/Primorski Št. 157 (15.601) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6-Tel 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190_ POSTMNA PLAČANA V GOTOVM SPED. IN ABS. POST. GR. 1/50% 1500 LIR p/^IErp banca di credito di trieste DVlIVD tržaška kreditna banka PETEK, 19. JULIJA 1996 Tiho upanje, da ješbm nesrečo _____ZDA / NEKAJ MINUT PO VZLETU Z NEWYOR$KEGA LETALIŠČA KENNEDV_ Boeing 747 eksplodiral: nesreča ali atentat? Bojan Brezigar Med 229mrtvimi 17 Italijanov NEW YORK - NoCni polet boeinga 747 ameriške letalske družbe TWA na pariško letališče Charles de Gaulle se je v sredo zvečer po newyorškem času končal že nekaj minut po vzletu z newyorškega letališča John F. Kennedy. Po besedah očividcev je veliki »jumbo jet« nenadoma eksplodiral v zraku, nato pa sta dve goreči krogli padli v Atlantski ocean približno 16 kilometrov od Rta Mori-ches na Long Islandu. Goreči deli letala v morju so še dolgo v noC označevah mesto tragedije, ob svitu pa se je reševalcem prikazal grozljiv prizor: po morju so med ostanki letala plavala trupla in deli trupel ponesrečenih potnikov. V letalu je bilo 212 potnikov in sedemnajst elanov posadke. V akcijo so stopili tudi potapljači, ker je tu morje globoko le 36 metrov, tako da so že včeraj dvignili eno od obeh škatel z zapisi podatkov o poletu. Predstavniki ameriške Obalne straže so povedali, da so v Času eksplozije slišali slaboten signal na pomoč »Mayday, Mayday«. V preiskavo so se vključili tudi predstavniki FBI, oddelka za boj proti teroristom, vendar pa zaenkrat ni znakov, da bi šlo za teroristično akcijo oziroma podtaknjen eksploziv. Tudi predsednik Clinton je posvaril pred preuranjenimi zaključki. Skoraj vsi strokovnjaki pa so prav tako izključevali, da bi se kaj takega lahko zgodilo zaradi kake tehnične okvare. Med mrtvimi je bilo največ Američanov, med katerimi tudi 16 dijakov nekega ameriškega liceja, nekaj hasidim-skih Zidov, kakih štirideset Francozov in enajst Italijanov. Na 2. in 3. strani Ustroj televizije še pogojuje dogovarjanje o reformah RIM - Ustavno reformo bo morala pripraviti dvodomna parlamentarna komisija. Tako sta sklenila vCeraj senat in poslanska zbornica na predlog Oljke. Resolucijo je podprla tudi Stranka komunistične prenove, medtem ko se je Kartel svoboščin vzdržal. Večina in opozicija se ob vprašanju ustavne reforme nista razšli, vendar nista našli tudi povsem skupnega jezika. Odnose je zastrupila predvsem pole- mika o zakonskem predlogu za ureditev televizijskega sistema, ki naj bi prizadel Berlusconijevo družbo Mediaset. V dvodomni komisiji bodo proporc-no zastopane vse skupine, ki so v parlamentu. Oljka je glasovanje ocenila pozitivno, Bertinotti pa svari pred nevarnostjo, da bi dogovarjanje o reformah lahko omogočilo nastanek novih večin. Na 5. strani Danes v Primorskem dnevniku Dobri obeti za inflacijo Istatovi podatki o majskem zastoju rasti cen pri proizvajalcih in grosistih (-0, 2% glede na april) in pocenitev stroškov za elektriko dajejo upati v precejšnje znižanje julijske inflacijske stopnje. Stran 4 Fassino danes v Kopni Podtajnik Fassino, M je bil včeraj na Hrvaškem, se bo danes popoldne v Kopru, srečal s sekretarjem Golobom in pred tem pa s predstavniki italijanske manjšine. Stran 5 Prešeren: štirje niso izdelali Na znanstvenem liceju F. Prešerna štiri dijakinje niso izdelale mature, ena pa je dosegla najvisjo oceno. Stran? Kakšna usoda čaka Fernetiče? Dežela je zahtevala od rimske vlade, da se izjasni o negotovi usodi tovornega terminala na Fernetičih. Stran? Tržič: referendum o terminalu Občinska komisija v Tržiču je vCeraj odobrila predlog referenduma o terminalu Snam, ki ga je na pobudo Odbora za NE podprlo dva tisoč občanov. Stran 13 TRST Oborožena mladeniča naropala okrog 60 milijonov lir TRST - Dva mladeniča, od katerih je bil eden oborožen, sta včeraj popoldne oropala filialo Banco di Sicilia, v eni osrednjih mestnih ulic. Plen znaSa okrog 60 milijonov lir. Napeto je bilo, ko sta hotela oditi: vrata so bila zaprta, grozila sta s pištolo, dva uslužbenca sta tudi udarila. Roparja verjetno nista iz tukajšnjih krajev, zbežala pa sta z majhnim motornim kolesom. Na 6. strani V Atlanti bodo danes ponoči slovesno odprli 26. olimpijske igre moderne dobe, s katerimi bodo tudi počastili 100-letnico njihovega prirejanja. Na- igrah bo nastopilo več kot 10 tisoč športnic in športnikov, ki bodo zastopali 197 olimpij- skih nacionalnih komitejev. Olimpijske igre v Atlanti bo od danes redno spremljal tudi naš dnevnik, ki bo na štirih straneh posebne priloge vsak dan poročal o dogajanjih na olimpijskih prizoriščih. Na straneh 9,10,11,12 Petek, 19. julija 1996 DANES V OSPREDJU VČERAJ PONOČI JE KMALU PO VZLETU Z NEWJORŠKEGA LETALIŠČA KENNEDV STRMOGLAVILO r- NEW YORK - Nočni let na liniji 800 ameriškega letalskega prevoznika TWA na pariško letališče Charles de Ganile se je v sredo zvečer po newyorškem času končal že nekaj- minut po vzletu z newyorškega letališča John F. Kennedy. Po besedah očividcev, med katerimi je bil tudi pilot transportnega letala hercules C-130 Obalne straže, ki je letelo v bližini, je veliki »jumbo jet« nenadoma eksplodiral v zraku, nato pa sta dve goreči krogli padli v Atlantski ocean približno 112 kilometrov jugovzhodno od New Yorka in 16 kilometrov od Rta Moriches na Long Islandu. Goreči deli letala v morju so še dolgo v noč označevali mesto tragedije, ob svitu pa se je reševalcem prikazal grozljiv prizor: po morju so med ostanki letala plavala trupla in deli trupel ponesrečenih potnikov.V letalu je bilo 212 potnikov in sedemnajst članov posadke in RIM - Predsinočnje strmoglavljenje boeinga 747je s svojimi 229 mrtvimi ponovno postavilo pod vprašaj varnost poletov. Strokovnjaki Se vedno zatrjujejo, da so letala- po Številu prepeljanih potnikov se vedno najvarnejša prevozna sredstva. To bo seveda statistično držalo, a kaj, ko je bilo v letošnjih prvih sedmih mesecih vse preveč letalskih nesreč. Resnici na ljubo sta dobršnemu delu letošnjih letalskih nesreč botrovali slabo vzdrževanje letal in človeške napake, tako da so na Zahodu predvsem po strmoglavljenju boeinga 757 turške družbe Birgan Air 7. februarja v Sargaškem morju izbruhnile polemike zaradi cenovne vojne, s katero so razne letalske družbe znižale vozovnice za ceno vzdrževanja letal in varnosti. Takmt je življenje izgubilo 189 ljudi, v glavnem nemških turistov. Slabo vzdrževanje je nedvomno bilo krivo za neuspeli vzlet ruskega transportnega antonova 32, ki je 8. januarja končal na tržnici zairske Simbazikite in pobil 350 ljudi, medtem ko se je posadka letala rešila. Civilno letalstvo pa je dokončno spoznalo nevarnost letalske »deregulacije« cen, ko jeli. maja v močvirju pri Miamiju strmoglavil E)C-9 ameriške letalske družbe Valujet. V nesreči je umrlo 109 oseb, Valujetova letala pa so morala ostati na tleh. Glede letal boeing 747, ki so v svetu znana tudi z vzdevkom »jumbo«, pa je treba priznati, da skoraj ni bilo nesreč zamdi tehničnih okvar na tem orjaškem letalu, saj so vsem botrovale človeške napake ali pa atentati. Tako je bilo 27. marca 1977, ko sta na letališču Santa Cruz de Tenerife na vzletni stezi trčila nizozemski in ameriški 747 in je življenje izgubilo 583 oseb. Prav tako je avgusta 1985 zaradi pilotove napake japonski jumbo trčil v hrib Osutaka (520 mrtvih in 4 ranjene osebe). Se vedno pa so nepoja- snjeni vzroki strmoglavljenja južnoafriškega 747 v Indijskem oceanu novem-bm 1987, kjer je umrlo 329 oseb. Skomj vsem ostalim nesrečam boeinga 747 je botrovalo nasilje. Tako je bilo novembra leta 1980, ko so sovjetski migi sestrelili južnokorejski jumbo, ki je kršil sovjetski zračni prostor pri Sahalinu (269 mrtvih). 23. junija 1985 je v indijskem jumbu eksplodiral peklenski stroj (329 mrtvih). Podobna usoda je doletela jumbo ameriške družbe Pan Am, ko je v njem eksplodiral peklenski stroj, ko se je letalo nagajalo nad škotskim Lockerbijem (270 mrtvih). ni verjetnosti, da bi kdo preživel. Včeraj dopoldne so reševalci iz morja potegnili že 73 trupek Nekatera od njih so bila močno ožgana. Razbitine plavajo po površini 12 kvadratnih kilometrov, Obalna straža pa je pozvala vsa zasebna plovila, naj se umaknejo s tega območja..V akcijo so stopili tudi potapljači, ker je tu morje globoko le 36 metrov, tako da bodo brez večjih težav z dna dvignili vse razbitine. Z njimi tudi obe škatli, črno in rdečo, z zapisi podatkov o poletu in z magnetofonskim posnetkom razgovorov v kokpitu. Predstavniki ameriške Obalne straže so povedali, da so v času eksplozije slišali slaboten signal na pomoč Mayday, Mayday, vendar pa niso prepričani, da so ti prihajali iz letala. V preiskavo so se vključili tudi predstavniki FBI, oddelka za boj proti teroristom, vendar pa zaenkrat ni znakov, da bi šlo za teroristično akcijo oziroma podtaknjen eksploziv. Boeing 747 je tri ure pred poletom proti Parizu prišel iz Aten, kjer so letališke oblasti že izjavile, da je bilo letalo pred poletom iz njihovega letališča skrbno pregledano. Kljub tej izjavi pa so ameriški preiskovalci sumljičavi, saj so aprila prav njihovi kontrolorji za letalsko varnost, po ogledu atenskega mednarodnega letališča, izdali poročilo, v katerem je poudarjeno, da kontrola potnikov, prtljage in letala samega na tem letališču ni ravno najboljša. LETALSKA DRUŽBA TWA JE IMELA TEŽAVE PRI SESTAVI TOČNEGA SEZNAMA ŽRTEV Med žrtvami »jamba« je bilo tudi enajst Italijanov PARIZ, RIM - Na krovu boeinga 747 ameriške letalske družbe TWA je bilo 212 potnikov, trije piloti in 14 članov posadke. Letalska družba pa se je znašla v precejšnjih težavah pri sestavi točnega seznama žrtev, ker je v začetku imela seznam 700 potnikov, ki bi se morali vkrcati v tri različna letala. Do zapleta je prišlo, ker so črtali polet TW 848, ki je bil namenjen v Rim, potnike tega poleta pa so »preusmerili« tako na polet TW 800, ki je strmoglavil, kot na polet TW 840, ki je včeraj ob 8.40 prispel na rimsko letališče Leonardo da Vinci. Tako je TWA šele včeraj pozno popoldne objavila seznam žrtev. Pred tem je kot običajno seznanila svojce žrtev o tragični usodi njihovih dragih. Do takrat je vladala popolna negotovost tako v ZDA kot v Parizu in Rimu. Povsem razumljivo so najprej razrešili problem ameriških potnikov. Tako se je izvedelo, da je bilo na krovu tudi 16 višješolcev iz Montoursvilla v severni Pennsylvanii, ki so v Francijo odhajali na tečaj francoščine. Med Američani je bila tudi komplektna 17-članska rezervna posadka boeinga 747. Na pariškem letališču Charles de Gaulle, kjer bi moral pristati boeing 747 poleta TW 800, so takoj ustanovili tako imenovan »trauma team«, v katerem je kakih 60 zdravnikov in psihologov, ki nudijo svojo strokovno pomoč svojcem žrtev. Ljudi, ki sprašujejo po svojih dragih, pošljejo v posebno čakalnico, kjer so na varnem pred novinarji in nepoklicanimi. Kot je navedel šef pariške letališke zdravniške ekipe Mi-chel Clairel, se s svojci pogovarjajo četrt ure, jim obrazložijo celoten položaj, jih nato za nekaj časa pustijo same in šele nato preverijo, če potrebujejo zdravniško pomoč. Tej psihološki metodologiji žargonsko pravijo »katarzična«, ker ljudem dopušča, da govorijo in se razbremenijo, tako z besedami kot z jokom in celo kričanjem. Kakih 50 odstotkov ljudi sprejme tragično dejstvo, drugih 50 odstotkov pa se noče sprijazniti z resničnostjo in se oprijema vsake tudi najmanjše bilke, tako da lahko še vedno upa v čudež. Krizni štab so takoj ustanovili tudi na rimskem letališču, ker so računali, da je bilo na strmoglavljenem letalu tudi precej Italijanov. V začetku se je navajalo, da jih je bilo vsaj 20. Kasneje pa se je ugotovilo, da jih je bilo precej manj, ker se je precej Italijanov namesto na polet TW 800 vkrcalo na polet TW 840. Ko so ti prispeli v Rim in izvedeli za tragično novico, so takoj telefonirali svojcem, da bi jih pomirili. Med temi je bil tudi 24-letni Roberto Di Porto iz Trsta, ki se je iz New Yorka vračal s svojo zaročenko. Nedvomno pa je bil med vsemi najbolj šokiran Italoameričan Do-menico Consales, ki so ga zadnji trenutek preusmerili s poleta TW 800 na polet TW 840, saj je imel na prtljagi še nalepke tragičnega poleta. Po podatkih italijanskega zunanjega ministrstva je bilo med žrtvami boeinga 747 enajst Italijanov. Farne-sina je sporočila imena žrtev, potem ko je obvestila svojce. kllALO BOEING 747 AMERIŠKE DRUŽBE TWA NAMENJENO V PARIZ: 228 MRTVIH Strokovnjaki izključujejo tehnične vzroke nesreče j^NBvv YORK - Po tragediji v vodah ... 8 klanda je ameriška zvezna poli-la FBI takoj sprožila širokopotezno u C11°’ s katero bo poskušala Cimprej sotoviti točne vzroke strmoglavljenja j. 6uiga 474. Na pomoC so že poklica-dvi n° momarico, tako da bi z dna ?p Vse razbitine. Včeraj so tako švignili eno od obeh črnih škatel, ta' Vei^no 80 letalski izvedenci sk-]tio previdni, a njihove besede so ecej pomenljive. Boeing, ki je str-oglavil, je imel siglo 747-100. To je v a inačica orjaškega jumba, ki ni s y Proizvodnji. Taka letala lahko So\4 lne^0 na brov 425 potnikov. Nje-70 tehnični podatki pa so: dolžina ’ * metra, višina 19, 33 metra, raz- pon kril pa znaša 59, 64 metra. Ob polni obremenitvi pred vzletom tehta 334 ton, operativni doseg je 9.136 kilometrov, maksimalna hitrost je 958 kilometrov na uro, doseže pa lahko višino 13.715 metrov. To je torej naj-veCje potniško letalo na svetu, ki je kljub svojim letom eno od najsodobnejših. Pri Long Islandu strmoglavljeni boeing so zgradili leta 1971, a to še ne pomeni, da ni bil varen. Se več, strokovnjaki navajajo, da so zaradi stalnega vzdrževanja in zamenjave obrabljivih delov, taka letala celo varnejša od mlajših. Vsekakor vsi izključujejo, da je prišlo do eksplozivnega strukturalnega razpada. Zadnji primer takega razpada naj bi se pripetil v petdeseth letih, od tedaj pa so letala tako grajena, da se kaj takega ne more zgoditi. Trditev, da je lahko razneslo turbino enega od štirih reaktivnih motorjev, drobci pa bi nato zadeli rezervoarje, je prav tako malo verjetna. Motorji boeinga 747 so namreč tako grajeni in na poseben način pripeti na krila, da se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Vsekakor pa bi tudi v najslabšem primeru posadka kontrolnemu stolpu lahko sporočila, da je v težavah. Kot, kaže pa so sprejeli le medel avtomatski klic v sili. Ob vsem tem ne preostaja drugega kot hipoteza atentata, ki pa jo mora potrditi preiskava. Clinton zelo previden o vzrokih eksplozije Izrazi sožalja z vsega sveta VVASHINGTON - Nobene prenagljenosti, čeprav nobena možnost ni izključena. Tako je v kratkem nagovoru dejal predsednik Bill Clinton, ki je od vsega začetka spremljal razvoj dogajanj v zvezi z včerajšnjo letalsko nesrečo. Clinton je spregovoril novinarjem in preko televizijskih ekranov vsem Američanom včeraj popoldne in je dejal, da ni mogoče ničesar povedati v zvezi z vzroki nesreče. »Ko je prišlo do eksplozije v Oklahoma city smo vsi mislili, da gre za zunanjega sovražnika, nato pa smo ufgotovili, da je šlo za notranje sile, je dejal Clinton in pozval Američane, naj se ne prenaglijo s sklepanjem. Zagotovil je, da bo država naredila vse, da ugotovi vzroke katastrofe, zaenkrat pa je mogoče reci le, da je to »velika tragedija za Ameriko«. Novinarjem, ki so silili vanj, Clinton ni hotel odgovarjati in se je po prvih dveh vprašanjih umaknil iz salona Bele Hiše, v katerem je sklical tiskovno konferenco. Enako molCeCa je bila tudi ministrica za pravosodje Janet Reno. Dejala je, da FBI še ne namerava izjaviti, ali je šlo za teroristični atentat ali ne, pojasnila pa je, da ji ni znano, da bi pred atentatom prišlo do kakih groženj. Slišala je sicer, da je televizijska mreža Tampa TV prejela klic, vendar o tem ni hotela govoriti, zagotovila pa je vsa prizadevanja, da se vzroki tragedije Cimprej ugotovijo. Clinton nin drugi ameriški voditelji prejemajo tudi vrsto sožalnih brzojavk. Italijanski predsednik Scalfaro je prosil Clintona, naj njegovo sožalje prenese svojcem žrtev. Izraelski vicepremier David Levy je v odsotnosti ministrskega predsednika Ne-tanyahuja, ki je bil vče- raj v Kairu, že nakazal možnost, da je šlo za teroristični atentat in ga seveda zelo ostro obsodil. Izraze sožalja sta Clintonu poslala tudi angleška kraljica Elizabeta in ruski predsednik Jelcin, francoski predsednik Chirac pa je iz Konga, kjer se mudi na obisku, poleg sožalja izrazil tudi upanje, da bo mogoče ugotoviti vzroke te tragedije, ki je terjala toliko človeških življenj. Papež Janez Pavel D. pa je v svoji poslanici nevvjorškemu nadškofu kardinalu 0’Connorju izrazil globoko žalost. ZDA / NA DAN PRED SLOVESNIM ZAČETKOM OLIMPIJSKIH IGER Cma senca letalske tragedije legla tudi na olimpisjko mesto Atlanto V nnestu in še zlasti na letališču so poostrili do skrajnosti vse varnostne ukrepe lahk ^bJTA - »Ne vem, Ce bc olim°-V Jak° izredno zadovolji: sicerPlJS\fmi igrami’ °P- ur-b kot bi Takn • , ekakor pa moramo napi Zda^11’ k* ie m°Cno odjeknila po Pravi-6 Posebej pa v mestu, ki se 0lWijsSahigke°rraiSnji Uradni ZaC Vs Temna senca terorizma je legi strm a,s’<< Pravijo v Atlanti, kjer so Sam * ° tajnosti vse varnostne r Že nrPvPa^vCampbe11 za8otovib c ta]^ .eri 1 m poostrili dosedanj skpm°i eiYarnostne postopke na at nrii stališču, kamor so ravno vi spremi S,e zadn)i tisoči atle »Sice lcev in navadnih turi: varvFLP^ ne moremo preveč poo; vbosti do take skrajnosti, da bi pc Vedah uled?jki terorizma in bi se o s0 ep , Vesel)u tger Se zlasti športnil tli trernuT1’611'6 PriPravl)ali na ta beli te^’<< Je še pristavil Bill C HartsfLeld Airport, glavno letalis Atlanti, je vidno zavarovano pred možnimi napadi teroristov, upoštevati pa je treba, da se ga v zadnjem obdobju poslužuje približno 300 tisoč ljudi na dan! Včeraj so nastali zastoji, trdijo očividci, kljub temu pa ni bilo večjih težav. Nad rednim potekom olimpijskih iger bdi kar 40 tisoč policistov, pa še skupina specialcev, ki so jo poimenovali Soleč (State 01ympic Law Enfoce-ment Command). Predstavnik Soleča Bill VVells je na tiskovni konferenci naglasil, da še niso dokončno ugotovili, če je pri letalski nesreči res šlo za teroristični atentat, da pa so kljub temu vse varnostne mere v mestu in v vsej zvezni državi Georgije na višku: »Od stopnje C smo prešli na stopnjo B,« je pojasnil in pristavil: »Vsekakor vsaj doslej ni dokazov, da bi bila letalska nesreča povezana z olimpijskimi igrami.« Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch je medtem pisal ameriškemu predsedniku Clintonu in izrazil sožalje ob hudi tragediji, pri kateri je izgubilo življenje 229 ljudi. Padec vrednosti delnic TWA NEW YORK - Letalska nesreča pri Long Islandu je povzročila strm padec vrednosti delnic letalske družbe TWA: ob 10. uri dopoldne so bile vredne samo 9, 50 dolarja na borzi v Wall Strehi in so torej v slabi uri izgubile polnih 18 odstotkov svoje vrednosti (včeraj so jih prodajali po 11, 25 dolarja). TWA je v zadnjem obdobju zabeležila izreden porast dobička, kijev drugem trimesečju letos narastel za kar 400 odstotkov: od lanskih 5, 2 milijona dolarjev na letošnjih 25, 3 milijonov. Ravno pred kratkim je vodstvo družbe sporočilo, da bo prenovilo svoj precej stari letaski park glede na dosežene gospodarske uspehe. Okužena kri na letalu: ni nevarnosti Aidsa NEW YORK - Med reševalci, ki so priliiteli na kraj nesreče, je nekaj časa vladala zaskrbljenost: izvedelo se je, da so na ponesrečenem boeingu 707 prevažali zaboj z 8 litri od Aidsa okužene krvi. Izvedenci pa so pojasnili, da se tako majhna količina krvi razvodeni v najkrajšem Času v ocenaskih vodah, poleg tega pa sama slana voda uniči virus. Vsekakor reševalci iščejo z veliko previdnostjo med ostanki letala zaboj z okuženo krvjo. Doslej pa še niso pojasnili, zakaj so na letalu prevazah nevarni tovor: verjetno je bil namenjen v francosko raziskovalno središče. Podatki o tragediji jumba tudi na internetu VVASHINGTON - Televizijska mreža CNN vodi neprekinjeno oddajo o tragediji letala TWA, ki je kmalu po vzletu z newyorškega letališča J.F.Kennedy eksplodiralo pri Long Islandu. CNN je uredila posebne strani na računalniški mreži internet: ria naslovu http://www.cnn.com so dostopne informacije o preiskavi, izjave Bele hiše, razna sporočila, stanje na letališčih v Nevv Yorku in v Parizu, pa Se podatki o Boeingovih letalih in druge informacije. 4 Petek, 19. julija 1996 ITALIJA, GOSPODARSTVO GIBANJA / UGODNA PRIČAKOVANJA ZA JULIJSKO INFLACIJSKO STOPNJO TRGI / PO POLITIČNI RAZJASNITVI IN OKREPITVI DOLARJA Prvič po 28 letih so se cene pri proizvajalcih rahlo znižale Enako velja tudi za trgovino na debelo - Danes prvi podatki o inflaciji RIM - Prvič od decembra 1991 so se cene pri proizvajalcih v letošnjem maju znižale glede na mesec prej, in to za 0, 2 odstotka, medtem ko so se v primerjavi z lanskim majem povišale za 1, 3 odstotka. Za 0, 3 odstotka so se znižale tudi cene v trgovini na debelo, v primerjavi z enakim mesecem lanskega leta pa so porasle za 3, 5 odstotka. Podatke je vCeraj objavil zavod Istat, ki ugotavlja, da negativna mesečna rast utrjuje upočasnitev letne rasti, ki se je začela avgusta lani. Istatova analiza o gibanju cen po ekonomski namembnosti proizvodov kaže, da so se cene vmesnih dobrin znižale za 0, 4 odstotka, cene končnih dobrin za široko porabo niso doživele sprememb, medtem ko so se cene investicijskih dobrin povečale ta 0, 4 odstotka. Analiza za skupine proizvodov pa kaže, da je h konujnktume-mu znižanju cen pri proizvajalcih največ prispeval papirniško založniški sektor (-1, 1%), na drugem mestu so energetski proizvodi (-1%, od tega -1, 7 za naftne proizvode in naravni plin, -0, 3 pa za električno energijo, plin in vodo), na tretjem pa meso (-0, 7%). Zvišale pa so se cene proizvajalcev nealkoholnih pijač (+0, 6%), motornih vozil in rezervnih delov (+0, 5%), usnja, usnjenih izdelkov in čevljev (+0, 5%). V trgovini na debelo gre ko-njunkturno znižanje v maju v največji meri na račun znižanja cen papirja (-1, 7%) in naftnih derivatov (-1, 5%). Na osnovi teh podatkov je mogoče sklepati, da lahko prišlo v tem mesecu do znižanja mesečne stopnje rasti inflacije, kar se sicer v Italiji ni zgodilo že .skoraj 30 let, natančneje od julija 1968. Po nekaterih izračunih naj bi se cene v široki porabi, ki jih jemlje Istat za izračunavanje inflacijske stopnje, znižale v primerjavi z junijem za 0, 1 odstotka, kar bi letno inflacijsko stopnjo znižalo na 3, 7 do 3, 8 odstotka, potem ko je junija znašala 3, 9 odstotka. Poleg ugodnega gibanja cen pri proizvajalcih in grosistih bo k znižanju inflacije gotovo prispevala tudi pocenitev računov za električno energijo, saj je vlada z odlokom (ki je bil v to- rek objavljen v uradnem listu in je torej že v veljavi) odpravila tim. kvote cen družbe Enel. Ker je ukrep retroaktiven in velja od 30. junija, bo Istat to spremembo upošteval že pri izračunavanju julijske inflacijske stopnje. Prve indikacije o njenem gibanju bodo znane že danes, ko bodo nekatera vzorčna mesta objavila podatke o življenjskih stroških v tem mesecu. Dejstvo, da bo pocenitev računa za elektriko upoštevana že v julijskem inflacijskem podatku, je presenetilo nekatere raziskovalne zavode, ki so napovedovali 0, 2-od-stotno mesečno rast cen in razmeroma stabihio letno stopnjo inflacije, ki naj bi bila taka kot junija ali celo višja (3, 9 do 4 odstoke). Zdaj so morali svoje ocene popraviti, nekateri pa celo predvidevajo, da se bo inflacijska stopnja ob koncu leta spustila pod 3, 5 odstotka in se ustavila na povprečju 4 odstotkov. Ce ne bo nepredvidenih motenj, so torej perspektive za inflacijsko jesen ugodne, k čemur prispeva tudi okrepitev lire, zaradi katere so mednarodne sestavine inflacijske košarice znatno cenejše. Napredek na borzi in predah za liro Na delniškem trgu posebno zanimanje za delnice telefonsko-telekomunikacijskih družb MILAN - Politična razjasnitev in zakonski osnutek o avtoriteti za telekomunikacije, ki omogoča privatizacijo družbe Štet, sta včeraj blagodejno vplivala na trge, kjer se je lira okrepila tudi zaradi napredovanja dolarja, medtem ko je milanski borzni trg z vidnim napredovanjem telefonskih in telekomunikacijskih delnic popravil še del izgub iz začetka tedna. Marka se je včeraj vrnila pod 1.020 lir in po tečajnici Banke Italije veljala 1.019, 14 lire, potem ko je v sredo dosegla skoraj 1.025 lir. Če je res, da je italijanska valuta izkoristila delno okrepitev dolarja in razjasnitev na političnem obzorju, pa še ni mogoče trditi, da je prišlo do preobrata trenda. Bolj kot o izboljšanju, govorijo operaterji o utrditvi tečaja lire, za okrepitev pa bodo potrebni nadaljnji pozitivni signali pridobil 1, 40 odstotka-s političnega prizorišča in Obseg poslov se je obču-okrepitev dolarja. tno zmanjšal, saj njihova Borzi sestanek v Mila- vrednost ni presegla 624 nu se je že drugi dan za- milijard lir, daleč največ pored končal s pozitivni- zanimanja pa je bilo za temi predznaki, v središču lefonske oziroma teleko-pozomosti operaterjev pa munikacijske vrednostne so bili opogumljajoči zna- papirje in še posebno za ki o gibanju inflacije, ki delnice družbe Štet, ki se oživljajo pričakovanja po ji obeta hitra privatizacija-znižanju obrestnih sto- V povprečji! so ti papirji penj. Zadnji indeks Mib- pridobili okrog 2 odsto-tel je napredoval za 1, 20 tka, medtem ko so Media-odstotka, Mib-30 pa je setovi rahlo nazadovali- PET PON TOR SRE ČET 1530,6 15373 1528,2 1523,6 1522,1 1007,8 1008,8 1017,4 1024,9 101 ZAGOTOVILO BURLANDA PROMETNE ZVEZE / HUDA OZKA GRLA V POVEZAVAH SEVEROVZHODNEGA DELA DRŽAVE Sredstva Evropske unije tudi za jadransko plovno pot RIM - Tudi načrt za jadransko plovno pot bo lahko računal na sredstva iz skladov Evropske unije prav v tolikšni meri kot letališki projekt Malpen-sa 2.000 in predor pod Brennerjem. Tako je zagotovil včeraj predsednikom jadranskih dežel minister za prevoze Claudio Burlando, ki se je sestal s predstavniki Abrucov, Emilie Romagne, Lombardije, Mark, Moliseja in Furlanije Julijske krajine. Med srečanjem z ministrom za prevoze je bilo sklenjeno, da bo jadranskemu koridorju namenjena četrtina vseh sredstev, ki niso vključene v projekte seznama iz Esse-na. Konkretko to pomeni, da bodo omenjene dežele lahko računale na 100 milijard lir v petih letih za preučitev in projektiranje jadranske plovne poti. »Uresničitev Jadranskega koridorja,« je poudaril Burlando, »je odločilnega pomena za posodobitev infrastrukture in za nov zagon gospodarskim povezavam Italije z Grčijo in z vzhodnimi državami, kar bo prispevalo tudi k oblikovanju novih delovnih mest.« Zadovoljen z izidom pogovora je bil tudi predsednik Mark Vito D’Am-brosio, ki koordinira delo dežel o jadranskem koridorju. Po njegovem je pomembno, da bo jadranski koridor lahko računal na isto finančno osnovo kot dela, ki so jim v vladnem okviru pripisali večjo prioriteto. »Jadranski koridor je priložnost, ki je ne smemo zamuditi, če hočemo biti vezni člen med Evropo, Sredozemljem in Vzhodom,« je dodal predsednik Apulije Sal-vatore Di Stašo. Nujne nove cestne in železniške infrastrukture »žrtve« proračuna BENETKE - 2e vrsto let je avtomobilski promet na obvoznici pri Mestrah tako gost, da skoraj ni dneva brez zastojev. Avto-mobih in tovornjaki morajo po tej nekaj več kot deset kilometrov dolgi cesti voziti zelo počasi. Obvoznica ne služi samo tistim, ki prihajajo iz smeri Padove, torej iz Milana in Bologne, in gredo naprej proti Trstu, Vidmu ali Trevisu, temveč tudi prebivalcem Mester, ki se po njej premikajo z enega na drugi konec svojega mesta. Dvopasovnica že leta in leta ne zmore vsega prometa. Doslej pa se ni nič zgodilo. Beneški časopisi poročajo o zastojih, birokrati in politiki v Rimu pa ne naredijo ničesar. Podobno se dogaja v več krajih na severovzhodu države. Na sejmu stolice v Vidmu so se podjetniki pritožili, da so med njihovim »trikotnikom« in avtocesto pri Palmanovi še vedno le stare poti, po katerih morajo vsak dan voziti težki tovornjaki. Na vseh državnih in pokrajinskih cestah Veneta je promet zelo gost, še posebno tovorni, kajti tod kar mrgoli malih tovarn in delavnic, v katere dovažajo surovine in odvažajo končne izdelke. Negodovanje ljudi je slišati na vsakem koraku. Brez dvoma je bil tudi problem cest eden izmed razlogov, ki so botrovali volilnemu uspehu Bossija in njegovih, kajti v Rimu, kjer odločajo tudi o porazdelitvi denarja za javna dela, pozabljajo na potrebe v zadnjem času hitro razvijajočega se malega podjetništva v teh krajih. Negodovanje so v zadnjem času izrazili industrijci na posvetu v Padovi, sindikalisti na posvetu v Trentu, turistični delavci v Gortini in še bi lahko naštevali. Ves promet, ki prihaja iz Milana oziroma Bologne do Padove in naprej proti Benetkam, prihaja zdaj po šestpaso-vnici. Razširjena je bila pred nekaj leti z vsemi polemikami o podkupninah. Promet po njej je zelo tekoč. Nujno bi bilo treba podvojiti že omenjeno obvoznico pri Mestrah. Po avtocesti, ki iz Benetk pelje v naše kraje, do mejnih prehodov na Trbižu, v Gorici in v Trstu, je v zadnjih letih promet zelo narasel zaradi izredno povečanih stikov med Italijo in vzhodnoevropskimi državami. Kaj kmalu se bo pokazala potreba po tretjem pasu v obe smeri. Nujno potrebno je tudi dokončanje tistih dvajset kilometrov avtoceste med Saci-lejem in Coneglianom, tako da bi bila industrija v pordenonski pokrajini bolje povezana z zahodnim delom države. Gradnja obvoznic je nujno potrebna tudi v nekaterih drugih krajih, skozi katere so speljane državne ceste. Posodobiti in razširiti je treba tudi pokrajinsko cesto Romea, ki povezuje Benetke z Riminijem in na kateri je promet zelo gost. Do zastojev prihaja vsak dan tudi na cestah, ki peljejo po Južni Tirol- ski, saj se tam lokalnemu in tovornemu prometu pridruži še turistični. Tudi z železnicami ni vse v redu. Ko se je pred nekaj leti govorilo o hitrih progah, se je načrt za tisto, ki naj bi jo speljali iz Milana oziroma Turina, ustavil v Benetkah. Zdaj vse kaže, da bo ta hitra proga speljana tudi na vzhod, vendar še ni znano, ali v smeri Trsta ali Vidma, od koder bi imela hitrejši stik z že posodobljenimi železnicami v Avstriji, medtem ko je v Sloveniji in na Hrvaškem za sedaj slabše. Gospodarstveniki opozarjajo, da bi bilo treba te hitre proge povezati s pristanišči in letališči. Potrebe so ogromne, zato da bi jim zadostili bi bilo potrebno prav tako ogromno denarja. V Rimu pa bodo morali stiskati pas in porabiti čim manj denarja, da bi obvarovali državni proračun. Kako torej iz te začarane ulice? Marko VValtritscb 18. JULIJ 1996 v LIRAH 5 S valuta nakupni prodajni § ameriški dolar 1503,00 1543,00 nemška marka 1012,00 1038,00 s H francoski frank 297,00 306,00 II 'F -2. holandski gulden 898,00 925,00 belgijski frank 48,70 50,60 lp P c 55 funt Sterling irski Sterling danska krona 2312.00 2392.00 261,00 2382.00 2465.00 269,00 Ie <5§- grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1093,00 1126,00 1? japonski jen 13,70 14,30 švicarski frank 1234,00 1272,00 i| avstrjski šiling 143,20 147,50 norveška krona 234,00 241,00 švedska krona 226,00 233,00 ■*!> portugalski escudo 9,80 10,20 španska pezeta 11,80 12,40 <§ avstralski dolar 1176,00 1212,00 9 madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,00 11,60 s hrvaška kuna 265,00 290,00 18, JULIJ 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1509,00 1539,00 nemška marka 1016,00 1034,00 francoski frank 297,00 307,00 holandski gulden 896,00 921,00 belgijski frank 48,79 50,59 funt Sterling 2306,00 2386,00 irski Sterling 2388,00 2483,00 danska krona . 261,00 271,00 grška drahma 6,24 6,84 kanadski dolar 1091,00 1126,00 švicarski frank 1237,00 1262,00 avstrijski šiling 142,87 147,37 slovenski tolar 11,00 11,35 18. JULIJ 1996 v LIRAH 'valuta povprečni ameriški dolar 1522,080 ECU 1923,300 nemška marka 1019,440 francoski frank 300,810 funt Sterling 2351,920 holandski gulden 908,430 belgijski frank 49,474 španska pezeta 12,055 danska krona 264,250 irski funt 2432,590 grška drahma 6,446 portugalski escudo 9,906 kanadski dolar 1108,820 japonski jen 14,015 švicarski frank 1247,910 avstrijski šiling 144,810 norveška krona 236,830 švedska krona 228,820 finska marka 334,890 18. JULIJ 1996 INDEKS MIB-30: +1,39% delnica cena var. % delnica cena ^vaT_%_ Alleanza Ass. 12.757 +1,47 italcementi 11.212 +1,05 Bca di Roma 2.941 +0,82 Italgas 5.359 +2,93 Benetton 18.698 -1,22 La Fondiaria 6.882 +2,16 Comit 2.941 +0,82 Mediobanca 8.907 +0,55 Credit 1.691 +1,74 Montedison 800 +0,59 Edison 8.739 +3,55 Olivetti 795 -1,09 Eni 7.028 -0,15 Parmalaf 1.949 +1,77 Ferruzzi fin. 740 -1,00 Pirelli Spa 2.444 +2,68 Fiat 4.869 +1,03 Ras 14.919 +1,36 Gemina 662 -0,70 Rinascente 10.366 +0,18 Generali 35.193 +0,47 Sai 14.119 +2,52 Ifi p. 13.450 +1,30 San Paolo To 8.943 -0,74 Iti! 4.298 +1,39 Sirti 9.347 +0,23 Imi 11.433 +1,65 Štet 4.868 +2,18 Ina 2.199 + 1,28 Telecom Ita 3.022 +2,89 —-J ITALIJA Petek, 19. julija 1996 RIM / SKLEP SENATA IN POSLANSKE ZBORNICE r DELO / SREČANJE VLADE, SINDIKATOV IN DELODAJALCEV n Dvodomna komisija za reformo ustave Predlog podprli Oljka in SKP, Kartel pa se je vzdržal RIM - Reformo italijan-ustave bo morala pri-Piaviti dvodomna komi-Y za reforme, ki bo mo-a a končati z delom v Uem letu. Tako sta skle-sj a Včeraj senat in po-anska zbornica nq pre-, °S Oljke. Predlog je po-^Pda Stranka komunisit-gtle Prenove, medtem ko 6je Kartel svoboščin zdržal, Severna liga pa 6 Sjssovala proti. , Pako se je z delnim °govorom končala dvo-^npvna razprava o usta-Um reformah, v kateri ^ sodelovali vsi voditelji . pijanskih strank in pri ca. ri se večina in opozi-)3 nista razšli, čeprav *sta tudi našli povsem pPnega jezika. iIl^0gajanja med večino j. opozicijo so se nada-1 Va^a tudi včeraj dopol-z ,e’ nato pa sta se zave-lstvi sestali na ločenih ^tankih. Oljka je po Iji razpravi sklenila, delno popravi svoj s .log resolucije in nekatere pri-jj^be Kartela. To pa Sil-Berlusconiju in nje-tnVlBl ni bilo dovolj. Za-zijo° S^enlB' da se vzdr- ^j9ovico o odločitvi tela je novinarjem Poročil Gianfranco Fini, pozneje pa je Silvio Ber- dlo 0ni dodal’ da ie Pre-in P o vzdržanju njegov Sni'9 ie Prodrl po precej-DrB,razPravi. Nekateri so dstavniki Kartela, ki ^Pozneje v parlamentu Dr °Pdi Berlusconija in Protestirali proti odloči- 6iptvvdstva’ 80 namreč tp„ , ®’ uaj bi glasovali za nie j1^0- ker bi vzdrža-»I , ko vzbudilo vtis Toda pred-nik porza Italia jih je prepričal, da je vzdržanje bolj korektno, saj naj bi na ta način opozicija poudarila pripravljenost na dialog, obenem pa pokazala, da resolucija ni njeno maslo. Tudi v večinskem zavezništvu vode niso bile povsem mirne. Tako je tajnik SKP Fausto Berti-notti poudaril, da bo njegova stranka sicer glasovala za resolucijo, vendar je ne bo podpisala. Berti-notti je kritiziral izbiro dvodomne komisije in skrbi ga tudi dejstvo, da so komisiji časovno omejili mandat, saj je nevarno, da ne bo dokončala dela. Predvsem pa voditelja komunistov skrbi dejstvo, da se Demokratična stranke levice in Kartel spet zbližujeta in da bi lahko prodrla hipoteza polpredsedniške republike. Po njegovem mnenju je nevarno, da bi spet prodrl duh »širokih dogovorov«. Pozneje je predsednik senatorjev Oljke Cesare Salvi dodal, da predlog dvodomne komisije ni izoblikovala Oljka, ampak jo je predlagal Kartel svoboščin kot možen kompromis. Salvi je tudi posvaril, da večina ne bo vložila predloga o reformah, če ne bo dogovora o ustavnem zakonu, ki naj ustanovi dvodomno komisijo. Zadovoljen z izidom glasovanja pa je bil predsednik vlade Romano Prodi, po oceni katerega je vse v najlepšem redu. In zadovoljen z zbliža-njem med Oljko in Kartelom o reformah je bil tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je včeraj sprejel predsednike dežel in jim zagotovil, da sploh ne nasprotuje reformam. Zelo kritičen pa je bil sardinski poslanec Mario Segni, po katerem je dvodomna komisija samo »skrpucalo«, ki ne bo obrodilo reform. Resolucija, ki sta jo sprejela senat in poslanska zbornica pravi, da bo oblikovana dvodomna komisija s poročevalskimi pristojnostmi. V njej bodo morale biti propor-čno zastopane vse skupine, ki so prisotne v parlamentu, in zajamčena bo prisotnost priznanih jezikovnih manjšin. Med razpravo v senatu so pojasnili, da so mišljene v parlamentu zastopane manjšine. PO OBISKU NA HRVAŠKEM Piero Fassino danes v Kopru Z Golobom bo podpisal protokol o obnovi palače Mazioli v Izoli ZAGREB, KOPER -Podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino je od včeraj na uradnem obisku na Hrvaškem, kjer se s tamkajšnjimi voditelji pogovarja o gospodarskih in pohtičnih odnosih med Rimom in Zagrebom. Včeraj dopoldne se je Fassino (na fotografiji) v Zagrebu srečal s hrvaškim podtajnikom Ivanom Simonovičem, popoldne pa se je v Splitu pogovarjal z zunanjim ministrom Matejem Graničem. Dober del današnjega dne, ki bo imel značaj zasebnega obiska, bo Fassino posvetil italijanski manjšini v Istri. Najprej se bo s predstavniki manjšine srečal na Reki, nato pa bo v Rovinju obiskal študijsko središče narodnostne skupnosti. Popoldne pa se bo podtajnik v italijanskem zu- nanjem ministrstvu mudil v Kopru, kjer se bo najprej srečal s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji, Nato pa je predviden pogovor z delegacijo zunanjega ministrstva Republike Slovenije, ki jo bo vodil državni sekretar Ignac Golob. Srečanje bo ob 19. uri v prostorih mestne občine Koper. Po pogovoril bosta Fassino in Golob podpisala protokol o obnovi palače Manzioli v Izoli. Obnovo te palače, ki je hkrati tudi kulturni spomenik, bosta denarno omogočili obe državi. Na predsedstvu vlade začetek dogovarjanja o boju proti brezposelnosti Okvirne smernice dela, ki so jih nakazali včeraj, bodo poglobili na tematskih srečanjih RIM - Kako tvorno in učinkovito pristopiti k reševanju vprašanja brezposelnosti? O tem je tekla včeraj beseda na srečanju med predstavniki sidnikatov delodajalcev in vlado. Srečali so se predstavniki vseh organizacij, ki so julija 1993 podpisale dogovor o ceni dela. Včerajšnji pogovor, ki ga je vodil predsednik vlade Romano Prodi, je bil samo uvod v daljši postopek, ki naj bi omogočil, da bi do sredine septembra, ko bo zasedala vsedržavna konferenca o delu, pripravih paket operativnih ukrepov. Na včerajšnjem srečanju je vlada, kot so po pogovoru povedali novinarjem predstavniki sindikatov, potrdila, da je boj proti brezposelnosti glavna proriteta. Prav zato je premier zagotovil, da namerava vlada vključiti v to bitko vse sile in vse organizacije, da bi zlasti na jugu zagotovila oblikovanje novih delovnih mest. Danes bo vlada na svoji seji zasnovala zakonski predlog za boj proti brezposelnosti. Kot je povedal minister za delo Tiziano Treu, pa bo zakonski predlog vseboval zaenkrat samo smernice dela, ki jih bodo nato izpopolnjevali na osnovi tematskih srečanj med predstavniki delavcev, delodajalcev in resorskih ministrov. V prihodnjih dneh bodo namreč poglobili štiri bistvena vprašanja, ki zadevajo pospešitev postopkov za začetek javnih del, reformo strokovnega usposabljanja in znanstvenega raziskovanja, trg dela in olajšave za podjetja, oblikovanje območij, na katerih pospešiti in .preverjati učinkovitost posegov. Kot so povedali sindikalisti, se je vlada obvezala, da se bo v bitki proti brezposelnosti poslužila različnih vzvodov. Med temi so pospešitev javnih del (minister za javna Dela Antonio Di Pietro je že pripravil prvi seznam del, z uresničitvijo katerih bi lahko začeli takoj, ker so sredstva že na razpolago), izkoriščanje vseh sredstev Evropske unije, refinansiranje za- kona za spodbujanje podjetništva pri mladih, sprememba pogodb za par time in druge. Včeraj niso poglobili nobenega od teh poglavij, ki jih bodo predstavniki delavcev in delodajalcev začeli poglabljati od ponedeljka z resorskimi ministri. »Srečanje je bilo pozitivno, vendar ocenili ga bomo lahko, ko bomo začeli poglabljati stvarne probleme,« je menil Pietro Larizza, Tajnik UIL je vsekakor pohvalil sklep vlade, da udejani zakon, ki dovoljuje osrednji vladi, da prevzame pobudo krajevnih uprav, če niso sposobne učinkovitega načrtovanja in pridobivanja sredstev iz namenskih skladov Evropske unije. Previden v oceni je bil tudi tajnik CGIL Sergio Cof-ferati, po katerem bo »verodostojnost vlade odvisna od količine sredstev, ki jih bo znala združiti«, medtem ko je tajnik CISL Sergio D’An-toni dodal, da »si morajo zavihati rokave vsi, ki imajo količkaj odgovornosti in pristojnosti, če je res, da je boj proti brezposelnosti prioritetni problem. Dokaj pozitivna je bila tudi ocena predstavnikov trgovcev in obrtniških organizacij. Minister za delo Tiziano Treu je pozneje na skupščini zveze javnih indu-strijcev Intersind poudaril, da je potreben v bitki proti brezposelnosti izjemen napor, ki mora temeljiti na dogovarjanju med vsemi zainteresiranimi. Včeraj se je zvedelo, da je predsednik vlade Prodi povabil na konferenco o delu, ki bo septembra, tudi predstavnike takoimenovanega tretjega sektorja, Id združuje predvsem organizacije »non profit«. Prodi je potrdil, da bodo v novem finančnem zakonu tudi ukrepi za te organizacije in je dodal, da se bo vlada zavzela za odobritev okvirnega zakona o storitvah, skrbstvu in civilnem služenju vojaškega roka. Posvaril pa je pred nevarnostjo, da bi se »sektor non profit spremenil v avtobus za črno delo«. PREDLOG / MACCANICO SODSTVO / GLAVNI TOŽILEC za okroglih 1.000 milijard letno. Confalonieri je izjavil, da je tisti kozarec »-poln strupa«. Za Media-set naj bi bilo »strupeno« tisto določilo zakonskega predloga, ki predvideva, da posamezni televizijski subjekti ne bodo smeli posedovati več kot 30 odstotkov vseh tako imenovanih »televizijskih dobrin« (reklamo in naročnine), kar naj bi znašalo 2.250 milijard lir. To pa je 750 milijard lir manj, kot znaša sedanji promet Mediaseta. K tem bi morali prišteti še kakih 180 do 200 milijonov lir, ki naj bi jih Mediaset »izgubil« zaradi nižjih prihodkov. V televizijsko afero je posegel tudi Silvio Berlusconi, a le z izjavo, da je »žrtev konflikta med različnimi interesi.« V detajle se ni spuščal, da bi ga ne obtožili »vmešavanja« v zanj strateško pomemben sektor. Senator Forze Italie Alessandro Meluzzi je podčrtal, da bo predlog prizadel ne le Mediaset, pač pa vso državo. Načelnik poslanske skupine Forze Italie Giuseppe Pisunu je menil, da predstavlja zakonski predlog »škandalozno darilo javni televiziji.« Buttiglione (-KDU) je zatrjeval, da gre za izsiljevanje Berlusconija. Njegovo TV družbo naj bi ohromili, s tem pa prizadeli 243 tisoč malih delničarjev, uslužbence in tuje investitorje. Podtajnik pri poštnem ministrstvu Laurija (LS) mu je odgovoril, da sploh ne gre za preganjanje Mediaseta, pač pa za ureditev tega zelo delikatnega družbe-no-gospodarskega področja. Oglasil se je tudi sam minister Maccanico: poudaril je, da je Kartel svoboščin zelo kritičen do predloga, predvsem kar se tiče omejevanja TV dobrin, dodal pa je, da ga te kritike sploh ne skrbijo. Borrelli ni kršil tajnosti preiskovalnega postopka RIM - Sef milanskega tožilstva Francesco Save-rio Borrelli ni kršil tajnosti preiskovalnega postopka, ko je naslovil tedanjemu premieru Silviu Berlusconiju jamstveno obvestilo. Zato ga je treba oprostiti. To je zaključek, ki ga je disciplinskemu odseku Višjega sodnega sveta predlagal glavni tožilec kasacijskega sodišča. Po mnenju glavnega niso osnovani očitki bivšega pravosodnega ministra Borrelliju in zato je treba šefa milanskega tožilstva oprostiti. Disciplinski postopek proti Borrelliju je zahteval minister Filippo Man-cuso lansko jesen. Sefa milanskega tožilstva je minister dolžil, da je kršil tajnost preiskovalnega postopka, ker je seznanil predsednika republike Scalfara z dejstvom, da je premieru Berlusconiju naslovil jamstveno obvestilo. Borrelli te okoliščine ni zanikal, dejal pa je, da je Scalfara obvestil potem, ko so karabinjerski oficirji, ki so bili zadolženi, da presedniku vlade izročijo sporočilo, Berlusconija vsaj okvirno seznanili z vsebino ukrepa. Ta pojasnila ministra Mancusa, ki je vodil pravo vojno proti milanskemu sodnijskemu timu »čiste roke«, niso zadovoljila. Zato je zahteval disciplinski postopek. Bor-rellija je minister tudi dolžil, da se je »izneveril dolžnosti o lojalnem sodelovanju« z ministrskimi inšpektorji. Zaključki glavnega tožilca niso obvezujoči za disciplinsko komisijo, ki bi lahko zahtevala tudi razpravo o Borrellijevem ravnanju, če bi je tožilčevo izvajanje ne prepričalo. Toda dejstvo, da je glavni tožilec kasacijskega sodišča ocenil kot neo-snovane obtožbe bivšega pravosodnega ministra, bo nedvomno imelo svojo težo. NOVICE Vohunil je za Falconejem CALTAN1SSETTA - Preiskovalci so prišli na sled še enemu mafijcu, ki je sodeloval pri organizaciji atentata na sodnika Giovannija Falconeja, ki je bil ubit na avtocestnem izvozu pri Capaciju. Gre za 38-letnega Anotonina Galliana, ki je dalj časa nadzoroval premike Falconejevega blindiranega avtomobila. Gallianovo sodelovanje pri organizaciji atentata je razkril skesanec Calogero Ganci, ki je tudi sam prispeval k umoru sodnika Falconeja. Galliana so z obtožbo seznanili v kaznilnici v Palermu, kjer je zaprt zaradi sodelovanja pri ropu v osrednji palermski pošti. Rop, ki ga je organizirala mafijska tolpa palermske četrti Noče, je navrgel banditom skoraj 30 milijard lir. Z novim razpletom v preiskavi je novinarje seznanil šef državnega tožilstva v Caltanisšetti Gio-vanni Tinebra, ki je povedal, da so okoliščine atentata v glavnem raziskane, treba pa je pojasniti še nekatere aspekte zločina. Povedal je tudi, da se zlasti med mlajšimi mafijci vse več aretiranih odloča za sodelovanje s pravico. »Zavedajo se, da so v slepi ulici in da brez kesanja in sodelovanja s sodstvom ne bi imeli več nobene perspektive,« je menil Tinebra. Odložili razpravo o Coiru RIM - Višji sodni svet je skoraj soglasno odložil za nekaj dni razpravo o disciplinskih ukrepih proti šefu rimskega tožilstva Micheleju Coiru, za katerega je prva komisija zahtevala disciplinsko premestitev. Plenum višjega sodnega sveta je tako sprejel zahtevo Coirovega zagovornika, šefa palermskega državnega tožilstva Giancarla Casellija, ki se danes ne bi mogel udeležiti razprave. gruan / po železniški nesreči V UL. FiLZI / TAKOJ PO POPOLDANSKEM ODPRTJU Danes naj bi progo povsem usposobili Sindikati opozarjajo na pomanjkljivosti SKR pravi, da ne gre »za tragično usodo« Oborožena roparja v Banco di Sicilia Plen znaša okrog 60 milijonov lir - Udarilo sto uslužbencu Na železniški progi pri Grljanu, kjer sta predvčerajšnjim v težki prometni nesreči izgubila življenje dva strojevodja, so še vCeraj ves dan odstranjevali razbitine lokomotive, popravljali tračnice in spet usposabljali električno napeljavo, tako da so bile ves dan težave pri prometu. Na drugi progi, ki ki teCe vzporedno in ki je ostala nepoškodovana, so vlaki sicer vozili, vendar z zmanjšano hitrostjo, tako da so imeli nekaj zamude (od 15 do 30 minut). Nekaj krajevnih vlakov so tudi ukinili, potnike pa so vozili z avtobusi. Najbolj zamudno je bilo odstranjevanje povsem neuporabne lokomotive, ki so jo razrezah in odpeljah po kosih. Predvčerajšnjim so pravih, da bodo v dveh dneh progo spet usposobili, vendar jim do sinoči dela ni uspelo dokončati. Promet naj bi normano stekel danes zjutraj. Medtem nadaljujejo s tremi preiskavami, ki so jih uvedb (ministrstvo za prevoze, sodstvo in same železnice), vendar niso prišle na dan kakšne bistvene novosti. Med podatki, ki jih morajo še preveriti, se najpomembnejši nanaša na tahograf vlaka, ki je nesreCo povzročil. Na vsak način je tudi včeraj kot NOVICE najbolj verodostojna hipoteza ostala tista, ki so jo postavih že takoj po nezgodi, in sicer okvara na semafom ter nespoštovanje določil, ki so v teh primerih predvidene (vožnja z izredno nizko hitrostjo). S svoje strani so deželna tajništva Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltrasporti, Fisafs-Cisal iz F-JK povabila železničarje iz naše dežele, da se v spomin na preminula strojevodja in v opozorilo železniški upravi ter prebivalstvu na izredno slabe razmere železniške infrastrukture (kar ogroža samo varnost potnikov in zaposlenega osebja) jutri za 15 minut (od 12. do 12.15) prekinejo delo. Sindikati pri tem opozarjajo, da je v teku »perverzna uveljavitev pokojninske reforme, ki v obliki spodbud za predčasno upokojitev dejansko še bolj niža število zaposlenih.« Pokrajinsko tajništvo SKP pa poudarja, da 3 smrtnih žrtev in 8 ranjenih v 48 urah ne gre pripisati le tragični usodi. V tem trenutku torej ne zadostujejo izrazi sožalja in gob verbalni protesb, pravi SKP, in poziva k takojšnji in učinkoviti mobibzaciji družbenih in političnih sil bodisi glede spoštovanja varnostnih predpisov kot izdelave novih. Policijski avto pred oropano banko (foto KROMA) Sen. Camerini proti plinskemu terminalu Tržaški senator Oljke Fulvio Camerini je naslovil na ministra za okolje Ronchija vprašanja v zvezi z nameravano gradnjo plinskega terminala družbe SNAM pri Tržiču. V dokumentu, ki ga je podpisal tudi poslanec Zelenih Giorgio Sarti, poziva ministra, naj izreče negativno mnenje o projektu, za katerega se zavzema ENEL, saj se še ni zaključila procedura za ocenjevanje vphva objekta na okolje, Čeprav je že zdavnaj potekel rok, Id ga določa zakon. Sen. Camerini opozarja tudi, da ima izbrani kraj posebne naravne značilnosti ter da Tržaški zahv in obalni pas že bremenijo številne energetske infrastrukture. Zeleni v korist Kraškega parka Poslanec Zelene liste Sauro Turroni je na priporočilo tržaških zelenih zahteval od rimske vlade poseg v korist Kraškega parka. Turroni je vložil tozadevno parlamentarno vprašanje ministru za okolje Edu Ronchiju, v kateri opozarja, da je deželni svet na tem, da izključi načrtovani Kraški park iz seznama deželnih parkov. To naj bi bilo med drugim tudi v kričečem nasprotju z "zakonom Belci". Zeleni in naravovarstveniki so prepričani, da bi tako začrtani deželni zakon (torej brez Kraškega parka) močno prejudiciral tudi ustanovitev mednarodnega Kraškega parka. Od tod poseg pri ministru Ronchiju, ki pripada zelenim. Drevi v Revoltelli filmi Mana Raya ŠKEDENJ / TOVARNIŠKI SVET IN SINDIKATI Zagotoviti varnost v železarni! Odpadlo srečanje z vodstvom obrata - Danes skupščina delavcev Vodstvo skedenjske železarne ne zagotavlja potrebnih varnostnih pogojev za redni potek dela, zato se bo protest delavcev razširil iz jeklarskega oddelka, kjer so v zadnjih mesecih že zabeležili dve hujši nesreči pri delu, na ostale oddelke obrata. To so glavni zaključki včerajšnjega srečanja tovarniškega sveta s pokrajinskimi vodstvi sindikalnih združenj žele-zarjev Cgil, Cisl in Uil. Danes dopoldne bo v železarni skupščina zaposlenih, na kateri bodo vzeli v pretres nastalo stanje, potem ko ni vodstvo dalo zadostnih zagotovil o varnosti na delu. Nasprotno, ugotavljajo predstavniki delavcev, dogaja se, da vodstvo namešCa začasno zaposlene in torej neizkušene delavce v nevarnejše oddelke. Problemi so tudi v drugih oddelkih, kjer sicer niso še tako dramatično prišh na dan, so pa že zabeležili več pri- merov zastrupitve zaradi plinov, ki uhajajo iz talilnih naprav. Zaradi vsega tega ni izključeno, da bi se v najkrajšem sinidkalni spor poostril in da bi prišlo do stavke. Direkcija škedenjskega obrata je medtem odpovedala srečanje o varnosti na delu, ki bi ga morali imeti s sindikalnimi predstavniki na Združenju industrijcev; verjetno je razlog za to treba iskati ravno v sindikalnem sporu, ko ni podjetje oCitno pripravljeno na dogovarjanje, dokler se ne bo stanje v obratu pomirilo in pristalo na trditev direkcije, da so že sedaj zagotoviti vse potrebne varnostne pogoje. Predstavniki zaposlenih pa še vedno zahtevajo trdnejša zagotovila in stvarne posege, da se zaposlenim zajamči varnost pri delu. Ce ne bodo dosegli tega cilja, ne izključujejo, da bodo v škedenjskem obratu v najkrajšem spet napovedali stavko. »Takoj ko sta vstopila, sta zakričala, naj bodo vsi mirni, ker gre za rop.« Zenska, ki je pripovedovala, kaj se je malo prej zgodilo v podružnici Banco di Sicilia, v Ul. Filzi 6, je bila še vsa razburjena, s težavo je odgovarjala na vprašanja, svojega imena ni želela povedati. Bila je med redkimi klienti, ki so bili v banki, ko sta vanjo včeraj popoldne, takoj po odprtju, prišla okrog 25-28 let stara moška, srednje rasti, kratkih las, lepo oblečena, z naglasom, ki ni bil z našega področja. Uslužbence sta pod grožnjo pištole prisilila, da so jima izročili denar, okrog 30 milijonov lir ter 28 milijonov v valuti, nakar sta se odpravila proti vratom. Tedaj je postalo precej napeto: ena od avtomatskih vrat so bila odprta, roparja pa sta zahtevala, da istočasno odprejo tudi druga, sicer bi se lahko znašla v pasti. Ker jima niso takoj ugodili, sta dva uslužbenca udarila s pištolo, nakar so jima s ključem odprli in sta zapustila banko ter se odpeljala z rdeCim motornim kolesom brez evidenčne tablice, s katerim sta tudi prišla. »Sla sem plačat raCun za elektriko,« je še povedala omenjena ženska. »Banko so ravno tedaj odprli (popoldne je odprta od 14.45 do 15.45), pred mano je vstopil neki mladenič, za mano pa drugi, vrata smo mu pridržali, nismo si mogli predstavljati, da je ropar. Njegov pajdaš pa je vstopil po drugih vratih, ki so v Ul. Filzi.« (Banka je prav na vogalu, en vhod je v Ul. Filzi, drugi v Ul. Torrebianca, nakar je treba skozi dvojna no- DRUŽINSKA REJA / POBUDA TR2AŽKE OBČINE IN ZDRUŽENJA ANFAA Nova dmžina za mlade V Revoltelli (Ul.Diaz 27) bodo drevi ob 21.uri na pobudo krožka Cappella Underground predvajali filme mojstra dadaizma Mana Raya. Filme bo v ži-vu na klavirju spremljal Claudio Cojaniz. Občinstvo si bo lahko ob tej priložnosti (muzej Revoltella je odprt do polnoči) ogledalo razstavi Jima Dineja in Nina Perizija. Priznanja Trgovinske zbornice za zvestobo delu Slovensko deželno gospodarsko združenje opozarja elane in druge podjetnike, da je tržaška Trgovinska zbornica razpisala tudi letos priznanja za Zvestobo delu in gospodarskemu razvoju, ki gredo najzaslužnejšim podjetjem in zaposlenim. Lahko kontaktirajo za informacije organizacijsko tajništvo SDGZ vsi interesenti, ki imajo pogoje za predvidene nagrade: 25 zlatih medalj za podjetja in 20 za »najzvestejše« uslužbence. V poštev pridejo podjetja s nepretrgano dejavnostjo v pokrajini vsaj 30 let (Ce jih vodi ustanovitelj), 60 let (Ce jih upravljajo dediči) oz. 25 let za trgovske zastopnike; uslužbenci, ki so zaposleni pri istem podjetju vsaj 35 let (banke, zavarovalnice), 30 let (industrija, obrt, trgovina, gostinstvo, prevozi, storitve), 25 let (pisarne prostih poklicev), 20 let (gradbeništvo, tudi več podjetij) in 15 let (pomočniki pri isti družini); podjetja, ki so uvedla znatne inovacije v sistemu proizvodnje, pri nudenju storitev in pri upravi osebja. V tajništvu SDGZ je na razpolago uradni pravilnik razpisa. Zainteresirani naj pohitijo, saj je treba vložiti prošnje s potrebno dokumentacijo na Trgovinsko zbornico do konca meseca. Javnost večinoma ni seznanjena s problemom številnih mladoletnikov, ki morajo zaradi neurejenih družinskih razmer v rejo k drugim družinam. Da bi premostiti to stanje, so vCeraj dopoldne na tržaški občini predstavili pobudo občinske uprave in koordinacijske skupine za rejo mladoletnikov v sodelovanju z združenjem Anfaa, organizacijo družin, ki posvojijo otroke ali jih vzamejo v svoj domači krog za omejen Cas, t.j. v družinsko rejo. Občinska odbornica za javno vzogojo in mladinsko pohtiko Maria Teresa Bassa Poropat, predsednik tržaškega združenja Anfaa Giuliano Musizza in odgovorna za službo za mladoletnike pri tržaški občini Isabella D’Eliso (na sliki KROMA) so na srečanju orisali težave, s katerimi se spoprijema služba za mladoletnike. Glavno vprašanje je, da je premalo družin, ki bi bile pripravljene sprejeti mladoletnike v svoj domači krog. Zakon predvideva tri vrste reje: v novi družini, ki jo določi sodišče za mladoletnike ali pa sama izvirna družina; v družini sorodnikov, kar zagotavlja mladoletniku relativno domaCe življensko okolje; v delno rejo, večinoma samo Cez dan ali nekaj dni na teden, s tem da v preostalem Času otrok živi pri svojcih. Rešitev je torej vec in jih je mogoče prilagoditi različnim okoliščinam. V sodelovanju med občino, združenjem Anfaa in sodiščem za mladolet- nike so lani namestili po družinah 146 otrok, za kar je občinska uprava namenila 606 milijonov tir. Treba pa bi bilo jih namestiti še veliko veC, tudi otrok iz takih družin, ki niso v stanju zagotoviti primernega življenja otroku v svojem domačem okolju samo začasno in največkrat zaradi delovnih oz. ekonomskih problemov. Občinska uprava in organizacije, ki se ukvarjajo s problemi mladoletnikov, so zato priredile včerajšnje srečanje ravno z namenom, da bi apelirali vse tržaške družine, naj v mejah svojih možnosti ne pozabijo na mlade, ki potrebujejo družinske topline. Vsem, ki so pripravljeni na sodelovanje za rešitev problemov mladoletnikov v težavah, nudijo informacije na uradu pri pokrajinski upravi v Ul. S. Anastasio 2 (tel. 3798426 in 3798532) ter pri združenju Anfaa v Ul. Donatello 3 (tel 54650). tranja avtomatska vrata, op. ur.). Koliko je bilo tedaj klientov? »Malo nas je bil°’ verjetno smo bili trije. R°' parja sta skočila za puli> imela sta najlonsko vrečko. Nisem videla, ka) sta pobrala, Ce je kdo reagi' ral. Ostala sem kot vkop3' na, v rokah sem držala denar za plačilo raCuna...« Pravijo, da sta bila oborožena... »Eden je imel pištolo, prisilil je uslužbenca, da odpre predal, pobrala sta. kar je bilo v predalih. Bil® sta Italijana, gotovo sta bila Italijana. Najhuje pa je bilo, ko sta hotela oditi. Vrata so bila zaprta, kričal® sta, naj jih odprejo, edeD od roparjev je pajdaša šilu. naj strelja, nekaj sta prevrnila, nakar sta na sreCo 1® odšla.« Zenski si mora’1 dati pomirjevalno sredstvo, da si je vsaj za silo opomogla. Roparja sta sicer iskal® glavni sef, vendar je bil zaprt, zato sta se odpovedal® nameri. Uslužbenci (v banki so bili štirje) so j h13® izročiti, kar je bilo v predalih. Roparjema pa so živCl zaCeh popuščati, ko sta s® znašla pred zaprtimi vrati' Dva uslužbenca je oboroženi ropar udaril s kop1' tom pištole po tilniku i® vratu, enega so kasneje z RdeCim križem odpeljati v glavno bolnišnico, vendar ni bilo nič hujšega. Uslužbencem ni ostalo drugeg®1 kot da odklenejo vrata' Rop je trajal le nekaj n11) nut, na ulici je bilo tedaj malo ljudi, verjetno s® nihCe sploh ni zavedel, k®! se dogaja. Preiskavo vod1 leteči oddelek tržaške kv® sture, na kraju so bili tud1 karabinjerji. TRST-JESENlCf Jutri z vlakom po Bohinjski progi Pred 90 leti, točneje julija 1906, je z Jesenic Gorico in Trst po novi taldj imenovani Bohinjski pr0°! prisopihal prvi vlak. N®te' progi prirejajo danes p® sebne izlete z muzejski vlakom, ki ga sicer hraruj v Ljubljani in s kateri11^ razpolagajo Slovenske Z® leznice. V počastitev 90-letnlC prireja predstavnik Držav nih železnic dr. Paolo F ^ tronio v sodelovanju Združenjem Mitteleurop in Slovensko železnico P tovanje s posebnim v kom od Trsta do Jese,TU Potovanje bo jutri z od*1 dom ob 8. uri z Marsoveg polja v Trstu. Odhod z J senic bo ob 16.5, pribo Trst pa ob 20.-uri. Vozovnica pa stane 40 tisoC Prijave sprejemajo P Združenju Mitteleurop (Ul. Mazzini 20, 2. na ® ’ tel. 369977) samo še dan od 18. do 20. ur6- « Združenju sprejemajo rezervacije za kosilo v J® niški restavraciji. FERNETIČI / ODBORNIK MATTASSI NA OBISKU V RIMU »Vlada naj se izjasni o usodi postajališča« Občino Repentabor izključeno iz uprovnego sveto Deželna uprava zahte-Va od rimske vlade, naj ?e. v doglednem Času lz]asni o usodi tovornega Postajališča na Pernekih, ki bo s postopnim pStopom Slovenije v Evropsko unijo izgubilo ?a Pomenu. To zahtevo p. deželni odbornik Dtorgio Mattassi formalno iznesel Gianfrancu orghiniju, ki vodi po-n, no vladno komisijo J task force“) za ublaži-®v posledic gospodarske krize in breposelno- Mattassi se je z vlad-niIn predstavnikom pogovarjal tudi o izvajanju hžaskega protokola" o Premostitvi krize velikih rajevnih obratov, ki so 8a svojcas podpisali za-?|opniki rimske vlade, ežele, sindikatov, in-Ustrijcev in krajevnih Prav. Deželni upravitelj j® opozoril tudi na nuj-°st privatizacije sedme-pa Pomola, za katero se e Zavzela pristaniška astanova. Obstaja mož-0st, da bodo pomol pri-atizirali s pomočjo za-Sebne licitacije, kriede obmejnega ter-iriala na Fernetičih ®|ja omeniti, da je bila cina Repentabor pred retkim izključena iz da bi ta ogromna struktura, za gradnjo katere so razlastili velike površine, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo postala in ostala neke vrste »katedrala v puščavi« brez vsake vloge in vrednosti. Temu je treba še dodati, da so domači upravitelji zelo nezadovoljni z upravljanjem terminala, zato nasprotujejo, da bi konzorcialno podjetje, ki sedaj upravlja strukturo, v kratkem spremenili v delniško družbo. To bi po njihovem mnenju le še dodatno zapletlo" itak zelo zapleteno problematiko. Protesti in negodovanja krajevnih upraviteljev pa so doslej naleteli na popolnoma gluha ušesa, tako da je vsa zadeva prerasla že v pravo politično afero. Kakšna usoda čaka postajališče na Fernetičih? (f.KROMA) spravnega sveta podje n« Jia’ ki upravlja postaja- e' Zupan Aleksij st'12!11911 je glasno prote-r , nad to odločitvijo, 19Ue soglasno naredil te 1 nhcinski svet, med-111 ko je stranka Slo-16lljke skupnosti pred-kHv (*elovno komisijo, .bl Proučila ne samo kmožaj, ampak skrajno Jfjasne perspektive po-rer V SCa' Obstaja nam-' ™nkretna nevarnost. r POLITIKA / ZADNJA SEJA PRED PREMOROM -i Svetovalci odšli na dopust Novinar Piccola Livio Missio županski kandidat v Miljah? Tržaški občinski svetovalci so po sinočnji seji mestne skupščine, ki je bila v glavnem posvečena upravnim zadevam, odšli na poletni dopust. Skupščina se bo do septembra sestala le ob izrednih dogodkih, redna seja pa bo predvideno sredi septembra. Takrat bi moral svet znova vzeti v pretres sklep o prodaji proseškega jusarskega zemljišča Občini Zgonik, ki namerava tam urediti obrtno cono. Občinski svetovalci so se sinoči med drugim ukvarjali s pravihrikom, ki ureja odnose med upravo in občani. Vsi občani imajo namreč po deželnih in državnih zakonih ter tudi na osnovi občinskega statuta pravico do vpogleda vseh uradnih dokumentov in sklepov občinske uprave. Za to pa je bil potreben pra- vilnik, ki so ga svetovalci sinoči vzeli v pretres. Seja je bila torej dokaj umirjena in je potekala v poletnem vzdušju. Svetovalci in politične stranke se očitno že pripravljajo na jesenske napore. Zupan Riccardo Illy je za takrat napovedal celo vrsto pomembnih sklepov in odločitev, s katerimi naj bi uprava izvedla še zadnje programske obveze pred volitvami, ki bodo konec prihodnjega leta. Septembra pa bomo že v volilni kampanji za pokrajinske volitve in za občinske volitve v Miljah. Tam so že v teku razgovori med Oljko in SKP (govori se o županski kandidaturi novinarja Piccola Livia Missia), na pokrajinski ravni pa je za sedaj vse tiho, Čeprav je prefektura že začrtala nova volilna okrožja. POKRAJINSKI SVET SLOVENSKE SKUPNOSTI SSk kritična do lllyjeve uprave Županu bodo pismeno izrazili nezadovoljstvo zaradi odnosa do vprašanj manjšine V torek se je na strankinem sedežu v Trstu sestal pod predsedstvom predsednika Jožeta Skerka tržaški pokrajinski svet SSk in nadaljeval obravnavo točk na dnevnem redu, ki jih ni izčrpal na svoji prejšnji seji. Svojo pozornost je posvetil predvsem političnim razmeram v tržaški občini, pripravam na jesenske pokrajinske volitve ter nekaterim organizacijskim vprašanjem. O dokaj zapletenih političnih razmerah v tržaški občini sta podrobneje govorila pokrajinski tajnik Peter Močnik in podtajnik Andrej Berdon. Ugotovila sta, da je upravna večina ta Cas dokaj neenotna, tudi zaradi zdajšnjega iskanja nekaterih novih povezav v politični sredini. V tem kontekstu zal trpijo nekatere upravne zadeve, ki posebno zanimajo našo narodnostno skupnost. Tako se je zgodilo, da je tržaški občinski svet prejšnji teden odložil prodajo jusarskega zemljišča, na katerem namerava zgoniška občina urediti obrtno cono. V vrstah večine je poleg zelenih "odpovedal” del Ljudske stranke, za negativen izid pa je bil odločilen vzdržan glas predstavnika SKP. Kar se tiče specifično manjšinske problematike, je na seji prof. Josip PeCenko izrazil ostre kritike na račun pisma, s katerim je pred časom župan Illy odgovoril Močniku in Berdonu o pravici do rabe slovenščine v odnosih s tržaško občinsko upravo. V daljši razpravi, ki je sledila, je tržaški pok- rajinski svet ugotovil, da je Illyjeva uprava’sicer res marsikaj prelomnega ukrenila za okrepitev omikanega sožitja v občini in dobrososedskih odnosov s Slovenijo, kljub temu pa je nujno, da ji slovenski predstavniki odkrito povedo, v čem se ne strinjajo z njeno politiko do slovenske narodnostne skupnosti. To ji bo tržaški pokrajinski svet SSk posredoval v posebnem pismu, ki naj bi ga županu obrazložila delegacija sveta. Na seji je bil, kot rečeno, govor tudi o novih tržaških pokrajinskih volitvah, ki bodo po vsej verjetnosti razpisane za novembra tega leta. Kot je znano, se bodo volitve odvijale po novih pravilih, saj bo na osnovi raz- sodbe ustavnega sodišCa, ki jo je dosegla prav SSk, po novem polovica pokrajinskih svetovalcev izvoljena v okoliških občinah, pri Čemer je mogoče pričakovati, da se bo okrepilo tudi število slovenskih izvoljenih predstavnikov. Seveda pa se bodo tudi te volitve odvijale po novem večinskem sistemu, zaradi Cesar se bodo že pred volitvami sklepala volilna zavezništva. SSk bo nastopila v levosredinski koaliciji in je že dala pobudo, da so se zaceli stiki med strankami, ki bi bile za takšno koalicijo zainteresirane. Tržaški pokrajinski svet je nadalje razpravljal tudi o pripravah na strankine kongrese, ki bodo to jesen. POLEMIKA SKP podpira zgoniško cono in zavrača očitke Berdona Tržaški občinski svet se je prejšnji teden ukvarjal s prodajo občinskega zemljišča pri Proseku, na katerem namerava Občina Zgonik urediti obrtno cono. Z zadevo se je nato ukvarjala tudi občinska komisija za prodaje nepremičnin, s polemično noto pa se je oglasil svetovalec SSk-Zavezništva za Trst Andrej Berdon, ki je - med drugim - kritično ocenil zadržanje svetovalca SKP Jacopa Venierja, ki se je vzdržal pri glasovanju o resoluciji Enrica Brana (LS), s katero je občinski svet "vrnil" to- MATURE / IZIDI Na »realni« šestdesetica (a štirje niso izdelali) ^Ceraj so objavili še zadnje rezultate le-“JSnjih zrelostnih iz-PDov. Na znanstve-pem Dceju Franceta rešerna so zabeležili 9no šestdesetico, kar ■ 1Je, dijakinje pa niso delale. Na maturah -n9 °stalih šolah na i„jie m so pred tem Vdelali vsi kandidati. Na znanstvenem li-eju Franceta Prešerna °Pravili zrelostne 5' A razred: Anna “ersan (38/60), Cristi-„. Bezenšek (44), Lu-iana Cebron (46), ^Jartina Feri (46), Mirko Ferlan (48), riartina Fleg0 (44), Dlaudia Gleria (38), !°LGregori (40), Mar-, Mamolo (56), Va-91rwa Mercandel Marko Metlika U2)’ Nadia Miloš (42), ^atenna Pečar (38), U^ra Pernarcich f4n ’ Karin Puzzer U°), Mario Sancin (40), Alen Sardoč (42), Jasna Simoneta (52), Ingrid Sulli (48), Klemen Sirca (42), Fabio Valenti (42). Dve dijakinji nista izdelali. 5. B razred: Tanja Bole (54), Sara Brezigar (60), Alan Domio (50), Igor Glavina (40), Elvis Guštin (48), Matija Kočevar (48), Igor Mingot (38), Mitja Petelin (46), Tania Pitac-co (48), Andrea Stane-se (50), Robert Volčič (48), Bojan Žafran (46). Ena dijakinja ni izdelala. 5. C razred: Iztok Colja (43), Marco Deli-se (37), Alessandro Gallopin (36), Matija Jogan (40), Samo Kovač (52), Irene Pahor (40), Marko Petelin (38), Marco Pintarelli (44), Borut Plesničar (46), Katja Primosi (40), Igor Rolich (45), Martin Rustia (56), Breda Sosič (40). Ena dijakinja ni izdelala. IL PICCOLO Spor med novinarji o sindikalnem odboru Trenja med novinarji tržaškega Piccola so privedla do edinstvenega sklepa dosedanjega redakcijskega odbora, ki je predal svoje pristojnosti vodstvu novinarskega vsedržavnega sindikata FNSI, obenem pa novoizvoljeni odbor trdi, da je povsem zakonito prevzel sindikalne pristojnosti. Na volitvah za prenovitev notranjega predstavniškega organa sta dve listi dosegli izenačen rezultat, sledile so ostre polemike med dvema skupinama novinarjev, nakar je ena od komponent, ki nasprotuje prejšnjemu sindikalnemu vodstvu, sklicala drugi krog oz. ponovne volitve. V ponedeljek se je volitev udeležila manj kot polovica upravičenčev in zato ni stari sindikalni odbor priznal izida, ki mu je sicer bil neugoden, saj je zmagala linija prenovitve notranjega predstavništva. Dosedanji redakcijski odbor, ki je povezan s pred kratkim izvoljenim deželnim sindikalnim predstavništvom novinarjev, je predal svoje funkcije vsedržavnemu vodstvu, izvoljeni novinarji pa ne odstopajo od ugotovitve, da so na ponedeljkovih volitvah dosegli večino glasov. . . NA IGRIŠČU SOKOLA V NABREŽINI_______ Konec tedna »Naš praznik« SSk Debata o manjšinskem gospodarstvu - Med gosti minister Dular V soboto in nedeljo bo na igrišču SD Sokol v Nabrežini tradicionalni Naš praznik. Prireja ga tržaška SSk, na njem pa se bo zvrstila vrsta zanimivih dogodkov. Praznik se bo pričel v soboto, ob 18. uri. Med prvimi točkami na sporedu bo začetek turnirja v popularni igri Med dvema ognjema, v kateri se bodo pomerile strankine sekcije. Finalna tekma se bo odvijala v nedeljo ob 18. uri. Praznik bo v soboto ob 19.30 uradno otvoril tržaški pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik, ki bo tudi spregovoril o sedanjem političnem trenutku na Tržaškem. Sledilo bo odprtje razstave domačih obrtnikov, od 20.30 dalje pa bo za ples igral ansambel Krt. Naš praznik se bo nadaljeval v nedeljo dopoldne z okroglo mizo na temo: »Kriza slovenskega gospodarstva v Italiji - vzroki in možni izhodi.« Okrogla miza se bo odvijala v župnijski dvorani v Nabrežini z začetkom ob 10. uri. Vodil jo bo predsednik tržaškega pokrajinskega sveta SSk Jože Skerk, na njej pa bodo sodelovali v.d. predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Marino Košuta, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Gorica Hadrijan Corsi, predsednik Tržaške kreditne banke Boris Siega in podjetnik Aleksander Rustja. V nedeljo popoldne bodo kioski odprti ob 16. uri, po finalni tekmi turnirja med dvema ognjema pa bo ob 18.30 na ploščadi Sokolovega igrišča nastopila znana folklorna skupina S tu ledi. Na sporedu bo nato pozdrav devinsko-na-brežinske podžupanje Vere Tute Ban ter nagovora deželnega tajnika SSk Martina Breclja in ministra za kulturo Republike Slovenije dr. Janeza Dularja. Minister bo govoril na temo "Skupni slovenski kulturni prostor v novi Evropi”, pri čemer se bo dotaknil novih perspektiv, ki jih Slovencem v matici in zamejstvu odpira pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi. Tudi v nedeljo bo od 20.30 dalje za ples igral ansambel Krt. Seveda bodo na Našem prazniku obratovali dobro založeni kioski, oba dneva pa bo obiskovalcem na razpolago tudi odprta skrinjica, v katero bo mogoče oddati pripombe in predloge o politiki Slovencev v Italiji. zadevni sklep v komisijo. S tem v zvezi nam je Ve-nier poslal naslednjo izjavo: »"Bistri" svetovalec Berdon ne samo, da skoraj nikoli ne razume stališč Komunistične prenove, ampak ima očitno nekaj težav tudi s številkami in s seštevanjem. Zato javno potrjujem to, kar sem osebno povedal svetovalcema SSk ob priložnosti svojega vz-drzanja ob zahtevi Ljudske stranke za preložitev razprave v občinskem svetu. SKP podpira prodajo zemljišča po domenjeni ceni Občini Zgonik za realizacijo obrtne cone. Ce bi na zadnji občinski seji glasovali o prodaji zemljišča, bi na osnovi zahteve LS po preložitvi razprave stvarno tvegali ne preložitev, ampak zavrnitev sklepa. In to tudi glede na dejstvo, da so desnica in zeleni proti prodaji ter da je bilo na seji, kot že v tradiciji, odsotnih vec svetovalcev večine. S tem je Berdon dobro seznanjen in to je tudi razlog mojega vz-držanja. Resnica pa je, da Berdon in stranka Slovenske skupnosti iščeta za vsako ceno razloge za polemiko s SKP z namenom, da bi zakrila takticizem in šibkost, s katerima zastopata interese slovenske narodnostne skupnosti v občinskem svetu in znotraj večinske koalicije. Berdonu svetujem, naj na tem področju ne izgublja časa, in naj raje s svojimi stališči prepriča lastno večino, ki šteje 26 predstavnikov v. občinskem svetu in 17 zastopnikov v komisijah. Ta večina se redno razbije vsakič, ko gre za prizadevanja za manjšinske pravice in za razvoj kraškega območja.« Petek, 19. julija 1996 TRST 8 Skupina Happy Day pripravlja CD ploščo Boris Devetak je elan skupine Happy Day, z njim smo se pogovorili o nastanku tega znanega ansambla in o načrtih. Torej, ali bi nam lahko povedal, kdaj ste ustanovili skupino in kateri so sicer danite? Skupina je nastala leta 1986 in sicer zaradi neke poroke. Takrat smo bili v štirih, jaz pri bobnih, Marko Feri pri kitari, Alfrede Cibic pri klaviaturah in Igor Malalan kot pevec. Nato je vskočil Ladi MljaC (bivši bobnar skupine Prizma) in je predlagal, da ne bi izvajali le avtorskih skladb, kot se je sicer dogajalo v našem ansamblu Karst Brothers, ampak bi tudi poskrbeli za plesni repertoar. Tako smo se lotili dela in po dobrem mesecu pripravili skoraj 50 pesmi, s katerimi smo se prvič predstavili publiki prav za Novoletno veselico v Novi Gorici. Smešno je bilo, ker smo zaradi takega obširnega repertoarja morali na oder s pulti in lučkami. Od takrat pa smo hitro napredovali in izdali kaseto. Opustili smo pa žal avtorske pesmi, ker smo vsi elani zelo zasedeni in primanjkuje nam Časa prav za pisanje. Drugi problem je tudi v tem, da sedanji elani skupine prihajajo z vseh vetrov. Pevka Karmen Sirca je iz Postojne, bobnar Ladi MljaC prihaja iz Lokve, pevec Igor Malalan stanuje na Opčinah, kitarist Andi Hvalic ter klavia- turist Marjan Mlakar sta iz Nove Gorice, jaz pa živim v Nabrežini. To pa je tudi problem za vaje. Kje pa vadite? Vadimo v Novi Gorici in sicer enkrat tedensko, ker ima Marjan ozvočenje. Kaj pa naCrti? Sklenili smo, da izdamo novo kaseto in CD, na kateri bo nekaj avtorskih pesmi in nekaj parodij. Kar se glasbene zvrsti tiče, se usmerjamo na lahki pop. Pa je mogoCe predviden tudi kak nastop na festivalih? Ta trenutek ne, Čeprav smo že nastopali na revijah in festivalih in leta 1987 celo odnesli nagrado strokovne žirije na portoroškem Festivalu morja in sonca, ko je bila z nami še pevka Giulia Crocini. Vrnimo se k projektu o CD-ju. Ali imate že kaj pripravljenega ali pa je celo ta dokončan? Ni še docela izpiljen, a mislimo ga dokončati poleti v novogoriškem studiu Rose. Na tržišče pa upamo, da bo prišel tja od oktobra do decembra. Za avtorstvo pesmi sem prispeval nekoliko jaz, pa Marjan Kemperle. Novost pa je, da je napisala štiri pesmi prav naša pevka Karmen Sirca, ki sicer uCi kitaro na Postojnski glasbeni Soh. In moram priznati, da so res dobre. Za aranžmaje pa je poskrbel Marjan Mlakar. PAN JUBILEJ / DOMJO Karto Bersenda 70tetnik V Domju je konec prejšnjega meseca slavil svoj 70. rojstni dan Karlo Bersenda - Miro, zaveden Slovenec, pa tudi borec v narodno-osvobodilnem boju, po vojni pa kulturni delavec, pevec domačega društva in zvest spremljevalec vseh naših prireditev. Rodil se je 26. junija 1926 in doživljal vse tisto, kar so doživljali naši mladi fantje pod fašizmom in v drugi svetovni vojni. Poslan je bil, kot mnogi drugi, v tako imenovane "battaglioni spe-ciali”, odkoder pa je po padcu fašizma našel pot v vrste partizanskih borcev. Pot ni bila lahka, saj je moral premostiti marsikatero težavo. Popeljala ga je v Cmo goro, nato v Albanijo, Makedonijo, vse do Beograda, kjer je preživel zadnja dva meseca vojne. Na dolgo in široko bi lahko povedal, kaj vse je v tistem Času kot mlad fant preživel in doživel. V Beogradu je bil, prav zaradi svoje resnosti, dodeljen v oficirsko četo, ki je spremljala maršala Tita. Leta 1946 je bil demobiliziran, vendar je ostal v Beogradu še do leta 1951, ko se je ponovno vrnil domov. »Res so bili tisti Časi težki in nevarnosti ni manjkalo, a vseeno se jih vedno rad spominjam,« nam je povedal slavljenec, ki ga redno srečujemo na vseh naših prireditvah, kot pevca, pa tudi samo kot udeleženca. Vedno je pripravljen pomagati, vedno je zadovoljen, če lahko sodeluje v svojem društvu, svojem zbom, s svojimi ljudmi. Takega imajo radi vsi njegovi prijatelji, bivši tovariši in domačini, ki mu, skupno z nami, kličejo še na mnoga zdrava leta. NevaLukeš VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 19. julija 1996 ARSEN Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.12 - Luna vzide ob 9.19 in zatone ob 22.25. Jutri, SOBOTA, 20. julija 1996 META VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,8 stopinje, zračni tlak 1021 mb ustaljen, veter 6 km na uro jugovzhodnik, vlaga 34-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Vanessa Rossetti, Tommaso Nicola in Caterina Giunchi. UMRLI SO: 67-letni Giuseppe Fabian, 94-letna Ca-rolina Dorfler, 46-letni Ren-zo Mussin, 84-letni Manlio Padovan, 70-letna Giusep-pina Suplina, 82-letna Bruna Suerz, 86-letni Carlo Kri-sanowsky. L] LEKARNE Od PONEDELJKA, 15. do SOBOTE, 20. JULIJA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprile 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), UL Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel.416212) - samo po telefonu za naj-nujngjse primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21,30 »La dea delVamore«, r. Woody Allen, i. Woody Allen, Mira Sorvino. EKCELSIOR - 18.00, 20.10, 22.15 »Dead Man«, i. Johnny Depp. EKCELSIOR AZZURRA - 18.10, 20.05, 22.00 »I mi-steri del convento«, r. Ma-nuel de Oliveira, John Malkovic, Catherine Dene-vue. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta«. ALCIONE - 19.30, 22.00 »Strange days«, r. Kathryn Bielovv, i. Ralph Fiennes, Angela Basset, Juliette Lewis. LUMIERE - 20.10, 22.20 »Goodbye Mr. Holland«, r. OTEANKA MDMUJMIIOTM* priredi v Zgoniku 19., 20., 21. in 22. t. m. PRAZNIK Danes, 19. t. m., ob 19. uri odprtje kioskov, ob 20.30 nastop plesne skupine Vigred, ob 21. uri ples z ansamblom Status SymboI I Jutri, 20. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 21. uri ples z ansamblom Long Zlunk v nedeljo, 21. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert proseške godbe na pihala, ob 19.30 pozdravni govori, ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol v ponedeljek, 22.t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol PESTIVA, L U IM IT/V se bo vršil 20. in 21. julija v Trebčah V nedeljo, 21. t.m., nastopa godba "V. Parma” iz Trebč. Vsak večer ples z ansamblom "Kraški kvintet” ri&M FC PRIMORJE [||||| priredi na PROSEKU 4r 19., 20., 21. in 22. juljja Športni praznik DANES, 19. t. m„ ob 20.30 CELOVEČERNI PROGRAM: plesna šola CLUB DIAMANTE; jutri, 20. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom STATUS SYMBOL; v nedeljo, 21. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom LONG ZLUNK; v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom HAPPY DAY. Odprtje kioskov ob 17. uri. Specialitete na žaru in domače vino. Vabljenii O,, Park jr Padriče JULIJ V GLASBI vsak petek; ENPANDER (italijanska glasba) soboto: METROPOL1S (blues) nedeljo: CORAL LATINO + EDGAR ROSARIO DJ. (salsa) od 21. ure dalje Stephen Herek, i. Richard Dreyfuss. gj PRIREDITVE TRŽAŠKA SLOVENSKA SKUPNOST vabi na NAS PRAZNIK jutri, 20. in nedeljo, 21. t. m. na igrišču SD Sokol v Nabrežini. Jutri, 20. t. m. ob 18. uri odprtje kioskov, med dvema ognjema: turnir med sekcijami SSk, ob 19.30 nagovor pokrajinskega tajnika SSk Petra Močnika, otvoritev razstave domačih obrtnikov , ob 20.30 ples z ansamblom Krt ter v nedeljo, 21. t. m., ob 10. uri okrogla miza v župnijski dvorani v Nabrežini: Kriza slovenskega gospodarstva v Italiji: vzrok in možni izhodi, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri med dvema ognjema: finale, ob 18.30 nastop folklorne skupine Stu ledi, ob 19.30 pozdrav podžupanje Vere Tuta Ban in nagovora deželnega tajnika SSk Martina Breclja ter ministra za kulturo RS dr. Janeza Dularja ter ob 20.30 ples z ansamblom Krt. Na prazniku bo oba dneva odprta skrinjica, v katero boste lahko oddali svoje pisne predloge in pripombe o politiki Slovencev v Italiji. Prisrčno vabljeni! BAZOVICA seznanja, da prireja 20. in 21. t. m. VSAKOLETNI VAŠKI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge sredi vasi. Od 17. ure bodo delovali dobro založeni kioski. Zabaval Vas bo ansambel Keydea. Vabljeni! SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebe- neg v sodelovanju z vaškimi organizacijami vabi na SVEČANOST OB 50-LET-NICI POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB, ki bo v Dolini v soboto, 27.t. m., ob 19. uri. SK DEVIN priredi ŠPORTNI PRAZNIK v Praprotu v soboto, 27. in nedeljo, 28. t. m. V soboto, 27. t. m. ob 16. uri odprtje kioskov, ob 16. uri tekma v skrlah, ob 16.30 ex tempore za otroke do 5. razreda, ob 19. uri nastop plesne skupine SKD Vigred ter ob 20.30 ples z ansamblom Status Sym-bol ter v nedeljo, 28. t. m., ob 9. uri pokal Fiat Cimadori z gorskimi kolesi v korist UNICEF-u, ob 10.30 start neagonistične-ga kolesarjenja, ob 11. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet, ob 22. uri tombola (1.500.000 lir). □ ČESTITKE Ob opravljenem zrelostnem izpitu iskreno čestitata INGRID SULLI in ANDREJU MOČILNIKU Jana in Matjaž z družino. □ OBVESTILA KD LONJER-KATINA- RA vabi danes, 19. julija, ob 20.30 na novo ploščad zadružnega centra v Lonjerju na nastop dramske skupine KD Rovte-Ko-lonkovec z lepljenko ”Jen Se smua lete” (In Se smo tukaj) in priložnostni nastop domačih glasbenikov. Predstava bo ob kateremkoli vremenu. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo obiski staršev v nedeljo, 21. t. m. od 10. do 17. ure (dobrodošla sadje in zelenjava). ODSEK ZA ZGODOVI- NO pri Narodni in Studijski knjižnici organizira 16. Mladinski raziskovalni Tabor od 19. do 31. avgusta, tokrat v Beneški Sloveniji. Potrebne infomacije dobite na Odseku za zgodovino v UL Petronio 4, tel. St. 040/632663. Toplo vabljeni! KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 17. do 27. septembra in 14-dnevno zdravljenje na Ischi od 13. do 27. oktobra 1996. Vpisovanje in informacije na sedeZu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. st. 3720062 ali 360072. H ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA TRST - Sola ”M. Kogoj” vpisuje za Šolsko leto 96/97 do 30. 7., od 9. do 12. ure. Informacije - tel. 418605 vsak dan razen sobote (ul. R. Manna 29). DTTZG Žiga Zois obvešča, da bo v času od 15,7.1996 do 24.8.1996 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. SINDIKAT slovenske Sole obvešča, da so bile 15. julija na šolskem skrbništvu razobeSene dokončne izčrpane pokrajinske lestvice za natečajni razred 083/A - Literarni predmeti in latinščina na slovenskih višjih srednjih šolah za S.l. 96/97 in 97/98. Kandidati, ki želijo zaprositi ravnateljstva za začasne ali letne suplence za ta ali za druge natečajne razrede, imajo od datuma objava 20 dni časa, da vložijo prošnje na posamezna ravnateljstva. Obrazce prošenj in dodatne informacije nudi SSS, Ul. Carducci 8, vsak torek in četrtek od 16. do 17.30 ter v sredo od 10. do 11.30. MALI OGLASI tel. 040-361888 RESTAVRACIJA KARMEN - Fernetiči 3 vabi na otvoritev jutri, 20. t. m., ob 19. uri. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje 55 kvm v Barkovljah s parkirnim prostorom. Tel. 410476 med 14.30 in 15.30. V NAJEM oddam Stiri-posteljno stanovanje v Gra-dežu (“Citta Giardino") v bližini plaže. Tel. St. 0481/960484 ali 419988. PRODAM knjige in kasete tečaja italijanščine/an-gleSčine in angleščine/italijanščine za 600.000 lir. Tel na St. 228468 od 17. do KNJIGO “Janez Svetok-riski“ (1691.leta) prodam najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro “Svetokriski". PRODAM avtomobil Y10, letnik ’90, temnosive metalizirane barve. Tel. št. 0481/78154. PRODAM avto Clio 1.4 RT, letnik ’91, metalno črne barve v odličnem stanju. Tel. St. 040/220540. POHIŠTVO raznovrstno novo in rabljeno po ugodnih cenah dobite v trgovini Koršič pri Sv.Ivanu, Trst, tel. St. 040/54390-575145. ISCEM hišno pomočnico za Devin trikrat tedensko od 9. do 13. ure od 25. julija do 31. avgusta. Tel. St. 637209 v Trstu od 9. do 10.30 ali pa po 19. uri od 22. julija dalje. RESTAVRACIJA nujno išče natakarico/ja. Tel. st. 224214. ZADRUGA zaposli žensko osebje za čiščenje ura- Narocnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Vddlnvo 36-1. nad-Tel. 361888-Fax 768697 dov in stavb z italijanski® državljanstvom. Tel. st’ 040/943294 ali 228556. ŽELIM spoznati žensk0 ali družino, ki bi mi bua pripravljena prostovoljn0 delati družbo v nedelj30 popoldne v Domu Jeral® na Padričah (tel. št' 040/226260). Ime mi Je Marija Puric in sem stara 69 let. DVA meseca stareg3 mucka so nesramneži za' pustili. Iščem novega g°' spodarja, ljubitelja živab-Tel. ob uri kosila na SL 281271. ČEBELAR Anton Maar iz Boršta St. 4, tel. 228949 razpolaga z d°' mačim medom. OSMICO sta odprla M3' rio in Ondina Gruden v S3' matorci 18. NA OPČINAH so Prl Kvtičevih odprli osmič0. Nudijo belo in črno vino 5 prigrizkom. V DOLINI sta odprl3 osmico Pepi in Boris SaD' cin (Sarnek). Točita belo 1° črno vino. OSMICO je odprl Mar)0 Milic, Repnic 39. PRISPEVKI V spomin na Erikov0 mamo darujeta Dorica 1° Radi Pečar 30.000 lir z3 gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Gigija Bo-gatca daruje družina V°' grič iz Nabrežine 30.000 m za vzdrževanje kriškeg3 spomenika padlim v NOB; Na prerani grob Sergij3 Majcena darujejo Milk3, Zofka in Miranda z druži' no 50.000 lir za vzdrZ3' vanje spomenika padlim v Gabrovcu. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemaj0 v tajništvu Uredništva PD (tel-7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (Pn" tličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17-30 od ponedeljka do petka. ____ Zapustila nas je naS3 draga mama in nona Lucija Brundala roj. Perčič Pogreh bo danes, 19' m., ob 17, uri na pokop3 liscu v Dutovljah. Od 1 ure dalje bo pokojni08 ležala v mrliški vežici-Žalostno vest sp0 rocajo hčere Zvonka, Slavic3 in Maksa z družinam1 ter vnuki Denis, Dejani Sara in Lorena Godnje, Nabrežina, Bologna, 19. julija 199 Zapustil nas je naš dragi Antonio Cavo Pogreb bo danes, l®-j) m., ob 12. uri iz mrtva3 niče v ul. Costalunga-proseško cerkev. Žalostno vest sporočaj svojci Prosek, 19. julija 199 329 od ponedeljka do petka od 8.30 do 15-yre PUBLIEST-TrstUI.Valdinvo* tel. 040-361888-fax040 - 76869' ob sobotah, nedeljah in Praz8L redakcija Primorskega dnevmL, Ul. Monlecchi 6.-tel. 040-779660 PRIPRAVE / POLEMIKE IN PROSTA DOMIŠLJIJA ZA DOLGO UVODNO SLOVESNOST Bolj pustno kot hoollywoodsko odprtje iger stotega jubileja Režiser Don Mischer je igral na barve, kostume in glasbo - Najbolj poglobljen trenutek slovesnosti bo spomin na M.L Kinga - Trak bo prerezal Clinton ATLANTA - Tisti, ki s° pričakovali slovesnost ^ znamenju posebnih efe-**ov, bodo nad odprtjem °limpijskih iger stoletni-?.e razočarani. V zameno Tm bodo prireditelji pomudili štiri ure dolg pus-?u mimohod v kostumih, ki bi lahko zbujali zavist Celo v Riu ali New Orle-aUsu, in dolgo video Predstavitev iger v mon-doviziji. Don Mischer, ki 81 ie dogodek zamislil in 8a zrežiral, se je za pred-stavitev olimpiade v Atlanti raje zatekel k bar-P3®1. kostumom in glasbi, k zastavam in k vedno uparljivemu ognjemetu. ,®d neskončnimi pole-Ppkami je moral najti tu-j® prostor za General Mo-?rs- enega izmed sponso-r)ev iger, za katerega si je Zamislil »ples« pick ®Pov, med katerim 30 kromiranih tovomjackov z vso hitrostjo privozi na ?bmpijski stadion in po-ei® dolgih devet minut ^ na streho pritrjen ža-n®ret. Ge ne bi bilo veli- !8n napisa Chevrolet na Pogled iz zraka na olimpijska prizorišča in stadion v Atlanti, kjer bo danes ponoči slovesna otvoritev iger (AP) adku vsakega pick upa, 8Ptoh ne bi bilo opaziti, a gre za reklamo. Toda aPis je in se vidi, zato Pmemike o olimpiadi, ki /Prodaja« celo svoj naj-olj svet trenutek, ne po-7 j j°' »Pick up je del godovine in tradicije te Zave, zato ni nič Cudne-8a> če se pojavlja na sliki, ; atero mladi iz Atlante rekajo dobrodošlico svojim vrstnikom iz vsega sveta,« so podčrtali organizatorji na včerajšnji predstavitvi odprtja iger. Razočarani bodo tudi tisti, ki so pričakovali slovesnost v znamenju filma V vrtincu. Za Margaret Mitchell ni bilo prostora v ceremoniji, našli pa so ga za Martina Luthra Kinga, ki bo zaživel na video- posnetku z odlomkom iz govora, ki ga je imel 28. avgusta 1963 in ki je prešel v zgodovino kot »I ha-ve a dream« (Sanjal sem). To bo najintenzivnejši trenutek slovesnosti, na kateri se bo sveto brez velikih problemov mešalo s posvetnim, in to brez povezovalne niti. Bolj kot prikaz zgodovine, bo otvoritvena slovesnost za olimpijske igre v Atlanti revija podob, od začetne, ko petsto oseb v živobarvnih kostumih in s pozlačenimi maskami pride na sceno z vozili, ki niso nic drugega kot nakopičeni bobni, iz katerih se razlega plemenska glasba. Ponazorili bodo prazgodovinska plemena in zarisa- li olimpijske kroge, medtem ko bo 450 otrok v belih oblačilih sestavilo številko sto. To prvo podobo, ki bo trajala 10 minut, bo na stadionu pričaralo kar 1.240 oseb. O drugih podobah ne bomo govorili, da ne pokvarimo presenečenja, povejmo le še to, da bo igre odprl Bill Clinton. OLIMPIJSKA BAKLA / PO 84 DNEH Olimpijski ogenj prispel v Atlanto ATLANTA - V noči na Četrtek je « h vf110 konCno prispela tudi olimpijska .~®a- Spektakularno, kot se to za Ame-ane spodobi, se najdražje potovanje umpijske bakle po treh mesecih nocasi 2 P0/®)6®! odpotovala do dva kilometra samostojne granitne skale na e®i, njen prihod na vrh pa je na noc-w®i nebu podčrtal še slavnosten ognje- Potovanje olimpijske bakle se je začelo i ' aPr®a v Los Angelesu, v družbi rek-artuuh napisov, zastavic in reklamnih '\sejh Pa se bo končalo v petek na olim-stadionu v Atlanti. 84 dni poti Pp ZDA in 16 dni med igrami je 100 dni, naj simbolično predstavlja 100 let mo- 15 nnn i H™Pi)skih iger. Skupno je _. ; j kilometrov dolgo pot po 42 zvez-1®® državah opravilo 10.000 tekačev, am • J® ma®jše dogodke skozi 1.500 'imenskih mest je vsak dan spremljala turi V Ppstpja NBC. Vsak dan so televizij-2r)V V gledanem Času pripravili tudi -sekundno oddajo o trenutnem poto-tpi-)u nnkle in predstavili 10 pokrovi-_ )ev- Samo Coca Cola, kot najvecji spon- zor bakle, je plačala 12 milijonov dolarjev. Zato tudi nikogar ni motilo, da sta ob olimpijskem ognju neprestano tekla tudi predstavnika Coca Cole in Champio-na, ki je paC odštel svoj del novcev. Za vse kritike pa imajo organizatorji iger pripravljen fudi izgovor. Leta 1984, ko so bile zadnje igre v ZDA, je moral vsak izmed 3.626 nosilcev bakle plačati po 3.000 dolarjev. Teka so se udeležili vsi. Od skavtov, lokalnih junakov, do športnih zvezd, kot so boksar Sugar Ray Leonard, olimpijski prvak iz leta 1976, atlet Carl Lewis in plavalka Janet Ewans. Edini, ki bakle niso smeli nositi, so bili politiki. Amerika je baklo na vsakem koraku pozdravila s pravo veselico. Najpomembnejša vloga pa bo ostala Američanki Aliče Coachman. Kot zadnja bo prejela štafeto z baklo in z modeme dobe. Nekdanja atletinja je na igrah leta 1948 v Los Angelesu v skoku v višino kot prva temnopolta tekmovalka iz ZDA osvojila zlato medaljo. Z njo se bo zaključil tek, ki ga je 27. aprila v Los Angelesu pričel Rafer Johnson, ki je zanetil olimpijski ogenj leta 1984 na otvoritvi iger v Los Angelesu. NA POVABILO MOK Na 01 tudi najstarejši še živeči dobitnik kolajne Leon Štukelj Rodil se je leta 1898 v Novem mestu ATLANTA - V olimpijski vasi v Atlanti so sinoči po lokalnem času priredili slovesen sprejem za slovenske olimpijce ter njihove kolege iz Nizozemske in Bmneja. V Atlanto pa je na povabilo MOK prišel tudi naj starejši še živeči dobitnik olimpijske medalje Leon Štukelj, ki se je rodil 12. novembra 1898 v Novem mestu. Razpoloženi in zgovorni Štukelj je napravil izreden vtis na vse, ki so se zbrali na letališču. »S svojo izjemno energijo in kondicijo je kljub veliki vročini spravil v koš tudi več kot pol stoletja mlajše ljudi,« je povedal generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Tone Jagodic. Štukelj bo imel najprej pogovore s elani Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) in Organizacijskega komiteja olimpijskih iger v Atlanti (ACOG), predsedniku MOK Juanu Antoniu Samaranchu pa bo Čestital za 76. rojstni dan. Ob tej priložnosti mu bo podelil tudi zlatnik, ki ga je izdelala Banka Slovenije. Na eni strani zlatnika je Štukelj v telovadni drži, na drugi pa znak MOK. Štukelj in Samaranch sta se prvič srečala leta 1987 na univerziadi v Zagrebu, ko je Samaranch Štuklja odlikoval z olimpijskim redom (L‘Ordre 01ympique) za visoke zasluge v svetovnem športu in zvestobo olimpijskim načelom Pierra de Coubertina. NOVICE Brigita Bukovec bo na otvoritvi nosila slovensko zastavo ATLANTA - Brigita Bukovec bo nosila slovensko zastavo na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Atlanti. Tako je določila slovenska delegacija v Atlanti, hkrati pa je to veliko priznanje 26- letni atletinji, ki je ena najresnejših kandidatk za osvojitev olimpijskega odličja. Morda je odločitev nekoliko presenetljiva, saj se je govorilo, da bo ta Čast pripadla svetovnemu prvaku v veslaških enojcih Iztoku Čopu. Toda dilema je odpadla potem, ko se je zvedelo, da veslačev ne bo na otvoritvi, saj jih že naslednji dan Čakajo prve tekmovalne preizkušnje. Zastavonoša pri Italiji bo sabljačica Giovanna Trillini ATLANTA - Tudi v italijanski reprezentanci so se odločili za zastavonošo v krilu. To bo 26-letna sa-bljaCica Giovanna Trillini, ki je ob tem izboru poudarila, da je zadovoljna iz patriotskih razlogov in tudi kot ženska, da je izbira padla nanjo. Jadralci niso zadovoljni SAVANNAH - Zaradi slabega materiala so se za krizno zasedanje odločili jadralci. Mednarodana jadralna zveza (IYRU) namreč očita prirediteljem, da so tekmovalcem pripravili povsem neustrezne in nesprejemljive jadrnice. Njena komisija je ugotovila kopico tehničnih pomanjkljivosti, v najslabšem stanju pa so jadrnice razreda Evropa, ki imajo menda močno poškodovana in ukrivljena krmila. Komisija se je zato odločila, da bodo tekmovalci jadrnice lahko opremili z rezervnimi deli, ki jih bodo sami izbrali; dele so že naročih. Gimnastika zelo priljubljena ATLANTA - Priljubljenost gimnastike v Atlanti še vedno narašča. Prve štiri dni treningov si je ogledalo že 80.000 ljudi in blagajna ACOG je bogatejša za 120.000 dolarjev. Tolikšen obisk je razumljiv na ženskih treningih, saj se bodo Američanke borile za najvišje uvrstitve, organizatorji pa so presenečeni nad obiskom moških treningov, kjer gostitelji nimajo nikakršnih možnosti. Vojna proizvajalcev športnih copat ATLANTA - V Atlanti se v dneh pred olimpijskimi igrami odvija prava vojna proizvajalcev športnih copat. Ker je MOK prepovedal trženje zasebnikov na olimpijskih prizoriščih in na oblačilih športnikov, so v reklamne namene ostah pravzaprav le še Čevlji. Spopad med proizvajalci športne opreme je tako oster, da so se Američani o tem odločili posneti celo film. Dragulji malalan NARODNA UL 28 - OPČINE - TRST (I) - TEL. 040/211465 ^pV-OLV/^ Pooblaščeni zastopnik: 0&P lil Atlanta 1996 suuatclin OFFICIAL TIMEKEEPER AND PARTNER OF THE 1996 OLVMPIC GAMES TRST TEL. 040/56.94.38 10 Petek, 19. julija 1996 ATLANTA 1996 NEKATERI PROTAGONISTI 26. OLIMPIJSKIH IGER SO ŽE VNAPREJ DOLOČENI Michael Johnson bo na atletskem prestolu zamenjal Karla Velikega Zvezda Carla Lewisa zahaja - Tudi Dream Team III nepremagljiv - Izredno zanimiv bo teniški turnir z vrsto najboljših - Vitalij Šerbo želi med velika imena olimpizma vseh časov ATLANTA - Karl veliki se poslavlja. Osemkratni olimpijski zmagovalec Carl Lewis v Atlanti lahko pride do novega odličja le v skoku v daljino. Njegov naslednik je Michael Johnson, ki je svojo »kandidaturo« za prestol potrdil na ameriških kvalifikacijah s sanjskim svetovnim rekordom 19, 66 sekunde v teku na 200 metrov. Glede na ugoden razpored atletskega tekmovanje se je Johnson odločil, da bo prvi atlet z zlato olimpijsko medaljo v teku na 200 in 400 metrov na enih igrah. Z zlato medaljo v štafeti 4 x 400 metrov pa bi trenutni »johnsonmaniji« v-ZDA dal novo energijo. Na zadnjih igrah stoletja bi se povzpel tudi med najvecja imena svetovne atletike. Od Johnsona_ pa ne pričakujejo veliko samo Američani. Mnogi po izidu 43, 44 na ameriških kvalifikacih na 400 metrov menijo, da si je svetovni rekord na tej progi prihranil prav za igre. »Čutim, da bi se lahko brez težav spustil pod 43 sekund,« pa je pričakovanja podkrepil atlet sam in napovedal nov sanjski izid. Pravi spektakel pričakujejo tudi ljubitelji košarke ob nastopu novega sanjskega moštva iz profesionalne NBA lige. Čeprav bosta manjkala zaenkrat nenadkriljiva Magic Johnson in Michael Air Jordan, ki sta skupaj zaigrala v Barceloni, je zmaga na olimpijskem turnirju le formalnost. Navijače moštvo lahko navduši le z atraktivno igro. Med petimi zvezdniki, ki so nastopali že v Barceloni, je najslavnejši igralec Phoenix Sunsov Charles Barkley (na sliki AP med trenigom ko pokriva Anferneeja Hardawaya) , izmed novincev v moštvu pa Shuaquille 0‘Neal (Orlando) in Hakeem 01ajuwon (Houston). Nove zmage pričaku- jejo tudi afriški tekači na srednjih in dolgih progah. Dvakratni svetovni rekorder Haile Gebreselassie bo poskušal ponoviti uspehe rojakov Abebeja Bikile (maraton 1960 in 1964) in Mirutsa Vifterja (5.000 in 10.000 m 1980). Velika favorita na srednjih progah sta Alžirec Noureddine Morceli in Burundijec Venuste Nyangabo, v ozadju pa ju bo skušala presenetiti kopica Ke-njicev. Morda se bodo pojavila tudi povsem nova imena, ki bodo presenetila tudi strokovnjake. Eden možnih kandidatov je Maročan Šalah Hissou, ki je na mitingu v Rimu v teku na 5.000 metrov presenetil vso konkurenco in postavil drugi najboljši Cas na tej razdalji v zgodovini človeštva. Prva zvezdnica teniških igrišč bi morala biti Nemka Steffi Graf, sedemkratna zmagovalka VVimbledona in nesporna številka ena ženske- ga svetovnega tenisa-Olimpijski turnir je Nemka dobila že pred osmimi leti, v Barceloni je manjkala, poškodba kolena pa ji je prepredla tudi nastop v Atlanti. Tudi moški del teniškega turnirja bo minil brez najboljšega igralca sveta Petea Samprasa. Pesti ga poškodba ahi-love tetive, toda kljub tema odsotnostima bo teniški turnir izredno zanimiv, saj bo na njem nastopila večina ostalih najboljših igralcev in igralk. V dvorani Georgia Dome pa se bo Vitali) Serbo, šestkratni zmagovalec iz Barcelone, skušal z dodatnimi uspehi zavihteti med največja imena olimpij' ske zgodovine. Teoretično ima Belorus priložnost, da se zavihti prav na vrh lestvice najboljših, kjer je trenutno ukrajinska telovadka Larisa Latinina z devetimi zlatimi, petimi srebrnimi in štirimi bronastimi medaljami- ODBOJKA / V NEDELJO ZAČETEK IZREDNO ZANIMIVEGA MOŠKEGA TURNIRJA Italija »obvezen« favorit, v boju za zlato pa še Nizozemska in ZDA Veiascovi izbranci bi se radi tulipanom oddolžili za Barcelono in poraz v finalu svetovne lige - Brazilija, Rusija, Kuba in Jugoslavija tudi z ambicijami To nedeljo se bo v Atlanti na 26. poletnih olimpijskih igrah modeme dobe zaCel tudi odbojkarski turnir, na katerem sodeluje dvanajst ekip, ki so se prebila skozi kvalifikacije. To nikakor ni bilo lahko, saj je bil sistem zapleten kot že dolgo ne. Le država gostiteljica - ZDA - si je mesto zagotovila brez vsakršnega napora, medtem ko se je ostala enajsterica za vozovnico do Atlante pošteno namučila. Prvi so do mesta na olimpijskem turnirju prišli Italijani, Nizozemci in Brazilci, ki so osvojili prva tri mesta na svetovnem pokalu decembra 1995 na Japonskem, Kubanci, Rusi Južni Korejci, Argentinci in Tunizijci so se izkazali na kontinentalnih kvalifikacijah, medtem ko so si ZR Jugoslavija, Bolgarija in Poljska vozovnico priigrale v zadnjem hipu na tako imenovanih medkontinental-nih turnirjih. Po žrebu so se v skupini A znašle ZDA, Brazilija, Kuba, Argentina, Poljska in Bolgarija, v skupini B pa Italija, Nizozemska, Rusija, ZR Jugoslavija, Tunizija in Južna Koreja. Pa poglejmo podrobneje v skupino A! Selekcija ZDA se je v letošnji sezoni vdrla v zemljo. Njihove priprave so bile strogo varovane tajne, ki jim niso prišli na sled niti vohlja-vi ameriški novinarji. Na koncu se je vendarle izvedelo, da so tri tedne trenirali 40 km izven Moskve, kjer so sicer imeli na razpolago tudi telefon, vendar ga niso uporabljali niti za klicanje svojcev. Aprila so sicer nastopili na turnirju v Nemčiji, kjer so gladko s 3:0 premagali Grčijo in Nizozemsko, medtem ko so klonili proti gostiteljem šele po tie-breaku. Stanje v reprezentanci se po števl-nih poškodbah, ki so pestile njihove ključne igralce, vendarle izboljšuje. Jedro reprezentance je že nekaj let nespremenjeno (Bali, Sorensen, Ny-gaard, Watts, Landry, Ctvrtlik, Fortune, Sturm, Stork), ob domaCem igrišču in gledalcih pa lahko pričakujemo, da bodo "grizli” prav do zadnjega atoma. Brazilci hranijo zlato olimpijsko kolajno iz Barcelone ’92. Na zadnji preizkušnji pred OI, na finalu svetovne lige v Rotterdamu niso blesteli, toda trener Ze Roberto je vedno znova opozarjal, da njihov cilj ni svetovna liga, ampak osvojitev in potrditev olimpijskega zlata. Toda ali so Brazilci res dovolj moCni, da ubranijo olimpijski naslov? Kubanci zagotovo mislijo, da ne. Sami sicer še niso bili na najvišji stopnički na olimpijskih igrah, Čeprav ne bi imeli nič proti, Ce bi bilo letos drugaCe. Kuba je namreč vse prisotne v rotterdamski dvorani Ahoy’ na finalu svetovne lige navdušila s svojo kombinatorno in hitro igro. 206 cm visoki Ihosvany Her-nandez je bil v bloku prava nadloga za nasprotnikove napadalce, mali Brooks (187 cm) in Despaigne pa sta bila nenadkriljiva v napadu. Ce se jim s solidno igro pridruži vsaj še en igralec, jim uvrstitev v Četrtfinale ne more uiti. Argentinci so si mesto za Atlanto prislužili na turnirju v Buenos Airesu, z Bolgarijo pa naj bi se borila za mesto v Četrtfinalu. Bolgari so sicer že osvojili olimpijsko kolajno, in sicer 1980 v Moskvi, kjer so bili drugi. Toda takrat je bila konkurenca okrnjena zaradi bojkota zahodnih držav, zato se letos podobna zgodba - namreč, da bi Bolgari prišli do kolajne zagotovo ne more ponoviti. Poljaki so v kvalifikacijskem situ pripravili najveCje presenečenje. V Atenah so namreč izločili Grčijo, Japonsko in Španijo. Ze samo igranje na olimpijskih igrah je za varovance Viktorja Kreboka velik uspeh, kaj veC pa od njih ne smemo pričakovati In kakšna je moC skupine B? V njej so kar tri prvouvršCene ekipe v letošnji finale svetovne lige - torej je kakovost zagotovoljena. Čeprav so v Rotterdamu osvojili "le” drugo mesto, so zagotovo prvi favoriti skupine in tudi olimpijskega turinirja v celoti Italijani. Velascova dvanajste- rica si je zapomnila lekcijo, ki jo je dobila na tekmi proti Kitajski, ko so izgubili s 3:0! Zdaj bodo vse moCi naperili v edini cilj, ki je še pred njimi: v njihovi zakladnici številnih zlatih kolajn manjka namreč tisto najsvetlejše - olimpijsko. Glede na izkušen in uigran igralski kader bi morali »azzurri« vsekakor zaigrati v finalu, toda olimpijski turnir je edinstven in tudi najbolj izkušenim lahko spodrsne,., sicer pa so bili favoriti tudi v Barceloni, kjer so jim načrte prekrižali večni tekmeci Nizozemci. Zdaj bodo imeli torej odlično priložnost za revanšo, ne le za Barcelono, ampak tudi za Rotterdam. Nizozemci so po srebru na olimpijskih igrah v Barceloni osvojili še nekaj srebrnih odličij na mednarodnih prvenstvih. Vedno so bili pred njimi Gardini s tovariši in zdelo se je, da bodo varovanci trenerja Joopa Alberde »azzurrom« nenehno gledali v hrbet. Toda v Rotterdamu, na fi- nalu svetovne lige, so prvič okusili slast zlata. Kdo ve, morda bomo v zlatu lahko uživali tudi po OI? Rusi so se po vrnitvi starega trenerja Vjačeslava Platonova - ključne osebe uspeha ruske odbojka - vendarle pobrali iz krize, v katero s padli po razpadu nekdanje Sovjetske zveze. Fomin, Satunov, Olikver in ostali so kljub številnim problemom, ki tarejo zbornajo, sposobni pripraviti presenečenja, pred nji®) ni vama nobena reprezentanca niti Italija in Nizozemska. Odbojkarji ZR Jugoslavije so se lani uspešno vrnili na mednarodno sceno, saj so na EP osvojili bronasto kolajno, letos pa so se v zatišju pripravljali na vrhunec sezone. Trener Zoran Gajič moštva ni spreminjal, imel pa je velik1) težav v pripravljalnem obdobju, saj ni imel partnerjev za trening tekme. Mlado moštvo Tunizije in Južna Koreja v tej druščini na kaj več kot zadnji dve mesti v skupini ne moreta računati. Mirjana Andrejc Spored olimpijskega turnirja 21. julija - skupina A: ZDA - Poljska, Brazilija - Argentina, Bolgarija - Kuba; skupina B: Italija - J. Koreja, Rusija - ZRJ, Nizozemska - Tunizija. 23. julija - skupina A: Argentina - ZDA, Kuba - Poljska, Brazilija - Bolgarija; skupina B: Rusija - Nizozemska, Italija - Tunizija, ZRJ - J. Koreja. 25. julija - skupina A: Bolgarija - Argentina, Poljska - Brazilija, ZDA - Kuba; skupina B: Italija - Nizozemska, Tunizija - ZRJ, J. Koreja - Rusija. 27. julija - skupina A: Arentina - Kuba, Brazilija - ZDA, Bolgarija - Poljska; skupina B: Italija - Rusija, ZRJ - Nizozemska, J. Koreja - Tunizija. 29. julija - skupina A: Poljska - Argentina, ZDA - Bolgarija, Kuba - Brazilija; skupina B: Tunizija - Rusija, Nizozemska - J. Koreja, Italija - ZRJ. 31. julij - četrtfinale: Al - B4, A2 - B3, A3 - B2, A4 - Bi. 2. avgusta - polfinale. 4. avgusta - finale. KB LANTA 1996 Petek, 19. julija 1996 1 1 Na sporedu skupno 542 prireditev v 26 panogah 26. olimpijske igre modeme dobe v Atlanti bodo brez primere doslej. V 17 dneh, kolikor bodo trajale jubilejne igre ob 100-letnici prvih olimpijskih iger modeme dobe leta 1896 v Atenah, bo na sporedu skupno 542 prireditev v 26 panogah na 31 tekmovališčih. Športnice in športniki se bodo merih v 271 disciplinah, za katere bodo podelili prav toliko kompletov olimpijskih odličij. Z več kot 10 tisoč nastopajočimi iz praktično vseh nacionalnih olimpijskih komitejev (197), ki jih priznava Mednarodni olimpijski komite, bo tudi udeležba večja, kot je bila kdajkoli doslej, pa čeprav je nastop na igrah omejen z normami in kvalifikacijami. Primerjava s prvimi igrami modeme dobe, ki so bile na pobudo francoskega barona Pierrea De Coubertina v Atenah leta 1896, priča o tem, kako se je olimpijsko gibanje v sto letih razširilo. V Grčiji je po uradnih podatkih nastopilo 311 športnikov iz 13 držav. Na sporedu je bilo 9 panog s 43 disciplinami. Takrat so prodali približno 60 tisoč vstopnic, letos pa so jih v prodajo dah kar 11 milijonov. Tudi doslej rekordna Barcelona se z Atlanto ne more primerjati. Vse to več kot očitno priča, da bodo gledalci, ki bodo igre gledali v živo, in tisti, ki jih bodo spremljali preko TV sprejemnikov, lahko prišli na svoj račun, pa naj gre pri tem za tiste, ki so jim bolj všeč individualni športi, kot za tiste, ki »prisegajo« na ekipne športe. Za vse bo »kruha« dovolj in to že od zgodnjih sobotnih jutranjih m dalje. SPORED TEKMOVANJ JULIJ ŠPORTNA PANOGA Otvoritvena slovesnost Atletika Badminton Baseball Nogomet - predtekmovanje predtekmovanje predtekmovanje predtekmovanje polfinale in finale Kajak / Kanu - mirne vode Kajak / Kanu - divje vode PRIZORIŠČE Olympic Stadium Olympic Stadium Georgia State University Gymnasium Atlanta Fulton Country Stadium Birmingham, AL Miami, FL Orlando, FL VVashington, D. C. Stanford Stadium, Athens, Georgia Lake Lanier Ocoee River, Tennessee Veslanje Kolesarstvo - cestno dirkališče gorsko ko Gimnastika Hokej na travi Judo Rokoborba Lake Lanier Atlanta Stone Mountain Velodrome Georgia Dome Clark Atlanta UnJA Herndon Stadium Georgia World Congress Center Dviganje uteži Plavanje Sinhronizirano plavanje Skoki Vaterpolo Košarka Rokomet Odbojka 8: sS ......... - - - ■ ... ... Georgia World Congress Center Georgia Tech Aguatic Center Georgia Tech Aguatic Center Georgia Tech Aguatic Center Morehouse College/Georgia Dome Odbojka na mivki Georgia World Congress Cente Univ. of Georgia Coliseum, Athens Atlanta Beach Moderni peteroboj Boks Sabljanje Softball Konjeništvo Tenis Razne lokacije Alexander Memorial Coliseum nter ■ Golden Park, Columbus, Georgia Namizni tenis Lokostrelstvo Streljanje Georgia International Morse Park Stone Mountain Tennis Center Georgia World Congress Center Stone Mountain Archery Center Streljanje - trap Jadranje Wolf Creek Shooting Complex Wolf Creek Shooting Complex Zaključna slovesnost Tyhee Island, Savannah, Georgia Olympic Stadium številke na kroglicah pomenijo število končnih odločitev Za Posamezni dan £6 S § 3 1 g i rfi £5 3 3 S 111 g i da zmanjšajo število trojih vojakov v Nemčiji, o v še vec nemških me-m porodila željo po spremembi stotin hekta-rov zemlje, ki jih je do da-nes zasedala vojska, v do-nosne kmetijske in indu-hijske komplekse. ,Primer majhnega nem-Kega mesteca Lahr pa ka-e’ da utegnejo vsa ta mesta Pn tem naleteti na velike eZaye. Zaprtje zračnega °P°riSCa v Lahni avgusta .jt ie pomenilo odhod za Pnbližno 17 tisoč Kanadca-ov " najvecje skupine tega naroda izven matične drža-•6 kar pa je za mesto, ki rev Zdai 42 tisoC Prebival- muiizno usoc emcev je izgubilo službo v oporišču, Kanadčani pa so dotlej v mestno blagajno prispevali 650 miljonov mark letno. Mnogo trgovin, ki so bile od njih odvisne, je že zaprlo svoja vrata. Kupi ostankov Natovih bunkerjev na 650 hektarov veliki bazi, ki je še vedno prepredena z opozorilnimi znaki, pa kažejo na to, da so mirovne dividende na poti. Axel Lausch, Zupan Lahra, pravi, da je izguba Kanadčanov velik šok, vendar si bo mesto opomoglo. Vendar pa lahko umik Francozov prekriža naCrte o veC miljonov mark vrednem industrijskem parku v Lahni. Podobne naCrte imajo namreč domala vsa podobna mesta. Lahr ima Časovno prednost, saj do umika francoskih enot še nekaj Časa ne bo prišlo. V začetku devetdesetih let so vodilni možje v Lahni pokupili veliko zemlje od nemške vlade po nizkih cenah z željo zgraditi industrijske in stanovanjske komplekse. Zdaj pa jim nagaja.velika brezpo- selnost in majhna gospodarska rast. Nemška podjetja se raje odločajo za graditev obratov v tujini. Mestna uprava upa, da bo zagotovila pet do sedem tisoč delo- vnih mest v industrijskem kompleksu, ki bi vključeval prometne terminale in majhno letališče. Eden prvih korakov, ki jih je ob prodaji zahteval Bonn, je bilo uni- čenje letalskih bunkerjev. Te so podrti delavci z velikimi kladivi, saj dinamit in rušilne krogle niso mogli do živega debelim železo-betonskim zidovom. V nemškem Lahru so začeli rušiti objekte, kjer so bili nastanjeni kanadski vojaki (Reuter) Posebna komisija bo preiskovala nepravilnosti v zvezi z BSE STRASBOURG (STA, dpa) - Evropski parlament je na podlagi odločitve predsednikov frakcij vseh strank včeraj odredil ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo raziskovala domnevne kršitve in prikrivanje podatkov v zvezi z boleznijo norih krav (BSE), so sporočili iz Strasbourga. 19 elanov preiskovalne komisije naj bi pojasnilo, ali je Evropska komisija prikrivala podatke o vrsti in razsežnostih bolezni norih krav, poleg tega pa naj bi ugotoviti, ali Evropska komisija in vlade niso prepozno sprejele ukrepov za preprečitev širjenja bolezni, da bi uspešno zaščitile zdravje prebivalstva. Preiskovalna komisija bo delo končala v treh mesecih. Evropska unija spodbuja sodelovanje med državami SND BRUSELJ (STA) - Evropska komisija je vCeraj sprejela vrsto novih pobud, s katerimi Zeti spodbuditi sodelovanje med Članicami Skupnosti neodvisnih držav pri premagovanju težav, ki so skupne celotnemu območju nekdanje Sovjetske zveze. Evropska komisija meni, da je prostovoljno sodelovanje med sosedami na tem območju bistvenega pomena tako za razširitev trgovinske menjave kot za boj proti uničevanju okolja in mednarodnemu zločinu. Nove pobude za sodelovanje so del evropskega programa tehnične pomoči Tacis, ki je namenjen območju nekdanje SZ. Med novimi programi je prenova prometnih in energetskih omrežij, pomoč pri sanaciji okolja na območju Črnega morja, Aralskega jezera in območja Černobilske jedrske katastrofe ter pomoC za medvladno sodelovanje pri boji proti mednarodni kriminaliteti. Bruselj bo Somaliji namenil 47 milijonov ekujev pomoči BRUSELJ (STA) - Evropska unija bo namenila. 47 milijonov ekujev za finansiranje programov prenove na tistih območjih Somalije, ki uživajo mir in relativno politično stabilnost. Gre za sredstva iz evropskega razvojnega sklada, namen programa pa je podpreti razvoj proizvodnje, socialne pomoči, infrastrukture, majhnih in srednje velikih podjetij ter vzpostavitev uradnih ustanov. V zadnjih dveh letih je veC delov Somalije preraslo potrebe po humanitarni pomoCi in s pomočjo mednarodne skupnosti začelo s prenovo gospodarstva in socialnega sektorja. Črnogorska opozicija zapustila parlament PODGORICA (STA) - Tri najpomembnejše črnogorske opozicijske stranke so se včeraj odločile, da bodo v znak protesta proti sprejetju novega volilnega zakona, ki jih zapostavlja, v prihodnje bojkotirale delo parlamenta. Vladajoča Demokratska stranka socialistov je po burni razpravi namreč izglasovala novi zakon, ki Cmo goro razdeljuje na 14 volilnih okrožij. Opozicija ocenjuje, da ta razdelitev vladajoči stranki poleg obstoječe možnosti nadzora nad mediji in finaCne premoči avtomatično zagotavlja 10 odstotkov glasov. »Novi zakon nas potiska nazaj v Cas totalitarizma,« je menil predsednik Narodne stranke Cme gore (NSCG) Novak Kilibarda. Parlament sta poleg NSCG zapustiti še Liberalno zavezništvo Cme gore (LSCG) in Socialdemokratska stranka (SDPCG). Petek, 19. julija 1996 SVET KARADŽIČ VZTRAJA, SVET PA TUDI Holbrooke še ni obupal Nove srbske grožnje Iforju PALE (Reuter, B.2.) - Danes se izteka že drugi rok, ki ga je mednarodna skupnost postavila Radovanu Karadžiču, da odstopi z mest voditelja Srbske demokratske stranke (SDS) in predsednika bosanskih Srbov. Včeraj se je posebni ameriški odposlanec Richard Holbrooke pogovarjal z muslimansko vlado v Sarajevu, pozneje pa se je v Beogradu sešel še z najvišjimi predstavniki bosanskih Srbov in ZRJ. Vodja misije OVSE Robert Frovvick je napovedal, da se utegne danes odločiti, da SDS prepove sodelovanje na septembrskih volitvah, če se Kardžič ne bo pokoril zahtevam mednarodne skupnosti. Richard Holbrooke je včeraj že napovedal, da Frovvickovi zahtevi danes zagotovo še ne bo zadoščeno, mnogi pa so že začeli opozarjati na vprašljivo legi- timnost volitev, Ce bi najve-Cjo stranko bosanskih Srbov prepovedali. Holbrooke se je namreč najprej v Sarajevu pogovarjal z muslimansko vlado, M je zagrozila z bojkotom volitev, Ce KaradžiC ne bo odstopil. Zatem je ameriški odposlanec odpotoval še v Beograd, kjer se je sešel s Slobodanom Miloševičem, ki se je pred tem o odstavitvi Karadžiča pogovarjal s predsednikom parlamenta Republike Srbske MomCilom Kra-jišnikom, zunanjim ministrom Alekso Buho in nekaterimi najvišjimi predstavniki Srbije in vladajoče Socia-Usticne stranke. Kljub Holbrookovim naporom pa so bosanski Srbi v mestu Ugljevik vnovič zagrozili, da bodo zajeli in ubili pripadnike mednarodnih policijskih enot, Ce se mednarodna skupnost ne bo odrekla zahtevam po Kara-džičevem odstopu. KANADA PRIZNAVA, DA SO SE NJENI VOJAKI MIROVNIH SIL V BOSNI »NEPRIMERNO « VEDLI Pijanci in posiljevalci v modrem MONTREAL (Reuter, T.S.) - Predstavniki kanadskih oboroženih sil so v sredo izjavih, da obstajajo »nedvoumni dokazi«, da so kanadski vojaki, Id so bili v Bosni kot mirovni posredniki, pretepali paciente psihiatričnih bolnišnic, prekomerno pili in imeli spolne odnose z medicinskimi sestrami. General Mamice Baril, poveljnik kanadskih kopenskih sil, je povedal, da se obtožbe nanašajo na pripadnike 2. bataljona, ki so bili od oktobra 1993 do aprila 1994 nastanjeni v mestu Bakoviči. »Posebej nerad vam povem, da smo dobili popolnoma jasne in nedvoumne dokaze o neprimernem obnašanju kanadskih vojakov,« je dejal Baril v vojaški bazi Saint Hubert blizu Montreala. »Dejanja, ki naj bi jih vojaki zakrivili, segajo od posameznih primerov prekomernega popivanja, neprimernega in nasilnega spolnega obnašanja, prekupčevanja na črnem trgu, do tega, da niso pomagali hudo ranjenim bosanskim Srbom, izgube mitraljeza, morda pa tudi spreminjanja zapisni- kov o vojaških akcijah, da bi prikrili te napake,« je dejal. Po Barilovih besedah bo vojska raziskala veliko primerov, med drugim tudi, zakaj so te incidente vedno zaceli obravnavti prepozno. Izjavil je, da bo vojaška policija raziskala posamezne primere, poseben raziskovalni odbor pa vodenje in disciplino v bataljonu. Te obtožbe imajo svoj izvor v dejavnostih bataljona pred Šestimi meseci v bolnišnici v Bakovičih. Pripadniki bataljona imajo zasluge za rešitev več kot tristo stradajočih pacientov, M so jih oktobra 1993 pustili v psihiatrični bolnišnici. Baril upa, da zaradi trenutnih obtožb »širokosrčna in pogumna vloga« regimenta ne bo padla v pozabo. Obtožbe neprimernega obnašanja v Bosni niso prve v dolgi zgodovini kanadskega mednarodnega mirovnega posredovanja. Vojska si še vedno poskuša opomoči po škandalu iz leta 1993 v zvezi z mučenjem in umorom šestnajst let starega Somalca, ki so ga v Somaliji zajeli kanadski mirovniki. Kanadski obrambni minister David Collenette je v svoji izjavi povedal, da »globoko obža- luje« dogodke v Bakovičih in da podpira generala v njegovem obravnavanju zadeve. »Ti incidenti so prišli sočasno z nesprejemljivo velikim številom obtožb neprimernega obnašanja v kanadski vojski, od katerih jih ima veliko korenine v neustreznem vodstvu,« je dejal Baril. Povedal je Se, da so te obtožbe povezane z iniciacij-skimi obredi sprejemanja novih vojakov, ki so pogosto ponižujoči, medsebojnega nadlegovanja, rasizma, zlorabe položajev s strani vojakov na višjih položajih in morda celo kriminala. ŠRILANKA / NAPAD TAMILSKIH UPORNIKOV Tigri pometli z vladno postojanko KOLOMBO (Reuter, M.K.) - Pripadniki separatistične skupine Osvobodilni tigri tamilskega Elama (LTTE) so vCeraj dobesedno pregazili taborišče vladne vojske Mul-laitivu na severozahodu Šrilanke, v katerem je bilo nameščenih približno tri tisoč pripadnikov vladnih sil. V najhujšem napadu upornikov letos naj bi življenje izgubilo veC sto vojakov, Čeprav uradnih podatkov o številu žrtev še ni. Napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah, boji pa so se nadaljevali še pozno v noč. Uporniki so bliskovito zasedli veCji del taborišča, vključno z radijskim oddajnikom, odpor vladnih sil pa je postajal iz minute v minuto šibkejši, čeprav so uspešno ubranile napad Tigrov z morja. Pri tem so ubile štirinajst upornikov. Preživeli vladni vojaki so se prerazporedih v majhen del taborišča in nadaljevali z obrambo. Njihov položaj je bil zelo slab, saj so se sooCah z mnogo močnejšim nasprotnikom, z izgubo radijskih zvez pa so ostali odrezani od poveljstva. Uradnega poročila o izgubah v vladnih vrstah še ni, številka pa je mnogo večja kot na nasprotni strani. Zaenkrat vladno poročilo govori o stopetdesetih vojakih, vendar to ni dokončna številka. V akciji so uporniki zaplenili dva 122-milimeter-ska topova in nekaj vozil ter druge opreme. Napad je potekal s kopnega in z morja in je taborišče popolnoma odrezal od sveta. Helikopterski odvoz ranjencev ni bil mogoč, ker so uporniki s topovi nene- hno obstreljevali bojišče. Tudi pomoči pehote vladne sile niso dobile, razen nekaj čet specialcev, ki so jih pripeljali helikopterji iz dvajset kilometrov oddaljenega glavnega oporišča. Mornarica je na bojišče poslala osem bojnih ladij tipa Dvora, ki so skušale omiliti napade. Pri umiku ladjevja Tigrov je bil ubit en mornar vladnih sil, vsaj štiri pa so ranih. Poleg tega so uporniške ladje napa-dali tudi vojaški helikopterji in bombniki in pri tem uničili nekaj manjših čolnov. Včerajšnji napad je bil podoben napadu, ki ga je LTTE izvedla novembra leta 1993 v severnem Pu-nerjinu, v katerem je življenje izgubilo približno šesto vladnih vojakov. Uporniški Tigri so iz zasede napadli tudi patruljo na območju Meegasgodel-la in pri tem ubili sedem vladnih vojakov. Prav na tem področju so uporniki ubili šestintrideset vojakov prvega julija letos. Po aprilu so to prvi večji spopadi med Tigri in vladno vojsko. Takrat so namreč vladne sile v odločni ofenzivi pregnale upornike iz njihovega oporišča na polotoku Džafna, tristodvajset kilometrov oddaljenega od Kolomba. Pred dvema tednoma je v tem mestu samomorilska napadalka z bombo ubila dvajset vojakov in civilistov. V tem napadu se je minister za okolje in prostor Nimal Si-ripala da Silva za las izognil smrti. Vladni načrt o avtonomiji za Tamilce pa zaenkrat še vedno »miruje«. V trinajstih letih spopadov se je tako število umrlih v spopadih povzpelo že na 50 tisoč. NOVICE Sestanek delegacije Evropskega parlamenta za Slovenijo STRASBOURG (STA) - V Evropskem parlamentu se je vCeraj sestala delegacija za odnose s Slovenijo, ki bo pripravila program za tretji medparlamentarni sestanek Evropskega parlamenta in državnega zbora Slovenije. Ta sestanek bo od 9. do 11. oktobra letos v Sloveniji. Na sestanku delegacije Evropskega parlamenta je sodeloval vodja slovenske misije pri Evropski uniji v Bmslju Boris Cizelj. Delegacija Evropskega parlamenta za Slovenijo se je s poslanci slovenskega državnega zbora nazadnje sestala 27. februarja v Bmslju. Evropski parlament je delegacijo za odnose s Slovenijo, ki jo vodi italijanski poslanec Michael Ebner, ustanovil 26. oktobra 1995, ker ni mogel ustanoviti mešanega parlamentarnega odbora, saj do tedaj Slovenija še ni podpisala sporazuma o pridruženem članstvu s petnajsterico. Sekretar Ignac Golob na obisku v Pekingu PEKING (STA) - Državni sekretar v slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob, ki se mudi na večdnevnem obisku na Kitajskem, in namestnik kitajskega ministra za zunanje zadeve Zhang Deguang sta v okvim rednih posvetovanj ministrstev za zunanje zadeve obeh držav ugotovila, da se odnosi med Sloveniji in Kitajsko štiri leta po podpisu sporazuma o diplomatskih odnosih razvijajo v smeri krepitve razumevanja, zaupanja in prijateljstva. Golob je sogovorniku podrobno predstavil slovenska prizadevanja za včlanjevanje v Nato in EU. Kitajski prestavnik je poudaril, da Slovenija vodi modro zunanjo politiko miru, ki državi omogoča uspešen razvoj. Sicer pa sta Golob in njegovi kitajski kolega ugotovila, da gospodarsko sodelovanje ne ustreza ne ravni 'tijateljskih odnosov ne gospodarskim možnostim h držav, zato ga je nujno potrebno okrepiti. ŠRILANŠKE OBOROŽENE SILE IN SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC Vojska ne pobija več kar vseprek Sli BATTICALOA - Lepo tamilsko dekle ustavijo na šrilanški vojaški kontrolni točki pred območjem pod nadzorom upornikov. Na nogi ima vtetovirano ime svojega fanta, verjetno znak ljubezni med ljubimcema. Vojakinja jo na samem temeljito pregleda, dvigne njeno krilo in najde ime. Dekle zadržijo zaradi suma, da je njen fant upornik, pripadnik Tamilskih tigrov. To se je zgodilo pred dvema mesecema, po besedah ameriškega zaščitnika človekovih pravic pa je dekle še vedno priprta. Ko je neki traktorist potoval v nasprotno smer, iz Batticaloe, ki je pod vojaškim nadzorom, pri njem najdejo dvanajst parov gumijastih copat. Dovolj za sum, da jih pelje upornikom. Tudi njega zadržijo. To se je zgodilo pred tremi meseci, podpredsednik Mirovnega komiteja v Batticaloi Harry Miller pa trdi, da možak še vedno ni na prostosti. Lastnik hoče svoj traktor nazaj, vendar ga je vojska zadržala kot dokaz. »Zakaj se vojska boji copat?« sprašuje jezuit Miller. »Kaj mislijo, da bodo Tigri poCeli z njimi, obmetavali vojake? « Batticaloa leži natanko na sredini vojnega območja in »domovine«, za katero se Osvobodilni Tigri tamilskega Eelama (TOTE) borijo že od leta 1983. Mesto so za kratek čas Nick Mache / Reuter že imeli v rokah leta 1990. Zdaj je pod vladnim nadzorom, prav tako kot ceste, ki vodijo iz njega. Toda le sto metrov od cest v džungli ali lagunah prežijo tamilski uporniki. »V bližini je čedalje več Tigrov,« trdi uslužbenec nevladne človekoljubne organizacije. »Približujejo se nam.« Sedemdesetletni Miller, ki je prišel v Sri-lanko, takrat še Cejlon, v Času neodvisnosti leta 1948, je eden najbolj cenjenih zagovornikov človekovih pravic. Zgoraj opisana primera navaja kot izjemi v delovanju šrilanške vojske. Odkar je avgusta 1994 oblast prevzel predsednik Candrika Kumaratunga in vlada Ljudske zveze, naj bi vojska spoštovala človekove pravice. »Ljudje pri varnostnih silah so pred tem osumljence pogosto kar obglavljali, glave pa obešali ob cestah,« pripoveduje Miller v svoji pisarni nad deško šolo Sv. Mihaela. »Napredek je torej očiten.« Njegov očitek glede ravnanja s tamilskim dekletom je bil v tem, da so ji dvignili krilo, medtem ko moške pregledujejo le oblečene. »Zenske nimajo rade, da jih obravnavajo drugače,« pravi, »...Toda razmere v zvezi s človekovimi pravicami so veliko boljše1. Vojaki zdaj vedo, da ljudi njihovega kova kličejo na zagovore pred komisije. Pred dvema letoma se tega niso zavedali.« Parlament je pred enim tednom enoglasno odobril oblikovanje stalne komisije, ki bo obravnavala pritožbe v zvezi s kršitvami Človekovih pravic. Opazovalci ločene državne Organizacije za človekove pravice so poroCah o krši-tvah varnostnih sil, ki se borijo proti tamilskim separatističnim upornikom. Vladne raziskovalne komisije raziskujejo tudi izginotja določenih ljudi med uporom mladih levičarjev, ki je izbruhnil ob koncu osemdesetih let in ki ga je nasilno zatrla nekdanja Združena nacionalna stranka.. Mednarodne skupine za zaščito človekovih pravic trdijo, da je takrat izginilo ali umrlo okrog 60 tisoč ljudi. Vojsko hvali tudi Gamaša Kumar, območni sekretar Revolucionarne osvobodilne fronte Eelamskega ljudstva, nekoč militantne, zdaj pa provladne skupine. »Pred tremi ah štirimi leti so varnostne sile prišle in pobijale. To se zdaj ne dogaja več.« Vojaški predstavnik za javnost, brigadir Sarath Munasinghe, pravi, da so strogi postopki informiranja policije in izdajanje zapornih nalogov za aretacijo ljudem zagotovih, da aretacije niso bile nepravične. »Že kar nekja časa nismo prejel niti ene pritožbe,« je izjavil. »Nismo popolni, toda če nas seznanijo s kakršnim koli sumom kršitve človekovih pravic, bomo primemo ukrepah.« furlanua-julijska krajina IRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996 “d 27.7. do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Coste. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-T12,16-19) Jesenska simfonična sezona: v teku je v-piso-Vanje novih in potrditev starih abonmajev; Vsi tisti, ki bodo plačali do 3. avgusta, imajo Pravico do 5 odst. popusta. Opozarjamo, da bo blagajna gledališča Ver-d* zaprta zaradi počitnic od 4. avgusta do Ib- septembra. X pkviru Festivala operete se bodo v raznih Krajih Furlanije odvijali koncerti orkestra Gledališča Verdi z naslovom »Operetna fantazija«. Naslednji koncerti bodo: v nedeljo, 21. t. m. v Morteglianu - Villa di Varmo. Nastopajo sopra- apuicuu ventil, rvaiiiiaii, i\ciiau '-'ffenbach in Lombardo; v torek, 23. t. m. 21.30 v Sacileju na prireditvi Estate Giovani; v sredo, 24. t. m., ob 21. uri v Trstu, na Pomorski postaji; ter v petek, 26. t. m., ob 21. uri v Ligna-nu, Arena Alpe Adria. Predprodaja vstopnic pred koncertom ali v dvorani Tripcovich. Trg pred katedralo sv. Justa »La sera del di di festa« V nedeljo, 21. t. m., ob 21. uri nastop skupine La compagnia dei folli s predstavo »La caduta delFarcangelucifero«. Predstave prireja Krožek Jacques Maritain v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem za turistično promocijo in tržaško trgovinsko zbornico. V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani Don Sturzo (Ul. Don Sturzo 4 - Trg Rosmini). KOPER 3. Primorski poletni festival Danes, 19. t.m., ob 21.30 - Lapidarij pokrajinskega muzeja - Kinetikon »Tehtanje dus«. Jutri, 20. t. m., ob 21.30 - Vrt pokrajinskega arhiva - Moskovska igralska akademija -Sofokles: »Antigona«. koroška S9SK Galerija Sikoronja: danes, 19. t.m., ob 20.00 -®Približevanja* - večer z umetnikom Konra-uom Kollerjem. HODIŠE Pri Kokeju: jutri, 20. t.m. ob 20.00 - Veselica na Gori, nastopata Koroški muzikantje iz Slovenije in Die Seetal Musikanten iz Hodiš. RAZNE PRIREDITVE ^FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA Dorica liese (čedacn Goriški grad - Gledališče pod šotorom: od V soboto, 27. in v nedeljo, 28. t. m. »Senjam a- julija do 3. avgusta , ob 21.00 - natečaj beneške piesmi«. 'miidei za najboljšo filmsko scenografijo. GLASBA 1HST Grad sv. Justa 19. t. m., ob 21.30 koncert grških pe-s skupino Avra. rzasko koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 Pričela ll.n.ge in se zaključila 21.4.1997. ‘rgUnita Metni koncerti tržaške občinske godbe na Pmala: v ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30; na-® ednji koncert bo 29,t.m. nedeljo, 21. t. m., ob 20.30 pa bo koncert v ‘avagnaccu. _..Uzei Revoltella Kla6'8’ 19' d m-> °b 21. mri film Man Raya. n . V1rska spremljava v živo Claudio Cojaniz, Priredba Cappella Underground. @QBi6A G^tigrad 2l lrf *SCe pod šotorom: jutri, 20. t.m., ob ' Ml. Mednarodni gledališki festival. Puppet festival Od 31. avgusta do 7. septembra - Animator-sko gledališče. Folkest Danes, 19. t. m.: Ganeva - »Whisky Trail« in Tony Maude; Villa Santina - »Rattle’n’reel«; Videm - Jackson Brovme. Jutri, 20. t. m.: Tramonti - »La Cantera« in Tony Maude; Villa Santina - »Metissage«; Latisana - »La Lionetta«. V nedeljo, 21. t. m.: Gorica - »Rattle’m’reel«; Villasantina - »Aldo Giavitto«; Frisanco -»Metissage«; Buttrio - »Lino Straulino in »Fabiano Riz«. V ponedeljek, 22. t. m.: Videm - Glasba in manjšine; Cercivento: »La Lionetta«. V torek, 23. t. m.: San Giovanni d’An. - »Terra franca« di Slavia; Buttrio - »0’er the bor-der«; Maniago »Dalc’h Sonj«. V sredo, 24. t. m.: Pozzuolo - »Dalc’h Sonj«; Gorica »Kepa Junkera«; Tolmeč »Cer the border«; Moruzzo - »Taberna Mylaensis«. BENEČIJA Mittelfest (Čedad) Jutri, 20. t. m., ob 18. uri Trg Diacono »La grande migrazione«; ob 20.15 gledališče Ri-stori »Alifakovac«, gledališke Kamerni z Bosne; ob 22. mi - Čedad in na bregu Nediže -»Striaz«, video-opera Luče Francesconi. Postaja Topolove (Topolovo) Danes, 19. t. m., ob 21. uri »Voci dalla sala d’aspetto«: Aleš Debeljak in Aleš Steger; ob 22.30 koncert skupine Luther Blisset. VIDEM Stadion V torek, 23. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija. Grad V sredo, 24. t. m., ob 21. uri bo nastopil Goran Bregovič. “"Mrski park: V konjušnici je do 7. j nik. J? na ogled razstava »Praški zaklad«. L oktnF ° 2]6, oktobra od 9. do 19. me in od 2 Obči F u ° 7' )anuar)a od 9. do 18. ure. Do c-nska razstavna dvorana na Trgu Unil - riot, saP1tembra je na ogled razstava Tiepo nsbe lz kolekcije Sartorio. XXni)- 5ar*or'° (Largo Papa Giovan riok Go 13. oktobra je na ogled razsta' MuVhoaria iz 17- stoletja Tiepola . nir, m- °ev°ltella: Na ogled je razstava umi Na Nl.na perizija figss-iggs). •ričan t- tuhi razstava pop slikarja Am in la 9 lm Gine- Urnik ob delavnikih: 10-Gal - 1 °b Praznikih 10-13 in 18-24. AliV p3 hassanese: na ogled je razsta’ Rn a Gavaliereja z naslovom »Pian Cordo\ q ?a§nai10 Sesia 28078». ra,®nja tipanjepnntin (Ul. Diaz 4): do 22 RuL.av Jaj° Garlo Bach, Elio Caredda, Silvai StahiVt’ Brown, Juan Leal-Ruiz, Jose} 1 °’ ^ulvio Giannini in Lucia Pescador IpjUAN stavlf p"aroUa*™ova: se danes 19’ t m’ ra SIEIN muzeju razstavlja kras’ vezem Mllan Biziak. Razstavo dopolnjuje gORICA 8°belini Veronike Bizjak: ^ikS Sne gesŠ " °gled ŽPETER Beneška galerija: jutri, 20. t. m., ob 19. mi otvoritev razstave Maria Massere. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava fotografij Fotokinoskupine Nova Gorica in uporabne skulptme Marka Mladovana. KOROŠKA CELOVEC Deželni muzej: Do septembra je na ogled posebna razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: na ogled so dela Melitte Moschik. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je etnološka razstava o lanu. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: Na ogled je razstava Erike Jel-litsch »Spomini na svili*. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 28. t.m. je na ogled razstava del Konrada Kollerja. Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. OSOJE Galerija Carinthia: Do 31.8. je na ogled Jubilejna razstava Unikat-X-Kat SNG OPERA IN BALET Župančičeva I. Ljubljana SKMKSKtOA HMtOOMKK V UUIUW» tel: 061/331-945 Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: 24. julija, ob 21. mi: E. d'Albert: MRTVE OCI MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sreda, 21. avgusta, ob 20.30, v Ljubljanskih Križankah. BORILNICA. KOPER Primorski poletni festival V nedeljo, 21. julija ob 21. uri: SLEPE MIŠI Režija: Jan Zakonjšek. Dramaturgija: Diana Koloini. Igrata: Ljerka Belak in Draga Potočnjak. Avtorski projekt. Igra Riše dve popolnoma različni ženski, ženski, ki imata vsaka svoj pogled na svet, v katerem skušata preživeti... GRAD RAJHENBURG Gledališče »TA TEATER« Preddvor: Anton Tomaž Linhart: TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI. CANKARJEV DOM Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Arheološka razstava ljubljanskega poletja 1996: POZDRAVLJENI, PREDNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. (do 25. avgusta) Ples Torek, 23. julija, ob 21. uri: 44. mednarodni poletni festival Ljubljana v CD-ju: Matjaž FariC: ROMEO IN JULIJA. Blagajna je do 1. septembra i J J i .. -Vi . j., prireditev. 15-015. GLASBA CAFE BELVEDERE Bled FOLK-BLUES FESTIVAL: Sobota, 20. julija: FLAMENCO SKETCHES (Italija). Flamenco rock. Sobota, 27. julija: Mia Žnidarič & Steve Klini (ZDA). Vokalni jazz. Sobota, 3. avgusta: Valeria & The Leg Brea-kers (Hrvaška). Soul & funk. Sobota, 10. avgusta: Melita Osojnik & Jasna Knez. Vokal & gib. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica V Četrtek, 25. julija, ob 21. uri, nastop skupine BURNING HEADS iz Francije, ki so znani po svojem stilu; to je energični in hitri punk rock poznavalsko zacinjen z uporniško, zlobno ostjo, ki prodre v poslušalcevo glavo. POD HOMANOVO LIPO Mestni trg Skofia Loka Danes, 19. julija, ob 20. uri: Dalmatinska klapa Omišalj. Petek, 26. julija, ob 20. uri: Aleksander j Mežek. Petek, 2. avgusta, ob 20. uri: Alenka Godec. Petek, 9. avgusta, ob 20. uri: Mednardni Jazz Quartet. AVDITORIJ PORTOROŽ. Portorož Danes, 19. julija, ob 21. uri: Križni hodnik: mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti. V sredo, 24. julija, ob 21. uri: Koncert knapovske glasbe »folk - rock - pleh«, igra skupina ORLEK). V petek, 26. julija, ob 21. uri: Piranski glasbeni večeri - Chopinov veCer: Nastop izvrstne slovenske pianistke Sonje Pahor Tore, doma iz Kopra , že več let živi in dela v Mes-sini, lani je uspešno koncertirala v Ljubljani. Letno prizorišče: V petek, 26. julija, ob 18. uri: Predstava otroške zabavne glasbene prireditve - SPIDI IN GOGI. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL: Ljubljanski grad, danes, 19. julija, ob 21. uri: NEMŠKI KOMORNI ORKESTER iz FRANKFURTA: Dirigent: Jan Stulen, solista: Regina Renzovva - sopran, Mario Carbota - flavta. Program: W. A. Mozart, G. F. Handl, S. Mercadante, E. Elgar, G. Verdi, E. Grieg. Križanke, 22. in 26. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON, opera. Opera in balet SNG Ljubljana. Dirigent: Marko Letonja / Marko Gašperšič, solisti: Olga Gra-celj / Rebeka Radovan (Manon), Jurij Reja (Vitez des Grieux), Franc Javornik / Juan Vasle (Grof des Grieux), Zdravko Perger. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. RAZSTAVE MALA GALERIJA Slovenska 35 Ljubljana Razstava »Chiaroscuro« Zore Stančič MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana Gtinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje Razstava bo na ogled do 25. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35. Lubljana Zora Stančič CHIAROSCURO. Razstava bo na ogled do 1. septembra. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper Karel Zelenko Pregledna razstava grafik. (Do 24. julija) BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana Marko A. Kovačič Zatišje pred viharjem. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. GALERIJA LOŽA Titov tra.Kooer TELO ANGELA Skupinski razstavni projekt umetnikov iz Slovenije in Italije. Slike, kipi, fotografije, videoinštalacije, prostorske postavitve in posegi virtualne re- sničnosti. (Do 15. avgusta) GALERIJA ZDSLU Komenskega 8. Ljubljana Junoš Miklavc LOKANTAVA-WORLD'S END Razstava bo na ogled do 27. julija. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE grad Bistra pri Vrhniki ČOLNIČEK IN IGLA Stari šivalni stroji Razstava bo na ogled do 30. novembra. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3, Ljubljana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN Razstava bo na ogled do 31. avgusta. GALERIJA AUSTROTEL Miklošičeva 9. Liubliana V galeriji je do 10. avgusta na ogled razstava grafik akademske slikarke Milene Gregorčič. GALERIJA MEDUZA 2 Cankarjevo nabrežje 7. Piran Andrej Pavlič Slike Razstava bo na ogled do 16. avgusta. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Liubliana Darja Dobnikar Lovak Olja na steklu in kipi. Razstava bo na ogled do 30. avgusta. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Petek, 19. julija 1996 Z Horoskop zapisal B. R. K. V OVEN 21. 3. - 20. 4.: Spoznali boste nekaj novih zanimivih ljudi, vendar boste do njih precej zadmni, saj se boste zbali, da vam bodo zlezli pod kožo. Lotite se dscenja, pa jih boste sprejeli z radostjo. BIK 21.4.- 20. 5.: Lotili se boste učinkovite tehnike, ki bo v vasi notranjosti sprožila trajne premike. Ne skrbite zaradi zastojev, kajti doslej Se nihče ni dosegel popolnosti čez noč. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Želeli boste kupiti na-konjenost simpatije, zato boste silno zapravljivi. A vedite: naklonjenost, ki jo je mogoče kupiti za denar, ni vredna niti počenega groša. RAK 22. 6. - 22. 7.: Po prvem večjem uspehu vas bo ponesel val navdušenja, zato se boste nekoliko uspavali in prezrli priložnost ki bi vas lahko ponesla Se višje. Prihranite torej navdušenje za pozneje. LEV 23.7. - 23.8.: Med trenutke zadovoljstva se bodo vrinjali trenutki utesnjenosti. Zaslutili boste namreč nevarnost da se znova zapletate med zanke, ki bi vas lahko stale dosedanjih pridobitev. DEVICA 24. 8. - 22.9.: Izogibali se boste ljudi, za katere menite, da jih je sama naskrenost ter se posvečal tistim, ki vas navdajajo z zaupanjem. Ob prvih se lahko učite, ob drugih zgolj spite. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Vleklo vas bo v naravo, kjer boste v miru in tišini razglabljati o naglobljih vprašanjih življenja. Ce si boste odgovorili vsaj na prvo od njih, boste sčasoma našli odgovor na vse. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 1 L: Trezno se boste zazrli v svojo notranjost in zlahka odkrili srž nesporazuma S partnerjem se bosta pogovorila in odkrila, da si želita isto, le da so vajine poti preveč različne. STRELEC 23.11.-21.12.: Bližnji vas bodo obsipali s svojimi težavami. Med poslušanjem se boste spomnili svojega mojstrstva, s katerim ste se izmazali iz minule godlje ter jim ponudili udnkovit nasvet. KOZOROG 22. 12. - 20. T.: Skušali si boste izposlovati napredovanje, vendar boste v precej nespretni, zato bo izid vprašljiv. A ker vas že vseskozi spremlja sreča, vas bo presenetila tudi tokrat VODNAR 21. 1. -19. 2.: Nekdo bo vztrajno deloval proti vašim pričakovanjem. Ne skušajte ga napeljevati na svoj mlin, ampak modro dopustite, da se izmaže iz svoje zablode in vam ponudi več kot pričakujete. RIBI 20.2. - 20. 3,: Tečni boste, v vendar s svojim bremenom za spremembo ne boste obteževali niti drugih niti sebe, ampak boste strpno prisluhnili notranjemu boju in si izposlovali zmago. Filmi so iz kinodvoran v Burmi pregnali tradicionalne lutke V burmanskih kinodvoranah so nekoč pogosto uprizarjali lutkovne predstave z marionetami, ki so eden najbolj znanih izdelkov tamkajšnje domače obrti. Danes so takšne predstave vse bolj redke - izpodrivajo jih akcijski filmi, lutke pa so selijo na ulice. (Foto: Reuter) Po neuspelem filmu sta si Geena in Renny privoščila počitnice Ameriška filmska igralka Geena Davis in njen mož, finski režiser Renny Mariin, sta letos posnela film Cutthroat Island, ki pa je prava finančna polomija. Zakonca si tega nista gnala preveč k srcu in se odpravila na počitnice v Grčijo, kjer že snujeta načrte za nov skupen filimski projekt. Očetovski objem Anthony Hopkins in Jodie Foster sta dobra prijatelja že od časov, ko sta snemala nadvse uspešen film Ko jagenjčki obmolknejo. Njuni prijateljski objemi vedno tako prisrčni, kot da bi bila oče in hči. Vzklila več kot 2.000 let stara semena ŠANGHAJ (STA) - Kitajske kmetijske strokovnjake že nekaj Časa bega uganka semen riža in sezama, ki so jih našli v lončeni posodi v grobnici, stari 2.600 let, in ki so po vsaditvi v zemljo vzklila in zrastla do 17 centimetrov, piše v časniku Xinmin Evening News. Klitje semen je presenetljivo zato, ker kmetijski strokovnjaki trdijo, da se semena lahko ohranijo le 100 let in to pod posebnimi pogoji - pri temperaturi 15 stopinj Celzija pod ničlo in pri 20-odstotni vlažnosti zraka. Semena, shranjena v lončeni posodi, so na vzhodu Kitajske decembra lani našli tamkajšnji kmetje. Osem dni potem, ko so jih znanstveniki posadili, pa so vzklila. Znanstveniki so sicer mnenja, da semena niso tako stara kot grobnica, vendar je uganka, kako naj bi jih v posodo dali kasneje. SKANDINAVSKA KRIŽANKA REPUBLIKA EDEN OD TRANSURA-NOV(Md) KRATKO- TRAJNA NEZAVEST IGRALEC, KI SE IZRAŽA SAMOS KRETNJAMI EDVARD KARDEU BUDILO VAS PRI IGU STRUP V VOLČJI ČEŠNJI JEZERO V ETI0PUI REPUBUKA LITERARNI JUNAK BENDER VULKAN NA HAVAJIH PREDSTOJNIK SAMOSTANA MESTO V KANADI avtor: J. KRALJ TOBAČNI IZDELEK PREBIVALEC UNIŠ REPUBLIKA SREDNJE- VEŠKO POKRIVALO FINSKO JEZERO, 1NARI AM. ALM. IGRALEC (ROBERT) VOZNIK KOLESAZ MOTORJEM OVITEK BAKER HUDA JEZA NEKD.NEM. POPEV- KARICA KOROŠKA SVETNICA MILU PODOBNA SNOV V RASTUNAH STAR SLOVAN - REKA V ANGLUI IZRAELSKA LUKA, AKA NOMADI NAZAHODU SAHARE EGIPČAN. BOG SONCA LESNI SLADKOR NEVAREN INSEKTI- CID OVOJNICA ZA SPISE SLOVEN. PESNIK RAČUNALN. NAPRAVA GRAFIK JUSTIN ILOVICA BELGIJSKO LETOVIŠČE MOČNATA JED ANTIČNA LJUBLJANA UDELEŽENEC ALKE POLJSKI PISATEU (STANISLAV/) TEPČEK ARABSKO MAMILO IT. NAFTNI KONCERN NEPRAVI OČE BREZ- PRAVNO LJUDSTVO KRALJ PELAZGOV V GR. MIT. REKA NA POUSKEM PRAVEC EVA (ljubkov.) NEGIBN0ST POLOPICA KOSTU- MOGRAFKA VOGELNIK SKALNAT GREBEN V STENI MLEČNA ŽLEZA KRAV PLIN Z OSTRIM VONJEM PREBIVALCI ARABSKE DRŽAVE AKTINIJ LUTECU TELIČKA ROKOME- TAŠICA ČERNE ANGLEŠKO SVETLO PIVO NAJVEČJA CELINA SL0VEN. GRAFIK (BOŽIDAR) NEKO. JAPONSKA PRESTOL- NICA ČAPKOVA. DRAMA GIB Z ROKO PO ZRAKU 'HVJMVZ ‘ant! ‘vavH ovavi ‘VlEZV ‘3TV ‘S3NI 'vaDi ‘NVDOaWl ‘aviNOiav ‘gpOA ‘iaoi TSOl -3NHW0i0 ‘IA3 ‘IN3 ‘iva ‘aaroT ‘TETI ‘aaisvavH vas ‘OTI ‘OT3 ‘oaaasv nojnv ‘vaW" 'iaa . ‘vva ‘loaavru ‘Noav ‘N3N ‘INV ‘NINOdVS ‘vasaavv® ‘S38 ‘no TOT® tskcmott :ouabjoP0A :A3J-IS3t* RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Kotiček: Pikijeve dogodivščine TV dnevnik S RAI 1 6.30 10.00 11.30 '1.35 12.25 '2.35 '3.30 '4.05 '5.45 17.30 '7.50 18.00 '8.10 '8.50 '9.50 20.45 22.30 22.35 0.00 0.30 1.00 1,15 2.45 3.10 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo, Ame-deo Goria), (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II falso generale (vojni, ZDA '58, i. Glenn Ford, Red Buttons) Dnevnik iz Neaplja Nan.:ENG - V živo - Nevarno parkiranje (i. Art Hindle, M. Humphrey) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury, Jerry Orbach) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Play boy in prova (kom., ZDA '87., i. P. Dempsey, A. Peterson) Mladinska oddaja Solle-tico (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Nan.: Le simpatiche ca-naglie Danes v parlamentu Dnevnik Dok.: Legenda Mr. Volare Variete: Atlan Tam - Tam (vodi Fabrizio Frizzi) Vreme, dnevnik in šport Film: Poveri ma belli (kom., It. '57, r. D. Risi, i. M. Allasio, M. Arena, R. Salvatori, L. De Luca) Dnevnik Aktualna oddaja: Evropa + Evropa (3. odd.) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Kultura News Nočni pogovori: Sottovo-Ce - Potihoma Variete: Studio Uno Nočni dnevnik Dok.: Klasična glasba -Bernstein pripoveduje RAI 2 Nan.: Paradise Beach Dok.: V kraljestvu narave Nan.: Zdravnik med medvedi Rubrika o zdravstvu Dnevnik 2 Nan.: Velika dolina Dnevnik, vreme, 13.35 Quante storie flash Varieteja: Temp’estivo, 14.25 E 1‘ Italia racconta -Italija pripoveduje, vmes (14.30) ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara 17.15 dnevnik Sereno variabile Dnevnik in Šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Film: Rumori fuori scena (kom., '94, r. P. Bogdano-vich, i. M. Caine) TG2 Dosje Dnevnik, Danes v parlamentu Dokumenti: Zgodbe -Nan.: Soko 5113 Olimpiada: Otvoritvena slovesnost ^ RAI 3 6.00 8.30 11.00 12.00 12.05 13.00 14.00 14,30 18.00 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.30 0.30 1.10 1.30 2.20 Dnevnik Videosapere: V trajen spomin, Mladi jug, Caro-sello, Media/Mente, Krščanstvo, Domača telovadnica, Hic sunt leo-nes, Potovanje po Italiji Tenis: WTA Tour Dnevnik 3 Nan.: In famiglia e con gli amici Dok.: Livingstone, 13.30 Spomin na preteklost Deželne vesti, dnevnik Šport: 26. Olimpiada, 14.50 Tour de France, 17.40 jadranje Nan.: Star Trek Dnevnik, deželne vesti Šport: Večerni Tour Film: 100 let olimpijskih iger (dok.,It. ’96) Dnevnik, deželne vesti Variete: II viaggiatore Nan.: La legge di Bird Dnevnik, pregled tiska Jadranje Variete: Fuori orario 26. olipijske igre: Otvoritvena slovesnost g? RETE 4 <1 > ITALIA 1 jr Slovenija 1 © Koper Nad.: Piccolo amore, 6.30 Otroški variete Ciao ciao Videostrani Euronevvs Jeffersonov!, 8.00 Love mattina in risanke Učimo se ročnih ustva- Slovenski magazin Boat, 9.00 Un volto, dne Nan.: Družina Hogan, rjalnosti, 19. del Slovenski program donne, 10.00 Zingara, 9.45 Genitori in blue Denis pokora, 12. del Studio 2 magazin 10.30 11 dono della vita, jeans, 10.20 MacGyver Zlata šestdeseta leta slo- Primorska kronika 11.45 La forza deli’ amo- Nan.: T.J. Hooker venske popevke: Nostal- TV dnevnik re, vmes (11.30) dnevnik Odprti studio, 12.45 Fat- gija z Alenko Pinterič Ubežnikov blues, Vsedanes Nan.: Hiša v preriji ti e misfatti, Šport studio Nočni sodnik, Dnevnik Variete za najmlajše, Poročila Kolo sreče, pon. tv igirice Mesta sveta: Buenos Ai- tv nanizanka Nan.: časa doke časa Nad.: Sentieri, 15.15 Aro- vmes Ciao Ciao Parade in risanke Peter Pan club »Spazio mare«, tedenska ma de cafe Nan.: Ultraman, 15.00 res, pon. 2. dela švicarske dok. oddaje oddaja o morju in ljudeh, TV film: Kennedy (biog.) Phenom, 15.30 Super- ki živijo ob njemu in z Aktualno: Agencija, Vicky - Kdo je bil? Portret slovenskega glas- njim 18.45 Gosi come siamo Film: Com’e difficile benika: Najpomembnejše »Agora« Dnevnik Tg4, vreme amare (kom., ZDA ’86, i. je pove v tišini Vsedanes - TV dnevnik Variete: Game Boat Tom Banks) Kam vodijo naše stezice, Dragnet, Film: Teneramente in tre Aktualno: Poletni Planet oddaja TV Koper tv nanizanka (dram., ZDA ’90, i. J. Tra- Odprti studio, vreme, Gimnazija strtih src, Po Magellanivih poteh, volta, E. Raab, T. Larriva) 18.50 Šport studio 3. del avstralske naniz. 3. del dok. nanizanke Film: 11 domestico (kom., Nan.: Miami Beach - TV dnevnik It. ’74, r. L.F. D’ Amico, i. Zadnji med poštenimi (i. Moja ideja, 14. del Lando Buzzanca), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Yancy Butler), 20.00 Gli amici di papa - V Čudovitem hotelu Ali Baba (2.) Lingo, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Atlanta '96 Kaj je tako smešnega, av- OtO Hrvaška 1 Film: 11 Federale (komi) Nan.: Walker Texas Ran- ger (i. Chuck Norris, Cia- TV koledar renče Gilyard) Petkov finale MMS '96, Santa Barbara, 1300. del |Š| CANALE5 TV film: Cyber Tracker -I replicanti (fant., ZDA prenos iz Portoroža TV dnevnik 3, vreme, šport Dobro jutro Poročila ’93, i. Don Wilson, R. Daj še enkrat, Sam, Deklica iz prihodnosti, Norton, John Aprea) ameriški film 5. del otroške nad. Na prvi strani Aktualno: Fatti e misfatti 16. del ameriške humori- Nan.: Flipper Italija 1 šport stične serije Film: Missili in giardino Nan.: Star Trek ST Slovenija 2 Čarobne superge mojega (kom., ZDA ’58, i. J. Col- prijatelja Percyja, 3. del lins, Tuesday Weld) Čarobna galerija: Nan.: Otto sotto un tetto, S TELE 4 Dioklecijanova palača 12.00 Nonno Felice - (i. Euronews Dnevnik G. Bramieri), 12,30 Časa Svetovni poslovni utrip, Imtl Ljubezen,291. del serije Vianello ameriška poslovna odda- Poročen z vojsko, Dnevnik TG 5 19.30, 22.00, 0.10 Do- ja, 4. del ponovitev amer. Elma Sgarbi quotidiani godki in odmevi V žarišču Otroški program Nad.: Beautiful (i. Ron Nad.: Amore gitano Znanost od blizu, 20. del Kapetan zaspan Moss, S. Flannery) Nan.: Great Detective Pisave Bon-ton-ton TV film: 11 destino nella Film: Bill il sanguinario Umetniški večer, angl. Ali ste vedeli? culla (dram., ZDA ’91, i. Dnevnik v nemščini dok. oddaja Risanka B. Bedelia, B. Kewin, 2.) Personaggi e opinioni Čast Prizzijevih, Terra X, Otroški variete Bim Bum Nan.: Sloane ameriški film 15. del dokokumentarne Bam in risanke Glasba: Slot Machine Sorodne duše, 18. del serije Nan.: Perry Nason (i. R. Svet divjih živali, 7. del: Poročila Ceriotti), 1730 risanke Oblegani: Vojna termitov Malibujska cesta 2000, Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P Rashad) (•) MONTECARLO Gradovi: Kje so nastajali naši prvi 5. del ameriške nad. Sličica Variete: Vinca il migliore gradovi, 2. del Kolo sreče (vodi Gerry Scotti) Sova: Kobra, 10. del ame- Razpotja federacije Dnevnik TG 5 20.00, 22.30, 1.05 Dnev- riške nanizanke Hugo,, tv igrica Variete: Estatissima nik, 13.30,19.50 Šport Pasje poletje Dnevnik sprint (vodita Gabibbo, Nan.: Charlie’ s Angels Denis pokora, 13. del Folklora Miriana Trevisan) Nanizanka ameriške nanizanke Kostanjevica, sokolje Variete: 11 quizzone (vodi Šport: Tour de France Fomm gnezdo, dokumentarna Gerry Scotti) Nan.: Kenguru Skippy Sorodne duše, oddaja Večerni dnevnik TG 5 Variete: Zap Zap 19. del angleške nad. Hrvaška spominska knji- Variete: Maurizio Costan- Nanizanka: Sister Kate Tropski vetrovi, ga zo Show, vmes (0.00) Film: Un re per quattro 1. del ameriške nad. Dnevnik noCni dnevnik Tg5 regine (vestem, ’56) Studio City Svet narave, Sgarbi quotidiani Nan.: Omicidi d’člite Trend, oddaja o modi 5. del dokumentarne se- Estatissima sprint Nanizanka Novice iz sveta razvedrila rije Nan.: Sposati con figli Nan.: Chralie’ Angels Atlanta '96 Poročila r A Slovenija 1 ^00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, '2'00,13.00,14.00,18.00,19.00,21.00,23.00 otoeila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Ra-i° Ga-Ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 re9led tiska; 11.05 Petkovo srečanje in glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 'j'20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio anes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 , udio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; ■30 Informativna odd. v angleščini in nenriščini; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 ^30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, I4_30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; r m Ju*rania kronika; 7.30 Zvezdni pregled; ■00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; , 0 Koledar prireditev; 11.00 Countr/ gia- i rmn 1'1 ^ ^*nute za lePsi jezik; 11 .K) Vreme; '2.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Do-9odki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 'o.40 Petkova centrifuga; 18.05 Glasovanje za novi popevki tedna; 19.30 Stop pops in ovosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Jazz. Slovenija 3 ifnn8'00- 9'00' 10'00' 11'00' 12-00' 13m , ■ |3' 13-00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraže- program; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Ljudski napevi; 13.40 Iz glasbene tradicije; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Kratka igra; 18.20 Iz opere Faust; 19.30 Nokturno; 20.30 Londonsko glasb, poletje; 22.40 Igra; 23.26 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30.19.00 Poročila; 12.30,17.30Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 Primorski val; 10.40 Power play; 11.15 Za in proti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Poletni večerni pr.; 21.00-0.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15. 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 9.33 počitniški kovček; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma;14.40 Sigla singel; 16.00 E...State freschi; 18.45 Discoteca sound; 19.20 Sigla singel. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Benečije; 8.40 Soft mušic, vmes Pravljični kotiček; 10.10 Koncert simf. glasbe; 11.30 Čar indijskega juga (E. Frelih, prip. M. Sardoč); 11.40 Revival; 12.00 Od bose noge do vesoljske rakete; 12.40 Zbori; 13.20 Glasb, predah, vmes (13.30) Števerjan '96; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 14.40 New Age; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: I. Stravvinski; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Jan; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 D J Roby + Lestvica tedna; 19,00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 UT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRDEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601 -27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI 20 Petek, 19. julija 1996 JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA 6 44 SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 05.29 in zašlo ob 20.46. Dan bo dolg 15 ur in 16 minut. 'Tunine mene PLIMOVANJE : [ \ Luna bo vzšla ob Danes: ob 6.01 najnizje - ( ) 9.14 in zašla ob 52 cm, ob 12.44 najvišje 38 1 22.22. cm, ob 18.31 najnizje -16 cm, ob 23.57 najvisje 28 cm. Jutri: ob 6.28 najnižje -46 cm, ob 13.15 najvisje 37 cm, 1 : ob 19.15 najnižje -15 cm, ob j 0.33 najvišje 20 cm. 1 L -—-—J : BIOPROGNOZA Na večino ljudi bo vreme še vplivalo ugodno, le vremensko najbolj občutljivi bodo prehodno slabše razpolože- XX CELOVEC C___^3 o n/21 O KRANJSKA GORA _ 9/20 TB2IC 11 /21 TEMPERATURE REK POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 16,0 Sava Radovljica 11,4 Sava Šentjakob 13,9 Sava Hrastnik 15,0 Sora Suha 13,8 Ljubljanica Moste 15,9 V POSTAJA GradašCica Dvor Savinja Veliko Širje Paka Šoštanj SoCa Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 11.4 18,9 14.5 11,1 11,2 TEMPERATURE MORJA Koper Poreč Rovinj Zadar Split Hvar °C 21,0 23.0 22.0 22,0 22,0 22,0 TEMPERATURE V GO! 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m OVIDEM 15/25 _^N. GORICA GORICA 0 18/25 O v H °c 20 17 12 9 4 1 O KRANJ , >rJ_^?°UUBUANA V—^ 12/22 POSTOJNA ° 12/21 KOČEVJE O di REKA 18/26 . iona v j v J k J L \ / ^~v -J L |~1 Na Japonskem se bliskovito širi epidemija bacila 0-157 OSAKA - Japonske zdravstvene oblasti upajo, da bo konec pouka blagodejno vplival na potek epidemije krvave griže, ki jo povzroča bacil 0-157 in zaradi katere je v mestecu Sakai pri O saki zbolelo že pet tisoč otrok. Za vsak primer so zaprli vse bazene, da bi zaustavili širjenje epidemije. Kot kaže, pa je vse zaman, saj se epidemija neustavljivo širi. Pred enim tednom je prizadela le osnovnošolske otroke, sedaj pa so na udaru že srednješolci, zabeležili pa so .že prve primere tudi med višješolci. V bolnišnicah se trenutno zdravi 359 otrok, od katerih jih je sedemnajst v kritičnem stanju. Bacil 0-157, ki povzroči vnetje debelega črevesa, je letos že terjal življenje petih otrok, lani pa se je z njim na Japonskem okužilo 1.500 oseb. Sedanja epidemije je izbruhnila 5. julija med otroki osnovnih šol, ki jih je s toplimi obroki oskrbovalo neko podjetje. Oblasti so zato zaprle vseh 92 osnovnih šol in jih temeljito razkužile (na sliki AP), prav tako so povečale koncentracijo klora v bazenih. A po priznanju zdravstvenih oblasti, je bilo vse to zaman. Zupan je celo izjavil, da je sedaj položaj še hujši kot ob začetku epidemije. Med prebivalstvom se je razširila panika, tako da so pošle vse zaloge razkužil in mila. Ob tem zapletu se običajno vase zaverovani Japonci ponovno počutijo nebogljene, toliko bolj, ker se Črevesne epidemije širijo, kjer je pomanjkljiva Čistoča. V tem primeru pa se bacil 0-157, ki so ga odkrili šele pred nekaj leti prav na Japonskem obnaša precelj bolj zahrbtno kot drugi bacili črevesnih vnetij. Simptomi so zelo podobni ostalim Črevesnim vnetjem, in sicer: s povišano telesno temperaturo, slabostjo in s krvavo drisko, inkubacija pa traja en teden. Bolezen pa se ne širi samo z okuženo vodo in hrano kot druga podobna Črevesna vnetja temveč tudi s telesnimi stiki. Posilil 914etnico HOUSTON - Teksaška pohcija vneto išCe krivca za posilstvo 91-letne Juhe Hardin, ki jo je pred posilstvom surovo pretepel, tako da se sedaj zdravi v neki houstonski bolnišnici. Švedski spodrsljaj VARBERG (SVEDSKA) -Upravi švedske elektrarne pri Varbergu je uspel neobičajni spodrsljaj, saj je na ogled svoje elektrarne povabila 33 otrok, ki jih je kontaminirala eksploziaj černobilske elektrarne. K sreči so bili švedski vzgojitelji pametnejši in so povabilo zavmih. Letalo tankalo na avtocesti BRUSELJ - Nemško športno letalo, ki je ostalo brez goriva, je pristalo pri neki nizozemski avtocestni bencinski črpalki. Prometna policija je takoj prehitela in je nato dovolila, da je pilot napolnil rezervoar in ponovno vzletel. Pilot pa bo baje kaznovan, ker ob ponovnem vzletu ni vprašal nadzornikov poletov za nov kurz. Našli 15 ton »pozabljenih« granat MOSKVA - V neki zapuščeni ruski vojašnici ob avtocesti med Habarov-skom in Vladivostokom so našli kar 15 ton topovskih granat. Ko je vojska zapustila vojašnico, je dobesedno »pozabila« na strelivo. Pohcija je sedaj zastražila vojašnico in išCe odgovorne za pozabljivost. »Eagle« na Nevi Ameriška vojaška jadrnica Eagle se v Sankt Petersburgu pripravlja na veliko mednarodno regato vojaških šolskih jadrnic (Telefoto AP)