se bala, da me bodo zadele: ločitev od doma, postavitev redovniške ustanove, pomanjkanje, dolgovi in bolezen raka: a po božji milosti sem bila vsega tega deležna.« * V njihovi tržaški hiši so bile že večkrat duhovne vaje za slovenska dekleta in žene. Slovenska Vincencijeva konferenca je pri njih vedno našla gostoljubno streho. binacije in niso v zvezi s piščalmi) je 16. Donečih regisfrov (v zvezi s piščalmi) je 26. Z raznimi drugimi pripomočki pridemo do 80 »komandov«. Or"le bndo seveda »ustaljene« in končno dovršene po 4 ali 5 mesecih, ker je tu pa tam še kakšna malenkost nedokončana. Osrednji del otvoritvene slovesnosti je bil koncert Emilija Busolinija, ki je dodal orglam še kvartet lokov ter rog in trombo za Rheinbergerievo ter Premrlovo skladbo. Prva je bila posrečeno izbrana, ker je najbolj umevajoča za preprosto občinstvo, predvsem v drugem delu: andante. Veličasten zaključek pa je bil Premrlov aleluja. Premrl nam je sicer že znan po svojih pesmih in orgelskih skladbah, tako bogat in iznajdljiv v tematiki, da zna graditi celotno skladbo na podlagi kratke, a globoko izražene misli. Olb tej priliki je bil morda prvič predstavljen našemu občinstvu priznani slovenski skladatelj. Spored orgel je bil morda preveč zahteven za naše ljudi, a krasen užitek za 1 jn-bitelje glasbe. Busolini se nam je predstavil tokrat ne kot že priznan organist, ki obvlada orgle z najbolj občuteno in tehnično interpretacijo, ne le kot dirigent, ki zna združiti v krasno spojitev orgle in orkester, temveč tudi kot tehnik, ki je zamislil načrt za te orgle, za kar mu gre seveda dvojno priznanje; druga odlika nam je bila do sedaj še neznana. Opčinam pa lahko damo to prvenstvo, da so prva slovenska vas, ki je dala tak kulturno-glasbeni večer na prav umetniški višini, in, kot rečeno, smo imeli priliko slišati skladbo slovenskega skladatelja v vrsti priznanih svetovnih glasbenikov. Ob tej priliki se je g. župnik Silvani zahvalil oblastem in vsem, ki so prispevali k uresničitvi tega dne. Nemajhen je bil prispevek vasi in na tem mestu se moramo spomniti prvotnega prizadevanja gg. Germeka in Beleta. Openske orgle naj družijo sedaj okrog seibe v vztrajnosti vse svoje pevce in naj pritegnejo tudi tiste, ki so se daleč od Cerkve, ter naj skupaj prepevajo slavo najvišjemu. Dušan Jakomin IZ JUGOSLAVIJE____________________ S PRIMORS-KEGA NA GORENJSKO PO -NOVI CESTI V kratkem Ibodo v Jugoslaviji otvorili novo cesto, ki bo vezala Primorsko z Gorenjsko in tako prihranila turistom dolgo pot čez Jesenice, Trento, Bovec in Kobarid. Nova pot bo naravnost iz Bohinja dosegla dolino Selške Sore ter se združila g cesto, ki pelje od Škofje Loke proti Podbrdu. Cesta bo dolga 13 km. Od nje bodo imeli veliko korist tudi gozdovi o-krog Petrovega brda, veliko bo pripomogla k oživitvi turizma na Tolminskem, saj bo povezala dve tako slikoviti deželi, kot sta Primorska in Gorenjska. VZPENJAČA NA POHORJU Po dvomesečnem poskusnem obratovanju so v nedeljo 22. novembra uradno otvorili novo vzpenjačo na Pohorju na Štajerskem. Vzpenjača, ki je dolga 2.500 metrov, ima 50 kabin po štiri sedeže. Dvigne se 750 metrov visoko do grebena Pohorja. V dvomesečnem poskusnem obratovanju je prepeljala 25.000 potnikov. PRAZNIK REPUBLIKE V JUGOSLAVIJI Dne 29. novembra so v Jugoslaviji praznovali dan republike. V ta namen so bile po šolah in delovnih kolektivih priložnostne akademije in kulturno umetniške prireditve. Glavna proslava je bila v beograjskem Narodnem gledališču, kjer je nastopila beograjska opera in orkester beograjske filharmonije. Zvezni izvršni svet je ob prazniku republike pomilostil več tisoč obsojenih oseb. Tudi generalni konzulat v Trstu je na predvečer priredil svečan sprejem v svojih prostorih. Povabljeni so bili predstavniki najvišjih oblasti ter gospodarskega in kulturnega življenja v Trstu. RAZNO UMRL JE SLAVNI PEVEC BENIAMINO GIGLI Dne 30. novembra je nenadoma umrl v Rimu slavni italijanski operni pevec Be-niamino Gigli. Star je bil 67 let. Podlegel je pljučnici in srčnim komplikacijam. Njegova pot slave se je pričela leta 1914 z opero »Gioconda« in se zaključila leta 1955 v Londonu z vrsto koncertov, ko nul je bilo 65 let. 41 let svojega življenja je posvetil petju, v operi in na radiu; mnogokrat je pel tudi v dobrodelne namene in za svojo zabavo. Bog ga je obdaril z izredno lepim in mehkim glasom, ki je poslušalcem segel do srca. In Gigli je v svoji velikodušnosti v obilni meri razdajal ta svoj dar. ubogim in pozabljenim, čutil je takorekoč dolžnost, da razveseli življenje ubogih ob spominu na svojo žalostno mladost, polno- revščine in t r-pl(.‘ Iii-I,- Rodil se je v Recanatiju 20. marca 1890 kot sin ubožne družine. Še mlad je pristopil k mestni muziki in se naučil igrati na saksofon. Kot 13-leten fant je šel od doma, saj doma je bilo še pet drugih o-trok, poleg velike revščine. Sprejel ga je v delo neki mizar, pozneje neki krojač in končno je dobil mesto v lekarni. Organist cerkve v Recanatiju, Quirino Lazzarini, je. prvi odkril njegov izredni pevski talent in pregovoril starše,, da so ga z velikanskimi žrtvami poslali v šole v Rim. V Ri. mu je med 26 kandicati zmagal on in bil sprejet na konservatorij Svete Cecilije. Po štirih letih vztrajnega študija je že bil zrel za nastop v gledališču in tako ga vidimo leta 1914 v Rovigu, kjer je prvič nastopil v operi »Gioconda«. Njegova pot POSLUŠAJTE V NEDELJO 8. DEC. RADIO: »VERA IN NAŠ ČAS«: ZANIMIVO PREDAVANJE: NAŠE SKUPNO ROMANJE V LURD. jo šla navzgor in po prvi svetovni voj.it leta 1920 so ga poklicali v !New Vorfc, Kjer je postal stalni član Metropolitanske opere. V presledkih je prihajal v Evropo in pel po vseh večjih evropskih mestih. Tudi Trst se ga spominja, ko je trikrat gostoval v tem mestu, leta 1919, leta 1931 in v avgustu leta 1954. Njegova smrt je žalostno odjeknila po vsem svetu in slavni pevci so se mu poklonili z lepimi spomini in priznanji. Slovenski tenorist dunajske opere Anton Dermota je dejal: »Z Giglijem je umrl zadnji predstavnik starega klasičnega italijanskega lepega petja.« TOVARNA SINTETIČNE GUME PRI RAVENNI Prihodnje leto bo začela obratovati velika tovarna sintetične gume. Letno ho izdelala 55.000 ton gume in 650.000 ton u-metnih gnojil. Italija porabi letno približno 20.000 ton gume, ki so jo doslej uvažali iz Amerike in Kanade. Odslej bo postala samostojno in bo še lahko izvažala okrog 30.000 ton, kar se bo močno poznalo pri narodnem gospodarstvu. Nova tovarna bo pa' tudi zmanjšala brezposelnost, ki je ravno v okolici Ravenne zelo velika. UTRILLO V VATIKANSKI PINAKOTEKI Vatikanskim zbirkam se bo v kratkem pridružila še slika slavnega slikarja Utrilla, katero je poklonila svetemu očetu pokojnikova vdova. Slika ho med prvimi modernimi slikami v vatikanski zbirki. življenja Nove orgle na Opčinah SKUPNO SLOVENSKO ROMANJE V LURD OD 25. JULIJA □□ 3 'i. JULIJA 1958 verno dejstvo. Sicer ni moj namen razpravljati o tem, vendar je potrebno, da opozorim na netočnost. Ob robu je primeren opomin Ožina nad ožinami... katere priče ?mo dan za dnem. Na platnicah so še odgovori na pisma o aktualnih vprašanjih in Literarni pomenki. Slike Martuljkova skupina. Triglav, Materina sreea, skavti v Reziji, pesnik Bršljanski in Spencer poživljajo prispevke devete številke. USODA STOTNIKA ŠT. 1 Usoda rakete prvega sputnika je zapečatena. Opazovalne postaje je več ne opazijo in tudi prof. Rosenberg je v Moskvi podal svoje mnenje o raketi, ki je dvignila prvi sputnik. Prve dni decembra se je ta raketa pojavila v gostejših zračnih plasteh in se je zaradi večjega trenja vnela in razletela na tisoče koscev, podobno kot se zgodi z meteoriti, ko padejo v območje zemeljske privlačnosti. Tržaški duhovniki prirejamo v Marijinem letu 1958 skupno slovensko romanje v Lurd. Vršilo se bo nepreklicno od petka 25. julija do četrtka zjutraj 31. julija. V Lurdu imamo zagotovljena prenočišča, za katera moramo v januarju dati predplačilo in obenem javiti končno število udeležencev. Če tega prve dni januarja ne napravimo, zgubimo za nas rezervirane hotele in naše romanje v poletju odpade. Vsem je Znano, da so priglašene milijonske romarske množice in sedaj prihaja novico, da v treh poletnih mesecih v Lurdu ne sprejmejo več nobene skupine, ker so vsi hoteli oddani. Mi smo se pravočasno prijavili po katoliški agenciji iz Milana in tako se naše romanje gotovo vrši zadnji teden julija, pod edinim pogojem, DA SE ZA ROMANJE PRIGLASITE V TEM MESECU DECEMBRU. Navodila za skupno romanje so sledeča: GLAVNI SPORED ROMANJA Odpotujemo v petek zjutraj 25. julija iz Trsta čez Gorico-Videm-Benetke-Genovo s posebnim vlakom. Vozimo se vso noč. V soboto zjutraj bo dolg odmor in obisk naj-večjega sredozemskega pristaniškega mesta Marsiglia-Marsej. V Lurd se pripeljemo v soboto popoldne. V Lurdu prespimo tri noči in tam imamo vso oskrbo v hotelih prvega in drugega razreda. Odpotujemo' s posebnim vlakom v torek zjutraj po zajtrku. Nazaj se vozimo po drugi poti čez Turin, kakor je na sliki prav lepo označeno. V sredo 30. julija zjutraj se ustavimo več ur v Turinu in v četrtek v prvih urah smo doma v Gorici, oziroma v Trstu. Navodilo iz Lurda se glasi, naj se inozemske skupine zaradi navala romarjev zadržijo v Lurdu le največ tri noči. Točen spored romanja in bivanja v Lurdu bodo vsi udeleženci dobili v posebni knjižici, ki izide v juniju. STROŠKI ZA ROMANJE V Lurdu imamo rezervirane hotele prvega in drugega razreda, prav tako je naročen vlak za potnike prvega in drugega razreda. Nikakor ni mogoče dobiti prenočišča samo v hotelih drugega razreda. Moramo vzeti oba razreda, prvega in drugega. Tako naročajo potovalni uradi, ki tehnično vodijo naše romanje. Isto velja za vlak. Zato sta za dve skupini določeni dve ceni *n sicer: Prva skupina: vožnja v prvem razredu vlaka, vsa oskrba v hotelih prvega razreda; posameznik plača: 38.500 lir. Druga skupina: vožnja v drugem razredu, oskrba v hotelih drugega razreda; posameznik plača: 28.500 lir. Potovanje v prvem razredu vlaka je izredno udobno; skupno se vozi v širokem kupeju šest oseb; potovanje v drugem razredu je dobro, skupno se vozi v kupeju po osem oseb. Romarji bodo na potovanju in v hotelih v Lurdu ločeni po razredu in ne po župnijah ali krajih. Vsi, ki hočete ostati vedno skupaj, si zato izberite isti razred. ZA ROMANJE SE PRIJAVIŠ TAKO: Ker stroški niso majhni, ker moramo v januarju izročiti prvo predplačilo, zato lahko vsak romar poravna svoj račun v teh treh obrokih: V decembru 1957 ob vpisu da na račun najmanj 5.000 lir. V aprilu 1958 da na račun najmanj 20.000 lir. V juniju 1958 poravna vse ostalo, odvisno od razreda, ki si ga izbere sedaj v decembru. Prijavi se pri svojem duhovniku v doma- či župniji. Za izročeni denar dobiš potrdilo, ki ga skrbno hrani do konca romanja. Posameznik se lahko dogovori s svojim duhovnikom tudi za drugačen način plačevanja, le sedaj v decembru se mora vsak prijaviti in dati na račun, kakor je določeno, v juniju pa mora biti poravnana celotna vsota. Nihče se ne more na naše skupno romanje prijaviti po decembru, ker je vpisovanje zaključeno; le v slučaju, da kdo odstopi, more na njegovo mesto biti sprejet drug 'romar. Razred si izbere posameznik sedaj v decembru in razreda ne more pozneje spreminjati. RAZNA NAVODILA Splošno je znano, da se prav sedaj spre jninja vrednost francoskega denarja. Izjavljamo, da ostane naša določena vsota tako za prvo kakor drugo skupino neizpreme-njena. V■ zadnjih navodilih, ki izidejo v prijazni knjižici, boste videli, kaj vam poleg vožnje in dobre oskrbe v Lurdu za izročeni denar nudimo. — Navodila za potni list boste posamezniki dobili pravočasno. Prav sedaj so v teku pogajanja med oblastmi za osebni potni list, ki si ga poskrbi vsak sam. — Francoski denar boste dobili pravočasno. — Zelo svetujemo zlasti mlajšim romarjem, učite se francoščine, vsaj nekaj glavnih stvari se lahko vsak nauči. Majhni priročniki se dobijo v vseh knjigarnah. — Dajte pravočasno svoje nasvete, povejte svoje želje duhovnikom ali pismeno na: Župni urad DOLINA (Trieste). POVABLJEN SI, ODLOČI SE! Primorski verni Slovenci! Za stoletnico Lurda naj bo katoliška Slovenija zastopana v prvi vrsti po primorskih zamejskih Slovencih! Le na Primorskem in Koroškem živimo v takšnih razmerah, da lahko pripravljamo skupno romanje v Lurd in imamo veliko upanja, da bo udeležba lepa. Zato odloči se, povabljen si! Ker se o Lurdu vedno več govori in piše in ker bo Marijina lurška slava zasijala po vsem svetu 11. februarja ob začetku stoletnice in posebnega Marijinega leta, Z nekoliko zamude je pred nami deveta številka družinskega mesečnika Mladika. Na prvi strani stopa pred bralca Luke-žičev »Slovenski motiv« s toplini člankom kot pozdrav slovenskemu domu.. Stopamo v zimski čaš, ko se vedno bolj zadržujemo v tihem kotu doma, ki naj postane družinsko svetišče. Zora Saksida nadaljuje svoj prispevek Lepota in življenje. Prispevek Saksidove je psihološko opazovanje življenja in spev domu in družini. Fran Jeza objavlja tretje nadaljevanje povesti Moč ljubezni, ki postaja vedno bolj privlačna. S temi prispevki je končana čista proza in slede doprinosi iz drugih področij. Med najboljše spada gotovo Javornikov prispevek Mi v tujih očeh. Javornik ocenjuje {potovalni priročnik našega rojaka Doreta Ogrizka, ki je izšel v Parizu pod naslovom La Yougoslavie. Javornik objav lja le oni del knjige, ki je posvečen Sloveniji. Velika toplina, s katero poje slavospev lepotam Slovenije, narodu in njegovi kulturi, je tolika, da bi mnogi odstavki spadali v šolske čitanke in bili mlademu rodu kažipot. To je najboljši prispevek v tej številki Mladike. Radiu so posvečeni prispevki Dušana Jakomina, ki podaja nekaj strokovnih navodil zborom, ki nastopajo pred mikrofonom. Ob robu pa so konkretne želje poslušalcev naše radijske postaje. Vzgoji posvečajo prispevke Lojze Škerl, ki posveča svoj prispevek Naši rajni spomi- zato se bo zelo verjetno zgodilo, da se bodo nekateri naši počasni ljudje komaj tedaj v februarju ali še pozneje odločili za romanje. Izjavljamo: V FEBRUARJU BO PREPOZNO! Po decembru ne sprejmemo več nobenega romarja, ker ne bo mogoče. Edini čas za prijavo na naše skupno romanje je sedaj v decembru. To velja za vse in povsod! Zavedamo se, da je ta zahteva za mnoge velika nadležnost, za vse pa preizkušnja osebne in skupne discipline. Svetujemo le to: Kdor ni gotov, kako bo z njim tam julija v času romanja in bi rad šel z nami, naj se gotovo sedaj vpiše. Čas za odstop je vedno, le prijaviti se pozneje ne moreš. Kdor bo odstopil, bo dobil nazaj ves denar, odbije se le malenkostna vpisnina. Na podlagi potrdila bo dobil denar nazaj v kraju, kjer se je vpisal. Naša pot v Lurd je izredno slikovita, dolga nad 5.000 km in izredno lepa. Poleg največje svetovne božje poti bomo obiskali krasna Marijina svetišča v Marseju in Turinu. Mnogi ste želeli videti kraje sv. J. Boška, sv. Cottolenga, sv. Dominika Savi ja. Vse to nas čaka v Turinu, kjer bomo v veličastni baziliki Marije Pomočnice uradno zaključili naše romanje. Svetujemo, šte-dite denar, poiščite si majhno posojilo in tako bo vkljub velikim stroškom za mnoge Primorce romanje v Marijino mesto Lurd največji verski dogodek v življenju! Vsi drugi katoličani, ki živijo v deželah okrog Francije, bodo imeli prav tako velike žrtve ali še veliko večje ih vendar bodo šli v pravih množicah, ki jih cerkvena zgo \ L ^"/ e o BOLOGNA <3 S MARINOVO SPEZf 'h AVIGNON E fnmv UiZT MONTPEL o PERUGIA J Mladika štev. 9 Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 - Štev. 49 Sejem sv. Andreja Zgledalo je, da bo letos vreme prizaneslo seirmju sv. Andreja. A kar čez noč se je skoro pomladno vreme spremenilo v zimo. Burja in mraz sta tako precej ovirala reden potek semnja. Uradno so semenj sv. Andreja otvorili v soboto popoldne z otvoritvijo vinske razstave in tradicionalnim srečolovom v korist zavoda »Lcnassi«. Glavni dobitki so bili predvsem divjačina, ki jo je Lovska zveza naslovila in poklonila zavodu kot najbolj mamljive dobitke. Zlasti prve dni je semenj obiskalo veliko meščanov, pa tudi ljudi iz podeželja je bilo mnogo, med njimi največje število Jugoslovanov. Letos, kakor tudi že lani, so Jugoslovani v obmejnem pasu pridno uporabili svoje propustnice, da so si ogledali tisoč razstavljenih reči in po skromnih možnostih tudi kaj malega kupili. Seja pokrajinskega sveta Preteklo sredo se je sestal goriški pokrajinski svet. Glavna točka sporeda je bila proučitev in odobritev proračuna za leto 1958. Od 16 prisotnih svetovalcev so proti glasovali štirje in sicer svetovalci KPI ter Miladin Černe. Odbornik za finance dr. Chientaroli je predlagal reformo zakona o krajevnih financah in pojasnil, da je narasel pokrajinski dolg v zadnjem desetletju na eno milijardo in 130 tisoč lir ter da se bo v prihodnjem letu povečal za nadaljnjih 171 milijonov. Raste število brezposelnih V mesecu septembru je trgovinska zhor-nica zabeležila na namestitvenem uradu skupno 7.436 brezposelnih, od teh 3.911 moških in 3.525 žensk. V odnosu z avgustom se je število brezposelnih zvišalo za 310 oseb. Največ brezposelnih so zabeležili v trgovini in industriji. Tudi emigrantski urad je imel v septembru precej dela. Emigriralo je skupno 29 oseb in 20 družin. Od teh je 10 oseb izibralo razne evropske države, 15 oseb je odšlo v Avstralijo, 1 v Novo Kaledonijo: 12 družin se je izselilo v Avstralijo, 6 v Francijo in 2 v Južno Afriko. Odobren zakon o prosti coni Dne 27. novembra je Trgovinska zbornica v Gorici izdala poročilo, da je peta stalna senatna komisija odobrila besedilo zakonskega osnutka »Rizzatti«, s katerim se podaljša za dobo nadaljnjih devet let zakon o goriški prosti coni. Enajst in pol milijona lir stroškov je predvidevanih za upravljanje goriške proste cone. Gospodarsko stanje na Goriškem V drugi polovico oktobra je goriška pre-tura zabeležila v naši pokrajini 351 protestnih menic. Od tega števila odpade na naše mesto 121 menic, na Tržič 97, Gradiško 27, Gradež 18, ostale pa na razne goriške province. Predvidevajo, da bodo po vsej Italiji dosegli letos menični protesti približno 420 milijard lir, za 43 milijard več kot v lanskem letu, kar znaša približno 8.900 lir na prebivalca. Blagovna izmenjava v oktobru V okviru videmskega sporazuma za izmenjavo proizvodov je bilo v mesecu oktobru izdanih za 27 milijonov in pol uvoznih ter 57 milijonov izvoznih dovoljenj. Uvozili so v glavnem sadje in povrtnino, meso in živino ter gradbeni material. Izvozili pa največ nadomestne dele za motorna vozila in avtomobile, električni material, pisalne in računske stroje, higienski in vodovodni material ter predmete široke potrošnje. Poroka V soboto 30. novembra sta se v cerkvi sv. Ignacija na Travniku poročila prof. Gabrijel Devetak iz St. Mavra in gdč. učiteljica Ivanka Velušček. Novoporočencema naše iskrene čestitke! Podgora Požrtvovalne osebe hitijo urejevati in obzidavati dve lični gredici ob kapelici Matere božje. Spomladi bo vse oživelo v lepem cvetju. V nedeljo, na praznik Brezmadežne, bomo kot zbrani romarji imeli sveto mašo ob lOh. Bog daj kaj sončno vreme. Vrh Sv. Mihaela Dne 28. novembra je nepričakovano za-klenkal mrtvaški zvon, ko je ugasnil 71-letni Ivan Devetak. V četrtek mu je trdovratna bolezen, ki ga je zadnje čase neprizanesljivo mučila, izsesala zadnje življenjske sile. Kdo ni poznal njegove dobrotljivosti in nasmejanosti? Sedaj nunca Nuteta ni več med nami. V svoji bolezni je vdano prenašal muke in trdno upal na ozdravljenje. Bog se ga je sedaj po tolikem trpljenju usmilil in ga poklical k sebi. Številna udeležba pri pogrebu je izpričala njegovo priljubljenost pri vaščanih. Ko človek opaža, kako polagoma izginjajo trde kraške korenine, se mu nujno vsiljuje misel, ali se bodo našli potomci, ki hodo ime današnjih vzorov častno in vredno zastopali. Kakšna je usoda današnje mladine? Ali se bo znala tudi ona prikleniti z vso dušo na naš Kras, kljub vab- ljivosti sveta? Ali bo znala ohraniti staro tradicijo kot branik izročil, ki «o še do nedavnega tako tesno družila slovenska ognjišča in so napajala s toplino slovenske domove? Sedanji položaj kaže prej slabo kot dobro — da se odkritosrčno izrazim. Sedaj je še čas, da popravimo in dohitimo zamujeno: po vaseh, kjer ni prosvetnih društev, pevskih zborov in knjižnic, naj bi se ta obnovila. S teni bi največ pripomogli k ohranitvi vere in slovenstva v zamejstvu. Štandrež *Sv. Andrej, naš farni zavetnik, je bil letos mrzel. A smo ga vseeno kar dostojno praznovali. V cerkvi smo imeli tridnevni-co, v nedeljo pa slovesno sv. mašo z asistenco. Povedati moramo, da smo v cerkvi dobili zvočnike. Ker je naša cerkev velika, so bili zvočniki prav potrebni. Sedaj bodo mogli slišati cerkvena oznanila tudi starejši ljudje. Ne 'bo jim več treba napenjati ušes. G. župnik je novo napravo blagoslovil pred sv. mašo. Obenem je blagoslovil nove paramente. Napovedali so nam tudi, da bodo notranjščino cerkve prebarvali. To bo kar prav, saj si vsi želimo imeti lepo in * okusno cerkev. Potem smemo upati, da bodo hodili vanjo tudi oni, ki se sedaj še boje. R A J B E L J Deveti teden stavke je za nami. Ta pa se nadaljuje. Ker je gospodar zapretil z represalijami, če bi še nadaljevali z novim načinom stavke, češ da je škodljiv za obstoj rudnika, smo sklenili, da se vrnemo k prvotnemu načinu. Zato stavkamo zopet samo vsak drug dan, izmene so pa redne po osem ur. Res ne razumemo, zakaj se družba toliko protivi sprejeti zahteve rudarjev, saj niso pretirane. Vsekakor nas veseli, da je javno mnenje z nami. To so pokazali oni številni, ki so poslali svojo pomoč nam stavkujočim rudarjem. Pa tudi časopisom smo hvaležni, ki nas s svojim stvarnim poročanjem moralno podpirajo. Rudar Duhovniške vesti Č. gospod Šibenik Frane je bil imenovan za župnijskega namestnika na Proseku. Č. gospod Žerjal Viljem j? bil imenovan za kaplana na Opčinah. Č. gospod Kunčič Jožef je bil imenovan za kaplana v Dolini. Gospod Šibenik je bil doslej podravna-telj Marijanišča na Opčinah, gospod Kunčič je služboval v Bazovici, gospod Žerjal nastopa prvo duhovniško službo. Vsem trem gospodom želimo božjega blagoslova na novih mestih. Slovanska krstna imena Generalni vladni komisar je v posebni okrožnici objavil razlago fašističnega zakona o prepovedi uporabe tujih krstnih imen, ki ga je nedavno obnovil na Tržaškem. Okrožnica pravi, da te omejitve, ki jih predvideva zakon, ne veljajo za uporabo slovanskih krstnih imen. Pojasnilo Tržaški list »Gospodarstvo« z dne 29. nov. t. 1. ima na račun našega lista naslednjo oznako: »Katoliški glas, glasilo Slovenske katoliške skupnosti na Goriškem in BAZOVIŠKI ODER UPRIZORI V NEDELJO OB 17. URI V ŽUPNI DVORANI GERŽINICEVO SPEVOIGRO »Miklavž prihaja" SODELUJEJO ŠOLSKI OTROCI IN PEVSKI ZBOR. MED ODMORI SRECOLOV. VLJUDNO VABLJENI! Tržaškem...« Kolikor nam je znano obstaja »Slovenska katolišk,a skupnost« v Trstu kot politična organizacija tamkajšnjih katoličanov. V Gorici tudi. Vendar zopet ponavljamo, da »Katoliški glas« ni glasilo nobene politične skupine. Saj niti ne more biti, ker zanj odgovarja duhovnik, ki tudi po konkordatu ne more biti član kake politične stranke. »Katol. glas« je katoliško informativen list, ki ga izdajajo duhovniki. To naj si zapomnijo naši prijatelji in neprijatelji, da ne bo zmešnjav. (TJred.). Skedenj (Po pomoti objavljamo ta dopis v tej številki, čeprav je dospel že za prejšnjo. Op. ured.). V soboto 23. novembra se je vršil v župnijski dvorani v Skednju tretji redni letni občni zbor domače prosvetne skupine, v okviru katere deluje mešani cerkveni pevski zbor, ki ga vodi č. g. Dušan Jakomin. Ko je po drugi svetovni vojni Skedenj zadihal svobodnejše življenje, se je zdelo, da je tudi za prosvetno delovanje nastopila pomlad. Ta pomlad pa je bila kratkotrajna, ker so pač premnogi slovenski ljudje imeli več smisla in veselja za med- sebojno obrekovanje in obmetavanje z blatom, kot pa za resnično kulturno prosvetno delovanje. To stanje je trajalo dolgo, predolgo. Šele zadnja tri leta so prinesla nekaj odjuge (ki pa še ni popolna) in to po zaslugi našega pevskega zbora, ki je edina aktivna prosvetna skupina v našem predmestju. Članstvo se je občnega zibora udeležilo skoraj polnoštevilno. Po otvoritvenih besedah predsednice gdč. Jožice Sancin, ki je v jedrnatih besedah pozvala člane še k večji narodni zavednosti in strnjenosti, po tajniškem poročilu in poročilu revizorjev so tudi ostali člani podali svoje misli in pripombe za čim večji napredek v bodočnosti. Nato je spregovoril duhovni vodja g. Jakomin, ki je še enkrat opozoril članstvo na potrebo po večjem zaupanju v Boga in po večji narodni zavednosti, ker sta dve neumrljivi vrednoti, neobhodno potrebni v današnjem neurejenem svetu. Sledile so nato volitve novega odbora. Tako je bil občni zbor zaključen. Sledil je še prijeten družabni večer. Dolina Na Marijin praznik 8. decembra je v Dolini vsakoletno celodnevno češčenje. Svete maše bodo ob 8h, lih in zvečer oib štirih, ko bo po maši slovesni zaključek adora-cije. Pridite, molimo! Kdor ne more oipra-viti nedeljske dolžnosti dopoldne more to napraviti popoldne, če ima priliko. V naši župniji je to nedeljo prilika in zato še posebno priporočamo. Na Martinovo nedeljo smo popoldne blagoslovili novo znamenje v čast svetemu Janezu. Lepo votlino je v svojem zidu pripravil g. Lovriha Ivan, ki se mu za lep zgled tudi tukaj zahvaljujemo. V teh dneh se je spremenilo središče Doline; tlakovali in asfaltirali so zadnji kos strme ceste, ki pelje na glavni trg ob cerkvi. Škoda le, da še niso mogli urediti vse ceste do pokopališča. ZDRAVNIK »Bolniške blagajne neposrednih obdelovalcev zemlje« iz Števerjana dr. Giovanni Belli sprejema vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od lih do 12b v svojem amlbulatoriju v Gorici, Corso Ita-lia št. 86/1 - Telefon št. 58-30. V PONATISU je izšel »MOJ MOLITVENIK«, primeren posebno za otroke, a tudi za odrasle, ker je priročen in stane malo. Je najcenejši slovenski molitvenik. Kupite ga lahko v Kat. knjigarni v Gorici ali v knjigarni Fortunato v Trstu. Lahko ga p* naročite tudi naravnost pri upravi »Pastirčka«, Riva Piazzutta 18, Gorizia. BOŽIČNICO bomo imeli v Gorici tudi letos Zadnjo nedeljo leta ob 3h bodo nastopili zbori iz Gorice in okolice v stolni cerkvi, da zapojejo nekaj lepih božičnih pesmi. Na to opozarjamo že sedaj naše vernike iz bližnje in daljne okolice. MOHORJEVE KNJIGE so v vseh župnijah naprodaj. Če bi jih kje ne bilo, jih lahko kupite v Kat. knjigarni v Gorici ali pri Fortunato v Trstu, Via Paganini (poleg cerkve sv. Antona Novega). SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI ZBORNIK 1957 je naprodaj v omejenem številu izvodov na upravi našega lista. V Trstu pa se dobi na sedežu Slov. kult. kluba, ul. Trento 2 II. Cena L. 600, za študente L. 400. ZA DUHOVNIŠKE POKLICE bo tudi letos pri Starem sv. Antonu ura molitve ob četrtkih popoldne od 5.-6. ure. Prvič bo 12. decembra. DAROVI ZA KATOLIŠKI TISK: V spo~ min blagopokojne gospe Ivane Piščanc darujejo R. C. 1000; P. S. 1500 lir. Bog povrni! ZA SLOVENSKO SIROTIŠČE: Doberdob in Poljane: V denarju 4.590 lir; 125 kg krompirja, 100 kg koruznih zrnjev, 130 kg koruze v storžih, 5 kg pšenične moke, 3 kg fižola, 3 kg sode Solvaj, 2 kosa mila. Jazbine: 150 kg prompirja, 240 kg koruze v storžih, 8 kg raznega sadja. Podgora: V denarju 24.350 lir; 70 kg krompirja, 130 kg kakov, 1,5 kg orehov. — Gabrije: V denarju 800 lir; 90 kg koruze v storžih, 60 kg krompirja. — Rupa-Peč: V denarju 2100 lir; 370 kg krompirja, 40 kg koruze v storžih, 35 kg koruze v zrnju, 20 kg cvetače. Vsem dobrotnikom iskren Bog plačaj in zagotovilo molitve. ZA ALOJZIJEVIŠČE: Družina Bratuž namesto cvetja na grob blagopokojne gospe Piščančeve - 1000 lir. o b v e s T 1 L A GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da se je tudi letos ustanovil Sklad za zimsko pomoč. Nakazila za ta sklad se morejo oddati na tekoči račun št. 001372 R pri Narodni banki dela (Banca Nazionale del Lavoro) ter nasloviti: Goriški prefekt, pokojninski sklad za zimsko pomoč 1957 58, ali pa naravnost na prefekturo. — Upati je, da se bodo tudi letos ljudje velikodušno odzvali ter bodo prispevali v zimski sklad, ki je namenjen za pomoč najpotrebnejšim. STENSKI KOLEDAR- »Svetogorska Kraljica« je izšel tudi letos. Zelo okusno je opremljen, z lepo podobo svetogorske božje poti. — Dobi se v knjigarni Fortunato v Trstu ter v Katoliški knjigarni v Gorici ali pri izdajatelju Petru Flandru v Trstu, V. Cavana 7. LISTNICA UREDNIŠTVA Za Božič (bomo izdali dvojno številko KG. Izšla bo v četrtek 19. decembra. Opozarjamo na to naše sotrudnike in dopisnike, da nam pošljejo pravočasno svoje prispevke. LISTNICA UPRAVE Ker se bliža konec leta, prosimo, vse naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino. Vedno nam je silno težko, ko moramo kakemu nepoboljšljivemu ustaviti list, ker ga že predolgo ni plačal. Storimo vsi svojo dolžnost in KG bo vedno lepši in zanimivejši. OGLAS*! Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Wilhelm Hiinermann: 33 iAla božjih okopih Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder »Če je tako, pa hočem vendar še poprej prinesti bolnici Odrešenika,« je odgovoril Coudrin s trdnim glasom. »Peljite me k njej!« Žena je šla pred duhovnikom ter se vsa tresla od strahu. V siju svetilke je videl Coudrin mrtvega psa, čez katerega bi se bil kmalu spotaknil. »Sinoči so ga ubili,« je zašepetala starka. »Hvala Bogu!« je vzdihnil duhovnik. Od nekod je prišlo zamolklo ropotanje. Nekaj vojakov se je zbudilo iz svoje pijanosti. Zaslišali so se glasovi. »Ali si slišal, Janez? Kaj je bilo?« »Vandeja!« je blebetal nekdo prestrašen. »Zapri gobec, bedak!« je zaklical nekdo drugi s pritajenim glasom. »Saj je le stotnik, ki je prišel domov. Ležite naprej in ne hodite mu na pot!« Malo pozneje je bilo vse spet tiho. Peter Coudrin, ki je prav tedaj šel potiho po stopnicah proti podstrešni sobi, je slišal samo težko smrčanje pijanih. Nato je prinesel Odrešenika v revno sobico. »Samostansko vino vas je rešilo, prečastiti,« je zašepetala ženica duhovniku, ko je končal obhajanje in je v prvem jutranjem mraku zapuščal samostan. »Vojaki so sinoči divje popivali. Izpraznili so veliki sod težkega burgundca. Rdeči burgundec vas je rešil.« Peter Coudrin se je le smehljal in rekel: »Ni me rešil burgundec, temveč Bog. Čutim, da drži svojo roko nad mano.« Sonce je vzhajalo, ko je duhovnik spet prišel do kraja, kjer je bil čoln pristal. Na dnu čolna je ležal zleknjen Martin Cordier in spal. Ko ga je Coudrin zbudil, je pomežiknil v jutranjo svetlobo. Nato se je zravnal, očitajoče pogledal duhovnika in rekel: »Čujte! To je pri belem dnevu nevarno. Jakobinci spet po pasje vohajo tod okoli.« »Že prav, prijatelj; nisem mogel drugače,« je pomiril Coudrin fanta. »Drugič bom pa sam veslal čez reko, ker ne gre, da moraš čakati name celo noč.« Martin pa je odločno zmajal z glavo in rekel: »Prvič nisem prav nič čakal, ker sem spal. Drugič pa bi vi pri veslanju lahko padli v vodo in te odgovornosti ne morem prevzeti.« »No, potem pa kar pelji!« se je zasmejal Peter Coudrin in fant je neslišno potopil veslo v vodo. OGABNI DOGODKI NA SVETEM KRAJU Marica Bernardova je šla z velikim šopkom zlatic na goro, ob vznožju katere je ležala vas Montbernage. Jesenski gozd se je svetil že v tisočerem siju in žareča sončna svetloba je potapljala vso to krasoto v svojo sijajino. Deklica je šla vsak petek na goro, da bi križ, ki je stal sredi pobočja, okrasila s šopkom svežih rož. Pri tern je tiho molila žalostni del rožnega venca in opazovala s svojim dobrim, usmiljenim srcem vso krivico, katero so bili storili Gospodu na Golgoti. Bernardova Micika ni prav nič rada videla, da bi jo kdo motil na njeni pobožni poti. Zato se je sedaj prestrašeno in hkrati jezno obrnila, ko je za njo nenadoma zadonel močan deški glas, ki ji je veselo zaklical: »Hej, ti mala deklica, vzemi me s sabo!« »Ah, Pavel, ti si!« je odgovorila Marica malo nevoljna. »Zares si me prestrašil.« »Res mi je žal,« se je smejal deček. »Kam pa greš s svojim velikim šopkom rož?« »Saj vendar veš. Odrešeniku jih nesem, ker je dan njegove smrti. Ali ne misliš tudi ti, da ga (o utegne nekoliko potolažiti v njegovi veliki žalosti?« »Seveda, seveda, posebno če prinese šopek tako prijazna in dobra deklica.« »Sedaj se pa norčuješ, Pavle! To ni prav,« se je jezila deklica. »Toda veš, tako pač mislim, da Odrešeniku vendar dobro de, če mu izkažemo malo ljubezni dandanes, ko ga povsod tako hudo žalijo.« »To imaš pa prav, ljubi otrok,« je rekel Pavle Convertier tiho. »Da, in glej, ko bo spet velika noč, takrat bo moj veliki dan, ker pojdem k prvemu svetemu obhajilu. Župnik Mar-che - a - terre je reikel in tudi mati hoče. Tudi Lipe pojde prvič h Gospodovi mizi. Zato bi rada storila Odrešeniku kaj dobrega, da bo prišel vesel v moje srce, zato mu prinašam cvetlic. Te so pa tudi zadnje, kar jih je še dobiti. Lepe so pa še, kajne?« (Nadaljevanje)