r Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Velja za ts« leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 l GLAS list ^slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. g Issued every day except Sundays I and legal Holidays« | 75,000 Readers./ TELEFON: CHeisea S—3878 Entered a a Second CL hm Matter, September 21, 1983, at the Poet Office at New York, N. Y„ under Act of Conj fees of March 3, 1879 TELEFON: CHeiaoa 3—3878 NO. 158. — ŠTEV. 158. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 27. 1931. — SOBOTA, 27. JUNIJA 1931 VOLUME XXXIX. — I11H1A XXXIXi V AMERIKI JE 5 MILIJONOV300 TISOČ NEZAPOSLENIH TAKO JE UGOTOVIL PREDSEDNIK AMERIŠKE DELAV. FEDERACIJE, KI OBETA ŠE SLABŠE ČASE Izza meseca maja se je število nezaposlenih zvišalo za stopetdeset tisoč oseb. — Hooverjev načrt je vzbudil nekoliko upanja, navzlic temu bo pa prihodnja zima za ameriškega delavca jako huda. Predsednikov odbor za odpravo nezaposlenosti je priporočil, naj se že zdaj pobira sklade ža prihodnjo zimo. — Delno zaposlen je bi jako olajšalo položaj. WASHINGTON, D. C., 26. junija. — William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je na podlagi precej natančnih podatkov ugotovil, da je zaenkrat v deželi še vedno pet milijonov in tristotisoč delavcev brez dela in zaslužka. Rekel je Judi, da se je število nezaposlenih izza meseca maja povišalo za stopetdeset tisoč oseb. Odločno je pozval ameriški narod, naj že zdaj zbira sredstva za pomoč, kajti prihodnja zima obeta biti dosti hujša za ameriškega delavca kot je bila zadnja. — V mračen pezimizem je posvetil kot rešilni žarek predsednikov predlog, naj se dovoli enoletni moratorij glede plačevanja vojnih dolgov in reparacij, — je rekel Green. — Ako bo ta predlog sprejet, bo dosti pripomogel k stabilizaciji svetovnega gospodarstva. Pa tudi če bi si business takoj opomogel, — kar je seveda jako dvomljivo, — bo prihodnja zima huda in trda. Ze zdaj je treba skrbel i, da bodo imeli nezaposleni pozimi kaj jesti in najpotrebnejšo obleko. — Vodstva strokovnih unij poročajo o splošnem nezaposlenju. Delav. voditelji so še prejšnji mesec opozarjali javnost, da v tem poletju ni niti misliti na kako izboljšanje. Te domneve so se povsem uresničile. Preiskali smo položaj v štiriindvajsetih mestih po vseh delih dežele ter smo prišli do naravnost po šastnih zaključkov. NOV NAČRT SUHAŠKIH SIL Začetkom meseca julija se bo začel splošen pogon proti kršilcem pro-hibicijske postave. WASHINGTON, D. C., 26. junija, Rev. Dtaneil Poling Lz New Yorfca, predsednik zveznih sil za prohibicijo je dovršil danes uvodne načrte za pogon v 257 mest .h dežele, da pridobi še več ljudi za prohifMcijo. Dr. Poling je oz javil sklep Narodnega komiteja, ki bo (bodi kampanjo. Rekel je, da so bile krajevne skupine stvor jene v 168 mestih in krajih in da ima vsako glavho mesto kako organizacijo. Soglasno z dr. Polingom je ta 'akcija najboj obsežna izza sprejema 18. amendments. Kampanja se bo vršila le 42 dni v cstri nato pa v milejši obliki. Organizacija se obrača na štiri skupine: — Otroke, dijake višjih šol, vo-iilce stare manj kot 21 let in starejše osebe. Dr. Poling je objavil, da je treba za uspešno dovršitev kampanje 350 tisoč dolarjev. FRANCOZI DEBATIRAJO 0 NAČRTU V Francoskem parlamentu se je vršila velika debata glede načrta predsednika Hooverja. PARIZ, Francija, 26. junija. — Seja poslanske zbornice se je v sled dolge debate zavlekla pozno v noč. Poslanci sd namrei razpravljali o predlogu ameriškega predsednika Hooverja, Er„j se zavleče plačevanje vojnih dolgov in reparacij za' eno leto*. I Ministrski predsednik Laval je re- ' kel, dx mu je vseeno, če traja seja1 vso noč, samo da se bodo mogli čla- j na kabineta posvetovati jutri z ame- ■ riskim državnim zakludničarjem Mellonom, ki je vieraj dospel sem. Vlado, ki je precej ugodno odgovorila na Hooverjev predlog, je od-lsčno napadal poslanec Louis Marin, ki je rekel, da ibi morala v tem slučaju Francija plačati za zgrad- VELIKI VIHAR V OHIO Cleveland in druga mesta ob Erie jezeru so ze lo prizadeta. — 5 oseb usmrčenih, 20 poškodovanih. 1 razmere » — V prejšnjih letih so se delavske znantno boljšale od meseca maja do junija. Tako, že vsaj kažejo poročila zadnjih štirih let. Letos je bilo pa bas nasprotno. Meseca junija se je število I zaposlenih znižalo. Le neznantno število oseb je letos več zaposlenih kot jih je bilo lani. — Kot znano, je imenoval predsednik Hoover posebno komisijo ter ji naročil, naj dožene vzroke nezaposlenosti in naj skuša najti kak način oziroma sredstvo za izboljšanje. Komisija je dobro poučena o razmerah, in najboljši dokaz, da se razme-' re ne bodo še tako kmalu izboljšale, je dejstvo, da' so začeli že vsepovsod zbirati prostovoljne prispevke, da bodo že vsaj nekoliko olajšali pretečo bedo v bodoči zimi. Vsak delodajalec bi moral predvsem gledati na to, da svoje uslužbence že vsaj deloma zaposli, ne pa, da jih podi iz službe. Delodajalci ta nasvet že vpoštevajo, kajti meseca junija je bilo število deloma zaposlenih večje kot pa meseca maja. Napori, da se popolnoma prepreči odpuščanja delavcev, se pa niso obnesli. —- V letošnjem letu je nakupna sila delavcev najmanj za pettisoč milijonov manjša kot je bila leta 1919. Vsledtega ogromnega znižanja je bilo treba trgovcem prodajati blago petnajst odstotkov ceneje kot so ga prodajali pred tremi leti. Vse kaže, da se bo v prihodnji polovici leta dohodek delavcev še znižal. r To bi se dalo preprečiti edinole na ta način, če bi gospodarji ne odpuščali delavcev oziroma če bi jim dali že vsaj delno zaposlenje. Sledeč tej politiki, bi delodajalci zmanjšali splošno trpljenje ter bi ohranili delavčevo nakupno silo že vsaj na sedanji podlagi. POST IN GATTY V SIBIRIJI Ameriška letalca sta preletela že sedem tisoč milj^ ter nameravata završiti polet o k o 1 u sveta v osmih dneh. IRKUTSK, Sibirija, 26. junija.— Danes sta pristala v Novosibirskem ameriška letalca Wiley Post in Harold Gatty, ki namerava najkasneje v desetih dneh vprizoriiti polet okoli sveta. Dvignila sta se v Moskvi ter srečna preletela razdaljo 1450 milj. Za seboj i matu približno sedemtisoč milj dočim znaša razdalja, ki jo nameravata premeriti, petnajst tisoč milj. Nemški vodljivi balon "Graf Zeppelin" je napravil isto pot v dvaindvajsetih dneh, dočim pravita letalca, da jima bo vzelo nekaj več kot osem dni. MOSKVA, Rusija, 26. junija. — Willey Post in Harold Gatty sta se dvignila zjutraj ob petih s tukajšnjega centralnega letališča. Odletela sa proti sibirskim divjinam in nameravata pristati v Novosibirsk!!. bo najnovejše nemške križarke " De utschlan d . Njegov govor je bil tako oster, da ga je moral ministrski predsednik Laval večkrat prekiniti. Med drugim je tudi rekel, da je Washington pcslal Franciji ultimatum. Laval je rekel, da so se vsa pogajanja med Ameriko in Francijo završila na običajen diplomatski natiin in da ne more kiti govora o kakem ultimatu. — Amerika ima tako politiko — je dejal Marin,'— da se udeležuje vseh konferenc, noče pa pxipLsoiti nobene pqjodbe. KRESEL OBTOŽEN KRIVE PRISEGE Obtožba radi krive prisege, ki je v kriminalnem procesu kaznjiva z i ječo od desetih do dvajsetih let je1 bila dvignjena, proti In dor ju Krese-lu, prejšnjemu odvetniku Banke of United States. Bil je dbtožen sleparskih praktik pri vodstvu banke. V sredo je bilo izdano sodnijsko povelje za aretacijo Kresela, v katerem se ga dotži, da je bil soudeležen pri netpostavnih praktikah bančnih ravnateljev. FILIPINEC SE BO KMALU SP0K0R1L Mlad Filipinec je bil spo-' znan krivim umora dr J Georgea Deeley-ja. —' Proces J1© našlo za vršil. Le sedem minut je potrebovala porota v brooklynskem okrajnem sodišču, da je spoznala mladega Fi-lipinoa krivim umora po prvem redu. Filipinec je bil obdolžen umora znanega zdravnika, dr. Georga Dee-ly-ja. Z naglico obsodbe je uveljavila porota poseben rekord. Le devet minut posvetovanja je bilo treba ,da se izroči krvniku mladega Filipinca Domiira. Kot se je pozneje izvedelo, ni bilo poroti niti treba formalno glasovati glede krivde obtoženca. Domiar je bil par dni po umoru aretiran. CLEVELAND, Ohio, 26. junija. — V severnem delu Ohia se je pojavil strašen .vihar, ki je napravil ogromno škodo. Najmanj pet oseb je bilo usmrčenih, nad dvajset pa ranjenih. Po-ssfrno si prizadeta mestra ob jezeru Erie, predvsem Cleveland. Od Cleve-landa je krenil vihar v vzhodno smer. Materij a Lna škoda znaša na stotiisoce dolarjev. Z nekaterimi kraji je še vedno prekinjena ibrzoj-avna in telefonska zveza. Že teden dni je vladala strahovita vročina, dočim je 'včeraj nenadoma padla i temperatura na 59 stopinj. DETROIT, Mich., 26. junija. — V mestu in okolici je povzročil vihar strahovito škod?. V Detroitu je bilo ra-jenih na ducate oseb. Vihar je bil tako močan, da je rušil streli in ruval drevesa. INDIJSKI VODITELJ Nis SME DOMOV 225 LET STARA CERKEV ELISABETH. N. J., 25. junija. — Včeraj je minilo 225 let. odkar je bila posvečena na Broad Street epi-skopalna cerkev sv. Janeza. V teh letih je imela samo petnajst župnih upraviteljev. — Med pristaniškimi delavci in mornarji je še najmanj nezaposlenosti, docim vse druge obrti močno trpe. Tudi v stavbinski industriji ni takega napredka, kot ga je bilo pričakovati. Edinole v desetih izmed štiriindvajsetih mest, v katerih smo preiskali razmere, je zaposlenje v stavbinski industriji nekoliko večje* Angl. vlada ne dovoli predsedniku indijskega kongresa v Ameriki, da bi se vrnil v Indijo. LONDON, Anglija, 26. junija. — Angleška vlada ne dovoli Salendri Ghose-u, predsedniku Indijskega Narodnega Kongresa v Ameriki, da bi se vrnil v domovino. Ghose, ki je dober prijatelj Ma-hatme Gandhi j a, je rekel, da je dospel pred štirinajstimi leti v Združene* države ter da se je že večkrat nameraval vrniti v domovino, pa so mu angleške oblasti vedno odrekle potni list. Tukajšnji podkonzul mu je včeraj pisal: — Naznanim vam, da vam ne morem dati potnega lista za Indijo. Indijska vlada vam noče dati amnestije zastran stališča, .ki ste ga svoječasno zavzemali. ŠPANSKA JE RAZBURJENA VSLED VOLITEV Najboljše izglede ima republikansko - socialističen blok. — Pričetek določen na 14. julija.— Gospodarski program varčevanja. MADRID, Španska, 26. junija. — Avtomcfaili, aeroplani in vlaki 1 Za pol leta__ celo leto $7.00 _____________.$3.50 k celo leto___$7jOO _____________________.$3.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Olae Naroda" lehaja viaJd dan lzvaemM nedelj In prailkor. DeplM bree podpisa ta osebnosti ee ne prtoMuJeJo. Denar naj ae blagovoli piiMIJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nam tudi prej in je bivališče naznani, da Hitreje naj de - " mo naslovnika '_'__ — »OIAS RABODA", SIS W. 18tti Street, New York. M. V. ~~ Telephone: CHelsea 3—3878 BODOČNOST EVROPE Hoover je predložil evropskim državam svoj načrt i^lede leto dni trajajočega moratorija. To se pravi, naj bi tekom enega leta ne bilo treba nobeni državi plačati drugim državam svojih obveznosti. Trgovske obveznosti so seveda izvzete. Nemčija bi se globoko oddahnila, ker bi ji ne bilo treba plačati visokih reparacij^kili odplačil. Pa tudi zavezniki bi »i preeej opomogli, ker bi jim ne bilo treba pošiljati svojega denarja v ameriško državno zakladni co. Prikrajšana bi bila faktično le zvezna blagajna Združenih držav. Baš to je pa tista poteza velikodušnosti, za^tran katere je začel Hooverja proslavljati skoro ves svet. Kaj bo pa po enem letu, ko bo moratorija konec? Ljudje, ki dobro poznajo evropsko politiko, pravijo, da utegne preplaviti Evropo fašizem ali pa komunizem. Združene države in zavezniki so vsledbega na pragu najbolj kritičnega dvanajst mesečnega razdobja, kar j i Ji je bilo izza svetovne vojne. V kratkem bo ameriški državni tajnik Stimson obiskal Nemčijo, Francijo, Italijo in Anglijo ter proučil tamošnje razmere. Od njegovega odgovora bo odvisno, kakšno pot 'bo vbodoče ubrala Amerika. Tekom leta, trajajočega od 1. juija 1931 do 1. julija 1J132, ko naj bi bil uveljavljen moratorij, bodo na vrsti važne zadeve. Največje važnosti bo -svetovna razorožitvena konferenca, ki se bo začela meseca februarja v Ženevi. Nadalje bo sklicana konferenca, ki naj bi določila bodočnost reparacij in vojnih dolgov. Nemčija in Francija bosta skušali uravnati par najhujših nesoglasij, ki vladajo med njima. Prihodnji mesec se bosta podala v London angleški ministrski predsednik MacDonald in zunanji minister J lenderson ter se 'bosta tam posvetovala z nemškim kanclerjem Brueningom in nemškim zunanjim ministrom Curtiusom. Nemški zunanji minister Stresemaun je bil začei uglajati pot, vodečo k prijateljstvu med Nemčijo in Francijo. S francoske strani nun je nudil roko Aristide Briand. Zdaj pa Stresemanna ni več. V Nemčiji se je pojavilo razpoloženje, ki je vse prej, kot Franciji prijazno. Nemški nacijonalisti postajajo vedno bolj naduti in nestrpni ter pravijo, da ne bodo prej mirovali., dokler ne bo versailVska mirovna pogodba revidirana in dokler ne dobi Nemčija nazaj svojih predvojnih meja. Francija vpošteva vse to, in zato je sprejela s pridržki Hoove rje v načrt. Hoover je v načrt bo dal Evropi priliko, da se bo nekoliko oddahnila v finančnem oziru. Če se bo po preteku enega leta izpame'tovala ter se z vso vnemo posvetila delu, aH bo pa postala še bolj nestrpna in fbolj prešerna, je seveda drugo vprašanje, na katero zaenkrat -še ni mogoče odgovoriti. POZDRAV Dopisi, P«Wtoo stopim na parnJLk, ki me ponese proti stari domovini, še enkrat prav (lepo poadrarljam svoje znance An prijatelje r Detraiitu, po-eebno pa ovoj eg* brate FSranJoa. Ponj egovo drofclno v Ooodenspoct, Pa. .vam lopa vsem ekupod m la- ti« ml "pasty". Ostanite zdravi In pa vedno teko veseli kot smo bili v Tlravnttcarjevem gradu. Rojakom pa, vkl mislijo potovati v stari kraj, priporočam, da se po-eiuftutefr pwkiHfcme oddelka Sakser State Bank t New Terttu, kjer tjo-^ do ▼ safe «mri& dobro ipoetodcMt in Joe Piath. Selo-Moste pri Ljubljani Prejel sem od Glas Naroda ček za $116.20 kot čisti dobiček veseliee, ki jo je priredilo pevsko društvo 'Bled' v New Yorku s sodelovanjem pevskega društva "Slovan" v prid Domu sfopdih. Zahvaljujem se obema društvipia za njuno plemenito gesto v imenu ameriškega odbora naj-prisrčnejše in želim, da bi njuno delovanje našlo mnogo posnemovalcev med pevskimi društvi v Ameriki. Dobro vem iz izkušnje, kako težko je vzdrževati pevska društva in v koliki meri se morajo boriti z denarnimi težkooami, zato pa vsa hvala vsem pevfeem, posebno pa še predsedniku Mr. Starihu, pevovodji Mr. Hudetu, Mr. Agriciju Jermanu, Mr. Mucu, Mr. Maoku itd. Hval-a tudi Rev. Podgoršeku. Kakor v vseh enakih slučajih, domnevam, da je Glas Naroda v gornjo svrho gotovo napravil vse ti-skO'V^ie brezplačno in -tudi za obširne oglase ni nič računal. Tudi njemu prisrčna zahvala. Gotovo je že slovenski javnosti v Ameriki znano, da je umrl v Mestnem zavetišču ljubljanskem tudi v Ameriki, posebno pa v New Yorku, Chioagu, JaUetu in Pueblo dobro znani rojaik Aleksander Toman. Dosegel je starost 80 let. Bil je "vodnik bosanskih vstašev leta 1875 in pobranim pokojnega kralja Petra, ki .gia je imeoioviail poveljnikom 120 mož vstraške čete. , Aleksander Toman je bil mar-kantna osebnost v slovenski javnosti v Ameriki, udejstvoval se je v družabnem življenju in je s svojimi izkušnjami raznim slovenskim organizacijam mnogo koristil. Bil je pa jako nestanoviten, vedno borben znašaj in zato mu je skoro vsako samostojno podjetje izpodletelo. V domovino se je vrnil leta 1910. Šele leta 1925 priznala mu je Jugoslavija kot narodnemu borcu 1100 dinarjev mesečne pokojnine. Zadnje dve leti življenja je preživel s svojo soprogo v Mestnem zavetišču ljubljanskem. Mestna občina mu je priredila sicer skromen, vendar dostojen po-grejb. Na vsaiki strani krste pa se bom — je odvrnil Žid. — Dobro, — je dejal ravnatelj — bom pa kar sem pozval lu teranskega ;pastorja, da vas bo prekrstil. Na telefonski klic je prišel pastor ter se zaprl 2 Židom v pisarno, češ, 1 da ga bo pripravil rta sveti krst. Ravnatelj je čakal na hodniku. Po preteku pol ure so se odprla vrat®. Na pragu se je pojavu Žid žarečega obraza. — tNo, ali vas je .prekrstil? — ga Je vprašal ravnatelj. — Ttega ravno ^ — & odvrnil Žid, — toda jiaz sem pastorja pregovoril, da se je dol zavarovati pij ta-& družbi za deset tisoč max*. mm E*» IAIO O T NEW YORK, SATURDAY, JUNE 27, 1931 LARGEST SLOVENS DAIU M' r v VALEXTIX KATAJEV: NEPOBOLJŠLJIVI TUPJAGIN — No, lea j porečete zdaj. railo-stivi gospod? — sem vzkliknil veselo, ko sem stopil v zatohli Tup-jaginov kabinet. — Kaj pa je? — se je kislo namrdnil Tupjagin ln stisnil svoje tanke, vijoličaste ustnice. Da bi povečal njegovo pozornost, sem napravil pomembno pavzo in končno malomarno spregovoril: — Kovan denar. Izdan od sovjetskih oblasti. — Neumnost! — je odvrnil Tupjagin. -— In današnje časopisne številke. Na prvi strani. Pomolil sem mu časopis pod nos. Z enim samim pogledom je leno preletel vrstice, podčrtane z višnjevim svinčnikom, in dejal: — Lažejo. Očala natikajo. Rusijo so pogubili in zdaj hočejo še poštene ljudi varati. — Kdo je pogubil Rusijo? — Vaši boljševiki so jo pogubili. Čutijo, da je njihova pesmica iz-petfe. in zato mamijo lahkoverne ljudi. Lahko rečem, da ne bosta minula dva tedna, ko s bodo zrušili v nič vsi vaši sovjeti ljudskih komisarjev z vašim kovandm denarjem vred. — Tupjagin.... Ha-ha! Kar divim se vam! Isto ste trdili že pred dvema letoma. — Jaz svojega pričanja ne menjam. Takrat sem trdil isto. kar še danes trdim. Vaš kovani denar je prevara. — Tako torej! To naj bo po vašem tudi prevara? sem vzkliknil in privlekel iz žepa novčič za 20 ko- pejk. Tupjagin je površno pogledal denar, ki se je svetil v moji roki, in skomignil z rameni: — Običajni nikolajevski novec, ki so boljševiki sedemnajstega leta u-kradli iz dvorne blagajne. — Da. Tupjagin poglejte: namesto orla sta tu vtisnjena vam tako odvratna srp in kladivo z napisom. Proletarci vseh dežel, združite se! — Neumnost! To so prilepili! Zaškrtal sem z zobmi. — Poslušajte, Tupjagin! Tu imam petrubeljsko asignacija, vidite? Potegnil sem iz žepa bankovec. — Pazno si ga oglejte. Takoj lahko greva v katerokoli trgovino, kupiva četrtinko tobaka in dobiva preostanek izplačan v srebru. — Glupost! Noben pameten človek vam ne bo zamenjal tega sumljivega papirja s srebrom. Začutil sm, da me pričenja v grlu d uši ti. Zbral sem vso silo svoje volje ln kriknll: 1 — Tupjakin! Kakšen denar pa potemtakem priznavate? — Ro-ma-nov-ski, je zategnjeno odgovoril Tupjagin. — Ni-ko-la-jev-sfai. To je pravi denar. Brez vsakih zvitih mahinacij. — Tako, dragi sod rug Tupjagin! sem dejal z laskavim nasmeškom. — Izbor.no! Povejte ml, prosim, kaj visi tam na steni med obema okno-ma? — Zrcalo, — Je začudeno odvrnil. — Da, zrcalo, ki meni ne ugaja! To rekši sem zgrabil bronastega psa, ki je stal na pisali mizi, in ga zalučal v -zrcalo. Razbito steklo se je razletelo na vse strani. Tupjagin je okamenel. — Poleg tega mi tudi barva vaših tapet na ugaja. Takoj jo popravimo. Vzel sem z mize precejšnjo steklenico črnila in preden sta pretekli dve minuti, so imele tapete jako originalne in živo pisane o-kraske. Potem sem iztresel iz pernice vso njeno vsebino, razparal z žepnim nožem žametasti turški divan, pomašil vanj žalostne ostanke stenske ure, iztisnil v gospodarjeve nočne copate tubo sintetikona in zakuril kamin s trskami iz najfinejše hrastovine. — Upam, sem dejal laskavo. — da ne boste stvari ovadili ljudskemu sodišču. Nič ne bi rekel, če bi bilo to še staro okrožno sodišče to -da, saj ni vreno imeti opravka s tem garjevim boljševiškim sodiščem! K j mislite Tupjagin? Bolje bo, da vam kar na roko izplačam 500 rubljev za poporavo pohištva v tem vašem mračnem brlogu in stvar bo končana. — Kakor hočete, — je odvrnil Tupjagin suho. — Vzemite, prosim! sem dejal in mu ponudil romanovski bankovec za 500 rubljev. — Kaj se šalile z menoj? — Kaj še! Tu vendar ne more biti govora o kaki ali, — sem žalostno odgovoril. — Če si znal svojemu staremu samskemu prijatelju razbiti pohištvo, potem pa tudi pla čaj! Pa ne s kakim sovjetskim denarjem.... garjevim.... Zvita mahl-nacija. Plačaj s pravim, romanov-skim! — Upam da se vendarle norčujete, — je hrlpavo zašepetal Tupjagin. —Nikakor ne....! N a svidenje Tupjagin!.... Svetujem vam, kupite pohištvo na Suharevki. Tam je namreč vse cenejše in slabše. Samo v kakem gnusnem boljševiškem državnem trustu nikar ne kupujte! • DESNICA JE ODSEKALA LEVICO Pred porotnim sodiščem v Ko-burgu se je začel proecs proti posestniku in mehaniku Alfredu Schadtu, k mu obtožnica očita poskus zavarovalne goljufije. Naval občinstva k razpravi je velikanski. Obtoženec, ki je na svobodi, nosi namestu leve roke protezo. Manjkajoča levica — to je tisto, za kar gre v obravnavi. Porota naj razčisti vprašanje, če si je Schadt sam odsekal levo roko ali če so to storili drugi. Obtožnica se opira na indicije. Pravi, da je Schadtovo avtomobilska ključavničarstvo slabo uspevalo. On in njegova družina so živeli v bedi. Zato se je mož zatekel k sredstvu, ki mu je obetalo prej ali slej nekaj uspeha: k zavarovalnin. Zavaroval se je za vse mogoče primere, proti ognju, proti nesreči z vozilom, proti nezgodam. Nekoč se mu je že posrečilo dobiti nekaj denarja na ta način. Zaletel se je bil z avtomobilom v drevo in pogorel mu je bil skedenj; zavarovalnica mu je morala plačati za oboje 7000 mark odškodnine. Podoba je, da ga je to podžgalo za nadaljnje poskuse v tej smeri. Lani na Silvestrovo pa se je zgodilo tisto, zaradi česar stoji zdaj pred sodiščem. Vedno se je bal vlomov. V novoletni noči se mu je zdelo, da sliši ropot v avtomobilski delavnici in v kokošnjaku poleg nje. Vstal je, planil iz sobe in stekel na dvorišče, kjer ga je prestregel tuj oborožen moški. Naravno je skušal vlomilec prepoditi, toda v tem je že padel oster predmet na njegovi levici ter mu odsekal roko.. Važno besedo hi imel v tem prosu kemik, ki je preiskal krvave ma- deže v kokošnjaku in avtomobilski delavnici. Njegova izjava o tem je tehtnejša, ker sodiš-u še zdaj ni jasno, če je bila kri, ki trdi obtoženec, da je odtekla njemu, človeška kri ali kri kokoši in piščancev, ki so bili zaklani na dvorišču. — Schadt namreč pravi, da so mu vlomilci v novoletni noči ukradli tudi tri kokoši. Vzrokov, da je državni praVdnik obtožil Schadta zavarovalne goljufije, je več. Predvem je dokazano, ' da si je Schadt nekdaj dni pred Silvestrovim pri nekem znancu izposodil browning. Rekel je, da sluti, da se bo nekaj zgodilo.... Zavarovan je bil za zelo velike vsote, ki jih je komaj zmagoval v zavarovalnih dajatvah. Zoper nezgode je bil zavarovan za 36,000 mark. Fri neki franfurtski zavarovalnici je bil zavarovan za primer invalidnosti za nadaljnih 20.000 mark. Dokazano je tudi, da je bil prezadolžen. Očitno je torej, da je špekuliral z zavarovalnino, ker je prejel za požarno škodo v skednju in za poškodbo avtomobila 7000 mark. Mislil je, da poj de ta metoda po sreči tudi naprej. Za primer, da bi izgubil roko ali nogo, je pogodba določala, da mu mora zavarovalna družba plačati 60 odstotkov zavarovane vsote. V nizu nemških zavarovalnih procesov in zločinov v zvezi z njimi je ta obravnava nova zanimiva epizoda, čeprav ni bila stvar tako rafinlrano pripravljena in zvedena kakor pri dunajskem inženjer-ju Mareku, ki si je bil pred leti s sekiro odsekal nogo in je nato zahteval od zavarovalnice pripadajočo odškodnino. Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je desar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vlage obrestujem* pQ 4°fo in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja lil julija. Sakaer State Bank oaroerrenv «* THK VTATI Om NCVW » 'i« *. jt n. jl mmt SILNE NEVIHTE V SLOVENIJI Kibno prf Bledu, 16. junija. Včeraj okrog 13. so se naenkrat pojavili nad Jelovico težki, sivi o-blaki, ki ao se neprestano vrteli in mešali. Všakih nekaj minut se je pognal proti zemlji del temnega o-blaka ter se zopet naglo dvignil. Nastlal je vefck orkan, Id je na Jelovici ruval drevje, ga dvigal kvišku in •potem metal naokrog. Po zraku so neprestano f rčale odlom -ljene veje. Ta divji orkanski vrtinec -je neprestano opremljal grom. Sem pa tam je padalo tudi nekaj kapljic dežja. Vrtincev val se je vedno bolj bližal proti JUbnem. V zvoniku je začelo biti plat zvona. Ljudje so drli iz hiš ter z grozo opazovali divjanje orkana. Velik oblak se je pri Ribnem zagnal proti Savi ter je dvignil s seboj več sto metre/ visoko veliko množino vode, da je pr-šala daleč riiokrog. Izgledalo je. kakor da se dviga iz Save dim. Gro-relži oblaki pa so k sreči oplazili samo vzhodni del vasi, kjer so porušili več kozolcev ter polomili in izruvali mnogo drevja. Po zraku so frčatle deske porušenih kozolcev. r Od vsega, kar je orkan lomil in razniišaJ, je bilo več ljudi ranjenih. Pocestnica Katarina Sodjevt iz Ribne g a je ranjena od opeke na po-estoika Matevža Dežmana pa se je arušH kozolec. Trije otroci, ki so bili z njim, so še k sreči utekli, oče pa je bil precej poškodovan. Orkanski oblaki so se pomikuli proti Bledu, a so £2 tam naenkrat razmahnili. V Lescah in bližnjih vaseh pa je bila medtem huda nevihta s točo, ki je povzročila precej škode. Cenilna komisija je že na delu, da ugotovi škodo teh nesrečnih ur. Kamnik, 16. junija. V ponedeljek popoldne se je pričelo nebo temniti itiko silno, da je vse pričakovalo hudo uro. Zvon na Malem gradu je žalostno zvonil, ko se -je vlilo. Mjed dežjem je padala tudi toča, nebo pa se je svetilo od bliskov in močno treščilo. Nekako ob poi 1»., ko je bilo neurje najhujše, se je z "Čitalnice" prav dobro videlo nad Brezja mi hud blisk, takoj za tem tresk in že visok plameneč steber — strela je vžgala. Ognjeni zufilji so biii tako veliki, da je prvotno zgledalo, det je vsa vasic!i v plamenu. Na Malem gradu ss je opazilo še dvoje požarov v smeri »pcDti Zalogu in Cenkljam. Na trgu se je zbralo polno ljudi, ki so opazovali divjanje ognja, ki je bilo vidno nad eno uro. Proti včeru se je zaznalo, da je gorelo .na Plesju pir Primožu, in sicer pri posetniku Prekletu. Gasilci lz Stranj so prišli takoj na pomoč in rešili so hišo, dočim je gospodarsko poslopje s hlevom in svinjakom vred pogorelo. Škoda znaša 40,000 Din. Ihan, 16. junija. Naš kraj s širšo okolico vred je zadela včeraj popoldne velika nesreča. Pri Polhovgra-j skih Dolomitih S3 se zbrali veliki -temni oblajci, za-besnel vihar, okrog 16. .pa je pričelo deževati. Sprva smo se dežja veselili po toliki vročini, potem pa se je začeli vsipati toča. Ledena zrna so to?I-a tako velika, da so razbijala c-pe-ko, okna in poljske pridelke. Strašen je bil pogled na opusto-šeno polje, sadovnjake in vrtove. Več centimetrov debela plast toče je pokrivala zemljo. Po njivah in po truJvniikih so se razlila jezera. Vse zgornje poganjke drevja je toča deltama osmutelila ter listje razcefrala. Po tleh je ležalo vse polno odbitih vej''(2. Ječmen, ki je bil tik pred žetvijo, leži omlačen na njivah, rž pa je vsa polomljena. Opoldne so še polja* iDbetala veliko bogastvo, zvečer pa je bilo vse uničeno. Prebivalstvo je obupano. Borna so njegova polja, v tovarne in drugum se mora zatekati k sezonskemu delu, sedaj pa je uničeno še to, kar je .bilo vae-jano s toliko muko. Hudo prizadeti so tudi naši sosedje v Berlčevem, Dragomlju in v Trzinu. HOOVER RAJ DOBI MIROVNO NAGRADO BERLIN, Nemčija, 26. junija, -t-Tukajšnjd župan Heinrtrfri Sam je izjavil včeraj, da je ameriški predsednik Hoover v sedanjem času edini človek, k pride vpoSfceve kot kandidat za Noblovo mirovno na>-grado. Govoril je na mednarodni konvenciji staVbinsfkih zadrug, ln ko je imenoval Hooverjevo ime, so mu vsi -ploskali. pozoir New Yock, N» T. Slovencem v Greater New Yortni se še enkrat naznanja, da too v sobot, *. julija popoldan na znanem prostoru "Pti Revnem hudiču" farja pttralk, h kataraau «o M Iju-titto raevedrilo, v prati naravi, u-ttudn* vtfhtjen*. f PraakxSUeno ko a zabavo, tabor tudi n Vstopnina znaša 50 centov. M* svidenje! P9o zbudila. Hotel jo je namreč prepričati o svojhi izpremenjenih občutkih napram nji. Nemirno so počivale njegove oči na nji. Ona je ležala udobno na svoji postelji! Debele kite, katere je bilo treba tekom bolezni popraviti, so ji videle na strani. Obraz pa je kazal največji mir. Čiste poteze niso izgubile svoje lepote. Franc von Borkenhagen je spoznal, ginjen v globino svoje duše, kako lepa in ibila je bila, kljub težki bolezni, katero je ravnokar prestala. On pa je .postal drugi! Če se je sebičnost zopet zganila v njegovem srcu, je le želel, da bi napravil Leno tako srečno kot le mogoče. Poslal je rpoč uemilienko, da se pošteno prespi. Bi! je zopet sam z Leno ter poslušal njeno enakomerno dihanje. To je bilo krog tretje popoldanske ure. Tedaj je za »pazil, kako postaja njeno spanje nemirno kot pri človeku, ki se hoče prebuditi. Nemirno je sedel na svojem stolu ter jo gledal. Nato je raztegnila roki, zazdehala ter konečno odprla oči. Ni si drznil premakniti se, a njegove oči so postale vfcažne. Najprej se mu je zdela Lena kot zatopljena v sanje. Polagomo se Je ozrla po sobi nackrog, a ni izpregovorila še nobene besedice. Nato pa so se pričele jasniti njene misli. Lahka rdečica je stopala v njena lica. Izraz njenih oči je postal nemiren in vprašujoč. Tedaj se je sklenil nekoliko naprej ter prijel njeno roko. — Lenka, — moja draga Lenka! Ona ga je pozorno pogledala. — Ti, Franc? — je rekla kot da se hoče domisliti. Solze »a zatonile njegov pogled. — Da, Lenka, jaz sem! Kako se počutiš? — Ah, sanjala sem strašno! — je rekla zaspano. — Sedaj pa si zopet prebujena! ' Nežno Ji je .poljubil roko. Njegove solze so padle nanjo. Obrnila se je proti njemu. i — Ah, ti jočeš, Franc? Kaj se je zgodilo? ** On ni mogel odgovoriti, temveč je le zmajal z glavo. Tedaj so ji prodrle misli jasno in razločno. V par minutah se je zopet spomnila poročnega dne od trenutka naprej, ko se je poslovila od svoje matere, da gre v cerkev, pa do takrat, ko je izginila v valovih. Njene roke so se tresle. * — Jaz živim! Jaz nisem ... Kaj je z menoj? Kje sem? — Lenka, miruj! Ne misli več, bil je le hud sen! — Ne sen. jaz vem natančno! BUa Je preslaba, da bi občutila razburjenje. Z velikimi očmi se je ozrla vanj. — Motfu mati, kaj ne, — je mrtva! — Ne misli nato, moja uboga Lena! Ti se moraš paziti, ne razburjal «e! — Ah ne, — zdaj je dobro! Spa vaj v miru, moja mati, moja ljuba maitl! — J« rekla slabotno. v On cd Je obrisal solze. Ona ga je pogledala. » — Kako čudno, da jočeš. Kako izprem«*Jen sil On J« pogiadll njeno roko. — Tudi 41 d drugačna, moja Lenka. Franc, aa katerega si se mučila, n« živi Teč. Moja uboga Lenka, bodi mirna! Jaz te hočem videti vedelo in zadovoljno! Zaupaj mi^vse! Zvezde bom sklatil z nctoes, če hočeš. Zorne nočem ničesar. Dovoli mi le, da te nosim skozi življenje, da ao boi stopila as tsrtijevo pot L Jasno je spoznala: — Tega moža, ki je sedel poleg nje, se ji ni treba bati. Nekaj nežnega in milejga je ležalo v njegovem bistvu. Zdelo se jI je nekaj samoposebi umevnega, da je sedel poleg njene postelje. Strastna bolečina je odpadal in le izmiučenost njenega telesa je povzročala i zm učenost njene duše. — Kako dober si, Franc. To sem (vedela! — In vendar si zbežala pred menoj — v temni nič! _je rekel bolestno. Razmišljala je še naprej. Nato pa je rekla ,napol v zavesti: — Bala sem se zakona! Tam je ležala moja mati, z mrzlim, nepremičnim obrazom. Ti me nisi puslanil k nji. Raditejga sem te sovražila, sovražila sem vse življenjejcaterega nisem mogla, prenašati več! Omolknila je ter ga pogledala. Hotela je reči: — Ker se ljtfhila Heinza R.cmiwtena in ker sem bila le prisiljena vzeti tebe. • Ni pa izgovorila svojih misli. Mislita je, da bodo njene besede bolele Franca. Kaj je mogel zato, iče je drugačen človek? Kako ljubenjivo je govoril prej ž njo! Zdaj je njegova žena! (Dalje prihodnjič.) BEDA ODVETNIŠKEGA STANU NA DUNAJU Te dni je izvršil samomor dunajski odvetnik dr. Hans Mittler. — Časniki so zabeležili njegovo smrt v dveh, treh vrsticah. Poročali so, da si je vzel življenje v svojem stanovanju. Lakonična vest pa ima dolgo in mučno zgodovino, tem pomembnejšo, ker se ne tiče samo osebe pokojnika, marveč vsega odvetniškega stanu. Dr. Mitler, brat nekdanjega dunajskega liberalnega občinskega svetnika dr. Alfreda Mitlerja, je bil izvrsten kazenski zagovornik in sijajen advokat.' Malo stanovskih tovarišev se je moglo z njim meriti v pogledu govorniških sposobnosti. To so pred vojno ljudje dobro vedeli in so se zatekali k njemu ob vaki potrebi. Takrat je bila njegova advokatska pisarna živo mravljišče dobro situ-irane gospode, ki se je ne le pravda-Ia ampak tudi plačevala pravdne stroške. Dr. Mittler je imel več odvetniških koncipientov, polno uradnikov in strojepisk. Na Pasauerplatzu kjer je imel pisarno, je bil vedno velik promet. Telefoni so zvonili neprestano, vrata so se odpirala in zapirala brez prenehanja, klientov kar ni hotel zmanjkati. Ko je minila vojna, se je slika spremenila. Promet se je nenadoma skrčil. A mož, ki je bil vse svoje življenje vajen velikih pisarni-ših prostorov in mnogo dela, se ni mogel sprijazniti z novimi razme-dami. Na policah za akte so se prašile stare listine. Le redkokdaj je kdo potrkal na Mittler jeva vrata in prišel vprašati za pravni nasvet ter ga pri odhodu plačal. To je starega advokata zelo bolelo. Vendar je držal pisarniške prostore, dočim je njegovo mnogoštevilno pisarniško osobje izza pred vojne zastopala samo še skromna strojepiska, ki se ni hotela izneveriti svojemu šefu. Ona je edina dajala dr. Mittllerju iluzijo, da se živi in da ima njegovo življenje neki zmi-sel. Toda njegov finančni položaj se je slabšal iz dneva v dan. Slednjič je tako obubožal, da ni mogel več plačati niti strojepiske. To ir pa dejstvo, da se je pridružila slabemu gospodarskemu položaju še žolčna bolezen, ga je tako potrla, da si je vzel življenje. Njegova smrt je naparavila na pokojnikove dunajske tovariše porazen vtis. • ADVERTISE in "GLAS NARODA" KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in BOMANI: (Nadaljevanje.) ~ Plat zvona .....................4« Pri stricu ...................... M Prsi bofjl .................... Ji Patri a, povest is irske Junaške doti obe ........................ j® Po gorah In dolinah............ JI Pol litra vipavea .............. .60 Poslednji Mehikanec .......... Jt Pravljice H. Malar ............ Ji Predtrianl, Prelera In niki v gramof« drugI uti- PJ« .25 Prlgodbe čebelice Maje, trda ven... L— Ptice selivke, trda ve«.......... 7® Pred nevihto .................. jg Prva ljubezen ________________________________ j>o Popotniki Ji Poznava Boca .................. JI Pirhl ......................... j| PovodenJ ...................... J| Praild Jndsk .........................JS Prisega Huronskega glavarja . ..Ji Pravljice In pripovedke (Kofiutnlk) L zrezek .....................«o 2. .................. .40 Prvič aied Indijanci............ J« Preganjanja Je* ..... Razkrinkani Haosburiaol ...... M Roman treh src __________________________ij| Roman zadnjega cesarja Habs- bnržana---------L--------------------,1J| Robinson ________________________________________ Robinson Crusoe _____________________________.60 Revolucija na Partagaite J« Rdeča ta bela vrtalen, opveet .. M Rdeča megla _______t................ .70 Rdeča kokarda..................us Slovenski ialjivec ................. Slovenjid Robinzon, trd. ves. .....78 Sueški invalid ................. Jft tolnee in senco................. JS Skrivnost najdenke Skozi Ura __ Sanjska knjiga,__ »sanjska knjiga, največja Sanjska knjiga. Arabska Smrt pred hišo ................................J5 Stanley v Afriki ............................J« Spomin znanega potovalea ________LM Stritarjeva Antholocija broi .. jst, SI sto Šesto, povest ls Abruoev .. J« Sin medvedjega lovca. Potopisni ro- ....................... JI Štndent naj bo. V. sv........... J5 Sveta Notbnrga ................ .56 Spis je. male povesti ............ J6 Stezosledec ..................... JO Šopek Samotarke ............... JS Sveta noč ..................... JI Svetlobe In senco.............. L30 Slike (MeSko) .................. .60 Seržant Diavolo, vez...................1.60 Sveta Genovefa „.............. JO Spake, humoreske, trda voa .... JI .71 HAKES. EAKEVA DELA: Maebbet, trdo ves. broSIrano...... Othelo Sen noči 1 • * • • • 4 .71 .71 J5 . JO .130 volJca 1914-18...............Ltt trd. broi 1 1 av ................ SPLOŠNA KNJIŽICA: St. L (Ivar Albrecht) grada, ivzlrna povest, 104 str., broil rano .................... J5 Št. 2. (Rado Mnrnlk) Na Izvirna povest, 181 str., broS. St. 3. (Ivan Roaman) ljudska drama v 4 dej., broi. 105 strani ................... J Št. 4. (Cvetko Golar) Poletna Idas jo. Izbrano pesmi, 184 str, brofilrano..................... JI St. 6. (Fran Milanski) FridoUa Žoina in njecova veeelomodre črtice L. 72 strani, broSIrano ................ JS S" POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. POZIV ! Kretanje Parnikov — Shipping Ntwi — Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." St. 1L (Povel Golla) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str.. broS....... JS St. 12. (Pran Milftnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 01 str., broS.......... JI St. 14. (Dr. Kari EngUSS) Denar, narodno-gofliioriarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str„ broS. ......................... .80 Št. 13. (V. M. CJarSIn) Nadeida NlBolaJevna, roman, poslovenil D. Žun, 112 tsr„ broS. ........ JO St. 15. Edmond In Jules de Gon-coort, Uenee Mauperin. .........40 Št 16. (Janka Samec) Življenj«, pesmi, 112 str« broS. .........45 St. 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mir. ko Pretnar. 80 str............. JI St. 18. (JarosL VrchUcky) Oporoka lukovskega grajftčaka, veseloigra v enem dejanjn. poslovenil dr. Ft. Bradač, 47 jtr.. broS. .. Jft St. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poelovenil Anton Funtek, 124 stra.. broS. ...... JO Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači In Komnrasaki, Jaj ionski roman, is Česane prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broS............. .40 St. 2L (Frldolln Solna) Dvanajst kratkoCasnih zgodbic, II, 73 str. broft. ........................ JS fit. 22. (Tolstoj) Krentzerjeva____ ........................00 29. Junija: Bremen, Cherbourg, Bremen 1. julija; •Purls, Havre men George Washington, Cherbourg, Hamburg Mew York. Cherbourg, Hamburg 2. ju'ija: Stuttgart. Bremen 3. jutija: Homeric, Cherbourg Itepub'ic, Cherbourg. Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoli, Genova 4. Julija: Aquitania. Cherbourg Leviathan. Cherbourg 6. Julija: France, Havre Europa, Cherbourg, Bremen 8. Julija: Majestic, Cherbourg President Harding. Cherbourg. Ham burg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 9. Ju'ija: Saturnia, Trst. General von Steuben, Cherbourg, Bremen 10. Julija: Columbus. Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 11. iulija: He de Prance, Havre St. Louis, Cherbourg, Hamburg 15.- Julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 16. Julija: Dreader., Cherbourg, Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic. Cherbourg America, Clierbuurg, Hamburg 17. julija: Bremen, Cherbourg, Bremen Statendam, Rolugne Sur Mer, Rotterdam 18. julija: Paris, Havre 22. Julija: Europa, Cherbourg, Bremen Mauretania, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Ham* burg Deutsehland, Cherbourg. Hamburg 23. julija: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg 24. Julija: Xew Amsterdam, Boulogne Rur Mer, Rotterdam Itoma, Napoli, Genova 25. Julija: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 28. julija: Aquitania, Cherbourg 29. JuiiJa: George Washington, Cherbourg. Ham-bourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 30. Ju;ija: Vulcania, Trst 31. ulija: Majestic, Cherbourg PARNI KI Z ZNAKOM O, označi skupni Izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot h ootovanje na ogromnih oarnlkih: PARIS 1. julija; 18. julija (6 P. M.) (8 P. M.) FRANCE 6. julija; 25. julija (10 P. M.) (6 P. M.) lie de France 11. julija; 1. aug. (4.30 P. M.) (11 A. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo J« v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijana In slavna fran-cosk a kuhinja, izredno nizke cene. Vprafiajt« kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. BRZA SLUŽBA v EVROPO preko Hamburga na naših modernih parnlklb HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska odplutja. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinsklh parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Zmerne cene. DIREKTNA ŽELEZNIŠKA ZVEZA z JUGOSLAVIJO Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Lini BROADWAY ... HEW TOBK (Novak) fit. 6. St. 7. Zm slovensko mladino priredila Utva, 111 Btr„ broi. .......... jtS Štev. & Akt iter. 11».......... .IS St. t. (Univ. prof. dr. Vrane We. fli®. 847 strani, bra*. ....... .7t 8t. 10. (Ivan Albreht). AaAreJ rllljefna karikatura la St. 23. (Sopbokles) AnticMie. Salna Igra, poslov. C^ Qolar, 00 str.. broširano .................... JI St. 24. (EL L. Bulwer) PaaMnJl dnevi Pompejev. L del. S6S str„ broS. .........................M St. 25. PmMdJI dnevi Fsmpejn IL del ...................... jM St. 28. (L. Andrejev) Crae maske, poslov. Josip Vidmar. 82 str. broS. ........................ JS St. 27. (Fran Erjsvec) Brexpe-selnost in problemi skrbstva sa brezposelne. 80 ser^ bral....... fit 29. Tarzan sin opic ....... Tarzan sin opice, tr. ves. .... fit. Si. Rskn rek*.............. ŠL 32. Živeti ................. fit. 35. (Gaj Salustlj Krisp) VeJ-na z Jagurto. poslov. Art. Dokler. 123 strani, bfoft........... fit. 36. (Ksaver lCeSko) 144 Ktraai ............ fit. 37. Domače živali .... fit. 38. Tarzan In tre« . štev. 39. La, Bshsms .... fit. 40. Macda fit. 47. MlsteriJ dria..... fitev. 48. Tm ■■■■!> itvaH fitev. 40. JI5 JO 1.W jr> JS MS J« L-Ji .40 •••••••• In. trd ves Slika De Graje ...... Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega doma, II. del ........L— Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Št. 62. ldijot, I. deL (Dostojevski) .SH) Št. 63. Idijot, II. del .......... .90 Št. 64. Idijot. III. del.......... JO Štev. 65. Idijot, IV. del ...... JO Vsi 4 deli ..............3.25 Št. 66. Kamela, skozi uho Aivan-ke, veseloigra .................45 Slovenski pisatelji II. sv. ' Potresna povest, Moravske stike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................IJI ' TigTovi zobje....................................1.— Tik za fronto ...................70 Tati«, (Bevk), trd. ves. ........ .75 Tri Indijanske povesti .......... .30 Tunel. soc. roman................1.20 Trenutki oddiha ................ J6 Turki pred Dunajem .......... JO Tri legende o razpelu, trd. ves. .65 Tri rože ............................................ .80 Tiso? in ena no€ (Rape) vez. mala Izdaja ............$1.— ■Tisoč In ena noi L zvezek..................1.30 IL.........................1.40 IIL......................L5*l KNJIGE SKUPAJ........S3.75 V krempljih inkvizicije ................1.30 V rebstvu (MatlClč) .............1.26 V cosskem zakotju ............ .36 V eklopnjaku okrog sveta. 1. del JO 2. del ...................... Jt Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki ink visitor ................ Vera (Waldova), brofi. ........ J5 Vojska aa Baaumn. s slikami .. J5 Vrtnar, (Babindranath Tagore), trdo vezano ................ .76 broširano .................. .M Volk spokornik In drage povesti L— Trdo vezano ...................1.25 Viinjega repatlca, roman. 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo. L sv... J5 V pnstlv je Ua, IIL sv..............J5 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. J« Vodnik svojsmn narodu ...............25 Vodnikova pratika L 1027............JO Vodnikova pratika L »28 ............JO Vedfalkl ta psifrsild ..................«0 Za kruhom, povest ............ .35 Zadnja kmečka vojska .......... .75 Zadnja pravda, bro& .......... JO Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bos&e .................70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. zv. skupaj ........1J0 Zvesti sin, povem .............. JC5 Zlatokopi ........................ J0 Ženini naše Koprnele ...........45 Zmote In konec gdč. Pavle.......45 Zlata vas ...................... J« Zbirkp narodnih pripovedk: I. del......................... .40 Zbirka narodnih pripovedk: II. del ....................... .40 Znamenje Štirih (Doyle) ....... Ji Zgodovinske anekdote .......... JO Z ognjem in mečem..............3.— Zločin in kazen, 1. in n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega bazarja .. JO Zgodbe zdravnika Maznifca...... .70 Zlati pantar ................... JO Zvestoba do groba ........................1J0 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1 zv. Vojnomir ali poganstvo .... M t. zv. Hodu brezdno ...........J5 3. sv. Vesele povesti ........................JS 4. v z. Povesti in slike ....................JS 5. sv. Student naj bo. Na4 vsakdanji krnh............................................JS SlflSi ZA MLADINO: fftANGL) 2. sv trdo veeano. Pripovedko ln P«™l T....................... J« 3. MT. trdo vesano. Vsebuje 12 po* ▼e«" ........................ JO 4. sv. trdo vezano. Vsebuje S. po- ........................ JO 5. sv. trdo vesanc. Vinski brat .. Ji 0. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ........ ••••.. ..... Ji Knjig« poHljamo poštnin* proste "GLAS NARODA'* >16 W. 18. Vt^ New York