STUDIJSKA BIBLIOTEKA it. 206 mm tamm tum mmm 11 m * Trsta, v LJUBLJANA evflka 30 stot. List Izbaja vsak dan zjutraj nucn ponedef)ka. Naročnina: za l mesce L 8__, 5 met«ce L 22.—, pol leta L 38.—, celo leto L 75.—, v Inozemstvo mesečne L 6 50 več. — Posamezne Številke 30 stot. — O^ii—Tm za 1 mm prostora v H rok ©s ti 1 kolčne (72 mm): za trgovske In obrtne oglase 73 rtot, zfl smrtnice, zahvale, poslana, vsbtla L 1.20, oglase denarnih zavodov L 1— Mali oglasi: 30 stot za besedo, najmanj L 3. EDINOST Ditdaiihro in Bpruniitvoi Trst (3), ulica V st za zaslužek italijanskim delavcem Le v Beogradu in okolici živi okolu . )0 Italijanov. Na Luksemburškem so našteli 11 tisoč italijanskih delavcev. Na Nor- Odgovor bolgarske vlade na kolektivno noto Izjav« dr. Ntnčtt* - Besedilo ie ne mere MU objavljeno - Zanimanje poslanikov Anglije, Francije in Čehoslova&k^ BEOGRAD, 28. (Izv.) Tekom današnjega dne je vladalo v diplomatičnih in političnih krogih veliko zanimanje za bolgarski odgovor na kolektivno noto, ki ga je, po vestih iz Bukarešta, izročila sofijska vlada, včeraj predstavnikom Jugoslavije, Romunske in Grške. Jugo slovensko zunanje ministrstvo je izjavilo, da je nota bolgarske vlade prispela iz Sofije dele danes dopoldne; prispela je z zamudo, ker je bila železniška proga nekaj časa prekinjena. Zanimanje za bolgarski odgovor je Zelo veliko. Dopoldne so posetili zunanjega ministra dr. Ninčića poslaniki Anglije, Francije in čehoslovaške, ki so se informirali o vsebini odgovora. V zvezi s tem je tudi sestanek dr. Ninčića s finančnim ministrom Peričem in s šefom javne varnosti. Novinarji do-znavajo, da je nota precej dolga, in po vsebini umerjena. Odgovor vsebuje nar redbe bolgarskega vojnega ministra generala Vikava in ostale odredbe, iz- Nikake tajne pogodbe ■ed Beogradom In Atenami Demeatiranja jugoslovanske in grške vlade BEOGRAD, 28. Agencija Avala objavlja sledeče: Francoski komunistični dnevnik «Humanitć» je pred nekoliko dnevi pisal, da sta Jugoslavija in Grčija sklenile neko tajno pogodbo. Ta vest je brez vsake podlage. Politična pogodba, ki je bila nedavno sklenjena med Jugoslavijo in Grčijo v Atenah, bo v kratkem objavljena ter registrirana pri tajništvu Družbe narodov v Ženevi. Ta pogodba ni naperjena proti nikomur in se oslanja na duh pakta Družbe narodov. ATENE, 28. Atenska agencija zanika vesti inozemskih listov, da bi med Jugoslavijo in Grčijo sklenjena politična pogodba vsebovala kake tajne klavzule. Ker bo navedena pogodba registrirana pri Družbi narodov, je jasno, da ne more vsebovati ni kakih tajnih določb. Plastiras In Kondilis BEOGRAD, 28. General Kondilis je ob priliki prihoda generala Plastirasa izjavil dopisniku solunskega lista «Nea Alikes», da ima sicer general Plastiras sedaj pravico vrniti se v domovino, ne dane zadnje čase s strani bolgarske P8* imel pravice mešati se v notranje zadeve; posebno pa ne sme misliti na kake ostrejše akcije proti Pangalosu, ki bo sojen po državnem zakonu in samo po zakonu. vlade radi prestopanja bolgarskih terorističnih tolp na jugoslovensko ozemlje. Dr. Ninčić je bil napram novinarjem ves dan zelo reserviran. Izjavil je, da ne more o odgovoru ničesar povedati, dokler se ne posvetuje z ministrskim predsednikom Uzunovicem, ki bo jutri prispel iz Jagodine v Beograd. Dostavil je, da se mora posvetovati tudi z zunanjima ministroma Romunske in Grške. Zato še ne more objaviti besedila bolgarskega odgovora. Dr. Ninčič je zatrdil novinarjem: «Odgovor ne vsebuje nič takega, da bi morali mi takoj odgovoriti. V štirih ali petih dneh se sastanemo v Ženevi in bomo o odgovoru razpravljali z zastopniki Grške in Romunske*. Zelo ugleden diplomat je podal novinarjem naslednjo izjavo: «Kakor veškem in na Nizozemskem se ne nudi, znano je bolgarska vlada končno ven-italijanskim delavcem nikaka prilika | darle odgovorila. Odgovor pa vsebuje za zaslužek. Enako velja za Poljsko, j nekatere netočne trditve, vsebuje pa kjer vlada veliko pomanjkanje dela. V j tudi obljube, katerih izpolnitev bo mo-Romuniji in sicer v bukareški pokra-; goče videt* Sele tel om časa. Nekateri jini živi 8000 Italijanov. ) so trdili, da hoče bolgarska vlada spra- va Rusiji živi 1100, v Španiji pa 300 j Italijanov. Na Švicarskem iščejo italijanske delovne moči v prvi vrsti stavbena podjetja in predilnice; v lausanne-skem okraju se nahaja 20 tisoč, v lu-ganskem 30 tisoč in v curiškem okraju pa treba reči da se kaže Bolgarska v T1,;! "* svojem odgovoru zelo koncilijant.no». Jutri zvečer odpotuje dr. Ninčič na Bled poročat kralju o zunanjem političnem položaju in o odgovoru bolgarske vlade. Burov na poj de v Ženevo viti spor pred Družbo narodov. Te zahteve ni v noti. Toda mi in naši zavezniki smo pripravljeni, da spravimo zadevo pred mednarodni forum, če odgovor ne bo povsem zadovoljiv. Sicer 25 tisoč Italijanov. Precej italijanskih delavcev je zaposlenih tudi v Turčiji; in sicer jih živi v carigrajski pokrajini 10 tisoč in okolu Smime v Mali Aziji 5 tisoč. _ Veliki fa&stovski svet 7. oktobra RIM, 28. Uradno glasilo fašistovske .stranke «Foglio Ordini» sporoča, da se bo sestal veliki fašistovski svet dne 7. oktobra v palači Chigi z naslednjim dnevnim redom: 1) Proučevanje notranje in mednarodne situacije, 2) Reforma strankinega statuta, 3) Praznovanje četrte obletnice fašistovskega pohoda na Rim. _ Prestolonaslednik odpotoval v Trident BENETKE, 28. Danes ob 6.30 zjutraj je odpotoval v Trident prestolonaslednik princ Humbert. Spremljata ga na Nemci demen tirajo vest o gradnji podmorskih čolnov BERLIN, 28. Vlada dementira vest, katero je priobčila* Chicago Tribune, da se v Nemčiji izdelujejo podmorski čolni. Sto Indijcev utonilo KALKUTA, 28. Velik čoln, v katerem se je vozilo kakih 100 domačinov po reki Megna se je prevrnil. Rešilo se je samo šest oseb. Strašna nesreča v rudnika JOHNSTOJ (Pensilvanija), 28.« Včeraj se je v Clylerovem rudniku vžgal premogovni plin ter povzročil silno eksplozijo. Do sedaj so izvlekli izpod zemlje 30 trupel. Nekaj rudarjev se je rešilo, pa so vsi hudo poškodovani. Sedaj pogrešajo še 14 rudarjev. Izvršitev smrtnih obsodb na Turškem ANGORA, 28. Včeraj so bili obsojeni na smrt na vešalih bivši ministri Dža~ vid beg in Nazim paša ter bivši poslanci Himi beg in Naid beg, ki so bili obdolženi veleizdaje. Eksekucija se je izvršila še istega dne. Pismo iz Jugoslavije Ljubljana, 27. VIII. Smo zopet enkraA v dobi kombinacij, in sicer dokaj nezanimivih in že sto-BEOGRAD, 28. (Izv.) V diplomatskih krat oglodanih. Zanimivejše kot kom- -I__X_»__- _ • _ J_ 1__1___no in nliVl CIT-I H ia ViHi krogih zatrjujejo, da bolgarski zunanji minister ne pojde v Ženevo, ker je potrebna njegova navzočnost doma radi napetega razmerja s sosednimi državami. Vodja bolgarske delegacije bo finančni minister Molov. Pred povratkom nikole PaMsi Misija Milutina Dragovića - Pašićevci Sela PaŠića na vladi BEOGRAD, 28. (Izv.) Z večernim brzo-vlakom je odpotoval v Mdhte Carlo potovanju pobočnik general Clerici in; Milutin Dragović, eden največjih zaup- < i o__i________n{l'i-vi> Vit/vl« ĐoSii^o Miaofvv rvrl V» rxH i P kapetan Santarosa. Spor med Nikaraguo in Meksiko CURIH, 28. Zunanji minister republike Nikarague je poslal Družbi narodov brzojavko, v kateri sporoča, da je 17. j t. m. neka meksikanska pomožna voj-strsko predsedništvo. nikov Nikole PaŠića. Njegov odhod je vzbudil v političnih krogih mnogo zar-nimanja. Sodijo, da je Dragović odpotoval k PašiĆU zato, da pripravi vse potrebno za njegov po¥2^Ltek v Beograd in zato, da bi PaSić spet prevzel miai- na ladja krožila ob obalah Nikarague z namenom, da pomaga vstašem. Ladja je bila oborožena in poveljevali so ji aktivni častniki meksikanske vojne mornarice. Nikaragua protestira pri Družbi narodov proti taki kršitvi suverenitete s strani države, s katero ni v vojnem stanju Včeraj je Dragović dvakrat konferi-ral s Pavlom Radićem, nato pa še z zunanjim ministrom dr. Ninčićem; danes pred odhodom je imel daljšo konferenco s predsednikom narodne skupščine Trifunovićem. V političnih krogih zatrjujejo, da bo Dragović v Monte Carlu j podal Pašiću podrobno poročilo o polo- Glavni tajnik Družbe narodov je ta- žaju v Beogradu in o želji pašićevcev, ko j sporočil vsebino brzojavke vsem članicam Družbe. Kulturni boj v Meksiki MEKSIKO, 28. Episkopat je naslovil na vse katoličane pisano izjavo, v katerem jih poziva, naj se varujejo razkola v lastnih vrstah. Episkopat izjavlja^ da je pripravljen čakati če treba tudi dolga leta, dokler ne doseže izpre-mebo zakonov o veri. Dokler to ne bo doseženo, se verske funkcije v cerkvah ne bodo vršile. Episkopat sedaj ne upa na nikako zboljšanje položaja, ker vlada noče popuščati, marveč je trdno odločena, da uveljavi vse sedanje zakone. Tristo učiteljev in učiteljic je bilo odpuščenih, ker se niso držali vladne okrožnice glede verskega vprašanja. Neurje v Ameriki NEW ORLEANS, 28. Huda nevihta je povzročila smrt štirih oseb. Vihar je nekaterim hišam odtrgal strehe in poškodoval poljske nasade. Škodo cenijo nad en milijon dolarjev. da bi PaSić spet prišel krmilu. k vladnemu Vprašanje ratifikacije nettunsklh konvencij BEOGRAD, 28. (Izv.) V političnih krogih govori, da nettunskih konven cij ne bo mogoče ratificirati dokler se dr. Ninčič ne povrne iz Ženeve. Zato ratifikacije Se ne bo ves prihodnji mesec, tudi če bi se narodna skupščina v tem času sestala. jbinacije same pa je njih ozadje. Vidi se, da ne gre več samo za novo grupacijo strank in političnih voditeljev, temveč da je vsa naše dosedanje notra/-nje politično življenje v težki krizi, in sicer tako težki, da se vedno bolj množe glasovi o nepotrebnosti vsega našega parlamentarizma. Nadvse naraven pojav so ti pesimistični glasovi o našem parlamentarizmu, kajti zaključuje se stara doba, pričenja se šele otvarjati nova in zato ni Še tu stranke, ki bi se že uveljavila kot nositeljica newe misli. Smo v najbolj kritični dobi prehoda in ž&is tudi parlament ne more imeti one sile, ki bi jo sicer moral imeti. Stare stranke in njih gesla so izgubila privlačnost, novih strankarskih formacij pa še ni in zato je vse v pričakovanju na razvoj dogrodkov, zato pa tudi ni nikjer odločilne geste. Čaka se, to je na.jtočnejši znak sedanje naše notranje politike in v tem znaku je tudi zapopadena vsa slabost naše skupščine. Ne morejo se odločiti radikali na nobeno stran in ne morejo se odločiti druge stranke. Zakaj čisto druga situacija je, če se vrne Nikola Pašić 'fcdrav in čil 'v Beograd, ali pa če se vrne slaboten in nesposoben za delo. .Če se vrne zdrav, potem bo zopet okrepljeno njegovo krilo v stranki, če se vrne pa slaboten, potem se razvije še v večji ■meri boj za njegovo nasledstvo. In ta ki more nastopiti za prečanske Int se, ne da bi se mu bilo treba bati očit da je proti Srbom. V zadnjem času se trudi g. Uzuno-vić, da bi zopet konsolidiral radikalno stranko in da bf ta zadobila svojo sta*-ro disciplino. Enako se trudi g. Maksi-mović, da Čeprav za ceno majhnih operacij uvede disciplino v stranki. Brez vsega pa je jasno, da se to more posrečiti le, če prevzame radikalna stran-Jca politiko svojega centruma, ki je naj-naravnejši kompromis med pašićevci in jovanovićevci. S tem pa se je radikalna stranka dejansko močno približala demokratom in zato je naravno, da so zopet oživele kombinacije o ra-dikalno-demokratski koaliciji. Predpogojev za tako koalicijo bi bilo mnogo, ker programatičnih razlik med obema strankama ni mnogo, ali skoraj nič. Obe str'anki deli le boj za politično moč in v tem je pravzaprav edina razlika. Danes je ta razlika močna, ker na eni strani ne rabijo radikali še resnično podpore demokratov, temveč samo v toliko, da z grožnjo bližnje koalicije z njimi pritiskajo na Radića. Naj se še tako zagotavlja, da je radikalno-radi-ćevska koalicija trdna, vendar je njena razpoka že danes jasno vidna. Ta razpoka se imenuje dr. Nikić. Niso rar dikjali tisti sentimentalni ljudje, ki bi se zaljubili v lepe oči dr. Nikića, temveč oni so hladni računarji, ki pravijo, da jim bo dr. Nikić v slučaju razpada sedanje koalicije silno prav prišel. In Če nočejo radikali dr. Nikića na noben način žrtvovati, potem je jasno, da smatrajo radikali, da čas, ko se sedanja koalicija razbije, ni niti tako daleč. Vse to je vzrok, da je naša notranja politična situacija tako mrtva in da je še vse v čakanju na bližnje dogodke. Jasno pa je, da ta tišina ne more trci-jati dolgo in da smo na pragu novih in zanimivih dogodkov. Vendar pa to čakanje ni čisto brezplodno. Zakaj to čakanje nam je dalo dobre resorne ministre, in to se že danes dosti občuti. Finančni minister dr. Perić z vnemo deluje na zboljšanju proračuna in dosegel je že prve velike uspehe. Nepotrebna oddelenja se "odpravljajo, uprava se zboljšuje in dohodki se vsled zboljšanja davčne službe v Beogradu in Srbiji večajo. Enako kot dr. Perić dela z vnemo tudi železniški minister dr. Vasa Jovanović, ki bo skoraj veljal kot najboljši Železniški mi-nis'ter, kar smo jih imeli, kakor si je I pridobil že sloves najboljšega trgovinskega ministra dr. Krajač. A tudi drugače se je delo v ministrstvih zbolj-šalo in tudi Slovenci so z ministrom Pucljem doprinesli svoj del. Najvažnejša ministrstva so v dobrih "rokah in to je stokrat važnejše, kakor pa so vse strankarske kombinacije in zato se ni bati za napredek in konsolidacijo Jugoslavije. R. S. Zamenjava starih hranilnih vlog pri avstrijski poštni hranilnici Na razna vprašanja dajemo sledeče pojasnilo: Že leta 1921. je izšel odlok-zakon, ki obljublja zamenjavo starih avstrijskih poštno-hranilničnih vlog v prilog italijanskim državljanom v izmeri 60%. Meseca marca 1924. so se morale vložiti prijave za zamenjavo s tozadevnimi listinami (hranilna knjižica, konto-ko-rentni izvleček iti). Zdi se, da je stopila zamenjava hranilničnih kroa v lire v končni stadij. Poštno ravnateljstvo v Trstu je sporočilo, da se prične najkasneje v septembru z izdajanjem novih italijanskih hranilnih knjižic, glasečih se na lire. Stranke sicer ne pridejo takoj do denarja, kajti hranilne vloge se ne bodo smele celih šest mesecev po izdanju hranilne knjižice dvigniti in komaj po preteku te dobe bo lahko prišel hranitelj do denarja. Terjatve, ki se zamenjajo, so sledeče: a) vloge pri avstrijski poštni hranilnici na hranilno knjižico ali konto kore nt, ki so se izvršile pred 26. marcem ,1919. in ki se dotlej niso dvignile. b) plačila na kontokorent, ki so bila oddana pred 26. marcem 1919., toda se :jboj bo obvladal vse drugo naše življe-^st> izvršila iz kateregakoli vzroka. Trgovinska pogodba mod Jugoslavijo in Anglijo BEOGRAD, 28. Kakor poroča ministrstvo za zunanje zadeve, je jugosloven-ska delegacija v Londonu končala pogajanja z zastopniki angleške vlade glede trgovinske pogodbe. Pogodba je parafirana in bo v najkrajšem času ratificirana. Jugoelovenska delegacija je po zaključitvi pogajanj odpotovala v Bruselj, da tudi tam prične pogajanja za zaključitev slične trgovinske pogod- j narediti le človek, ki pozna Srbijo rav-be z Belelio. enj. Nad al j ni razvoj političnih dogodkov ,pa ne odvi si samo od zdravja Nikole Pašića, temveč tudi od zdravja Ljube Jovanovića. Zakaj tudi boj med pašićevci in jovanovićevci še ni dobojevan. Nasprotno je več ko verjetno, da bi bil Ljuba Jovaaiović, če seveda popolnoma ozdravi, eden najbolj resnih kompeten-tov na Pašićevp nasledstvo in da ima 2e danes Ljuba Jovanović tako močno pozicijo, da se je mogel spustiti v boj s Pašićem. Ves problem Jugoslavije je pač v tem, kako najti dober sporazum med gospodarskimi interesi Srbije in pre-Čanskih krajev. Tak sporazum more 'no tako dobro kot prečanske kraie in c) plačilni nalogi, ki jih je izstavila avstrijska poštna hranilnica v dobro kaki stranki, ki jih pa ta do 26. marca 1919. ni rešila. Italijanski državljani starih in novih pokrajin, tudi oni, ki so dosegli italijansko državljanstvo t>o opciji, dobe zamenjane avstrijske naložene krone v lire in sicer v izmeri 60%. Vse eno je, ali prebiva italijanski državljan v Italiji ali v inozemstvu, samo da se je bila priglasila njihova terjatev do 15. februarja 1924., če bivajo v Italiji, in do 31. marca 1924., Če bivajo hranitelji v, inozemstvu. Inozemci, ki so bivali v Italiji in ki so pravočasno priglasili svoje zahteve, dobe zamenjane avstrijske v poštni hra*-nilnici naložene krone v izmeri 40%. . n. «CDHiOST» V Trstu, diie 2». avgusta 1926. DNEVNE VESTI Enoten kruh T^ S 1. septembra se bo začel izvajati mkon o enotnem kruhu, kakor smo že pfročali. Novi zakon predpisuje, da se b6 morala delati v bodoče moka na ta način, da -še porabi kot moka vsaj 853? iita. \Pri žitu, katerega hektoliter ne dosega težine 78 kg, bo dovoljeno mletje na S0%. Isti zakon prepoveduje pečenje in prodajanje kruha iz drugačne moke, nego jo predpisujejo nove določbe. Kruh se bo pekel v komadih, ki ne bodo smeli tehtati nad 200 gramov. FinejŠa moka se bo smela uporabljali le za testenine. Izdelovanje sla-Sčic in finega kruha je prepovedano, a dovoljeni bodo tudi v bodoče bižkoti iz enotne moke. Moka za izdelovanje kruha se bo prodajala v plombiranih vrečah. Na vrečah mora biti naveden mlin, iz katerega moka prihaja, ter odstotek moke, ki se je dosegel pri mletju Pod predsedstvom tržaškega prefekta gr. uff. Gasti-ja so se vršil$ pretekli teden seje pokrajinske komisije za jiadzorov&nje živil. Razpravljali so o predpripravah za izvajanje novega zakona. Komisija je sklenila med drugim, da se ustanovi posebna podkomisija, ki naj ugotovi, koliko bele moke imajo zalogi mlini, pekarne, slaščičarne ter zaloge in prodajalne v pokrajini. Komisija ima poskrbeti za to, da se ugotovljena moka razdeli v razmerju s potrebo med posamezne pekarne, tako da ne ostanejo nekatere brez moke, medtem ko bi jo imele druge več, nego je potrebujejo. Za predsednika te pod-Jkjomisije je bil izvoljen g. Giuseppe Spo-reni, prefekturni komisar pekovskega konsorcija, a za člane g. Ernest Visen-tini, ravnatelj Delavskih zadrug, in gospod Higin Kaloper. Tukajšnja prefektura je izdala dne 27. t. m. odlok, s katerim se ustanavlja ravnokar omenjena podkomisija. Z istim odlokom se nareja, da morajo vsi mlini, pekarne, slaščičarne, zaloge in prodajalne bele moke naznaniti pred- Fran Boli* - MkliSe: Prejeli smo listine, na eni pa moramo preskrbeti potrebno legalizacijo, nato bomo odpremili stvar na pristojno mesto. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO. 28. 8. 192$. Danes je trg imel nekoliko drugačno lice kot sicer. Sadni del >je v marsičem popustil a zelenjadni za spoznanje narastel. Že zadnje dni je kazalo, da bo moral sadni trg odnehati, kajti trgovanje s sadjem je v marsičem presegalo potrebe Trsta, vsaj v kolikor se to tiče breskev, ki služijo edino kot posladek. Res, da so se zato jabolka nepričakovano dvignila — danes n. pr. so jabolka vživaia med sadjem največje zanimanje — a te ne morejo, že radi cene, dati trgu življenja, kot so ga v zadnjem času dajale breskve. Ni tudi s tem še rečeno, da je kupčija z breskvami že popolnoma zamrla — nasprotno — lep sad je še vedno iskan. Poleg drugega so se spravile v ospredje češplje, toda njih cena še straši — zato zanimajo le še preprodajalce. Hruške so vedno enake — zdi se pa, da bodo v najbližnjih dneh precej padle. Zaenkrat je sedaj najbolj upoštevano domače sadje, posebno kar se tiče jabolk. Posebno se kupci zanimajo za jabolka kanadske vrste, ki dohajajo iz okolkre Krajne vasi in Skopega na Krasu. Tudi izredno lepo grozdje obeta lepo kupčijo — za sedaj je radi cen še precej mrtva. Fig je bilo zelo malo, kar i/, A. piucuiu ua pevskim društvom «Draga» lepo vrtno j sko društvo «Polovnik» zanimivo vrtno prireditev v Svetem. Na sporedu je veSelico, pozivamo bližnja društva, da Ime društva t t MrifrTist I. L fctsri'j-Tnt 2 & ftiMjrhMk t T.jl. T.jL T.jL T. Z tjtl| Točke" 45 34 1 4 P15 61 T. V. H. Športno D. «Priwnrj* ■ na Prošeku priredi v nedeljo 12. septembra «Sportni du> s sledečim sporedom. — 5. dejanka «Matiček se ženi» — prireditev se vrši pač ob času izprositve mož dekletom in fantom žene — pevske točke, deklamacije itd. — Med odmori igra domača godba. Začetek ob 4. uri popoldne. BRJE NA VIPAVSKEM Zidanje cerkve in prispevki Gospod urednik! Prosim Vas vljudno malo prostora v cenjeni «Edinosti» za odgovor «muhastim dolenjim Brejcem«, «požrtvovalnim gorenjim Brejcem». Da, cerkev zidajo in upanje je, da jo spravijo pod streho. A drugo vprašanje je, ali je bila ta cerkev tako nujno potrebna? Vsi brez izjeme tožimo o silnih davkih, posebno pa Čuti vsak rihember-ški občan Še posebej to br&me. Na Brjah, ki štejejo približno 700 prebivalcev in kjer ni posebnega blagostanja, hočejo sami sebe obremeniti za »malenkost« par sto tisoč lir. Sicer pa — svobodno jim — oni, ki so se obvezali prispevati za zidanje cerkve — že vedo, da lahko prispevajo! Drugi pa — to so oni «muhasti Brejci«, ki se nočejo obvezovati za prispevke, niso nevoščljivi «požrtvovalnim«, prepuščajo jim radi to čast in tudi veselje — da si zadolžujejo posestvo in da delajo nešteto «rabot». Pač pa protestiramo mi «muhasti», da se uporablja bi na ta dan ne prirejala svojih morda nameravanih prireditev. — Odbor. BIIaJANA Smrtna kosa Biljanskemu županu g. JuŠi, s katerim se sicer ne skladamo v političnem naziranju, se je pripetila težka nezgo^ da v družini. Tekom par let mu je pre^ minul že tretji otrok v nežni mladosti. Težko prizadetemu možu izrekamo naše sožalje! Zahvala. Društvo «Lipa» se najprisrčnejše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je nedeljska prireditev tako dobro uspela. Posebno se zahvaljujemo bratskim društvom, me-danskemu in vipolškemu, za sodelovanje in daljni plavški «Lipi» za mnogoštevilno udeležbo. Hvala tudi listu eEdinosti« za priobčevanje reklamnih vesti. V«i 30 s svojo udeležbo pripomogli, da se je naša cLi-pa» Še bolj razkoSatila. VOGERSKO Smrtna kosa V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je umrl devetnajstletni fant Alojz Beltram iz Vogerskega Št. 115 iz znane Beltramove družine. Nenadna bolezen ga je pobrala kar nenadoma in umrl je na posledicah zakasnele operacije. Ker je bil res dober, delaven, pošten in miren fant, so ga posebno vzljubili vsi lir, ki je deloma krita z zavarovalnintK VRTOJBA Blaznež predava Te dneve se je posrečilo dvaintridesetletnemu Batističu Antona zbežaJi iz oddelka za slaboumne, ki se nahaja v Starigori in ki ga oskrbujejo usmiljeni bratje v Gorici. Taval je okrog deij časa, dokler se ni nenadoma pojavil v svoji rojstni vasi. Mahnil jo je takoj proti domači hiši, kjer so se ga, umevno, vsi ustrašili. Kakor bi prav hotel dokazati, da je še vedno nor, je pobil doma vse, karkoli mu je pri&lo pod roko. Nato je stopil na županstvo, predstavil se, in začel predavati o pra^ vici posameznih jezikov. Na županstvu so mu pritrjevali, kimali z glavo, kajti bali so se mu oporekati. Spoznali so bili s kom imajo opraviti. To zelo poučno predavanje so prekinili karalii-nirji, katerim se je prav tako predstavil kakor prej možem v občinski hiši, a le začasno, kaiti tudi ti-le so bili deležni dobrot predavanja. Na srečo so pa pojavili strežniki umobolnice v Starigori, ki so i^kaJi ubežnika, vzeii ga s seboj, češ, da se mora bolje pripravili na taka javna predavanja. Batistič jili je slusal in šol. VIFGLŽE V BRDIH Lupljenje češpelj je v polnem toku. Sedaj so ravno najbolj zrele, čas je primeren in vse čepi po celo dneve na dvoriščih in lupi. Skoraj ob cesti so razstavljene grede s češpljami, ki se sušijo jia solncu. Bog je dal lepe dneve in toplo solnce pomaga našim Bricem pri tem delu. Ljudje ga opravljajo z veseljem, ker je vsaj nekaj upanja na zaslužek. Spotoma so menijo o vsem možnem, tako da je prav prijetno presedeti popoldan pri delu mod starimi ženicami in mladimi ženami in pa otroci. «Vrtec« ponovi svojo, radi dežja prekinjeno prireditev dne 5. septembra Toliko v vednost, društvom in občinstvu. RiHEMEERG. Prodal zarubljeno vino. Oblastem se je naznanil Bernard Vidmar, tri in šestdesetletiii kmet, ker je prodal enajst hektolitrov vina izpod rube/i. Čaka ga sedaj seveda razprava na ajdovski sodniji in kazen. Pri tem sein se spomnil, da je «Edinost» že večkrat poročala o takih slučajih in svarila, naj se ne prodajajo zarubljeni predmeti, ki niso več popolna lastnina gospodarja in se puSćajo le v njegovi shrambi do prodaje. Kdor proda izpod rubeži, ni s tem prav nič oškodoval svojega upnika, marveč samega sebe. Svoj dolg bo moral itak plačati, zraven tega pa še sodnijsko globo, če ne bo sedel par tednov v zaporu. KOBARID. Razstava kobar/ških. žrebcev. Kraljeva komisija za upravo naše pokrajine je sklenila, da da za razstavo koba-riških žrebcev, ki se bo vršila vsako leto v jeseni pri nas in v Tolminu, prispevek v znesku L 4000. • • • Naša stolpna ura. Potem imamo tudi uro v zvoniku, kakršno imajo tudi drugi trgi, oziroma recimo rajži, kakršne nimajo drugi trgi. Razlika je namreč ta, da je ne znaš brati, če nidi domačin. Mi imamo prakso v tem. Glodam vanjo okrog pet in trideset let. Številke se na njej sploh več ne poznajo, posebno one na južni strani zvonika. Tudi za kobari-škega cerkovnika bi ne botel biti. Vsak dan more revež samo radi ure večkrat v zvonik, da popravi, če gre ura nazaj ali pa če prehiteva. Prav lahko bi se lahko imenovala, «ura na veter». Ker vozi iz Kobarida korijera do Sv. Lucije in vlak do Čedada, bi bilo na vsak način umestno, ako bi imeli v zvoniku kolikor toliko dobro uro* Pridejo ljudje — tujci se ravnajo v svoji naivnosti po stolpni uri — do korijere ali na železniško postajo, pa zvedo, da je korijera že šla, vlak oddrdral. Korijera irua namreč svojo uro, železnica tudi. Zato ne ostane drugega, kakor, da se popravi ura na našem zvoniku, ali pa naj se prisili korijera in čedadski vlak, da se bosta oba tudi ravnala po naši stolpni uri. Le na ta način obvarujemo ljudstvo, da ne bo imelo sitnosti, jeze in stroškov, ker je zamudile čas odhoda. Živimo v dobi največjega pro. V Trst«, dne 29. avgusta 1920. •EDINOST* IIL meta, pa popuščamo, da zavise važne naše zadeve od polomljene oziroma svojeglave, stare in dosluiene ure l Pa prihodnjič še kaj.' IZ BOVCA. Nogometna tekma S. O. «Audex» - Kobarid - S. K. «ČaUjtB - Bovec 1:4. V nedeljo se je vršila v Bovcu pričakovana nogometna tekma med S. O. «Au-daxom» iz Kobarida in S. K. «Cukljo» is Bovca. Tekmi je prisostvovalo nad 1000 ljudi. Na igrišču je bila tudi godba. Domačini, ki so tedaj prvič stopili v polni formi pred javnost, so se lepo izkazali in cela tekma potekla z njihovo premočjo. Da poraz «Audaxa» ni bil večji, je zasluga Radi-jije, ki je bil ta dan v veličastni formi kot vratar. «Audax» kot prvi napade, toda Bovec se Eotom svojega centerhalfa kmalu reši vsa-e nevarnosti in preide na nasprotnikovo igrišče kjer se vzdrži do osme minute, ko Ostan na pasažo levega krila zaznamuje prvi goal za Bovec. Od tega trenotka je Hadinja v trajnem boju — Bovčani ne popustijo in dosežejo kmalu drugi goal. «Au-dax» zamore doseči le to, da vzdrži do konca prvega polčasa igro na sredini igrišča. V drugem polčasu so zopet Bovčani gospodarji žoge. Par, tupatam skoro nevarnih napadov «Audaxa» spreminja v presledkih igro, ki pa ogroža stalno Kobaridce. Krasna forma Radinje. Sicer daje njihovi igri precej hladnokrvnosti in morda je bila tehnična stran igre pri njih boljša. Toda ogenj in življenje je dalo Bovčanom najlepši sad — zmago. V dvajseti minuti drugega časa uide vratarju Bovca prizemni strel. S tem so Kobaridci rešili čast dneva. Toda koj za tem dosežejo Bovčani lep, kombiniran goal. Temu je sledil kmalu četrti, katerega Radinja ni mogel ubraniti, ker je bil treno-tek prej zadet v glavo v nevarni igri. «Au-dax» doseže enajstmetrovko, ki jo Radinja strelja visoko. Tudi druga enajstmetrovka proti Bovčanom ostane brez uspeha, oziroma strel konča pri bovškem vratarju. Zopet ima tik pred koncem množica priliko, da občuduje Radin jo, ki odbije v vpadu a prsti v korner. Konec najde Bovčane v kazenskem prostoru «Audaxa». Tekma je pustila najlepši vtis in je strokovno razmeroma zadovoljila. Sodi se, da je pri igralcih dovoli podlage za ta sport, ako le ne bo zmanjkalo dobre volje. Posebno so ugajali Kobaridci, sami mladi fantje. Ta tekma ie bila lepa predpriprava za športni dan «Audaxa» in rezultal ne sine strašiti vrlih Kobaridcev, katerim želim najboljših uspehov. — Športnik. . SV. LUCIJA OB SOČI. Letovlščarj/. Neprestno deževno vreme je zelo vplivalo na to, da v naš: vasi do pred kratkim ili bilo skoraj nobenega letoviščarja. Sedaj pa, ko so nastopili izredno lepi poletni, Čeprav ne prevroči dnevi, so k nam kar tru-morna pričeli prihajati naši vsakoletni gostje, ki se ob lepin dnevih šetajo po naši divni okolici, srkajo sveži zrak, da se nav-žijejo zdravja in rdečeličnosti, ki naj jim pomaga se boriti proti zaduhlemu mestnemu zraku in vsem boleznim, ki so doma v mestu in kateriii mi niti ne poznamo. Ako greš ob lepih popoldnevih proti Modreju ali Modrejcem, proti Bači ali pa na postajo — povsod vidiš vse polno spre-hajajočih se letoviščarjev. Pohvaliti moram naše občinarje, posebno trgovce in gostilničarje, ki skrbijo na vse načine, da bi čim več letoviščarjev privabili k nam, od katerih imamo vsi precejšnje koristi. Gostilničar in trgovec zaslužita ob času, ko so letoviščarji pri nas, v gostilni oziroma v trgovini veliko več, nego ob zimskem času, ko je tu vse mrtvQ in pusto; ostali občinarji imajo v najemu vse sobe, ki so drugače odveč in vedno prazne, od katerih pa vlečejo sedaj, vsak mesec lepe djinarte; kmetovalci pa imajo od letoviščarjev to korist, da jim lahko prodajo mleko, jajca, sadje, krompir in druge poljske pridelke. To pa radi tega, ker si nekatere družine same priprav>jajo hrano. Vsak ima torej od letoviščarjev kako korist — le žal, da traja vse to le par mesecev. Nekaj za kolesarje. V zadnjem času se je začelo — posebno ponoči — strogo nadzirati vse kolesarje m voznike, da zadostijo vsem predpisom, ki eo jako strogi. Posebno pazi na vse kolesarje cestni mojster, ki stanuje v Bači, a ga dobiš povsod. Ako se ne zadosti vsemi predpisom, tedaj se mora plačati občutr»i globo. Ni ga skoraj dneva* da bi se v tukajšnji okolici kdo ne oglobil. . Ako nimaš ponoči luči, ako nimaš prave znamke, nimaš zvončka, ako nimaš dovolj zanesljive zavore, ako prehitro voziš — vse to je prepovedano. Ako te zasači pri enem izmed teh pogreškov cestni mojster, ali pa kak orožnik oziroma finančni stražnik, tedaj si gotovo ob svojih 10 lir. Radi tega priporočam vsem kolesarjem, naj se strogo varujejo, da ne napravijo kakega prestopka. Ako pa slučajno koga kdaj zadene nesreča, da mora plačati globo, tedaj naj se ne brani plačati. Pač pa mora zahtevati, da mu oni, kateremu plača, izda tozadevno pobotnico. Brez potrdila ne plačevati, ker bodisi orožnik ali kdorkoli, mora imeti vedno, kadar je v službi, omenjene pobotnice. Ako pa teh nima, tedaj pa tudi ne sme od nikogar zahtevati nobene globe. To sem hotel povedati radi tega, ker se je pred kratkim zgodilo, da je orožnik zahteval od nekega voznika, ki ni imel pri vozu luči, da mu mora klačati 10 lir! Ta je bil takoj pripravljen plačati, a hotel je imeti tudi potrdilo, da je v resnici plačal; omenjeni orožnik pa mu ni mogel izdati pobotnice, ker ni imel tozadevnih tiskovin pri sebi. Radi tega se je takoj izgovoril in se odstranil, ne da bi dobil denarja. Opozarjam še enkrat vse kolesarje, naj ne kršijo predpisov in ako so oglobljeni, naj strogo pazijo, komu izročijo denar. novi harmonij. Po popoldanski božji službi se je otvorila veselica, ki res zasluži to ime. Vse je bilo veselo. Polno ljudi od vseh strani. Pevski zbori is Podgorja, Cernotič, Kozine, Prešnice in Klanca so sij&jno rešili svojo nalogo. Podgorcem sem se čudil — tu bi se morali učiti zbori, ki bi lahko nar predovali, pa spe. Podgorci vstajajo, kje so pa naša nekdanja društva — posebno v okolici! Tudi Cernotiče in Prešnica sta dobro peli. Kozinci so pod svojim izbornim pevovodjem zapeli «Po zimi iz Šole». Klanec se je postavil- «Roj ptičic» se je oglasil tako lepo, da je človek res užival. Teško bi bilo tu dati prednost kakemu zboru, ker so vsi res lepo peli. — In kaj naj rečemo o igri! Podgorci so se res odrezali. Izvrstno šminkani, dobro naučeni so podali kratko igrico res prav dobro. Vedež, kmet — drvar in sploh vsi so bili na svojem mestu. Na svidenje, igralci! In Se nekaj! Ples jako pičel — dobro znamenje. Upam, da bo klanški kotiček prvi delal svoje veselice in svoja opasila brez plesa. Čestitamo prirediteljem! Beka in Podgorje »ta dve svetli točki in dva lepa dneva v tem letu. Društva — kaj pa na zimo? Knjige v roko! Udeleženec SOBA, lopa, čist«, soleča«, pri mirni družini se odda. Naslov pri upravoištvu. 1346 DVE POSTELJI dam ▼ Btjta. Turk Fran, Sr. M. Magd. 578/IV (Strada Fiume} 1340 P« SVETOLUCIJSKI mlekarni tU na prodaj dva kvšntala čajnega, topljenega masla po ugodni ceni. 1329 NOVO ponjk (kočija) um proda, rresfaKlno se semenja z manjiin. Naslov pri goriiki upravi. 1330 14 PANJEV Čebel, sistem Albert-ŽniderSič, tr-čalnica in razno orodje, prodam radi selitve. Abram Jožef, Hruievica - Štanjel. 1311 TRGOVINA je sivin in manufaktur s prodajo tobaka. starodavna in dobro vpeljana trgovina v vipavski dolini se proda radi bolezni. Ponudbe pod «Zaslu2ek» na upravniStvo. 1323 HIŠA z obstoječo restavracijo, kavarno in stanovanjem, na prometnem in lepem mesto, se proda. Na-ov pti upravniitvu. 1343 Iz triaike pokrajine Društva - Usodepolna pomota Potrebno je, da ne umre glas o Sežar ni, ki je bila nekoč tako znana kraška metropola Tako poredko se oglašamo, da bi kdo res mislil, da nas ni več. Zato pa povem takoj, da smo še tukaj, kakor smo bili in kakor bomo, kar nas pristnih kraških korenin. Povedati pa sem hotel pravza$>rav nekaj drugega* 6 javnem življenju namreč. Društva razen italijanskih nimamo Vesti lx Istre PODGORJE. Dovolite g. urednik, da Vam sporočfn nekaj o veselici, ki se je vršila preteklo nedeljo pri nas. Dolgo sem čakal, da se kdo oglasi v «Edinost»; ker se dosedaj ni, Vam Cjročam jaz o tem lepem dnevu. Pravim pem dnevu — in res je bil lep dan. Soln-ee je pripekalo z vso silo, ljudstva vse Podgorje polno. Pri sv. maši dopoldne je Murkvfloj tJsoi* leno npl mruroč.nn su> io p-la^il tu nobenega, niti ne moremo sami ničesar ustanoviti. Mladina pohaja in se kla£i ob prostem času tamo i ovamo, le pametnega in koristnega se ničesar ne loti. To je uvidel tudi gospod tfc-nente Grazioli. Zato se je on, ki je že večkrat pokazal, da mu je neka« za Sežano, brzo oprijel misli zbrati to mladino brez pastirja v kako društvo ali klub, ki na£ bi jim nudil telesne in duševne zabave in pouka. Res ao se mladi fantje odzvali njegovemu plemenitemu klicu in ustanovili nepolitični ^Sežanski športni klub» (Club sportivo sesanese), katerega predsednik je bi ten. GrasioLL G. tenente je dal klubu brezplačno na razpolago sobo v faši-stovskih prostorih. Tam bi imeli sami zase svojo knjižnico, čitalnico (slovensko in italijansko), dobili bi orodje za telovadbo, imeli bi nogometno četo, učili bi se tudi streljati itd. itd. — Fantje so bili na prvem sestanku, na drugega jih ni bilo več. Na dan zadnjega semnja v Sežani dne 22. t. m. se je pripetila v gostilni pri «Malalanu» velika nesreča. Mali g.a Štolfe — Stojan — je prišel v klet in prosil kletarja malo pokalice iz steklenice, ki je bila na mestu, kamor so jo navadno de vali. Pomotoma pa je nekdo, ki je v naglici pripravljal ocet, pustil vsled obilice dela na onem mestu steklenico z oetovo kislino. Kletar, ki je imel tudi mnogo posla na dan semnja, je natočil ig vete steklenice, misleč, da fe tam kova-njih. Jfimstv. Prodaja Cinritana in Perolina. Raz-kuževahri zavod, Via Rossetti 2 124J BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema no-seče. Adele Emerschitz-Sbaiaero, Farne t o 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. (1267) BABICA, avtorizirana, sprejema slovensko. Slavec, Via Giulia 29. noseče. Govori 1241 BABICA, diplomirana, sprejema donnina 10/u noseče. Via Ma-1348 ZAHVALA Vsem, ki so se spomnili našega ljubljenega sinčka in bratca STOJANA ter mu poklonili cvetja in ga spremili na poti med angeljčke, izreka tem potom najsrčnejšo zalivalo ialujoča dnitaa Stoli«. Sežana 2. 28. avgusta 1926. NA PRODAJ je zelo po ceni zemljišče v župniji Roie nad Logatcem obstoječe iz enonadstropne, iz kamena zidane hiše z opeko krile, živinskega hleva, zidanega, s slamo kntega, svinjskega hleva, z opeko kritega kosolca in ie s drugih stavb. Zemljišča je vsega 31 ha 24 a 46 m» in sicer njiv 8 ha 74 a 85 m3 travnikov 3 ha 52 a 64 m3 Pašnikov 11 ha 96 a 65 m3 gozdov 6 ha 85 a 25 m'. — Na posestvu bi se lahko redilo 12 glav živine in 8 prašičev: gozdne parcele so dobro zaraščene. — Vse to posestvo se proda za 250.000 Din. Natančnejša pojasnila daje župni urad v HotederžicL 900 Ustanovljena leta 1910 PRETEKU TEDEN SE JE ODPRL ODDELEK NA DROBNO RESNOST PELLER KAHAN & C.o Dražba z o. z. Lastnik: SALO NA G LE R Trot — Via S. Nicold 12 (887) V Trstu od 1920 LASTNA SKLADIŠČA V PROSTI LUKI V. E. 111 ŠT. 2 III. NADSTR. Via & Čateža 7 - TRST - Piazza Mazzini Zaloga tu in inozemskega blaga za moške in ženske obleke. Specijaliteta angleškega in češkega blaga. — Modro in črno sukno za plašče. Bogata izbera izgotovljenih paletots, površnikov, hlač in plaščev. Dežni plašči, jope alpagas, platnene obleke in telovniki fantazija. == SPREJEMAJO SE NAROČI4 PO MEH! -Konkarenčne cene I 746 Konkurenčne cene ! Zalaga kiaiike eijln Najnižje kcnkttrencne cene. PRODAJA SAMO NA DEBELO Nuna ptfpe, S plutcem češkega izvora, luči In Stret3£|k, jedilnega orodja, ŠKAFOV. VEDSR prve vrste in po zmernih cenah, decimalnih mer za tekočine, strgulj, mlinov za kavo, kotlov, ponev, ščipalk zaperilo, llkatnftkOV in vseh drugih potrebščin iz železa, cinka in pokositrenega železa. FRATELLl LEDERER TRST — Via G. Oalatti 14 nasproti glavna poŠte — TRST I PODLISTEK JULES VERNE: (109) POŠTENO dekle se iiče. Via S. Lazzaro 7, gostilna. 1345 BUNA sa majhno vilo na Krasu se dobra. Pojasnila Vila Tenze, Totnaj. iiče. Plača 1310 TRGOVSKEGA pomočnika 17-19letnega. mešane stroke sprejme takoj G. Sandalj, Lupoglava, Istra. Hrana in stanovanje v luži. 1316 Skrivnostni otok — To nam dokazuje, da je prišel Alrton ob razum dele mnogo pozneje, veliko pozneje, nego on domneva. — Bo ie tako, je odvrnil Pencroff, sicer bi bila stvar nerazumljiva. — Seveda bi bila nerazumljiva, je ponovil inženir, ki ni hotel več o stvari raspravljati. — Ali. pa je Ayrton izpovedal resnico? je vprašal mornar. — Da, je rekel poročevalec. Njegova ii-poved odgovarja popolnoma resnici. Dobro se spominjam, da so časopisi poročali o lordu Glenarvanu in o njegovem uspehu iskanju kapitana Granta. — Ajrrton je govoril resnico, je pristavil Cir Smith, nikar ne dvomite o tem, Pencroff, ker je dovolj strašna Kdor se tako obtožuje, govori resnico U Naslednjega dne, 21. decembra, so se , Harbert, Penkroff in Nab so Sli za svojim običajnim delom. Cir Smith in poročevalec pa sta delala v kaminih. «Ali veste, dragi Cir, je začel Gedeon Spilett, da me VaSa včerajšnja razlaga glede steklenice ni zadovoljila! Kako je mogoče domnevati, da bi bil oni nesrečnež napisal list in vrgel steklenico v morje, ne da bi se tega več spominjal? — Saj je tudi ni vrgel, dragi Spilett. — Torej vi sami mislite... — Nič ne mislim in nič ne vem! je od-govvoril Cir Smith, prekinivši poročevalca. To dejstvo prištevam k onim, ki si jih do danes ne morem razložiti I — Zares, Cir, tukaj je mnogo verjetnega-Najprej vaša rešitev, na pesku najdena skrinja, Topova prigodba, končno steklenica... Ali - ne bomo nikoM razrešili teh ugank? — Gotovo jih bomo, prav gotovo, je odgovoril živahno inženir, pa če bi moral predreti do osrčja otokal — Morda bo nekoč slučaj razkril te skrivnosti! — Slučaj, Spilett, ne verjamem ▼ slučaj ________ hiše ob staji in naseljenci se mu niso ho- VAJENEC za trgovino jestvin s 2 do 3-letno prakso teli s svojo navzočnostjo vsiljevati. Kar ni se iiče. Stan m hrana pri drtdSni. Anton Linzner, moglo prigovarjanje napraviti naj napravi Gabrover np Prošeka 1317 Čas podali naseljenci na obalo in ko so se od nič več kakor v tajnosti. Vse, kar se na tam povzpeli na planoto, niso našli več zemlji dogaja, ima svoj vzrok In ta vzrok Ayrtona. Se tisto noč je dospel do svoje j moram najti. Medtem pa delajmo z odpr- timi očmiU Prišel je konec januarja In pričelo se je leto 1867. Poletna dela so šla gladko Izpod rok. V teku naslednjih dni sta Har- , bert in Gedeon ugotovila, da se je Ayrton( naselil v svojem novem bivališču. Skrbel: je za številno Čredo in naseljencem ni bilo treba hoditi tja dvakrat ali trikrat na teden, Ker pa niso hoteli pustiti Ayrtona predolgo samega, so ga naseljenci pogosto obiskovali. Sicer pa je bil ta del otoka na taki točki« ki jo je bilo treba vedno straži ti, zakaji inženir in Gedeon Spilett sta že marsikaj nenavadnega zapazila. Ayrton pa je bil zanesljiv čuvaj, od katerega so smeM pričakovati, da bo stanovalce granitne hiše takoj obvestil, ako se bo kaj nenavadnega pripetilo. UtegnM bi nastopiti kakšen nenaden nepričakovan dogodek, ki bi bilo treba takoj-sporočiti inženirju. Razen slučajev, ki so spadali k takozvanim skrivnostim otoka, so bili motni tudi drugi dogodki, ki bi zahtevali takojšnjo navzočnost nasetnikor,. recimo, mimo plavajoča ladja, aH brodolom, prihod morskih roparjev, kar je bita vse motno, itd. Upoštevajoč te okolnosti je bil C5r Smith sklenil zvezali stajo s granitno hiša na poseben način 10. januarja je sporočil to namero tovarišem. •Kako pa mi V cTML DOKU* ▼ OORIGL V »oboto dne 21. t. m. ob pol 9 zvečer se te vršila pod okriljem dijaškega društva iAdrije* prireditev, katere vodstvo sta ime-Ja v rokah mladi in agilni g. Ferdo Delak b Ljubljane in g. prof. Avgust Cernigoj. He ravno maloštevilna publika, ki je v svoji radovednosti skoro napolnila dvorano •Trg. doma* v ni mogla ravno docela slediti dokaj zamotani uvodni besedi g. Delaka Itn se tudi po z ne j« ni mogla razvneti za posamezne točke gotovo predolgega prograr «na. S tem pa nočemo reči, da je bila prireditev res brez vsake vrednosti. Tako je kalala na pr. uprizoritev Wildjansove «Har-lekmade», podane s skrbnostjo od g. Delaka, precej originalnih potez, in tudi- :Kette-jevemu «Pijancu», ki je publiko še najbolj ogrel, ni dosti očitati. Prisrčno podan je bil od gdč. Samsove odlomek iz Dantejevega «Pekla», gotovo ponesrečena in v svoji enoličnosti naravnost dolgočasna pa je bila uprizoritev odlomka Župančičeve «Veronike Deseniške». Kar se že tiče posameznih točk naj omenim, da je simpatična gospodična Vida Rojčeva igrala odlomek iz «Romea in Julijo) z vidno tremo, ki je bila kriva, da njena igra ni mogla napraviti dovolj močnega vtisa. Ne morem pa ji odrekati dobre volje, s katero se je posvetila svoji, ne baš lahki vlogi. V presojo ostalih točk se ne bom spuščal. S: - ;aiiko ■ rsikaka brez vsake Škode izostala, kakor bi lahko izostala ne-Oi.coiia primerjava med Cerkvijo in — .bedarijo. Večkrat smo se začudoma -izpo-gledovali, ali je res mogoče, da se s takimi — milo rečeno — neokusnostmi hoče zado-'v^-'iHi rmbliko, ki je proti koncu že pričela \o da je bila zadnja točka izve-Utuj. ojiwo >ri prazni dvorani. Zeio dvomi:. mogli ta večer kot celoto nazvati po. . ~ Celoten vtis (prireditve -je bil medel, gotovo vsem udeležencem pa je ostalo nejasno, kaj nam ta mladina, prav za prav hoče povedati s tako iumetnostjo. Poslušalec. PRIREDITEV (MLADIH* V GORICL , Priobčujemo v naslednjem dva opisa umetniškega večera mladih v Trgovskem domu v Gorici. To sta dva različna vtisa, ki nam dokazujeta, da je bilo tudi občinstvo razdeljeno v dva tabora v presojanju 21 ! L Nisem babjeverent Z učinkovitejšimi kletvicami bi lahko potrdil to dejstvo, a ker je ta način dokazovanja resnice po novih postavah nedopusten, prepovedan in kazniv, se moram v svoji skromnosti omejiti na samohvalo: Ne laieml Seveda bi moral tudi to slednjo trditev dokazati, a da bo zadostovalo, ako vam povem, da sem strasten lovec in kot tak gotovo nezmoten vsake neresnice. Lovci smo pa dandanes vsi! Ta lovi zajce, drugi babe, tretji lire, Četrti kvante itd. Imam torej 100 odstotkov ljudi — lovcev n& svoji strani, zato odpade vsaka potreba dokazovanja Nisem babjeveren! Prav nič me ne briga, vstanem li zjutraj z desno ali z levo nogo, žena je vendar le vedno nasajena Naj me li srbi desna ali leva roka — poštnih nakaznic ne poznam več. Naj li srečam na lov grede mlado ali staro babo — vse en vrag je: Ustrelil še nikdar nisem ^ičesar in če se mi v bodočnosti pripeti kaj nasprotnega, sem prepričan, da uboga zver jad ne pade radi mojega strela, ampak pogine vsled »smešnega krča«. Ne, babjeveren pa nisem, prmoj — halt! Le v enem slučaju delam izjemo:. Z vso dušo sem namreč prepričan, da je 13 nesrečno število in je ni sile, ki bi me prepričala o nasprotnem. Res je moja žena 13. otrok svoje matere, res sem se oženil 13. avgusta 1. 13. res sem prvih 13 dm v mescu ravnotako suh kakor zadnjih 13 itd. a to je vse nekam subjektivno in me še ne upravičuje do prejšnjega neomajnega mnenja, a vzemite na pomoč zgodovinske letnice in lahko se prepričate, da so najbolj kritične one, katerih faktor je 13. Ne bom našteval primer, ker sem že pozabil, kdaj je'Guttenberg odkril Ameriko, kdaj je Napoleon naklestil Japonce pri Termopilah itd., naj posežem le v novejšo dobo. Sedaj smo 26. leta v tekočem stoletju. 2(5 = 2X 13! Mar mislite res, da je povod letošnjim svetovnim poplavam ra-dijografija? Smešno! Boste videli, kaj bo šele leta 39 (3 X 13)! Učenjaki in norci si belijo glave z vprašanjem, kdaj bo konec sveta. Nihče ne ve! Le sv. pismo pravi: Ko bo en hlev in en pastir! Prosim vas, ni H dandanes ves svet en usmrajen hlev? Ne vlada H tem krvoločnim tigrom, ogabnim opicam in neumnim oslom en sam pastir — zlato? A sveta vendar ni konec. Kdaj bo? Le računstvo je nezmotljivo. Konec sveta bo čez 271 let t. j. leta 2197. Le vzemite svinčnik v roke in prepričajte se: 13 X 13 X 13 — 2197. Ako kdo ne verjame tej trditvi, naj počaka do takrat in prepriča se lahko, da imam jaz pravzaprav prav. Se priporočam takrat za eno razglednico! Porečete, da za dokaz svoje trditve posegam v preteklost in prihodnost, sedanjosti pa sem se dotaknil le mimogrede, a imam še drug neizpodbiten dokaz. Evo gal Napišimo abecedo: a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, t, ž. štejte naprej ali nazaj, črka 1 je trinajsta — je nesrečna! Naj se li čudim, da sem nesrečen? Čemu neki! Je popolnoma logično. Imenujem se Leopold Lulik, žena E^lalija, otroci Flo-rijan, Danilo, Jelka, Cilka, brat Ludvik, bratranec Kari, teta Lili, stric Lavoslav. Smo li Slovenci srečen narod? Se li bolje godi učitelju ali duhovniku, advokatu, profesorju ,ministru itd.? Potem se čudite, da so klobase vedno tako nesrečno kratke! Zakaj je kaplan več i i revež ne^o kurat, vikar, župnik, škof, papež? Zakaj bo gosp. —lič še. nesrečen, ker je zadel miljon? Bi ne bilo dovolj, da bi se zadovoljil z devet sto devet in devetdeset tisoč devet sto deve in devetdeset? Zakaj so lev, lisica, volk, bolha, tako krvoločne zveri, zakaj osel tako na slabem glasu? Sedaj veste', zakaj je dolga bolezen gotova smrt, in zakaj je ljubezen vedno nesrečna, posebno Če se konča z zakonom. Konj se boji medveda, četudi ga vidi prvič. Ima nagon. Ne bom se prepiral, koliko ima človek živalskih lastnosti, a nagon ima gotovo vsaj v manjšem obsegu, zato se tudi boji nesrečne črke 1 in skuša njen vpliv vsaj zmanjšati. Le nagon in ne moda silijo naše punce,.da se branijo dolgih kril, da ne plešejo več polke in valčka, ampak tango. Morda mislite, da ie jezikosloven pojav, da se je začela dandanes taka gonja proti 1-kanju? Ne, ne, to je le oni nagonski strah pred črko 1. Sem vam že povedal, da imam najmlajšo hčer Cilko. Zdrava in Čvrsta je prišla na svet, zato se nam ni mudilo s krstom in prav smo imeli. Botra Pavla je prišla na nesrečno misel, naj punco krstimo za Cilko. Zgodilo se je po njeni želji in od tistega dne je začela punca hirati. Vprašal sem za svet ženske in zdravnika, poskušal z Nestle-jevo moko, kamilicami, koromačem. — zaman! Punce je bilo vsak dan manj in sem bil pripravljen na najhujše. Medtem je začel naš najmlajši fant Danilo govoriti. Menda ne boste dvomili o tem, da je fant brihten, saj to že lahko sklepate po očetu! Svojo inteligenco kaže s tem, da dosledno zamenja glas I z j. Samega sebe imenuje Nijo, prizna vam, da je jump, rad ima hjuške, ne mara pa fižoja. Malo Cilko imenuje Cika, mi ga posnemamo — in od takrat naprej se je začela punca popravljati ter je po 2 mesecih duševno in telesno popolnoma normalno razvita. Zato pa naj le ostane Cika, dokler bo mogoče, saj pride že prezgodaj čas, da jo bo kateri brezvestnež imenoval moja ljubljena Cilka — in nesreča bo tu! Vsi silimo le v nebesa, pekla se pa tako strašno ogibljemo! In ni li vsak izmed nas raje sit nego lačen? Ni li rodilo zlato in železo več gorja nego vse druge kovine skupaj? IL —Pa pojdimo no, če ni drugače, sem rekel! G. Vinko in Ivan sta mi namreč prigovarjala, naj izkoristimo počitnice s par-dnevnim izletom. — Kam jo mahnemo? — Čez Stol v Sočo in morda v Trento. — Kdaj? — V sredo zjutraj. Najbolje ob 5. da nam solnce ne bo nagajalo. — Dobro! V torek popoldne je lilo kakor iz škafa. Za prihodnji dan je bilo pričakovati lepega vremena in krasnega razgleda, zato sem se začel pripravljati. Poiskal sem obnošen nahrbtnik in se poglobil v razmišljanje, ; v veseli družbi članov prosvetnega dru-.kaj naj vtaknem vanj. Fant — sem opo- i štva »Matajur« v Sužidu, se je nabralo pri minjal samega sebe, ne zabi, da se ime- J—" ~ * - — - - - - nauješ Lulik Leopold! Pomisli, da gremo na Stoli Vzel sem svinčnik, poiskal na zemljevidu višino Stola — 1664 m! 13 X 128 = 1664. Oh ta nesrečna Številka! Mesec: Julij, čas: poletje 1 Termometer navdušenja za izlet je padel sa več stopinji Najrajši bi bil ostal doma, a figa moft ne maram biti. Kaj naj se mi pa pripeti nevšečnega? Zdrav sem in hvala Bogu, družina tudi.' Živine nimam, bolhe ni škoda, ako se tudi katera ponesreči, kurnik so mi tatovi že ' prej izpraznili — česa naj se torej bojim? Pač, steklenica bi utegnila biti nevarna v kakršni si bodi obliki: Liter, bokal, ma-seljc, pudeljč, polič, Silo, štamperl! Ne vzamem pa nič takega s seboj in kjer ni pi- j jače, tudi jedače ni treba. Zato sem vtak- ' nil v nahrbtnik le eno srajco, ne sicer iz potrebe, ampak iz simpatije do besede ; «srajca». Ima namreč to prednost, da jo j lahko izrečeŠ pričo najobčutljivejših dair^j dočim pravijo, da so druge besede z istim} korenom nedostojne. Srajci sem pridružil ovratnik in črno kravato, le za število in kakovost rut se nisem mogel odločiti. igri «Sad greha* lir 98.40 sa «Sol. društvo*. Vsem cenjenim darovalcem najsrčnejša hvala! Za šolsko društvo daruje g. Simčič Valerij z Dobrovega L 10., ker se ni mogel udeležiti pogreba Žarka, sina župana Juše. Denar hrani goriška uprava. Loterijske Številke izžrebane dne 28. avgusta 1926. BARI 58 71 40 85 52 FIRENZE 10 33 44 13 86 MILANO 40 27 30 1 62 NAPOLI 20 16 65 48 57 PALERMO 85 49 19 6 51 ROMA 8 16 77 51 15 TORINO 87 22 26 25 15 VENEZIA 60 1 19 79 15 Gosoedarshre. SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE. Tržaška kmetijska družba v Trstu No, ena bo pač zadostovala, a katera? ! ^ največjo izbero zajamčenih semen od Žepnim rutam nisem poseben prijatelj za- ; najboljših Nemških tvrdk. Te dni je prejeto sem privlekel iz žepa lanski «Vedež» m 1 - --------^^ 3 ^ 1 la novo pošiljatev semena jesenske repe okrogle, solate en divje, motov-Jca, kasniii brokljev, cvetočega kariijola, razne vrste spinače in razna droga poljska in vrtna semena. Seme inkarnaike ali rdeče detelje, ki nam je za nekaj dni zmanjkalo, nam je zopet dospelo. — Razno kmetijsko ročno in vprežno orodje. — živinska soL Naročni-i kom živinske soli smo odposlali po železnici naročeno količino. Umetna gnojila. Zbiramo še vedno naro- sol in žve- poiskal stran «konec brejnosti*. Zaželjene-ga podatka sicer nisem našel, a kljub temu sem se odločil za «nosno* ruto. Zadeva z nahrbtnikom bi bila s tem končana, a temu je sledila druga: Kaj naj oblečem? f ^veda bi bilo najprimerneje, da vzamem iako turo kratke žametaste hlače. Poiskal sem jih, a gamaš ni bilo nikjer, četudi sem prebrskal vse kote od podstrešja do kleti. S tem seveda ne trdim, da bi bila naša hiša v bogve kakšnem ne-, ^ , A . ... redu, ali da bi se kaj izgubilo. Ne, ne, na- i Cl*a z,a. »uperfosfat, kalijevo sprotno. Pred par dnevi je naš Nijo prišel Plen<>kish amonijak. v mojo ; oLo in si izbral za igračo šahove 1 Priporočamo kmetovalcem naj ne odla-figure. "o sem mu prišel na" sled, sem ga Šajo s prijavami za umetna gnojila, ker se seveda nagnal, preštel figure — manjkalo t na prepozno dospela naročila ne bomo ozi-jih je šest. Zopet sem prebrskal vse kote rali. pomagal si z metlo, pogledal celo v strop j Kmetijske stroje vseh vrst imamo v na-— figur nikjer 1 Zal mi je bilo šaha, ker ga gih skladiščih, ulica Tore bianca 19 in Haf-posedujem že lepo Število let, zato sem; fineria 7, Tel. štev. 44-39. poizkusil še enkrat z metlo ob Nijotu — «., / , „ . zaman! Same jeze in žalosti sem spal celo Slamoreznloe znamke «Maylartw*, raz-noč jako nemirno, da sem komaj dočakal i ™ TeU*^tl una>° ^ zalogi: Mle&arsita za-dne. Ko sem odgrml odejo in skočil iz po- j T trnovem, Kmečka Posojilnica v stelje, sem videl, da sem prebil noč na! Vipavi m trgovina Goljevšček v Sezam. dveh kraljicah, pod hrbtom konja in ena !- ,,noga mi je počivala na črni trdnjavi. Hura! j f^^ZIlS Z!£2.filmi VOStl potci, £t ^ Sem sicer nekoliko zašel s pota, a kdor pozna mojo skrb za red v hiši, mi že opro- — 3d-letnica kina. Pariz s ti. Torej kaj naj oblečem? Dovolite, da posežem nekoliko nazaj. Kakor drugi smrtniki sem bil tudi jaz nekdaj na vrhuncu življenja in morda veste iz lastne izkušnje, da se človeku na visokih strmih vrhovih rado vrti v glavi. Tudi meni se je takrat zavrtelo: Oženil sem se! Idealov nisem nikdar iskal, ker je to neki čuden artikel: Najti ga ne moreš nikjer praznuje letos Domnevajo, da je tolpo vodil tolovaj Mikolicz, ki mu pravijo «mož zlatih zob» in ki že tri leta strahuje vso pokrajino. Mnogo njegovih pajdašev so orožniki že aretirali, njega pa nikakor ne morejo dobiti v roke. Pred nedavnim je Mikolicz izvršil ob belem dnevu napad na poštni urad v neki vasi ter odnesel s sabo skoro milijon lejev. ■■i Mehko baršunasto kožo dobite z novega Mprekoslllvesa nHa BANFI znamka Zlati pete Sin Poskusite ga, ker je najfinejše na svetu. Škrob, boraks Banfi je najbojSe za likanje perila. 1277 MIZARSKA DELAVNICA S ZALOGO t navadnega in finega - POHIŠTMU - D. Cavalleri & E. Lisis Trst, Via Parinl štev. 5, telefon 11-03 Najboljše blago. 853 Najnižje cene. Plačevanje na obroke. plačuje vedno par cent. več kot drugi alojzij pouh, Plazio ttimm z prvo nadstro^j^ 842 Pasite na naslov! Pazita na naslov MH: P1 Zobozdrarn^k Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via M. U. Jmbriani 16,1. (jirpa i. SiaiuaD Od 9-12 in od 5-7 8j0 tridesetletnico te zanimive iznajdbe bratov Lui^ier. Dandanes, ko stoji filmska umetna t na višku, zlasti amerikanska, in v vsakem oziru, tako igraisko kot tehnično, se moramo čuditi tej mladi starosti in pa veliki važnosti filma, ki ga ima vzlic I vsem svojim slabim lastnostim. S Pred 30. leti je torej bilo, ko se je v Pa-i rizu na -oulevard des Capucins v Gran .. . . , - Caffe dajala prva predstava. Nezaupanje m nikdar, izgubiš ga. pa lahko povsod in je bilo gJrozno. Lastnik prostora nikakor vsak čas. Kot praktičen človek sem si iz- : ni -e| da bi tQ lo bm kar s0 bral zeno, ki je svoj cas dovršila obrtno mu prosilci 0 fiInm pravlili, toda vzlic solo za šivanje. Ta lastnost me sicer ni ; temuJ je da] prostor ,m razpoiago, a za ve-, popolnoma zadovoljila, a imela je na sebi ]iko svoto 30 frankov. Prireditelji so skoro nekai dobrega. Prepričala me je obupaii ko so rvi dan predstav inkasi-' o resničnosti pregovora: Kovačeva kobila faliPsamo 33 tankov, j0rei 3 več, kot so, m cre vi j ar jeva žena sta navadno bosi! Si- morali dati za prostor. Vendar pa so delo cer niKarne mislite da bocem s tem Kaj ; nadaljeVali In drugi teden so že služili! namigovati — mir v hiši je lepa reč! j 2200-2-300 frankov. Razen tega ima žena prednost, da je sle-pa za barve. Prednost? — se boste čudili? ' ^h .spored je bil kaj pester' Imeh so Sicer bi pa skoraj, skoraj priznal, natiho- i nlmov, vsak je bil uolg 70 metrov, ma seveda, da je ta njena prednost neko- i T°rfJ vse skupaj 700 metrov, kar bi se Uko kočljivega značaja. Po vednem prigo- i 15 mm- casa za predstavo časnikov, sem LU1C10 GRECaO^SCH § -0>]®>J T&S? — g. p Wi?Mt I&ro po višjih cenah varjanju naših časnikov, sem se tudi jaz lotil šteden-ja in se vsaj ogibljeni luksusa, zato si ne nabavljam novih oblek. 2a!ibcg pa ta obleka nikdar ni tako potrpežljiva kakor jaz in zato jo mora žena tolažiti in 15 min. časa za predstavo vseh rii-mov skupaj. Pozneje so si napravili do 80 filmov, kar zopet ni niti zdaleka dosegalo naših. Prava senzacija za ves Pariz je bil film, ki je trajal nevzdržema 12 minut. — To je bila tudi prva daljša pred- plačuje nego vsak dru^i Sflljaiitf, Ml ZO-taSi Mi kmto Albert Povh — urama Trsti Vi j Macsinl 4 HnJto nnmrW ivJTasati (iA i konkurence, ljudi je zanimalo. Letos so ob 30-letnici vzidali v hišo prvih predstav spominsko ploščo. nosu svoje žene. Hoče namreč pokazati, da je njeno delo vidno. Kdo pa naj prečita najlepšo pesem, ako je z ogljem napisana v dimnik? Kdo naj občuduje sliko, ki je s kredo narisana na belo steno? Kdo naj od daleč občuduje črno krpo na črnih hlačah? Sploh sem prepričan, da ima žena vedno prav kakor takrat, ko mi je prišila gumb k srajci narobe, a je trdila, da je gumb prav prišila, le srajca je bila takrat narobe. Nakratko: Odločil sem se za črne hlače! i Če pogledamo ta skromen začetek in pri-: merjamo današnje razmere in razvoj fil-: ma, se nam bo pač zdelo, da živi naš čas bliskovito naglico. Nespodobni tolovaji Te dni so napadli štirje tolovaji avtomobil romunskega trgovca Lesser- Velikanski dohodi dunajskega «56 navadne In finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah Na drobno Na debelo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tal. 793 - ViaSe XX SetSembra 33 TRST Revež, nisem se spomnil v naglici, da so 1 Poleg lastnika, so se v avtomobilu JtokeTalStrv^^^r^^^inabaj^ tudi trije oboroženi romunski pedantnosti sem premalo upošteval, da 1 Častniki, okrajni glavar m dve gospe, gremo na Stol —100 1. Ako sem že jaz ne- | Napad so izvršili kakih 12 kilometrov srečen, ko im* moje cenjeno ime samo 4 1, j od meje. Vse se je odigTalo s tako na-.kako bo morala biti nesrečna tura čez 100 i! glico, da napadeni izletniki še misliti Spal sem še precej dobro. Sanjalo se mi • niso utegnili, da bi se tolovajem posta-, je o pavijanih, a sem že povedal, da nisem j vili ^ robu izletniki so morali izstopiti, tolovaji so jih preiskali in jim od- bab^everen! DAROVI nesli vse — prav do kože. Ob cesti je! stalo še drugih sedem oseb, ki jih je,! Ob žalni obletnici darujejo Dr. S. Pertot- malo prej, doletela slična usoda Reveži | ovi lir 100 cšohkemu društvu«. j So se za silo pokrili z rastlinami, kakor | Gospod Martin Pečar, Sv. Barbara, daru- [ Adam in Eva v raju, in so tako Čakali, je lir 5.— za «3olsko društvo«. dokler ni prišla rešitev. I SLOVENCI! Ne pozabite, da ima tvrdka M Ensiifiiti" Trst. Cono V. LIII, 26 nasproti zastavljalnici IzsotoulJ. obiske površnike 856! tn-in inozemsko blago Lastoa krojainica I. reda Govori te slovensko UUBUAN mm h mm Hnijei H.lBMI)r~ Tclefoat 22—98 KREDITNA BANKA ] PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI T SlavolK in mm ll&aiin B8.Baa.03i'- Telefon: 5—13» 22—9i 753 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% na tekočih računih po 4 %% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. -— Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Dražice, Celje, ^ernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: HaMlodnelft zveza z JogosMo 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split Blagajna je odprta od 97,-127, In od 147,-16 HMfiHBBIBSSKBi BB5 5555555E ^»^^saae^«*« m^e^mum