Po najvišjem priznanju le pogled naprej st. 18 Slabi politiki -slabo življenje str. 40-41 Mikov generalni direktor Franci Pliberšek 90,6 95,1 95,5 100,3 Zaupate nam že 68 let 9 770353 734051 str 50 Št. 11/Leto 68/Celje, 14. februar 2013/Cena 2,30 EUR Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Streha nam vse bolj spušča Papeževe sledi tudi na Celjskem str. 3 ZREČE - Zaradi zob jih boli že glava Zgovorne maske smo sneli, kupčkanje za novo koalicijo se nadaljuje, Teševo šestico pa je tokrat »zabremzala« banka. str 2-3, 12-13 ŠOŠTANJ - Gusarske ladje v Mayerjevi vili str. 7 str. 9 ŠENTJUR - Mladi gledališčniki posodobili Prešerna str. 15 NAŠA TEMA Ko odrasel postaneš spet otrok r str. 16-17 Zakon dopušča suženjsko beračenje str. 22 Veter v Tanjini omari str. 43 Ne dajte otroku ime Matilda str. 42 Zdravnica nazaj v svojo vas str. 34 »Sekanje ovinkov« ni frajersko str. 53 Valentinov horoskop za leto 2013 in ljubezenska zgodba: »Prve ne pozabiš nikoli!« str. 44-45 2 AKTUALNO BISERKA POVSE TAŠIČ UVODNiK Maske so padle No, maske so res padle oziroma so sijih nekateri sneli. Čas norcev pa je žal tudi neljub vsakdan Slovenije. In ker nas na domačem terenu tako rekoč skoraj nič več ne more presenetiti, je za presenečenje več kot dveh milijard vernikov poskrbel kar sveti oče. Papež Benedikt XVI. je namreč sporočil, da bo 28. februarja odstopil, ker je prestar in preslaboten, da bi nadaljeval tako odgovorno in naporno službo. Presenečenje je bilo popolno, menda tudi v vrstah kardinalov, saj je značilno, da papeški mandat prekine smrt, ne odstop. In že se po tej novici zastavljajo vprašanja, kakšen naj bi bil njegov naslednik, ki bo kos zahtevam današnje družbe. Morda nam papež z odstopom sporoča, da se je treba zavedati svojih meja in zmogljivosti ter pravšnji čas prepoznati trenutek, ko je preprosto treba oditi in prostor prepustiti drugim, ali da se je treba s pokončno držo upreti okorelosti utečenega sistema in preživetih norm?! Kako boleč je lahko sestop z oblasti, te dni spoznavajo nekateri naši politiki. Tekma med njimi o obvladovanju veščin tožarjenja, zmerjanja in sprenevedanja žal ne glede na političen pol, ki mu posamezniki pripadajo, ne pojenja. Tako naj bi bilo menda posojilo Evropske investicijske banke šoštanjskemu Tešu pod vprašajem tudi zaradi »tožarjenja« evropskih poslancev, med njimi tudi slovenskega Lojzeta Peterleta. Beseda fašizem je priletela iz ust predsednika vlade Janeza Janše in mnenja o tem, ali gre za sovražni govor, ki ga je treba sodno preganjati, ali še za spreje-mljivpolitičen obračun z nasprotno mislečimi, so si različna, pač odvisno od tega, kdo in s kakšnim namenom jih izreka. Tudi sprenevedanju smo priča, ko na primer opozicijska voditeljica Alenka Bratušek našteva prednosti morebitne projektne vlade in med njimi našteje vse tisto, kar počne sedanja vlada,, doda le zagon infrastrukturnih projektov. S čim še bomo pri nas gradili, glede na to, da so vrli ekonomisti in ministri kar nekaj vladnih ekip potopili celotno gradbeništvo? In ko »crkne« ta, kmalu sledi še zastoj trgovine, preostali centi in evri družinskega proračuna se kopičijo v nogavicah in smo tam, kjer ni muh. Prav to, zelo specifično stanje slovenskega duha, ki meji že na samomorilnost naroda v celoti, so v minulih norčavih dneh pokazale marsikakšne šeme na našem koncu. Dokler bomo namreč sposobni združevanja v koalicije pri podmeni »proti« nekomu ali nečemu, se nam ne piše dobro. In medtem ko čakamo na pomlad duha, se lahko tolažimo, da je Kitajcem po vstopu v novo leto malce lažje, saj jih varuje črna kača, ki simbolizira pomen znanosti, tehnologije in izobraževanja. Nekaj torej, kar nam ne gre najbolj od rok, vsaj kar se odmere prednostnih nalog naroda tiče. V uteho nam je še malce skomercializiran valentin, ki ima sam po sebi kar zgovorne stare slovenske korenine. Saj veste, je tisti prvi spomladanski svetnik, ki prinese ključ do korenin, in tako se po starem kmečkem koledarju prav na valentinovo začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. No, tudi dan za zaljubljene nam tako preko svojega svetnika sporoča, da je že skrajni čas, da v tej naši Sloveniji še kaj obetavnega posadimo, da bo razen zdrah sploh še kaj bogato obrodilo. Tudi zato, ker je ekonomska svoboda posameznika neločljivo povezana s človeško svobodo nasploh. Po tej logiki bi lahko rekli, da živimo v vse manj svobodni državi, ki bo morala na novo postaviti načelo pravične razdelitve skupnih dobrin. Oblast je pač toliko dobra, kolikor dobro živijo ljudje. Kakovost življenja seveda merimo z različnimi vatli. Kar še posebej dobro vedo direktorji, kot je naš intervjuvanec, ki iščejo trge, kupce, razvijajo proizvode in so po naravi prisiljeni razmišljati, »kaj lahko naredim« in ne »samo, da sosedu crkne krava«. In zato toliko bolj za ustvarjanje spodbudnejšega ozračja štejejo spodbudne zgodbe s Celjskega in izkušnje stoletne Matilde iz Vojnika ter invalidke Ljudmile s Polzele. Prav slednji dokazujeta, da je med nami še nekaj posameznikov, ki ne potrebujejo prav veliko za srečo. Žal pa je za zidovi sosednjih hiš prav tako vse več posameznikov, ki jih kot odrasle osebe doleti, da postanejo delno poslovno nesamostojni. V tak razplet jih je pahnilo marsikaj, tudi različne socialne stiske, kot so izguba dela, pomanjkljiva izobrazba, bolezen... In se zgodi, da skrbništvo zanje, predvsem v delu razpolaganja z denarjem, prevzamejo bližnji sorodniki ali zaposleni v centrih za socialno delo. Na prvi pogled obrobna tema je tudi del naše stvarnosti. Že davno tega je nek pameten mož zapisal, da je svet, ki posamezniku odreka pravico do izbire sredstev in temeljnih načinov preživetja, svet brez morale. In obilico slednje bi po težko pričakovani zimski odjugi na naši vse bolj zasneženi strani Alp še kako potrebovali. Pustne šeme (utrinek je iz Nove Cerkve) se tudi letos niso mogle izogniti motivom iz dnevne politike. Foto: SHERPA Na domačem političnem parketu SLS ne gre v projektno vlado Predsednik države Borut Pahor je za današnji četrtek sklical sestanek predsednikov parlamentarnih političnih strank, na njem pa bodo skušali doseči dogovor o nadaljnjih korakih za spremembo ustave glede referendumske ureditve, o ratifikaciji pristopne pogodbe Hrvaške z EU in reformi trga dela. Zagotovo tudi brez razprave o vladni krizi ne bo šlo, čeprav je Pahor ob sklicu strankarskih voditeljev konec januarja napovedal, da ne išče novega mandatarja. Za nami je tudi slovenski kulturni praznik, ko sta se v Ljubljani z le nekajurnim zamikom zvrstili dve zbo- rovanji. Zbor za republiko je dopoldansko pripravil v podporo vladi, na popol-dansko-večernem protestu je okrog 20 tisoč ljudi zahtevalo spremembe in očiščenje slovenskega političnega prostora. A kljub temu, da sta obe zborovanji minili mirno in brez nasilnih izgrednikov, miru ni med ljudmi in zlasti ne med politiki. Nagovor Janeza Janše so mnogi označili za tipičen primer sovražnega govora, elemente tega je v njem prepoznala tudi dosedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, da zdaj ni pametno še dodatno razgrevati strasti, pa je menil tudi predsednik države Borut Pahor. V iskanju nove koalicije Kot prva je s svojima ministroma iz vladne koalicije izstopila Državljanska lista, sledil ji je DeSUS. Izstop iz vlade in s tem slovo dveh ministrov so za konec meseca napovedali še v SLS. To stranko čaka v začetku marca tudi kongres, na katerem bodo volili novega predsednika (kandidat je Franc Bogovič, op. p.). Stranke - aktiven je bil zlasti t. i. sredinski trojček v navezi s Pozitivno Slovenijo - se pogovarjajo o vložitvi konstruktivne nezaupnice, zato iščejo novega mandatarja. V torek je od teh dogovorov odstopila SLS in napovedala, da bo stranka vztrajala v opoziciji in ne namerava sodelovati v t.i. projektni vladi. Kdo bi bodoči mandatar lahko bil, je zaenkrat še ugibanje, v vrsti imen je bil zadnji resen predlog za dr. Mira Cerarja. Močno ob strani se v tem času držijo v SD, saj predsednik dr. Igor Lu-kšič še vedno vidi predčasne volitve kot najbolj ustrezno rešitev za prečiščenje slovenske politike. Velika ovira pri sklepanju morebitne nove koalicije (čeprav PS samo z DL in DeSUS nima dovolj glasov, op. p.) ostaja tudi Zoran Jankovic, začasno »zamrznjeni« predsednik Pozitivne Slovenije, saj v ostalih strankah zahtevajo njegov odstop. IVANA STAMEJČIČ Pod črto: varčevanje in pokojninska reforma V nedeljo je minilo natančno leto dela Vlade RS pod vodstvom premierja Janeza Janše. Prva in ključna naloga te vlade je bila priprava najnujnejših ukrepov za izhod iz težkega finančnega in gospodarskega položaja, v katerem se je znašla država, zato je takoj po zaprisegi začela omejevati javno porabo. Uveljavitev t. i. varčevalnega zakona je, skupaj z varčevanjem pri materialnih stroških in s kasnejšimi spremembami zakonodaje, na katerih so temeljili odhodki proračuna in javnih blagajn, zmanjšala proračunske odhodke za okrog 800 milijonov evrov. Sledili so trije paketi za spodbujanje gospodarstva. S prvim je vlada znižala stopnje davka od dohodka pravnih oseb, uvedla neomejene 40-odstotne investicijske olajšave, dvignila olajšave za raziskave in razvoj na 100 odstotkov. S 75 ukrepi drugega paketa za spodbujanje gospodarske rasti je najavila javne razpise v višini 377,5 milijona evrov. Tretji paket je prinesel še 155 konkretnih rešitev, sprememb in dopolnitev zakonov in podzakonskih aktov s področja delovnopravne zakonodaje, sanacije bančnega sistema, širšega poslovnega sistema ter kmetijstva in okolja. Vlada je bila uspešna pri črpanju evropskega denarja, saj je v povprečju država na mesečni ravni iz bruseljske blagajne prejela 44 milijonov evrov (prej je bilo povprečje 22 milijonov evrov na mesec). V dogovoru s socialnimi partnerji ter z večinsko podporo v parlamentu je vladi uspelo spraviti pod streho več kot nujno pokojninsko reformo. Sprejeta sta bila tudi zakona o slabi banki ter slovenskem državnem holdingu, zaradi katerih je bilo kar nekaj napovedi referendumov. A kljub sprejetju zakonskih besedil niso izpeljani vsi potrebni nadaljnji postopki za uresničevanje »stabilizacije bančnega sistema ter sanacije bančnega sektorja in odprave vzrokov kreditnega krča ter celovitega, preglednega in učinkovitega upravljanja z državnim premoženjem s ciljem preglednega umika države iz gospodarstva«, kot zakona na kratko opisujejo v vladi. Upravno sodišče zavrnilo pritožbi Potem ko je celjski oddelek Upravnega sodišča RS že prejšnji teden zavrnil pritožbo Janeza Janše, je ta teden sledila še odločitev o zavrnitvi zahteve Zorana Jankovica po umiku poročila protikorupcijske komisije. Oba sta zadržanje oziroma umik poročila zahtevala zato, ker ocenjujeta, da jima je komisija z objavo povzročila nepopravljivo škodo, saj nista imela možnosti zagovora oziroma uporabe drugih pravnih sredstev. Janšev odvetnik Franci Matoz je ob tem napovedal pritožbo na vrhovno sodišče, enako je v torek storil tudi Jankovic. Spomnimo, da je Komisija za preprečevanje korupcije 8. januarja objavila poročilo o premoženjskem stanju predsednikov strank in pri nadzoru ugotovila, da sta predsednika SDS Janez Janša in PS Zoran Jankovic kršila protikorupcijsko zakonodajo; Jankovic ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja, Janši se je premoženje nepojasnjeno povečalo za 210 tisoč evrov. AKTUALNO 3 Papež Benedikt je ustanovitelj celjske škofije Papežev odstop močno odmeva tudi v naših krajih Takšni in drugačni interesi, ki pa s splošnim slovenskim o nemoteni preskrbi z električno energijo nimajo kaj dosti skupnega, še naprej »rovarijo« po drobovju šestice. Foto: SHERPA (arhiv NT) Zdaj je blok 6 »zabremzala« banka Težko pričakovano črpanje 440 milijonov evrov posojila je vsaj za mesec zaustavila Evropska investicijska banka, ki preverja pogodbene pogoje Svetovna novica tedna odmeva tudi na Celjskem. O odstopu papeža Benedikta XVI. je bilo mogoče na začetku tedna slišati na vsakem koraku, ljudje se bodo o tem še nekaj časa precej pogovarjali. Vsaj do izvolitve novega papeža, ki naj bi bila še pred veliko nočjo. Po smrti karizmatičnega papeža Janeza Pavla II., ki je navduševal velike množice po vsem svetu, ni bilo težko prerokovati, da bo njegovemu nasledniku težko. Kardinal Joseph Ratzinger, Bavarec, ki je že dolga leta živel v Rimu, vsekakor ni imel tolikšne ka-rizme, a Katoliško cerkev je vseeno znal voditi skozi vse hude viharje med svojim pa-peževanjem. Voditi jo je začel z 78. letom, pri čemer vodenje zdaleč ni bilo lahko. Med nje- govim papeževanjem je prišlo do izbruha pedofilskih afer nekaterih katoliških duhovnikov ter posledično do papeževega opravičila vsem žrtvam. Nato je prišlo še do afere Vatile-aks zaradi uhajanja zaupnih vatikanskih dokumentov, za katero je bil kriv celo njegov osebni strežnik. In prišlo je do prvega odstopa papeža po dolgih stoletjih. »Dobro se zavedam, da se mora ta dolžnost zaradi svoje temeljne duhovne narave izpolnjevati ne le z besedami in dejanji, temveč nič manj tudi z molitvijo in s trpljenjem,« je papeževo sporočilo, ki zelo odmeva tudi v naših krajih. Tako med številnimi verniki - nekateri so se s papežem srečali tudi v Vatikanu ali na njegovih potovanjih - kot med vsemi drugimi. Za mnenje o Benediktu XVI. smo povprašali tri različne znane ljudi s Celjskega. Tako celjskega škofa Lipovška, ki se je z njim osebno srečeval, direktorja knjižnice ter župana Jožeta Čakša iz Šmarja pri Jelšah ter na drugi strani ostrega kritika Katoliške cerkve, pravnika Vlada Begana. Po svetu prevladujejo ugodne ocene papeževanja Benedikta XVI., slišati je prav tako nekatera kritična mnenja, tako na primer iz nemške politične stranke Zelenih. Kritična mnenja so še posebej usmerjena na papežev odnos do vprašanja enakopravne vloge ženske v Katoliški cerkvi, na odnos do pravic istospolnih partnerjev, glede splava ter še česa. BRANE JERANKO, foto: arhiv NT Potem ko smo po številnih zapletih v Sloveniji končno postavili piko v zgodbi o pridobivanju poroštva za najem posojila za gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, se je zapletlo pri Evropski investicijski banki (EIB). Namesto pričakovanih 440 milijonov evrov posojila je svet direktorjev banke za mesec preložil odločitev glede črpanja kredita. Po nekaterih informacijah so direktorji menda nameravali kredit celo zavrniti, vendar so na prošnjo podpredsednika EIB Toneta Ropa odločanje prestavili na eno prihodnjih sej. Neuradno ... V trenutku je zaokrožilo ogromno neuradnih informacij, zakaj takšna povsem nepričakovana odločitev. Največ se je govorilo o pismu evropskih poslancev, ki so opozarjali na gospodarska in okoljska tveganja, ki jih Evropi in Sloveniji prinaša blok 6. Pod pismom, v katerem opozarjajo tudi na preiskave suma korupcije pri projektu, ki naj ne bi bil povsem skladen z evropsko zakonodajo in pri katerem je pod vprašajem ekonomska upravičenost, je podpisan tudi Lojze Peterle. Drugo neuradno različico o tem, zakaj naj ne bi izplačali kredita, predstavljajo menda nezadostna zavarovanja zanj. ... in uradno Kot se je izkazalo iz uradnih pojasnil EIB, v banki še vedno ugotavljajo, ali so izpolnjeni vsi pogodbeni pogoji. Pred dokončno odločitvijo bo EIB izvedla dodaten skrbni pregled in poskušala razjasniti nekatera vprašanja. Tako naj bi v mesecu bančne službe preučile nekatera tveganja. Tako naj bi ponovno preverjali nekatere sume o okoljski in ekonomski vzdržnosti, skrbi pa jih tudi trdnost državnih dnega obvestila glede posojila. V Holdingu Slovenske elektrarne, ki je lastnik Teša, trdijo, da je Teš za gradnjo bloka od EIB že dobil 110 milijonov evrov, hkrati pa izpolnil vse pogoje za sprostitev denarja ter predložil poroštvo države. Korupcija v primeru gradnje bloka 6, o kateri govorijo trije evropski poslanci, ni bila ugotovljena V gradnjo bloka 6 so doslej vložili že 865 milijonov evrov, zato je prepozno za njegovo ustavitev. Kot je poudaril direktor HSE Blaž Košorok, je zaradi novega zapleta v nevarnosti vsa slovenska energetika, škoda pa lahko preseže dve milijardi evrov. Samo zaradi čakanja na poroštvo države je nastalo za 30 milijonov škode. poroštev. Poleg tega naj bi preverjali pogoje, ki jih bosta po pogodbi z državo morala zagotoviti Teš in HSE. Ta dva sta se namreč zavezala, da investicijska cena projekta ne bo presegla 1,3 milijarde evrov, da cena premoga iz Premogovnika Velenje ne bo presegla 2,25 evra na gigajoul in da bo imel projekt zajamčeno stopnjo donosnosti. Nove težave Direktor Teša Franc Ro-sec odločitve EIB ni želel komentirati, saj v Šoštanju niso prejeli nobenega ura- s pravnomočno sodbo, domneve pa ne morejo biti, vsaj tako menijo v HSE, osnova za odločitev EIB. Ne glede na dogajanje HSE in Teš spet čaka kar precej problemov. Črpanje posojila je namreč ključno za financiranje projekta in pokritje dolgov do Alstoma, ki ima od 150 do 180 milijonov evrov terjatev do Teša. Rok za plačilo naj bi zapadel v naslednjih dneh, tako da se mnogi bojijo, da se bodo ponovile že slišane grožnje o ustavitvi del pri bloku 6. URŠKA SELIŠNIK »Likvidnostno in finančno smo bili zaradi bloka 6 izpostavljeni kot še nikoli v zgodovini. Kar 300 milijonov evrov smo vložili v Šoštanj, kar je približno slabih deset odstotkov vsega poslovanja. Kot Sahara vodo čakamo sprostitev posojila EIB. Mogoče pa je čas, da se ozremo po strateških partnerjih,« je v pogovoru za Delo povedal direktor HSE Košorok. Dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof: »Odločitev sv. očeta sprejemamo z velikim spoštovanjem, saj smo prepričani, da jo je sprejel po treznem premisleku in preučitvi danih razmer. Papežu Benediktu smo zelo hvaležni, saj je v času svojega pontifikata veliko pozornosti posvetil Cerkvi v Sloveniji, ko je ustanovil tri nove škofije in mariborsko škofijo povzdignil v nadškofijo. Med vidnimi sadovi njegove službe so zlasti njegove okrožnice in apostolske spodbude ter XIII. sinoda škofov o novi evangelizaciji, ki je bila lani v Rimu, Leto vere, ki ga obhajamo, in še posebej njegovo znamenito delo o Jezusu Kristusu, ki je izšlo v treh delih. Osebno sem globoko povezan s papežem Benediktom XVI., ki me je poklical v zbor škofov in me imenoval za celjskega škofa. Lani v času rimske sinode, ki sem se je udeležil kot delegat Slovenske škofovske konference, sem se s papežem Benediktom XVI. večkrat osebno srečal in me zato njegov odstop še posebej močno nagovarja ter vabi k hvaležni molitvi za njegovo zvesto služenje Cerkvi in svetu, a tudi k molitvi za modro izvolitev njegovega naslednika.« Jože Čakš, direktor šmarske knjižnice in župan: Papež Benedikt XVI. je znal odgovoriti kritikom, se znal opravičiti za napake in nepravilnosti in prositi za mir na svetu. S številnimi potovanji po svetu je dokazal odprtost do svojih vernikov, pripadnikov drugih cerkva in skupnosti, predvsem judovske. Velikokrat je doživljal tudi kritike na račun cerkvenega bogastva in vloge žensk v cerkvi. Te napade so v glavnem posredovali tisti, ki pozabljajo, da sta sakralna umetnost in kulturna dediščina s tega področja delo velikih umetnikov in ustvarjalcev in so dokaz velike ustvarjalnosti pripadnikov različnih narodov. Glede vloge žensk v Cerkvi pa tako te kritike postavljajo tisti, ki nimajo nobene veze s Katoliško cerkvijo. Same katoličanke so prav gotovo s svojo veliko in pomembno vlogo v Cerkvi zadovoljne in ne marajo nobenih zunanjih posrednikov. Papeževo odločitev, da odstopi s svojega položaja zaradi starosti in vse težjih obremenitev, jemljem z vsem spoštovanjem do tega dejanja, za katerega se je odločil po svoji modrosti in temeljiti presoji. Menim, da je prav, da človek, ko začuti, da nečesa ne zmore več, odstopi in da priložnost svojemu nasledniku.« Vlado Began iz Šmarja pri Jelšah, pravni zastopnik Društva za zaščito ustave in žrtev Cerkve: »Za papeža Benedikta XVI. ne morem najti nobene pohvalne besede. Ni razčistil s pedofilijo klerikov, tudi kot kardinal jo je zatajeval. Nauk Katoliške cerkve se pod njegovim vodstvom ni spremenil. Kot papež ni vplival na to, da bi se spremenilo glede večje vloge žensk v Cerkvi, nič ni storil na področju pravic otrok glede krsta, kar pomeni kršitev otrokovih pravic. Otrok o svoji verski pripadnosti ne more odločati. Ni razprodal bogastva Cerkve ter ga razdelil revežem. Prav tako se ne zoperstavlja vojnam, saj med vojaškim posredovanjem v Libiji in na Maliju njegove kritike vsaj osebno nisem slišal.« 4 GOSPODARSTVO Država bo prodajala tudi »naše« V klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga je tudi več družb s Celjskega Vlada je sprejela klasifikacijo naložb Slovenskega državnega holdinga. Omenjene naložbe bodo prodajali na različne načine, vsi pa naj bi - tako vlada - zagotavljali transparentnost, poleg cene pa bodo upoštevali tudi druge dejavnike. Zdaj bo o ključnih naložbah razpravljal državni zbor. Klasifikacija naložb je eden izmed aktov upravljanja Slovenskega državnega holdinga (SDH). Gre za opredelitev in razvrstitev vseh kapitalskih naložb, ki so v trenutku preoblikovanja Slovenske odškodninske družbe (Sod) v SDH ter vse kapitalske naložbe, ki predstavljajo stvarni vložek v SDH. Klasifikacija vključuje tudi postopke prodaje, po katerih naj bi naložbe v prehodnem obdobju družba SDH lahko prodajala. Opredelitev naložb Strateške naložbe so naložbe, s katerimi SDH poleg ekonomskih ciljev dosega tudi razvojne in druge cilje, povezane z izvajanjem posameznih javnih služb. V družbah, ki so opredeljene kot strateške, SDH ohrani ali pridobi vsaj 50-odstotni lastniški delež plus eno delnico. Med družbe strateškega pomena so praviloma vključene družbe, ki opravljajo gospodarsko javno službo ali z zakoni podeljena jav- Državne naložbe v podjetjih na Celjskem Družba Skupni delež na dan 31. 12, 2012 (v %) Zahtevani delež SDH Vrsta naložbe Elektro Celje 79,50 75+1 delnica strateška naložba HSE* 100 51 strateška naložba Banka Celje 9,36 0 porfeljska naložba Cetis 7,47 0 porfeljska naložba Cinkarna Celje 11,41 0 portfeljska naložba Rimske Terme 3,83 0 portfeljska naložba Terme Olimia 4,79 0 portfeljska naložba Unior 2,31 0 portfeljska naložba RRA ** 5,89 - - na pooblastila, družbe, ki so lastnice gospodarsko pomembne infrastrukture, ter družbe, ki imajo prevladujoč tržni položaj. Pri družbah, ki imajo v lasti infrastrukturo, je dopustno sklepati dolgoročne koncesijske pogodbe za upravljanje z infrastrukturo po sistemu javno-zasebnega partnerstva, pri čemer je koncesnina prihodek državnega proračuna. Pomembne naložbe so naložbe, v katerih SDH ohrani kontrolni delež (25-odsto- Legenda: * HSE (Holding Slovenske elektrarne) omenjamo zato, ker je večinski lastnik Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. ** Med podjetji, predvidenimi za neodplačani prenos na javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja, je omenjena Regijska razvojna agencija Celje, kjer ima država 5,89-odstotni delež. tni delež plus ena delnica), s čimer želi zagotoviti vpliv na strateške in razvojne odločitve družb, dolgoročno ohraniti sedež družbe v RS ter zagotavljati produktivna delovna mesta. Pri teh naložbah se lahko delež države s soglasjem državnega zbora zniža tudi pod mejo 25-odsotni delež plus ena Klasifikacijo naložb v SD ocenjujejo kot veleizdajo. Vlada namreč namerava prodati deleže v podjetjih, ki imajo geostrateški pomen za Slovenijo, na primer v Luki Koper in Aerodromu Ljubljana. V SD nasprotujejo tudi prodaji Holdinga Slovenske elektrarne, ki po mnenju stranke pomeni velik razvojni potencial za nove investicije na področju energetike. delnica, če se s tem zagotovijo bistveno boljši prodajni pogoji in če obstajajo zagotovila za dolgoročni obstoj in razvoj družbe. Portfeljske naložbe so naložbe, v katerih SDH ni dolžan ohraniti kontrolnega deleža, z njimi pa upravlja in razpolaga po izključno ekonomskih merilih. V to kategorijo sodijo tudi naložbe, ki jih je treba prestrukturirati. V ta sklop so torej uvrščene naložbe, ki so tržno zanimive, ker gre za podjetja, ki dobro poslujejo, ali pa gre za naložbe v družbe, ki pred prodajo potrebujejo aktivno sode- lovanje lastnika v procesu prestrukturiranja. Roki za prodajo niso določeni. Poleg cene se bo upoštevalo tudi bonitete kupca, poslovni načrt, število predvidenih zaposlitev, dolgoročne načrte ... Vlada bo v kratkem imenovala tudi nadzornike holdinga. Prodajo ali zamenjavo naložb bo moral holding izvesti na podlagi načela transparentnosti in ene od štirih javnih metod razpolaganja, bodisi z javno ponudbo, javno dražbo, javnim zbiranjem ponudb ali s ponudbo vrednostnih papirjev javnosti. URŠKA SELIŠNIK csjcrta s plinom in fapttte 41 Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, d.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si Nova imena za Cetis Potem ko so konec januarja odstopili člani nadzornega sveta celjskega Cetisa, bodo delničarji o novih nadzornikih odločali 12. marca. Zanje so predlagani Marko Mohar, Tone Černič, Davor Vlahek in Tina Bačič. Cetis predlaga štiri nove člane nadzornega sveta, ki so predstavniki delničarjev in za katere verjame, da bodo kot neodvisni strokovnjaki z večletnimi izkušnjami ter s poslovno-ekonomsko prakso posle družbe nadzorovali z vidika varstva interesov družbe in tako ne samo zadostili skrbnemu nadzoru finančnega in pravnega poslovanja družbe, temveč tudi okrepili strateško usmeritev njenega poslovanja. Mandat novoimenovanih članov bo trajal štiri leta. US Bližnjica/do dobrega/curtomobilcu Rudarji bodo nagrajeni Potem ko so zaposleni v Gorenju s stavko izsilili višje božičnice, je bilo veliko govora o stavki tudi med velenjskimi rudarji, nezadovoljnimi, ker niso prejeli izplačila za delovno uspešnost. Konec tedna so se sindikat, svet delavcev in uprava premogovnika dogovorili za izplačilo nagrade, ki se vrti okrog 500 evrov bruto. Velenjski rudarji so bili v zadnjih letih upravičeni do izplačila delovne uspešnosti, kar so, sploh zaradi številnih nadur, pričakovali tudi letos. Konec januarja je uprava premogovnika sindikatu in svetu delavcev v premogovniku in hčerinskem podjetju HTZ predstavila finančni položaj oziroma pojasnila, da nima finančnih možnosti za izplačilo delovne uspešnosti za leto 2012 in da za izplačilo tudi niso izpolnjeni vsi pogoji, zapisani v Kolektivni pogodbi Premogovnika Velenje. Sicer so v premogovniku in hčerinskih družbah prejšnje svoje obveznosti do zaposlenih redno in pravočasno poravnavali. Lani so jim izplačali tudi 763 evrov bruto božičnice, vendar bo premogovnik lansko poslovanje zaključil z minusom. To so bili razlogi, zaradi katerih naj rudarji ne bi prejeli nagrade, vendar so se v četrtek uprava in predstavniki zaposlenih le dogovorili za izplačilo. Kot kaže, v premogovniku ostaja še nekaj odprtih vprašanj, o katerih sindikalist Ferdinand Žerak pravi, da jih bodo najprej rešili znotraj podjetja. Poleg bolj pogoste medsebojne komunikacije naj bi uprava in sindikat poskrbela za ažuriranje kolektivne pogodbe in branžne pogodbe za premogovništvo, za kar bodo v prihodnjih dneh pripravili potrebna izhodišča. US GOSPODARSTVO 5 Konjsko namesto goveje Po svetu in tudi na Celjskem odmeva afera s konjskim mesom, ki so ga zasledili v govejih lazanjah v britanskih trgovinah. Kot poudarjajo v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, v tej zgodbi ne gre za zdravstveno tveganje, temveč za zavajanje kupcev. Gre namreč za nepravilno označevanje izdelkov, kar se po trditvah večjih trgovcev v Sloveniji ne dogaja. Tudi slovenski mesarji, med njimi v Celjskih mesninah, trdijo, da se kaj takšnega pri nas ne more zgoditi. Slovenija ima namreč razvit sistem nadzora, ki omogoča tudi sledljivost. Ta je v korist mesni industriji, saj se lahko uprejo pretiranemu uvozu. Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, ki je tudi predsednik gospodarskega združenja mesne industrije, ocenjuje, da zaradi afere v Veliki Britaniji ne bo večje škode. US Holiday Inn v Rogaški Slatini Hotelsko verigo Jožeta Pi-penbaherja v Rogaški Slatini je zaradi nezmožnosti odplačevanja milijonskih posojil prevzel Hypo Leasing. Pipenbaherjeva skupina Vates, ki zaposluje okoli 200 delavcev, je imela konec leta 2011 že skoraj 18 milijonov evrov negativnega kapitala. Dolgoročne obveznosti so znašale skoraj 30 milijonov evrov, čista izguba pa 2,4 milijona evrov. Hypo Lesing je Pipen-baherjeve hotele oddal v najem angleški družbi Hamilton Hotel Partners, ki med drugim upravlja tudi hotele Sheraton in Holiday Inn. Hypo Leasing bo slatinske hotele prodal, ko se bo izboljšalo njihovo poslovanje. Za nakup teh hotelov naj bi se zanimali tudi Rusi, ki jim je Rogaška Slatina priljubljena destinacija, vendar so ponudili prenizko ceno za nakup. Pipenbaher ima v zdraviliškem mestu naložbe v Grand hotelu Rogaška, Hotelu Slovenija, Hotelu Styria, Hotelu Strossmayer, Termah Spa Rogaška in prestižnem Hotelu Aleksander. Hypo Leasing bo v osnovni kapital Pipen-baherjevih podjetij pretvoril svoje terjatve in na ta način prevzel pri lastništvu glavno besedo. US Geodet želi poučevati citrarje V okviru projekta Podjetno v svet podjetništva zaposlena prva skupina mladih, poleti razpis še za drugo V Razvojni agenciji Savinjske regije niso pričakovali tolikšnega odziva na razpis, s katerim so želeli oblikovati prvo skupino mladih za usposabljanje v okviru projekta Podjetno v svet podjetništva, ki ga letos izvajajo v večini slovenskih regij in ga sofinancirata Evropski socialni sklad ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Za eno prosto mesto so namreč prejeli več kot sedem prijav. Razpis se je končal v za- jevanje poslovne ideje do te četku januarja, 1. februarja pa je skupina desetih mladih začela delati. Ti so zdaj za določen čas 5 mesecev redno zaposleni v Razvojni agenciji Savinjske regije in prejemajo minimalno plačo. Njihova delovna obveznost je dogra- mere, da se bodo ob pomoči strokovnjakov in dodatnih usposabljanj po končanem projektu samozaposlili. Kar 73 kandidatov za 10 mest Za sodelovanje v projektu so lahko kandidirali brezposelni mladi z doseženo najmanj VI. stopnjo izobrazbe, doma z območja 31 občin Med poslovnimi idejami, ki bi jih radi uresničili mladi iz prve skupine projekta, praktično ni proizvodnih dejavnosti, večina bi na trgu rada ponudila storitve. Savinjske regije, ki so bili ob prijavi mlajši od 35 let. Glede na to, da so na ministrstvu za Savinjsko regijo namenili denar za usposabljanje dveh skupin mladih izobraženih ljudi, so bili v razvojni agenciji kar malo zaskrbljeni, ali se bo prijavilo dovolj kandidatov, saj je bil razpis objavljen med decembrskimi prazniki. A za razpisanih 10 mest v prvi skupini so prejeli kar 73 prijav. Od tega je bilo 14 prijav nepopolnih ali pa so jih poslali kandidati z območja drugih regij, med preostalimi 59 pa so najprej na osnovi podatkov iz vprašalnika in poslanih vlog izbrali 40 takšnih, ki so jih povabili na razgovore. Kot pojasnjuje direktor razvojne agencije Janez Jazbec, je bil nadaljnji izbor še zahtevnejši. Cilj je samozaposlitev »Mladi imajo ogromno poguma, izražene želje in vizijo, kaj bi počeli, naša naloga pa je, da skupaj z zunanjimi mentorji deseterici tistih, ki so bili najbolj prepričljivi, zdaj pomagamo, da to dosežejo,« pravi Jazbec in dodaja, da je ta deseterica v ciklusu usposabljanja res deležna celovite pomoči. Cilj projekta je namreč samozaposlitev in ne toliko, da bi mladi našli zaposlitev pri drugem delodajalcu. Zato bodo predvidoma v maju vsi vzporedno z začasno zaposlitvijo svojo poslovno idejo začeli uresničevati tudi kot samozaposle-ni, v lastnem popoldanskem s. p. Dotlej morajo seveda čim bolj dodelati svoj poslovni načrt, pri vzpostavljanju bodočega poslovnega omrežja pa začetnikom po dosedanjih izkušnjah najbolj prav pridejo osnovna računovodska znanja in tudi spoznavanje retoričnih spretnosti. IS SPODBUDNE ZGODBE Konkurenco obrniti v svoj prid Zumba inštruktorji s Celjskega združeni v mednarodnem projektu Štirje inštruktorji zumbe, ki je v Sloveniji vedno bolj popularna vadba ob glasbi, so se pred nekaj meseci odločili za skupni projekt. Z njim želijo promovirati zumbo, hkrati pa ljubiteljem te vadbe omogočiti zabavo v tujini. Začenjajo z manjšimi projekti, v mislih pa že kujejo tudi večje poslovne načrte. Konkurenca med inštruktorji zumbe na Celjskem je precejšnja in tekmovanja, kdo bo na svoje ure privabil več ljudi, so postala nekaj vsakdanjega. Do določene mere je konkurenca seveda dobrodošla, a vse pogosteje se dogaja, da tekmovalnost presega meje dobrega okusa. Določeni inštruktorji »svojim« udeležencem zumbe na primer skoraj prepovedujejo sodelovanje na zumba zabavah oz. »partyjih«, ki jih organizirajo drugi inštruktorji, prijateljske vezi udeležencev zumbe pa se pletejo na osnovi tega, pri katerem inštruktorju nekdo vadi. Tako se dogaja, da se ljubitelji vadbe ob latinsko-ameriških glasbenih ritmih tudi dobrodelnih dogodkov udeležujejo le, če jih vodijo točno določeni inštruktorji. Vsak s svojo nalogo Jasna, Nastja, Sandra in Tomi so se odločili, da temu trendu naredijo konec. Spoznali so se na skupnih zumba zabavah, ki jih tudi na Celjskem ne manjka, in kot pravi Nastja Štern, so se njihove energije v trenutku »poklopi-le«. Med pijačo in klepetom po enem od dogodkov je tako padla ideja o skupnem projektu - za ljubitelje zumbe organizirati nekajdnevno popotovanje v srbsko prestolnico in tam organizirati zabavo z vadbo zumbe. »Vedno smo Slovenci tisti, ki vabimo tuje inštruktorje k nam, zato smo si rekli, zakaj ne bi bilo enkrat obratno? Tako smo se sami povabili v Beograd,« razlaga Nastja. Organizacija je bila na plečih vseh. Nastjina naloga je bila priskrbeti avtobusni prevoz, Tomi je oblikoval in izdelal vstopnice in promocijski material, Sandra je poiskala primerno prenočišče, Jasna pa je bila zadolžena, da poišče srbskega inštruktorja, ki bo sodeloval na dogodku in ga promoviral med Beograjčani. Da bo dogodek resnično mednaroden, so k sodelovanju povabili še eno od hrvaških inštruktoric zumbe. Praktično brez zaslužka Nastja pravi, da bistvo tridnevnega izleta v Beograd ni zaslužek in zaupa, da bo, če bo avtobus poln, vsak od štirih organizatorjev prejel okoli 50 evrov. »Vsi radi potujemo, se zabavamo in se družimo z ljubitelji zumbe in to bo naše največje plačilo. Naš zaslužek bo zadostoval le za kritje telefonskih stroškov in ostale stroške organizacije,« pojasnjuje Celjanka in dodaja, da bodo, če bo projekt uspešen, v priho- Zumba je zelo popularna vadba, pri kateri razgibamo celotno telo. Med uro vadbe smo ujeli Sandro Popovič (v zelenem), eno od štirih podjetnih inštruktorjev zumbe. dnjih mesecih pripravili še kakšno podobno potovanje z zumba zabavo v tujini. Sprva se bodo osredotočili na okoliške države, kot so Madžarska, Italija, Hrvaška ali Bosna, njihova želja pa je »zumbaše« popeljati tudi na Poljsko, v Španijo, Grčijo in Francijo. Do skupnega vadbenega centra? Mladi inštruktorji zumbe ob tem ne skrivajo, da že kujejo nekoliko bolj dolgoročne načrte. Tudi ti temeljijo na dobrem sodelovanju in seveda športu. Kot pravi Nastja Štern, je ideja v Celju ali bližnji okolici odpreti vadbeni center, v katerem bi ponujali najrazličnejše vrste vadbe, poleg zumbe še na primer aerobiko, vadbo za trebuh, noge in zadnjico, imenovano TNZ, pilates ... Morda jim uspe že prihodnjo sezono. ANJA DEUCMAN Foto: GrupA Nastja Štern pravi, da želijo štirje inštruktorji, ki so se združili pri projektu, dokazati, da sodelovanje obrodi več sadov kot metanje polen pod noge. Zato so k odhodu in predstavitvi na zumba zabavi v Beogradu povabili tudi ostale inštruktorje s Celjskega. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Spomini na trpljenje K spomeniku v Sedlarjevem, ki spominja na trpljenje v drugi svetovni vojni, so položili vence. PODČETRTEK - »To je bila nepredstavljivo težka borbena pot,« je na partizanski proslavi v Sedlarjevem opozorila slavnostna govornica dr. Maca Jogan. Tam so se spomnili 69-letnice prihoda partizanske XIV. divizije na slovensko ozemlje, čez mejno reko Sotlo. V Sedlarjevo je prišlo čez takratno strogo zastraženo mejo Tretjega rajha 945 borcev XIV. divizije, ki so naleteli na sovražni odnos nemških naseljencev ter na nezaupljivost preostalih Slovencev. Iz Sedlarjevega je bila namreč večina Slovencev izseljena v Nemčijo. Vremenske razmere so bile hude, saj je bil močan mraz, ki ga je spremljal veter. Govornica, ki je v borčevski organizaciji zadolžena za prenos tradicije NOB na mlajše, je bila v govoru kritična do sedanje oblasti ter poudarila, da je po merjenju javnega mnenja na partizanski boj ponosnih več kot polovica Slovencev. Na proslavi v Sedlarjevem so prav tako opozorili na slovensko partizansko brigado, ustanovljeno v Sovjetski zvezi, ter na 68-letnico njenega prihoda v mejni kraj ob So-tli. Na zgodovinska dogodka spominja v vasi Sedlarjevo spomenik, za katerega je govornik župan Peter Misja dejal, da je tako spomin kot opomin. V kulturnem programu so nastopili šolarji iz Bistrice ob Sotli ter Podčetrtka. BRANE JERANKO Do pravne države le, ce stopimo skupaj Zbor za republiko pojasnjeval Celjanom, kdo nam je v resnici ukradel državo Z leve: mag. Andrej Aplenc, dr. Boštjan M. Turk, Barbara Brezigar, dr. Jože Rant in dr. Matevž Tomšič CELJE - Na javni tribuni Zbora za republiko v do zadnjega stola polni Unionski dvorani v Celjskem domu so prejšnjo sredo zvečer nekdanja generalna državna tožilka in zdaj državna sekretarka v notranjem ministrstvu Barbara Brezigar, član sveta Zbora za republiko dr. Jože Rant in publicisti mag. Andrej Aplenc, dr. Matevž Tomšič in dr. Boštjan M. Turk skušali odgovoriti na vprašanje, kdo nam je v resnici ukradel državo. Vendar le skušali, saj glede na to, da je Barbara Brezigar že v uvodu opozorila, da države - vsaj tiste pravne in pravične sploh še nismo vzpostavili - enoznačen odgovor tudi ni mogoč. A takšno državo lahko vzpostavimo, če stopimo skupaj, je še opozorila Brezigarjeva. Slovenija ima veliko težav - mag. Andrej Aplenc je opozarjal na tiste iz gospodarstva oziroma nepravilnosti v gospodarskih prevzemih ter tajkunizaciji, ki koreninita že v začetkih lastninjenja. Krivi so torej danes »strici iz ozadja« ali odtujeni centri moči, kot je že pred leti opozarjal pokojni dr. Jože Pučnik. Dr. Jože Rant se je spraševal, ne le kdo nam je ukradel državo, ampak tudi kam so izginili vest, poštenje, mir, sloga in zaupanje ljudi. Dr. Matevž Tomšič je opozarjal, da se znova nahajamo na zgodovinski prelomnici. Ko je pred letom z oblikovanjem zdaj razpadajoče koalicije že kazalo, da smo stopili na pot tržnega kapitalizma in evropske demokracije, je zdaj - pred skorajšnjim koncem te vlade - jasno, da se spet krepita kvazi kapitalizem in kvazi demokracija. »Karkoli bomo torej zdaj dobili, to zagotovo ne bo reformna vlada,« je poudaril in dodal, da je projektna vlada, o kateri se govori, navadna farsa, ki bo Slovenijo popeljala po poti grškega scenarija, nova koalicija, ki se oblikuje, pa bo koalicija bankrota. Za proteste in ljudske vstaje po Sloveniji pa je dejal, da spominjajo na levi fašizem. V duhu podnaslova javne tribune, da so za odstranitev Janeza Janše spet dovoljena vsa sredstva, je dr. Boštjan M. Turk poudaril, da je edini odgovor na to, kako sploh lahko Janša zdrži vse diskre-ditacije na svoj račun, ta, da mu je preprosto domovina Slovenija tako pri srcu, da prenaša vse to trpljenje. Na vprašanje, kaj želi Zbor za republiko z javnimi tribunami sporočiti ljudem, si je odgovoril, da zgolj to, da je naša edina pravilna pot v prihodnost prava demokracija. Prav vsi sogovorniki pa so še opozarjali na pogubno vlogo medijev v zadnjem času in pri tem izpostavljali zlasti osrednje tako tiskane kot elektronske nacionalne medije. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA V nizu slovenskih krajev, v katerih je Zbor za republiko prirejal javne tribune, je kot 15. prišlo na vrsto tudi Celje. Ker je bila javna tribuna tik pred za 8. februar napovedanim zborovanjem, je omizje Celjane tudi pozvalo, naj se na slovenski kulturni praznik odkrito postavijo v bran državi ter aktualni vladi s predsednikom Janezom Janšo na čelu. »Ni razloga za pomisleke, morda celo strah, kajti za varovanje v Ljubljani bomo dobro poskrbeli,« je zbranim zagotovil notranji minister dr. Vinko Gorenak. NA KRATKO Podobna usoda? VRANSKO - Mirko Hirci, predstavnik sindikata Skei, je pred leti postal direktor podjetja Inde Vransko. Kot trdijo nekdanji zaposleni, je po nizki ceni odkupil delnice od delavk in tako postal 35-odstotni lastnik podjetja, ki se je nato po nekaterih informacijah zaradi neodgovornega vodenja znašlo v stečaju. Podjetje ima še vedno neporavnane obveznosti do delavk. Kot je zdaj mogoče slišati med Vranščani, se bojijo, da se bo Mirko Hirci vpletel tudi v poslovanje podjetja Kiv Vransko. Delavci tega podjetja so zaskrbljeni, da bi tudi njihovo podjetje doletela podobna usoda, kot je nekdaj uspešno vransko usnjarsko podjetje. Tudi zato naj bi o tej problematiki govorili na torkovi seji občinskega sveta. ŠO Smučišče Liboje pod vprašajem ŽALEC - Smučišče Liboje, s katerim upravlja Turistično-športno društvo Liboje, je zadnjič obratovalo pred tremi leti. Upravljavce pesti pesti predvsem zastarela tehnologija. Na smučišču so še vedno nizkovrvne vlečnice, stare več kot trideset let. TŠD Liboje prav tako nima svojega teptalca, zato si ga mora izposojati. Kljub temu, da za krajše obdobje še zapade dovolj snega, kot pojasnjuje član društva Marko Gabrovšek, dobrih snežnih razmer ne morejo izkoristiti. Upravljavci smučišča zaradi zastarele tehnologije namreč potrebujejo vsaj dan do dva, da pripravijo smučišče za smuko. Rešitev je po mnenju Libojčana v finančnem vložku, s katerim bi lahko društvo zagotovilo sodobnejšo tehnologijo. Spodbudno je, da je smučišče Občina Žalec vključila v Strategijo razvoja turizma 2012-2018 in s tem upravljavcem dala še eno priložnost, da smučišče, na katerem so se nekoč naučile smučati številne generacije Libojčanov, ohrani pri življenju. ŠO Vesoljski center potrebuje opremo VITANJE - V Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v stavbi vesoljskega centra, ki so jo slovesno odprli 6. septembra, morajo postoriti še marsikaj. Občina se je v začetku tedna prijavila na razpis agencije za kmetijske trge za sofinanciranje opreme. V vesoljskem centru je dvorana končana, opremljena sta razstavni prostor ter znanstvenoraziskovalni center, med drugim potrebujejo še opremo za bodočo vitanjsko knjižnico, avdio in video opremo velike dvorane, del sedežev in garderobno opremo. V občini računajo, da bodo to pridobili s pomočjo javnega razpisa za sofinanciranje. Po pogodbi s pristojnim ministrstvom morajo v Vitanju zagotoviti po deset tisoč obiskovalcev vesoljskega centra na leto, kar bo po dokončani opremljenosti lažje. Zaenkrat so z obiskom zelo zadovoljni, saj je vesoljski center obiskalo od začetka septembra enajst tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. BJ Nov dom upokojencev PODČETRTEK - V kraju bodo letos uredili enoto doma upokojencev, ki bo v izpraznjenih prostorih vrtca. Za to pridobitev so si prizadevali več let. Gre za prostore v zgornji etaži zdravstvene postaje na šeststo kvadratnih metrih površin, za katere so že dlje časa razmišljali o novi namembnosti. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so potrdili, da bo razpis za izvajalca predvidoma objavljen spomladi. Manjši dom za upokojence v Podčetrtku bo deloval kot enota Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. BJ Energetske obnove zaenkrat še ne bo BRASLOVČE - Občina si že dlje časa želi energetsko obnoviti kulturni dom na Gomilskem, ki je star in dotrajan ter prav zaradi tega energetsko potraten. Zgradili so ga namreč že leta 1981, od takrat pa so krajani na njem zamenjali le kritino. Lani novembra se je Občina Braslovče prijavila na razpis za nepovratna sredstva za energetsko obnovo stavb ministrstva za infrastrukturo in prostor, vendar ni bila uspešna pri pridobivanju denarja. Letos se je tako ponovno prijavila na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za obnovo in gradnjo večnamenskih podeželskih zgradb, namenjenih za medgeneracijsko druženje in prostočasne aktivnosti. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 7 NA KRATKO Namesto eko vasi kmetijska cona TABOR - Občina je lani nameravala prodati občinsko zemljišče Kurnik in s tem zakrpati proračunski primanjkljaj, vreden malo več kot 350 tisoč evrov. Ker ji zaradi krize na nepremičninskem trgu tega ni uspelo, se je odločila, da zemljišča ne bo več prodajala, temveč bo raje poiskala sovlagatelje. Zemljišče Kurnik, na katerem so Taborčani še pred časom nameravali zgraditi eko vas, bodo po novem namenili za kmetijsko-proizvodno cono, kjer bodo lahko potencialni vlagatelji v rastlinjakih pridelovali vrtnine. Zemljišče je v celoti veliko 10 ha. Občina Tabor je lastnica malo manj kot 1,5 ha zemljišč, preostanek je v lasti države. Potencialni vlagatelji so lahko kmetje, podjetja, ki se ukvarjajo z izdelovanjem rastlinjakov in energetiko, zadruge ter nenazadnje tudi lokalne skupnosti. ŠO Proti azbestu Smrdelo naj bi manj kot doslej KOZJE - V tej občini bodo letos poleti začeli graditi nov magistralni cevovod Zagorje pri Lesičnem-Lesično-Pil-štanj v dolžini enajst kilometrov, ki bo ob obstoječi trasi. Nov cevovod za pitno vodo bo v dolžini enajstih kilometrov. Za gradnjo novega, ki ga bodo zgradili v okviru medobčinskega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle so se odločili, ker so obstoječe cevi iz azbesta ter zaradi njihove sedanje pod-dimenzioniranosti. Nov cevovod, ki mora biti dokončan v letu 2015 bo stal 2,2 milijona evrov, od česar bo večina nepovratnih evropskih sredstev. Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. BJ Neslana »redarska« šala ŠENTJUR - Pred dnevi so obvestila o prekršku za nepravilno parkiranje pričakala kar nekaj občanov, ki so svoje avtomobile povsem pravilno parkirali. Obvestila so bila ponarejena. Četudi je šlo zgolj za neslano šalo, gre za kaznivo dejanje, za katero storilcu lahko grozi celo zapor. Šlo je za manjše število fotokopiranih obvestil o prekršku, ki jih niso izdali občinski redarji. Manjkali so ovojnica in seveda žigi ter podpisi pooblaščene uradne osebe. Kot so nam povedali na inšpektoratu, je bila sicer policija obveščena, vendar sklepajo, da je šlo za enkraten dogodek. Sicer pa ponarejanje uradnih listin sodi med kazniva dejanja, za katera je zagrožena tudi zaporna kazen. V kolikor bi se kršitve nadaljevale ali celo stopnjevale, bodo proti kršilcem ustrezno ukrepali, je še pojasnila mag. Nataša Kos z medobčinskega inšpektorata in redarstva v Vojniku. StO Vojnik brez vitanjskih fekalij VITANJE - Po dolgotrajnih nesoglasjih je na trgu končno začela delovati čistilna naprava. Na čistilno napravo, ki je v prvi fazi predvidena za 650 populacijskih enot, je že priključenih petdeset stavb. Naprava ne smradi, česar so se njeni sosedje hudo bali, poleti naj bi smrdelo celo manj kot doslej. V Vitanju po nekaterih pridobitvah prednjačijo, med njimi je gradnja širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja, ki so ga zgradili kot šesta slovenska občina. Podobno so prednjačili z gradnjo čistilne naprave, z eno od prvih na Celjskem, kar je vzbudilo ostro nasprotovanje njenih bodočih najbližjih sosedov. Sosedje so tako leta 2001 dela celo fizično preprečili z vozili, prišlo je do izredne seje trškega sveta, burne okrogle mize o čistilni napravi, podpisovanja peticije ter še marsičesa. Strokovnjaki so ves čas opozarjali, da je strah soseščine neutemeljen. Po nesoglasjih je prišlo leta 2008 končno do poravnave med občino in pritožniki, začeli graditi kanalizacijsko omrežje. Čistilna naprava v Vitanju bo pol leta delovala posku- V Vitanju naj bi zaradi zagona dolgo sporne čistilne naprave (na fotografiji) smrdelo celo manj kot doslej. Doslej so se trške fekalije stekale v potoke, kar je imelo med lansko dolgotrajno sušo resne posledice. sno, nato bo sledilo pridobivanje uporabnega dovoljenja, kar je v takšnih primerih običajno. S sedanjim začetkom delovanja čistilne naprave ima Vitanje tako po dolgih letih vprašanje odvajanja komunalnih odpadnih voda celovito rešeno, kar precej drugih občin še čaka. Za primer, če se bo trško naselje v prihodnje širilo, je za čistilno napravo v drugi fazi predvidenih še dodatnih 650 populacijskih enot. Začetek delovanja čistilne naprave v Vitanju so težko pričakovali tudi v sosednji občini Vojnik, kamor so se stekale vitanjske fekalije dolga leta. BRANE JERANKO Zaradi zob jih boli že glava Zobozdravniškim zdraham ni konca - Bo upravno sodišče pohitelo? ZREČE - V ambulantah splošnih zdravnikov v Zrečah naj bi v zadnjem obdobju opažali, da se posamezni bolniki z zobnimi bolečinami obračajo na pomoč kar nanje. Zaradi zdrah v zreškem zobozdravstvu v njem vsekakor ni tako, kot bi moralo biti. Tamkajšnje zobozdravstveno podjetje Sanident, ki ima že tri ambulante, četrte ambulante od občine (vsaj zaenkrat) ni uspelo pridobiti, zato toži župana. Četrta ambulanta zato sameva. Na probleme bolnikov z zobnimi bolečinami je na zadnji seji občinskega sveta opozorila občinska svetnica Aleksandra Kolar Kosevski, ki je v Zrečah splošna zdravnica. Po njenem opažanju naj bi bilo to, da pacienti z zobnimi bolečinami iščejo pomoč pri splošnem zdravniku znak, da so čakalne dobe predolge. »Veliko ne moremo pripomoči. Ko pa bo znana sodba upravnega sodišča, bomo ravnali v skladu z njo ter poskušali priti do svoje odločitve čim hitreje,« odgovarja župan, mag. Boris Podvršnik. Po opozorilu občinske svetnice, ki je splošna zdravnica je napovedal, da bo občina s posebnim dopisom upravno sodišče zaprosila, da pravni spor reši čim prej. Ogorčena zobozdravnika Vsega je pravzaprav »kriv« nekdanji zreški zobozdravnik, ki je odšel v pokoj. Občina je nato na prvi stopnji za kon-cesionarja izbrala podjetje Sanident, ki ima v Zrečah tri zobne ambulante; to je za odrasle, mladino in ortodontsko. Na občini so obrazložili s tem, da bodo lahko v Sanidentu s prerazporejanjem zaposlenih omogočili nemoteno delovanje ordinacije tudi v dopustni-škem času. Zaradi tega je bila ogorčena še ena kandidatka za podelitev občinske koncesije, zobozdravnica Špela Sovič, prišlo je celo do podpisovanja koncesije občanov v njeno korist. Soviče-va se je lotila iskanja pravice s pomočjo odvetnika, na občini so nato na drugi stopnji odločili v njeno korist. Za odločanje na drugi stopnji je namreč pristojen župan, ki se je takrat vrnil iz dolgotrajnega bolniškega staleža ter odločil v prid Sovičeve. To je ogorčilo lastnika podjetja Sanident, Slavka Kejžarja, ki je tudi predsednik Krajevne skupnosti Zreče. Na upravnem sodišču je vložil tožbo proti županu. In zdaj meljejo sodni mlini. Trenutne razmere In kakšne so trenutne razmere v zobnih ambulantah v Zrečah ter v štiri kilometre oddaljenih Slovenskih Konjicah, kjer je sedež zdravstvenega doma? Po naših pravnih predpisih mora pacienta z bolečino sprejeti vsak zobozdravnik, vprašanje je seveda, kako je s tem v dejanskem življenju. V Sanidentovi ambulanti za odrasle so povedali, da trenutno naročajo paciente za konec marca ali za april, glede pacientov z bolečino pa smo izvedeli, da za Saniden-tove paciente poskrbijo takoj. Glede »nesanidentovih« paci- entov z bolečinami pa je bil odgovor dvoumen, češ, da ima vsak pacient svojega zobozdravnika. In kako je v bližnjih Slovenskih Konjicah, kjer trenutni zapleteni položaj v Zrečah dobro poznajo? Prav tako anonimno smo poklicali ambulanto za odrasle paciente, ki jo vodi zobozdravnica Emilija Gačevski. V tej ambulanti se jim je zdelo to, da sprejmejo vsakega pacienta z bolečino, pa čeprav je iz Zreč, samoumevno. Pri tej zobozdravnici je za prvi pregled trenutno devet mesecev čakalne dobe, v zobozdravstveni ambulanti v Ločah »le« tri do štiri mesece. V konjiški občini imajo za odrasle paciente vsega skupaj štiri zobne ambulante, kar očitno ne zadostuje. BRANE JERANKO In kako odgovarjajo glede reševanja tožbe, povezane z podelitvijo občinske koncesije za zobozdravstvo, v Upravnem sodišču Slovenije? »Zadeva še ni na vrsti za reševanje. Tožba se obravnava v skladu z običajnim vrstnim redom, to je po datumu pripada zadeve na sodišče,« odgovarja predsednica sodišča, Jasna Šegan. »Če bo vložena vloga za prednostno obravnavo, jo bo sodišče obravnavalo,« pripominja predsednica. 8 IZ NAŠIH KRAJEV Waldorfska šola se seli NA KRATKO CELJE, ŽALEC - Zasebna Waldorfska šola Celje, ki zadnji dve leti deluje v prostorih Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti ob Ljubljanski cesti v Medlo-gu, se bo septembra selila v Žalec. V prostorih tamkajšnje UPI, ljudske univerze so ji namreč dolgoročno zagotovili pogoje za delovanje šole, tudi ko bo ta postala popolna devetlet-ka. Žalec bo tako od jeseni ob Ljubljani, Mariboru in Radovljici četrto slovensko mesto, v katerem se bodo osnovnošolci lahko šolali po programu waldorfske šole. Kot pravi ravnatelj Wal-dorfske šole Celje mag. Boštjan Štrajhar, se po eni strani odhoda v Žalec veselijo, saj bodo tako imeli dolgoročno zagotovljene prostore za svoje delo. Selitev tudi večjih stroškov ne bo potegnila za seboj, saj so v Žalcu v teh prostorih pred časom že gostili učence griške osnovne šole. »Le stene bomo prebarvali po svojih željah in lesene mize bomo namestili v učilnice,« pravi Štrajhar. Ob tem dodaja, da jim je žal, ker odhajajo iz Celja. V zdajšnjih najemniških prostorih se namreč dobro počutijo, še posebej dragocen za učence je ogromen park pred šolo, ki si ga delijo z bodočimi vrtnarji in cvetličarji. V Celju ni bilo primernih prostorov Da so prostori v Medlogu lahko za waldorfsko šolo le začasna rešitev, so vedeli že ob vselitvi septembra 2011. Waldorfska šola Celje ima namreč v najemu le dve učilnici, ob tem pa še en skupen prostor ter kabinet za delo učiteljev. V 1. in 2. razredu šolo zdaj obiskuje 31 otrok, ki prihajajo iz 11 občin Savinjske regije, največ, skoraj polovica, pa je Celjanov. Za najem kakšne dodatne učilnice bi se sicer še lahko dogovorili, vendar bi to selitev odložilo le za nekaj časa. Za delovanje popolne devetletke v šoli za hortikulturo in vizualne Boštjan Štrajhar umetnosti namreč ni dovolj prostora. O tem, da potrebuje waldorfska šola za svoje delovanje ustreznejše prostore, so se pogovarjali tudi z županom Bojanom Šrotom. Ker jim je zagotovil, da pomeni S selitvijo osnovnošolcev v Žalec se program waldorfske šole ne poslavlja v celoti od Celja, saj na Bregu še naprej ostaja waldorfski vrtec. Starši zdajšnjih prvo- in drugošolcev Waldorfske šole Celje so se s selitvijo v Žalec sprijaznili, saj nenazadnje tudi v Celje večina vozi otroke iz drugih občin. Tako učenci prihajajo vse od Slovenskih Konjic do Mozirja, največ pa jih je iz Celja in Savinjske doline. Lidl si je premislil Takole pogumno so 1. septembra 2011 v Waldorfsko šolo Celje zakorakali prvi učenci. Delovanje zasebne Waldorfske šole Celje sofinancirajo starši, ki plačujejo 125 evrov mesečne šolnine za svojega otroka, ter šolsko ministrstvo. Glede na to, da je program obogaten z nekaterimi dodatnimi predmeti, ministrstvo krije zgolj 63 odstotkov stroškov izvedbe celotnega programa. Sicer zasebnim šolam, ki izvajajo verificiran javni program osnovnošolskega izobraževanja, ministrstvo krije 85 odstotkov stroškov. ta program obogatitev šolskega polja v občini in da je dobro, da šola ostane v Celju, so pričakovali, da se bodo večji prostori zanje vendarle našli. V iskanje nadomestnih lokacij se je namreč vključila tudi mestna občina, a primernih prostorov niso našli. Kot pravi Štrajhar, so se sicer pogovarjali o več različnih možnostih, a v vse prostore bi bilo treba vložiti ogromno denarja. »Prve ocene so pokazale, da bi bilo za obnovo treba odšteti približno 500 tisočakov, česar si seveda naša šola ni mogla privoščiti.« Kot še dodaja Štrajhar, bi bila v Celju najboljša rešitev selitev v zaenkrat prazne prostore nekdanje Kovinotehnine stavbe ob Mariborski cesti, a kaj, ko bi bila tudi ta selitev le začasna, saj so ti prostori namenjeni za razvoj visokega šolstva. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) MOZIRJE - Če smo še pred časom napovedovali, da bo ob mozirski obvoznici zrasel Lidlov trgovski center, se to očitno ne bo zgodilo, saj si je trgovec premislil. Kaj je botrovalo tej odločitvi, v javnosti ni znano. Seveda ni odveč razmišljati o zmanjšani kupni moči, saj naj bi v Lidlu gradili le še v Ljubljani. Mnogi tudi ugibajo, če bi lahko na odločitev vplivale zadnje poplave - visoke vode so namreč poplavile zemljišče, kjer naj bi gradili trgovski center. Sicer so se s prihodom še enega trgovca pred časom strinjali tudi v občinskem svetu. Tik pred zaključkom redakcije so v Lidlu na naše poizvedovanje odgovorili, da je Mozirje z zaledjem vsekakor strateško zanimivo področje za širitev njihove prodajne mreže. »Interes za gradnjo v Zgornji Savinjski dolini še obstaja, vendar smo se trenutno usmerili na druga področja za širitev Lidlove prodajne mreže po Sloveniji,« v imenu Lidla pojasnila Severina Ivančič. US Pred pomembnimi naložbami RADEČE - Občinski proračun je letos kljub krizi investicijsko naravnan. Naložbam so namenili kar 57 odstotkov vseh sredstev. Med najpomembnejšimi projekti so gradnja čistilne naprave, turistično rekreacijski objekt Savus in radeška tržnica. Prva gradbena dela na čistilni napravi, ki bo zadoščala za tri tisoč populacijskih enot, so se začela že lani. Poskusno naj bi začela obratovali proti koncu letošnjega leta. Sredi leta naj bi na obrežju reke Save zaživel tudi turistično rekreacijski objekt Savus. Tržnico, ki je del večjega projekta skupne posavske operacije Posavska špajza, bodo začeli graditi konec tega leta. Med pomembnejšimi občinskimi dosežki je tudi uspešna prijava na razpis za energetsko obnovo javnih objektov. Tako se bodo ceneje ogrevali v Osnovni šoli Radeče. Med načrti je tudi obnova večnamenskega prostora v KS Jagnjenica. StO Glasbena šola zaživela v novih prostorih LAŠKO - Glasbena šola, ki je doslej gostovala v kulturnem centru, občinski stavbi in celo v telovadnici vrtca, se je s tem letom preselila v prenovljeno stavbo v središču trga. Obnova stavbe je trajala dve leti in večina aktivnosti je zdaj že na novi lokaciji. Do maja bodo končali dela v mansardi. Takrat je predvideno tudi uradno odprtje te pomembne pridobitve v kraju. Za obnovo stavbe, predvsem fasade, oken in strehe, so pridobili tudi evropska sredstva. V dveh dokončanih nadstropjih so dvorana za ples, garderobe, dvorana z 58 sedeži za interne nastope ter večje in manjše učilnice. Za razliko od prej so svetle, prostorne in primerno opremljene. V podstrešnem delu stavbe, ki ga še urejajo, pa bodo učilnice za pouk pihal, zbornica, pisarna, knjižnica in arhiv. Do svečanega odprtja v maju se bodo preselili vsi oddelki, ki trenutno še gostujejo v kulturnem centru. V prihodnjem letu pa bodo uredili še kletne prostore, kjer bodo svoj prostor dobili trobila, tolkala in ljudski inštrumenti. StO Čistilne naprave za posamezna naselja DOBJE - Centralna rastlinska čistilna naprava v Dobju je začela delovati lansko jesen. Med prvimi so nanjo priključili občinske stavbe kot sta občina in kulturni dom. Za ostale uporabnike je potrebno zgraditi še kanalizacijske vode. Na razpisu Lokalne akcijske skupine Leader pa so bili uspešni še z dvema manjšima čistilnima napravama. Kot je potrdil župan Franc Leskovšek, so z delovanjem osrednje čistilne naprave zadovoljni. Na končno analizo vode v izpustu še čakajo. V polnem delovanju bodo priključili okrog 40 populacijskih enot, kapacitet je glede na poselitvene možnosti za skupno sto. Dve manjši čistilni napravi - ena rastlinska za 30 PE in druga biološka za 25 PE - bo rešila problem odpadnih voda v vasi Ravno. V občini so sklenili sredstva iz takse za obdelavo odpadnih voda vložiti v sofinanciranje manjših čistilnih naprav. »Kjer bo to smiselno, bodo te služile večim gospodinjstvom. Kjer pa to ne bo mogoče, si bodo morali posamezniki urediti individualno čistilno napravo do leta 2017,« je povedal Leskovšek. StO DRSALIŠČE PONEDELJEK-PETEK: - od 12°° -16«» ure: POPOLDANSKA SMUKA - od 17°° - 21°° ure: NOČNA SMUKA SOBOTE, NEDELJE, PRAZNIKI, POČITNICE, SOLA V NARAVI: - od 09°° -16°° ure: DNEVNA SMUKA PONEDELJEK-PETEK: - od 09°° -11M ure: REKREACIJSKO PLAVANJE in organizirane skupine - od 14°° -16°° ure: REKREACIJSKO PLAVANJE - od 16°° -19°° ure: treningi plavalnih klubov - od 2100 - 22°° ure: klubski treningi vaterpola OBRATOVALNI ČAS PETEK: - od 20»» - 22"» ure: DISCO NA DRSALKAH VIKENDI IN PRAZNIKI: - od 10»» - II3» ure in od 15°° -163» ure OPOMBA: Obratovalni fas za rekreacijo [z|p|o] IZ NAŠIH KRAJEV 9 Od igrač do gusarske ladje Del obnovljene vile Mayer so namenili otrokom V vili so na novo uredili del podstrešja, kjer so postavili avdiovizualni prostor in didaktični kotiček, mini lutkovni oder ter kotiček z igračami in s predmeti iz prve polovice preteklega stoletja. Naslovi posameznih pedagoških programov, ki so jih pripravili v sodelovanju z Narodno galerijo Ljubljana, so Na obisku v vili Mayer, Raziskovalci vrta vile Mayer, Skrivnosti podstrešja vile Mayer, Raziskujmo klet vile Mayer, Odkrivajmo skrivnosti kiparskih umetnin in Galerijski detektivi odkrivajo zgodbe starih predmetov. ŠOŠTANJ - V vili Mayer, čudoviti prenovljeni zgradbi z začetka 20. stoletja, je včeraj ponovno zazvenel prešeren otroški smeh, skrite kotičke pa so preiskovale radovedne otroške oči, ki so v gostoljubni vili spoznavale delčke preteklosti. Včeraj so namreč s prvo skupino otrok iz šoštanjskega vrtca začeli izvajati pedagoške programe, ki bodo najprej namenjeni vrtčevskim otrokom, z novim šolskim letom pa bodo v vilo povabili tudi učence prvega triletja iz slovenskih šol. Avtorica projekta Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti na Občini Šoštanj, je poudarila, da so pedagoški programi me- todično in didaktično zasnovani tako, da upoštevajo vsa sodobna načela in elemente muzejske pedagogike. Vsebinsko se vežejo na stalne zbirke, predstavljene v vili, in temeljijo na resničnih, privlačnih in zanimivih zgodbah o družini Mayer, odkrivajo drobce iz življenja akademskega kiparja Ivana Napotnika, spregovorijo o likih in materialih, iz katerih je nadarjeni umetnik ustvarjal, in odkrivajo zgodbe o predmetih iz Čebulove in Kojčeve zbirke. Poklon Mayerjevim Vsi pedagoški programi so dinamični, zato otroci ves čas aktivno sodelujejo; primerjajo, naštevajo, iščejo asociativne zveze, igrajo različne vloge, odkrivajo ključne predmete posameznih zbirk ... V programih je upoštevana otrokova potre- ba po gibanju, vidik opazovanja se neprestano spreminja, saj gre za tematsko zelo različne stalne zbirke: od hortikulturne preko kiparske do arheološke in sakralne. Prav gotovo bo za najmlajše obiskovalce izjemno privlačen pedagoški program, ki bo na prostranem vrtu vile Mayer. Prilagojen bo posameznemu letnemu času in cvetenju nekaterih primarnih okrasnih rastlin, odkrival bo nekdanjo sprehajalno pot družine Mayer, teniško igrišče, nekdanji vhod v odvetniško pisarno, gusarsko ladjo, zgodbo o vrtnem vodnjaku ... US »V vili je veliko pestrih zgodb, povezanih z nekdanjimi lastniki, odvetniško družino Mayer, ki je v vili živela od 1901 do 1983. Življenje družine je bilo zelo zanimivo in otrokom zelo privlačno. Vila je bila vedno polna otrok, zadnja lastnica je dala vrt na voljo tabornikom in za gradnjo šolskega vrta. Tako prenašamo tudi pozitivno sporočilo, ki ga je družina negovala do otrok,« je poudarila avtorica projekta Alenka Verbič. NA KRATKO Kmalu nova zdravnica POLZELA - Ker se v novozgrajene stanovanjske soseske v občino Polzela priseljuje čedalje več ljudi, trenutno zdravstveno osebje v Zdravstveni postaji Polzela ne zadošča več vsem potrebam. Občina je tako že lani zaprosila za dodatnega zdravnika. Županu Jožetu Kužniku je pred kratkim uspelo podpisati pismo o nameri s Polono Sagadin, dr. med. Zdravnica bo takoj, ko bo prejela koncesijo v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne medicine, začela tudi delati. Kot pojasnjujejo na občini, naj bi bilo to najkasneje letos oktobra. ŠO Trije projekti v enem ŠMARJE PRI JELŠAH - Ob lokalni cesti Belo-Stranje-Pri-stava, med odcepom za Zibiko in mejo z občino Podčetrtek, še vedno ni kolesarske steze. Občina bo denar zanjo poskušala pridobiti na novem razpisu. Končanje kolesarske steze, ki naj bi jo zgradili ob železniški progi, so Šmarčani prijavili na razpis razvoja obmejnih območij s Hrvaško. Če bodo s projektom uspeli, ne bo poskrbljeno le za varnejše kolesarjenje, pač pa je predvidena tudi nova podoba križišča proti Zibiki. Prav tako bo občina v sodelovanju s Slovenskimi železnicami uredila železniški prehod tik ob križišču. Naložba je skupaj ocenjena na okoli 900 tisoč evrov. AD Še v pričakovanju SOLČAVA - V občini še niso odločili, kako se bodo odzvali na pobudo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, naj sosednji občini Kamnik odstopi ali z njo zamenja del zemljišča, s čimer bi Kamnik postal obmejna občina. Tako bi tudi Kamnik mejil na Avstrijo in bi se slovensko območje za projekte čezmejnega sodelovanja razširilo na osrednjeslovensko regijo. Že pred časom je solčavski župan Alojz Lipnik napovedal, da bodo pred končno odločitvijo počakali na dodatna pojasnila tako ministrstva kot kamniške občine ter da se o ničemer ne bodo odločili na pamet. Sicer naj bi šlo za 400 do 500 metrov širok pas, s katerim bi se območje občine Kamnik v bližini Savinjskega sedla dotaknilo meje z Avstrijo. Ker v Solčavi še čakajo na dodatna pojasnila, se glede spremembe meje v občinskem svetu še niso opredelili. US Naj Zgornjesavinjčani Gradbena dela nič več NAZARJE - V akciji tednika Savinje novice so bralci iz- poceni brali lanske osebnosti leta v vseh sedmih občinah Zgornje Savinjske doline. V Mozirju je največ glasov zbrala nekdanja športna delavka Pavla Trogar, v Nazarjah zdravnica Janja Podbregar Marš, na Rečici ob Savinji župan Vinko Jeraj, na Ljubnem ravnatelj šole Rajko Pintar, v Gornjem Gradu srebrni paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek, v Lučah duhovnik dr. Karel Geržan in v Solčavi direktor Rinke Marko Slapnik. US Sami bodo čistili brežine ŠMARTNO OB PAKI - Brežine reke Pake po lanskih novembrskih poplavah tako »cvetijo«, da so postale izjemno moteče za okolje. Nič novega ni, da Arso nima denarja za ureditev brežin, zato so se v občini odločili, da bodo sami organizirali čistilno akcijo. Težave so nastopile pri izbiri datuma. Ker bo treba odstraniti tudi vejevje in drevje, so okoljevarstveniki zaradi gnezdenja ptic privolili v akcijo pod pogojem, če jo izvedejo do začetka marca. Tako so se odločili za dvodnevno očiščevalno akcijo, ki jo bodo izvedli 1. in 2. marca,. Prvi dan naj bi za vejevje in drevesa poskrbeli predvsem lastniki zemljišč ob brežinah reke, pri tem naj bi jim pomagala tudi Slovenska vojska. V soboto naj bi se akciji pridružili tudi občani ter člani društev in vaških skupnosti. US Plačilo položnic brez provizije ROGATEC - Prejšnji teden je vrata odprla občinska blagajna, kjer lahko občani nekatere položnice plačajo brez provizije. Blagajna je domovanje našla na sedežu občine, v pisarni številka 4. Odprta je ob sredah med 8. in 12. uro ter med 13. in 16. uro. Občani lahko položnice plačujejo brez provizije, a le z gotovino. Možno je plačati položnice Občine Rogatec za plačilo komunalnega prispevka in za plačilo dolžnikov v zapuščinskih zadevah ter položnice vzgojno-izobraževal-nih ustanov, in sicer vrtca in osnovne šole Rogatec, I. in III. osnovne šole Rogaška Slatina in Glasbene šole Rogaška Slatina. Prav tako lahko občani na blagajni brez provizije plačajo položnice Javnega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina ter globe in takse medobčinskega inšpektorata in redarstva. Brez provizije je mogoče plačati tudi položnice nekaterih podjetij in gospodarskih družb. AD ROGAŠKA SLATINA - Občina pravkar izbira izvajalca del pri projektu, ki so ga poimenovali Povečanje atraktivnosti centra Rogaške Slatine, pri čemer se je izkazalo, da bo naložba nekoliko dražja, kot je predvidela občinska uprava. Občina je za projekt, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, rezervirala okoli milijon evrov in pol, kar je malo manj od projektantske ocene. V zadnjih nekaj letih so vrednosti gradbenih del zaradi gospodarske krize namreč upadle, kot je pokazal javni razpis, pa se očitno ponovno zvišujejo. Občinski svet je tako na zadnji seji v načrtu razvojnih programov za projekt zagotovil dodatnih 250 tisoč evrov. Občina jih bo zagotovila v proračunu za prihodnje leto. Spomnimo, da bodo v okviru naložbe obnovili avtobusno postajo v središču Rogaške Slatine in zgradili parkirno hišo Center. V delu pritličja novega objekta bodo uredili tržnico s šestimi lokali, streha pa bo služila kot manjši javni prostor z zelenicami, s tlakovanimi potmi in klopmi. AD 10 IZ NAŠIH KRAJEV Privoščimo si domače ŠMARJE PRI JELŠAH - Razvojna agencija Sotla se je s partnerji iz petih občin Ob-sotelja in Kozjanskega lotila projekta Privoščimo si domače. Z njim želijo izboljšati lokalno samooskrbo s hrano. V okviru projekta bodo popisali obstoječo ponudbo lokalno pridelane hrane na območju občin Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli, torej različne pridelovalce in predelovalce hrane. Ugotavljali bodo tudi, kakšne so potrebe po lokalno pridelani hrani predvsem v turističnem gospodarstvu in v javnem sektorju, kot so na primer vrtci, šole in domovi za ostarele. »Na podlagi analize bomo pripravili načrt, kako lokalno pridelano hrano približati uporabnikom, vzpostaviti torej želimo mrežo ponudnikov in uporabnikov v Obsotelju in na Kozjanskem,« pravi direktorica Razvojne agencije Sotla Bojana Žaberl. Partnerji pri projektu so Občina Šmarje pri Jelšah, JZ Turizem Rogaška Slatina in Gospodarsko interesno združenje Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. Projekt, vreden slabih 37 tisoč evrov, sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja v okviru pobude Leader. Projekt ob tem prinaša še izobraževalne delavnice in predstavitev lokalnih ponudnikov na lokalnih tržnicah. Prva je bila na pustno soboto v Šmarju pri Jelšah, naslednja se obeta 17. marca na Jedrče-vem sejmu v Podčetrtku, še eno bodo pripravili v Rogaški Slatini. Prva delavnica, namenjena tako širši javnosti kot pridelovalcem, bo jutri, v petek, v Podčetrtku, na njej pa bodo predstavili primere dobrih praks samooskrbe s hrano, pomen lokalno pridelane hrane in oznake višje kakovosti za živila v Sloveniji. Konec februarja bo delavnica še v Šmarju pri Jelšah, namenjena predvsem pridelovalcem in predelovalcem hrane, saj bodo spoznavali pogoje za prodajo na tržnici, pravila izstavljanja računov, pomen primerne embalaže, pripravo deklaracije in predstavitev izdelkov. AD V evropski mreži CELJE - Evropska komisija je izbrala sedem informacijskih točk, ki bodo v okviru mreže Europe Direct v Sloveniji delovale do leta 2017. Med njimi je tudi točka Europe Direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra. V njej lahko zlasti mladi obiskovalci dobijo vse informacije o Evropski uniji ter delovanju na regionalni in lokalni ravni, njena naloga pa je tudi krepitev dialoga z drža- vljani o aktualnih evropskih temah. Mreža teh informacijskih točk je tudi eno glavnih orodij Evropske komisije, s katerim skuša ta delovanje evropskih inštitucij in politik čim bolj približati ljudem v domačem okolju. Sicer pa je bil Celjski mladinski center za leto 2012 razglašen za najbolj uspešnega v državi. Urad RS za mladino namreč vsako leto v okviru razpisa za sofinanciranje mladinskih organizacij oceni tudi njihovo delo. Tako je za lani ocenjeval delo 161 mladinskih organizacij, med njimi 62 mladinskih centrov. Celjski mladinski center je dosegel največ točk in tako ponovno, že četrtič v zadnjih šestih letih, postal najboljši mladinski center v državi. Kot poudarja direktor MCC Primož Brvar, v Celju skoraj ves program pripravljajo in izvedejo mladi, mladinski center pa jim pri tem nudi le strokovno podporo. IS NA KRATKO V iskanju novega svetniškega imena ŠOŠTANJ - Občinska volilna komisija, ki je poizvedovala za »izginulim« svetnikom Dragom Kotnikom, je mandatnovolilno komisijo obvestila, da je svetnik obsojen na zaporno kazen, ki je daljša od pol leta. Po zakonu javna funkcija samodejno preneha, če je nekdo pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora. Zato mora namesto Kotnika občinski svet zdaj imenovati drugega poslanca z liste, kar je precej dolga procedura. Najprej se mora z dopisom občinske volilne komisije seznaniti občinski svet in odločiti o prenehanju Kotnikovega mandata. Nato bo volilna komisija odločila, komu pripada mandat oziroma svetniško mesto, ime pa bodo potrdili tudi na občinskem svetu. Seveda so vmes še možnosti za kakšno pritožbo, tako da bo do imenovanja novega svetnika v občinskem svetu Šoštanja minilo še nekaj časa. US Prvi koraki za sanacijo plazu REČICA OB SAVINJI - V občini so na pristojno ministrstvo oddali projekt za sanacijo plazu, ki po novembrskih poplavah še vedno grozi eni od stanovanjskih hiš v Dol Suhi. Kot ocenjujejo, naj bi za sanacijo plazu porabili več kot sto tisoč evrov. Med drugim naj bi ob plazu poskrbeli za odvodnjavanje, postavili podporni zid ter zgradili zbirni kanal za vodo. Kdaj naj bi se sanacija plazu res začela, zaenkrat še ni znano, vsekakor pa bo družina Bezjak še nekaj časa brez svojega doma. US Z osnutkom proračuna BISTRICA OB SOTLI - V Bistrici ob Sotli so začeli sprejemati letošnji občinski proračun. Občinski svet je proračun na zadnji seji sprejel v prvi obravnavi, do konca januarja je bil še v javni razpravi. V proračunu za leto 2013 načrtujejo 3,1 milijona evrov prihodkov, odhodkov naj bi bilo pol milijona več, razliko predstavljajo lani neporabljena sredstva. Poleg celovite energetske sanacije osnovne šole so med letošnjimi glavnimi naložbami še popolne obnove treh stavb v občinski lasti, poskrbeli naj bi prav tako za čistilno napravo za vas Trebče. BJ Hotel s popolno ponudbo LJUBNO - V ponedeljek so uradno predali namenu še drugo etažo v hotelu Planinka, kjer so uredili več novih nastanitvenih zmogljivosti. Hotel je bil nekdaj ponos Zgornje Savinjske doline in zelo znan turistični objekt, ki je privabljal goste iz različnih držav. Potem je dolga leta bolj kot ne propadal, pred dvema letoma pa so ga novi lastniki znova oživili. Doslej so v spodnjih prostorih delovale restavracija, slaščičarna, turistična agencija in info točka, odslej pa bodo v 12 sobah in dveh apartmajih nudili tudi nočitvene storitve. Med prvimi obiskovalci bodo funkcionarji organizacije FIS, ki bodo prisostvovali tekmam svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. US CJ c ^ PS C c \ 50 LET1 BtUZEJ * NOVEJŠE 'ZGODOVINE mu? Z oživljanjem predmetov in njihovih zgodb razjasnjujemo preteklost, pomagamo pri razumevanju sedanjosti in soustvarjamo prihodnost. Dobrodošli v prostoru spoznavanja, učenja, druženja in razmišljanja. Telovadnica do septembra? VOJNIK - V Vojniku, kjer je glavna občinska naložba gradnja telovadnice osnovne šole, opravlja podjetje Oder zaključna gradbena dela. Nova telovadnica naj bi bila na voljo do novega šolskega leta. Objekt naj bi bil po pričakovanjih pokrit konec februarja, izvajalec naj bi prav tako poskrbel še za stavbno pohištvo. Za drugo fazo je potrebno izbiranje novega izvajalca, ki naj bi bil znan konec februarja. Ta bo moral opraviti strojna in elektroinštalacijska dela, poskrbeti za zunanjo ureditev ter opremo telovadnice. BJ Varčnejša in ekološko prijaznejša PREBOLD - Občina je tik pred koncem državnega projekta Prenove javne razsvetljave, saj mora v sklopu projektnih aktivnosti zamenjati le še 34 starih svetilk v Svetem Lovrencu. Gre za projekt, katerega namen je posodobiti javno razsvetljavo, ki bo tako varčnejša in okolju prijaznejša. Občina Prebold, ki letno porabi za električno energijo za javno razsvetljavo malo manj kot 11 tisoč evrov, bo tako naslednje leto morala za električno energijo odšteti le še 7 tisoč evrov. Sicer naj bi se strošek projekta povrnili s prihrankom električne energije že v roku treh let. Kot pojasnjuje župan Vinko Debelak, pri projektu ne gre le za prihranek denarja, temveč tudi zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja. ŠO Zbiranje elektro odpadkov VELENJE - Družba Zeos po Sloveniji organizira različne akcije osveščanja ljudi o ravnanju z odsluženo električno in elektronsko opremo, ki jo je treba pravilno razgraditi. V Šaleški dolini bo družba s PUP Saubermacherjem od danes do 15. marca v vseh treh zbirnih centrih zbirala električno in elektronsko opremo. Med tistimi, ki jo bodo pripeljali, bodo ob ob koncu akcije izžrebali nekoga, ki bo prejel hladilnik. V marcu bodo v Šaleško dolino pripeljali tudi vozilo e-transformer, ki je namenjeno ozaveščanju občanov o ravnanju z elektronskimi odpadki. US Enaki problemi na obeh straneh LUČE - Občina je vključena v projekt Brezmejna doživetja narave, ki ga izvajajo v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenija-Avstrija 2007-2013. V Lučah bodo v okviru projekta poplačali avdio in video opremo informacijske točke, zgradili tri počivališča s parkirišči ter izdelali katalog in topografsko karto Luč z okolico. Osrednji namen projekta je izboljšati pogoje za razvoj okolju prijaznega turizma v regiji, saj je pomanjkanje delovnih mest, izseljevanje prebivalstva s podeželja v mesta in pomanjkanje finančnih sredstev za vlaganje v inovativne projekte ter infrastrukturo značilno tako za slovensko kot za avstrijsko stran. US IZ NAŠIH KRAJEV 11 Opora in smerokaz CELJE, ŽALEC - Mestna občina Celje je osrednjo slovesnost ob kulturnem prazniku pripravila v sredo zvečer v celjskem Narodnem domu. Letošnja slavnostna govornica je bila Tanja Roženbergar Šega, direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje. Občina Žalec je praznik obeležila s proslavo v Domu II. slovenskega tabora Žalec, kjer je zbrane nagovoril domači dirigent in violinist Franci Rizmal, zaposlen v Konser-vatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. nosti, saj je pomembnejše, kaj o posameznikovem delu ljudje pišejo in govorijo, ne pa kaj delo v resnici odraža. Dirigent in violinist Franci Rizmal je v nagovoru izpostavil pomen kulturnega dogajanja na lokalni ravni in problem pozunanjenosti kulture (Foto: TT). Franci Rizmal je v nagovoru povedal, da smo se Slovenci kot kulturen narod izkazali, pred nami pa je, da se izkažemo tudi kot političen. Sicer pa je po njegovem mnenju dandanes v kulturi vse preveč pozunanje- Tanja Roženbergar Šega je ob koncu nagovora zbrane v Narodnem domu še pozvala, naj spoštujejo celjska kulturna središča, saj prav ta dajejo glavni pečat mestu. (Foto: SHERPA). Tanja Roženbergar Šega je v svojem nagovoru najprej izpostavila različne vidike kulture. Direktorica je prepričana, da je lahko kultura v času, ko so stiske ljudi še posebno velike, opora in smerokaz, saj je s kulturo življenje lažje in bogatejše. V nagovoru je opozorila tudi na današnji težak položaj kulture, ki pod vprašaj postavlja etiko različnih področij dela. Kulturniki so po besedah Roženbergar Šegove potisnjeni čisto ob rob, vendar te meje ne sme premakniti po njenih besedah niti kriza. ŠO Ostali pri najlepših CELJE - Ker je pustni torek v knežjem mestu minil brez tradicionalne povorke oziroma pustovanja v središču mesta, se je Pustna komisija Turističnega društva Celje na oglede odpravila že v soboto. Ocenjevala je videz in vzdušje v lokalih ter izbirala ... Med trgovci je tako letos osvojil priznanje za najboljšo pustno ponudbo Cvetlično-darilni butik Mamba iz Linhartove ulice (na fotografiji), takoj za njim pa so se uvrstili Cvetličarna Cvet iz Prešernove ulice in pekarni Geršak v Linhartovi in Stanetovi ulici. Da je bilo sobotno delo naporno, so ugotavljali člani stroge ocenjevalne komisije in si vzeli nekaj časa za počitek. V nekaj dneh so le nabrali dovolj moči, da so tako trgovcem kot gostincem prav na pustni torek izročili priznanja. Med gostinci so bili zmage letos veseli v kavarnici Espresso v Stanetovi ulici (na fotografiji), tesno za njo pa sta se uvrstili Caffe Štenga iz Gledališke ulice in Gostilna Jež iz Linhartove ulice. IS, foto: SHERPA NA KRATKO Igre na srečo polnijo proračun CELJE - Ob sprejemanju proračuna za letošnje leto je župan Bojan Šrot povedal, da se občinska blagajna izredno hitro polni, vsaj pri postavki, ki je rezervirana za davek na dobitke od iger na srečo. Tako naj bi bil občan, ki je na Lotu zadel sedmico, zaslužen za skoraj 200 tisoč evrov v občinski blagajni. Nekoliko bolj natančno preverjanje številk kaže, da so v Celju v vsem letu iz tega davčnega naslova pričakovali zgolj 30 tisoč evrov. Glede na to, da je bil že pred koncem januarja ta znesek presežen več kot šestkrat, saj je bilo vplačanih natančno 186.248,54 evra in to zgolj od enega občana, so najbrž v mestni občini delili veselje z njim. IS Velika nagrada v Rusijo SLOVENSKE KONJICE - »Po manjšem simpoziju o potapljanju invalidov je na koncu vedno ostal čas za projekcijo fotografij in takrat smo se odločili, da bi dodali še te zgodbe,« predstavlja začetke mednarodnega festivala podvodnega filma Branko Ravnak, predsednik Plavalnega kluba Slovenske Konjice. Ravnak je med očeti festivala. Sprehodi pod morjem je namreč naslov pred kratkim končanega, že petega mednarodnega festivala podvodnega filma. Potekal je skupaj z devetim mednarodnim simpozijem potapljanja. Med festivalom so premierno predvajali tudi film Pravljica o povodnem možu, ki prikazuje potapljanje invalidov. Vrhunec dogajanja pa je bila podelitev festivalske velike nagrade, in sicer morskega konjička, ki ga je tokrat prejel ruski film Na robu. BJ Razrez občinske pogače GORNJI GRAD - V občini je odprtih kar devet javnih razpisov za dodelitev denarja iz občinskega proračuna. Tako zbirajo prijave za sofinanciranje društev in prireditev na športnem, kulturnem in turističnem področju; za sofinanciranje dela humanitarnih in invalidskih organizacij, odprt pa je tudi javni razpis za sofinanciranje drugih interesnih skupin in njihovih programov. Poleg tega zbirajo prijave za dodelitev denarja za malo gospodarstvo, pomoč za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja ter tudi nepovratna finančna sredstva za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav. Nekaj denarja so namenili za izvedbo letošnjega občinskega praznika, za kar je prav tako odprt javni razpis, podobno kot za letošnje pokroviteljstvo občine. Gre za nepovratno financiranje različnih prireditev, ki niso tržnega značaja in katerih izvedba je v interesu občine Gornji Grad. US Spomenikov ne manjka ZREČE - V občini so razglasili kulturne spomenike lokalnega pomena. Med njimi sta najbolj znana spominsko območje frankolovskih žrtev na Stranicah, ki je iz druge svetovne vojne, ter pohorska gorska vas Skomarje. Ta je namreč svoj starinski videz ohranila skoraj v celoti. Med ostalimi kulturnimi spomeniki so arheološka najdišča, cerkve, ostanki dveh gradov, stanovanjske hiše, gospodarsko poslopje, zidanica, mlin, žaga in kovačija. Strokovne podlage so pripravili v zavodu za varstvo kulturne dediščine, opravljena sta bila ponovni terenski ogled ter analiza stanja, oktobra je bila javna obravnava, novembra je bila zaključena javna razgrnitev. Odlok so razglasili na zadnji seji občinskega sveta. BJ Na Svetini so obnavljali ŠTORE - Na Svetini, kjer sta skupaj dve cerkvi, velika Marijina ter manjša cerkev sv. Križa, so delno obnovili še manjšo cerkev. Najprej so leta 2007 obnovili zvonik in streho znamenite romarske cerkve Marije Snežne, ki so jo prekrili s skrilom, v zadnjih štirih letih so poskrbeli še za cerkev sv. Križa. Tam so med drugim zamenjali tlak, stavbno pohištvo in električno napeljavo, sanirali so tudi omet, vse skupaj je stalo 55 tisoč evrov. Pri obnovi, ki je bila pod strokovnim vodstvom zavoda za varstvo kulturne dediščine so župljani sodelovali tudi z delom, opravili so več kot 1500 ur prostovoljnega dela. Cerkev sv. Križa je skoraj štiri desetletja služila za skladišče, zdaj bodo v njej v času od praznika treh kraljev do velike noči maše. To, manjšo cerkev, namreč ogrevajo. BJ Ne dajo dvakrat DOBRNA - Zbirni center pri Novem gradu, kjer lahko občani odlagajo večje mešane odpadke, je v prehodnem obdobju zapiranja, dokončno ga bodo zaprli konec marca. Dobrnčani so lahko tam doslej med drugim odlagali belo tehniko, odpadne keramične ploščice in podobne nenevarne odpadke, ki jih lahko odlagajo v zbirnem centru v bližnjem Vojniku ali v Bukovžlaku, v nekoliko bolj oddaljenem Celju. Zbirni center za mešane odpadke na Dobrni zapirajo zaradi varčevanja, saj Dobrčani plačujejo za odpadke na ta način kar dvakrat, najprej na domačih položnicah za odvoz smeti ter nato še iz občinskega proračuna za zbirni center. BJ www.radiocelje.com 12 PUSTNA FOTOREPORTAŽA Foto: SHERPA, GrupA Še pust je »gotof« Ustavili smo se na štirih pustnih karnevalih Verjetno je letošnji pust včeraj legel k enoletnemu počitku z žalostjo v srcu. Jasno, pri svojem poslanstvu - preganjanju zime - ni bil najbolj uspešen. Mogoče je k temu pripomoglo tudi to, da je bilo na ulicah manj mask, kot smo jih srečevali v preteklosti. So pa prve vtise na srečo popravili prizadevni organizatorji na različnih karnevalih. Naša fotore-porterja sta ovekovečila sobotne karnevale v Novi Cerkvi, Šoštanju in na Vranskem ter torkovega večernega v Mozirju. Ob tradicionalnih maskah, kot so vranski generali, mozirski pustnaki in koši šoštanjski, so organizatorji v goste privabili številne gostujoče maske, značilne za posamezne slovenske pokrajine, seveda pa ni manjkalo aktualnih političnih mask, ki so na šaljiv način opozarjale na trenutno napeto politično in krizno dogajanje v Sloveniji. Obiskovalci, ki jih ni manjkalo, so se mnogim prikazom od srca nasmejali, kar pa je tudi eno od pustnih poslanstev. URŠKA SELIŠNIK PUSTNA FOTOREPORTAŽA 13 14 KULTURA BUKVARNA Življenjska šahovnica Življenje res oponaša šah. Vzporednic med njima je v knjigi nešteto. V športu - šah je najtrši šport, je več kot šport: v kateri disciplini še trenirajo dvanajst ur na dan, v kateri se deset dni drug za drugim borijo po pet ur na dan, v gospodarstvu, politiki, na fronti ... Šahovski genij Gari Kasparov (rojen 1963 v Bakuju v Azerbajdžanu) pravi, da nas šah uči logike, koncentracije, odločnosti, uspeha. Uči, kako se je treba ofenzivno braniti, kako prepoznati pravi trenutek, katere rešitve ponuja igra kraljev za izzive življenja. Težke situacije igralec analizira in iz porazov se največ nauči sam: kako se uči napadati oziroma zmagovati in kako mora v življenju zmagovati in biti vedno boljši. Noče biti zadovoljen z malim. Pripravljen mora biti tvegati in znati tvegati. Kdor ne tvega, izgubi v življenju. Vse, kar piše Kasparov o šahu, o metodah in strategijah, kako se naučimo te igre in kako smo v njej uspešni, je za igralca šaha in drugega bralca zelo zanimivo. Veliko izvemo tudi o svetovni šahovski eliti v času Kasparova in pred njim. In o trdih bojih na turnirjih, potezah na šahovski deski, velemojstrih, nasprotnikih in učiteljih Botviniku, Kasparo-vu, Kramniku, Fisherju ... Beremo pa tudi o tem, da se velemoj ster Kasparov v mislih vselej vrača v leta zgodnjega otroštva. Rodil se je in odrasel v Bakuju, prestolnici sovjetskega Azerbajdžana. Njegove korenine niso nobena izjema: mama je bila Armenka, oče Žid. »Večkrat je slišati, da je to imenitna genska kombinacija. Tako ali drugače, jaz mislim, da sem nasledil predvsem mamin razumni pragmatizem in očetovo ustvarjalno naravo, lastnosti, ki so opredeljevale tudi življenje v naši srečni družini.« Oče je umrl, ko je imel Gari komaj sedem let. »Toda kako velik vpliv je imel na vse moje nadaljnje življenje! Mama se spominja, kako sem dobesedno dežural pri vratih in čakal njegov prihod iz službe. Po večerji sva se običajno odpravila na sprehod.« Oče je pred sprehodom prebral časopis, sin ga je čakal in pri štirih letih že tudi sam bral. Šaha sta ga naučila starša. Pravila igranja je osvojil v bakujskem domu pionirjev, ko je bil star sedem let. Z desetimi leti je začel hoditi v šahovsko šolo nekdanjega svetovnega prvaka Mihaila Botvinika. Pri petnajstih letih je postal učiteljev pomočnik. Pri šestnajstih je postal svetovni mladinski prvak, svetovni prvak je bil od 1985 do 1993. Ko so ga na tekmovanjih najbolj strašila znana imena nastopajočih in ko se je najbolj bal neugodnega razpleta, se je spomnil mamine zamisli. Dan pred začetkom mu je dejala: »Gari, mislim, da boš veliko bolje igral, če se boš pred vsako partijo naučil nekaj verzov iz pesnitve Evgenij Onjegin. To bo izostrilo tvoje čute.« Ubogal jo je. In po zaslugi te čarobne paličice se je rešil vsakršne napetosti in pridobil potrebno samozau-panje. Da je preveril svoje sposobnosti, je po umiku iz šahovskega sveta stopil v življenje politika in v nove preizkušnje. V življenju se je znebil strahu pred neraziskanim. Neskončno je hvaležen usodi, da ga mama še vedno podpira pri naslednji etapi, je zapisal ob koncu knjige leta 2007. Slovenski prevod (prevajalec Georg Mohr) je izšel lani decembra, ko je bil Maribor organizator svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva. URŠKA SELIŠNIK Tudi v kulturi je potreben pogum Ivani Žvipelj bo delo v kulturi še naprej bogatilo življenje Na osrednji prireditvi v Solčavi, s katero so v Zgornji Savinjski dolini začeli letošnji mesec kulture, so podelili več priznanj za delo na kulturnem področju. Posebej so s priznanjem za življenjsko delo nagradili dolgoletno vodjo mozirske izpostave sklada za ljubiteljsko kulturo Ivano Žvipelj, ki se je pred dnevi upokojila, vseeno pa bo, kot je glasno napovedala, še naprej ostala zapisana kulturi. Žvipljeva kljub upokojitvi ni potegnila črte pod poklicnim delom, ki je navezano na kulturo. »Seveda nisem odložila kulture pod klop, še naprej z veseljem delam na tem področju. Veste, delo v skladu ni bila samo moja služba, temveč prosti čas in življenje. Preprosto, te dejavnosti imam rada in živim z njimi.« Tako si zdaj Žvipljeva »privezuje« dušo z bolj intenzivnim delovanjem na folklornem področju, kjer se še dodatno izobražuje. Ples in nekdanje navade bi namreč rada približala otrokom, saj meni, da je na tem področju precej praznine. Seveda bo ostala zvesta svojim ljubeznim: tako literaturi, pisanju pesmi in petju v skupini ljud- skih pevk Pušeljc. Poleg tega se bo lotila novega izziva, to je organizacije obiskov oziroma ogledov elitnih gledaliških predstav, tudi v tujini. Kot pravi, so prvi odzivi zelo dobri. »Seveda si želim, da bi mi služilo zdravje - potem bom z veseljem delala naprej.« Vrat ne moreš kar zakleniti Žvipljeva je prepričana, da v kulturi, če je človek s srcem z njo, ne moreš zakleniti vrat za sabo in reči konec. »To ni pisarniško delo, vsaj sama nisem nikoli tako občutila. Ne vem, mogoče sem drugačna ali pa imam srečo, da sem tako v službi kot v prostem času uživala v tem, kar mi je najbolj pri srcu.« Jasno je, da je bila Žvipljeva kot koordinatorka v območni izpostavi dolga leta gonilna sila zgornjesavinjske ljubiteljske kulture. Ponosno pove, da kakovost kulturnega delovanja na vseh področjih nenehno raste, sploh med mladimi. »Zadnja leta je kulturna zavest pri mladih izredno porasla. Že nekaj let imamo najboljše otroške in mladinske pevske zbore v Sloveniji, eno najboljših lutkovnih skupin, v društvu likovnikov deluje ogromno ustvarjalcev, prejemnikov državnih priznanj ... Raje ne bom naštevala, ker bom zagotovo koga pozabila, vendar izobraževanja v resnici vplivajo na rast zavesti in kakovosti dela med ljubiteljskimi umetniki tudi v Zgornji Savinjski dolini.« Še posebej je vesela, ker je nasploh med mladimi veliko zavedanja, da samo nenehno izobraževanje prinaša napredek. »Ponosna sem, da sem malo pripomogla k razvoju in razmahu kulture v teh krajih. Vem pa, da brez dodatne zagnanosti ne gre, samo veselje do kulturnega ustvarjanja je namreč premalo. V teh časih imamo briljantne - če vzamemo slovensko območje - ljubiteljske ustvarjalce, vendar so vse dosegli z nenehnim izobraževanjem, trudom, iskanjem novih poti ... Če se kulturnik sprijazni z doseženim, če se ne razvija in izobražuje, preprosto obstane.« Seveda tudi Žvipljeva ne ve točnega odgovora, kaj bo s kulturo v prihodnje, vendar je ni strah. »Poudarjam, na mladih svet stoji: mladi so tisti, ki prihajajo za nami. S Ivana Žvipelj je v sedemdesetih začela prepevati v Mešanem pevskem zboru Nazarje in bila aktivna na gledališkem področju. Bila je prva zborovodkinja, ki je z nazarskim vrtčevskim pevskim zborom nastopila na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Leta 1987 se je zaposlila v Zvezi kulturnih organizacij občine Mozirje in se začela ukvarjati še s folklorno, z likovno in s plesno dejavnostjo. Bila je med ustanovitelji literarnega društva Slap, danes pa po literarni poti stopa sama. Pred tremi leti je izdala svoj pesniški prvenec Kapljice srca. Projekt Besedičica, ki ga je začela pred desetimi leti, je dokaz več, da se zaveda, kako pomembna je vzgoja mladih o maternem jeziku. Vidna pa je tudi njena vloga pri ohranjanju ljudskega izročila. svojim izrednim znanjem, talenti in pogumom lahko nadgradijo delo starejših. To je tudi popotnica, ki jo lahko namenim zgornjejsavinjskim društvom.« URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA Ljubiteljska kultura skozi drugačne oči Vodenje oziroma koordinacijo mozirske izpostave prevzema Tatjana Vidmar, ki je bila prej strokovna sodelavka na območni izpostavi v Velenju. Poklicno se s kulturo ukvarja 13 let, sicer pa ji je blizu in jo spremlja že iz gimnazijskih let. Najbližja ji je literatura, včasih tudi sama kaj napiše, drugače pa ji je všeč vse, kar je lepo. Kot je poudarila Vidmarjeva, so številni kulturni izvajalci iz Zgornje Savinjske doline znani širše v slovenskem prostoru, tako da s prevzemanjem funkcije ni bilo posebnih težav. »Nekatere poznam, druge spoznavam na novo. Izzivi so vedno, tudi na tem področju,« pravi Vidmarjeva, ki meni, da je tudi pri delu v Šaleški dolini pustila precejšen pečat. Šaleška kultura, tudi ljubiteljska, je namreč izjemo močna in bogata. Imajo kar 42 aktivnih kulturnih društev. »Kultura je za Slovence izjemno pomembna, brez nje nas ne bi bilo. Glede zadnjih protestov v vrstah kulturnikov so seveda deljena mnenja, vendar sem sama ogorčena, ker so nam ukinili resorno ministrstvo, čeprav igramo pomembno vlogo oziroma smo pomemben element državotvornosti,« je prepričana Vidmarjeva, ki opozarja, da bi morala pridobiti ljubiteljska kultura in tudi Sklad RS za kulturne dejavnosti drugačno vrednotenje. Tatjana Vidmar je na območju ljubiteljske kulture Zgornje Savinjske doline nasledila Ivano Žvipelj. Celjska trgovina ob boku evropski Marija Počivavšek je knjigo En gros & en detail: trgovina v Sloveniji do druge svetovne vojne: trendi, strukture, prakse prvič predstavila v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer je tudi zaposlena. Dr. Marija Počivavšek je prejšnji teden v Muzeju novejše zgodovine Celje predstavila svojo knjigo z naslovom En gros & en detail: trgovina v Sloveniji do druge svetovne vojne: trendi, strukture, prakse. Knjiga je izšla lani decembra in predstavlja prvo celovito slovensko delo, v katerem je razvoj trgovine v Sloveniji opisan na enem mestu. Marija Počivavšek se pri svojem delu v Muzeju novejše zgodovine Celje srečuje s tematiko, povezano z razvojem trgovine. Eden njenih prvih izzivov v začetku 90. let je bila prav postavitev razstave o celjski trgovini. Svoje delo je nato nadgradila še z doktorsko disertacijo, na podlagi katere je nastala tudi knjiga. V njej je zajet celovit prikaz zgodovine trgovine na Slovenskem s poudarkom na drugi polovici 20. stoletja. Gre za analizo trgovinske slike v slovenskem prostoru s poudarki na treh urbanih središčih: Ljubljani, Mariboru in Celju. Počivavškova je ugotovila, da je imelo Celje razvito trgovino tudi že pred 2. svetovno vojno, zato se je lahko primerjalo z ostalimi urbanimi središči v Sloveniji. Sicer pa je bil, kot je avtorica zapisala v knjigi, slovenski trgovinski razvoj primerljiv tudi z ostalim evropskimi državami, kar pomeni, da slovenska trgovina ni prav nič zaostajala za tujo. Avtorica je v knjigo poleg podatkov, ki jih je našla v arhivih vključila informacije, na katere je naletela v časopisih in leposlovni literaturi. Prav zaradi tega je po njenih besedah knjiga namenjena širokem krogu bralcev. ŠO, foto: SHERPA KULTURA 15 Celjski dijaki odtekli Kulturni maraton Dijaki I. gimnazije v Celju tudi letos aktivni ob slovenskem kulturnem prazniku »S Kulturnim maratonom vsako leto obeležimo slovenski kulturni praznik. Letos je bil Teden kulture še posebno pester, saj so sodelovali tudi dijaki iz drugih celjskih srednjih šol. V mislih imam člane Mladinskega gledališča Pandam. Mednarodno noto je Kulturni maraton dosegel s sodelovanjem dijakov iz drugih evropskih držav, partneric v projektu Comenius,« je dve posebnosti letošnjega Kulturnega maratona izpostavil dijak četrtega letnika Tomaž Krajnc. S sklopom večdnevnih kulturnih prireditev, ki so jih podnaslovili s Tednom kulture, so začeli prejšnji ponedeljek, ko je bilo na I. gimnaziji v Celju še posebej pestro, in končali včeraj. Dijaki so se lahko prvi dan Kulturnega maratona udeležili najrazličnejših dogodkov in delavnic, nad katerimi je bdela Juana Robida, koordinatorica Kulturnega maratona in profesorica slovenščine. Prejšnji ponedeljek so tako predstavili dela mladih literatov in pripravili literarno kreativno delavnico, ki jo je vodil pesnik, kritik in esejist Zoran Pevec. Sočasno se je ravnatelj Anton Šepetavc pogovarjal s pesnikom, pisateljem, prevajalcem in glasbenikom Matejem Krajn-cem, bivšim dijakom I. gimnazije. Prav tako so prejšnji ponedeljek dijaki prvega letnika predstavili avtorski igrani film z naslovom Misija slovenika. Dijakinje, ljubiteljice plesa, so ustvarjale v delavnicah orientalskega plesa in show dancea. Novost Kulturnega maratona je bil šolski Big band, ki ga je v začetku šolskega leta ustanovil dijak Leon Firšt. Predstavila se je vokalna skupina Chil-lax iz Laškega. Vsi gledališki navdušenci so si lahko ogledali predstavo Ščuke pa ni v izvedbi Mladinskega gledališča Pandam. Zanimiv del ponedeljkovega Kulturnega maratona so bile tudi likovne in vizualne delavnice, v sklop katerih spada tradicionalna poslikava šolskega hodnika v kleti. Pripravili so tudi arhitekturno delavnico, delavnico oblikovanja keramike in performance v javnem prostoru. Letos projekt Comenius Ker je I. gimnazija v Celju skupaj s šolami v Nemčiji, Italiji, Turčiji in na Poljskem vključena v projekt Comenius z naslovom Culture puzzle, je v torkove dejavnosti Kulturnega maratona vključila tudi mednarodne partnerje, ki so se prav v tistih dneh mudili v Celju. Projektni partnerji so v dvorani Gimnazijka pripravili glasbeno prireditev. Sredi prejšnjega tedna je nastopil Mešani mladinski pevski zbor. Na žalost je zaradi bolezni odpadla prva izmed dveh gledaliških premier Fedrinega gledališča. Gleda-liščniki I. gimnazije se bodo tako premierno predstavili z dramo Plešasta pevka v režiji Luka Marcena najverjetneje po zimskih počitnicah. Kulturni maraton pa se je včeraj zaključil s premiero Smešni preciozi v režiji Tomaža Krajnca. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Na letošnjem Kulturnem maratonu se je predstavila tudi laška vokalna skupina Chillax. V nas je več prešernovskega, kot se y gkSk ^^ Gledališka skupina Mladinskega centra Šentjur je navdušila s sodobno interpretacijo ™ ^^ ^ ^^ ^^ III \ß Prešernove poezije Prešeren je bil genij v svojem času in je genij še danes, so prepričani mladi iz Mladinskega centra Šentjur, ki so letos izpeljali program na osrednji občinski proslavi ob kulturnem prazniku. »Prav alergična sem na poudarjanje, da je bil pijanec,« pravi literarna komparativistka Marjana Majcen. »Včasih komu rečem: Izvoli liter vina, pa napiši sonetni venec, če je stvar res tako enoznačna.« Projektno delo je ob pred- z odrsko postavitvijo, drama- stavi povezalo Majcnovo, ki je prispevala strokovno znanje primerjalne književnosti, in Ano Zupanc, ki si je doslej nabrala že celo vrsto izkušenj turgijo in igralstvom. »Da bomo izhajali iz Prešerna, ni bilo nobenega dvoma. Osebno mi je ta pesnik vedno bolj ljub in domač. Priznam, da še ob začetku študija ni bilo tako. Očitno potrebuješ tudi določeno osebnostno zrelost, da znaš razbrati vso veličino njegovega dela,« je prepričana Majcnova. Delati so začeli lani novembra, ko so sprejeli ponudbo območne izpostave javnega sklada za kulturo in Občine Šentjur. Takoj so se zedinili, da bodo izhajali iz Prešerna. In čeprav je kontekst predstave nastajal sproti, je bila resna usmeritev znana že od začetka. »Nisem želela, da bi naredili nekaj komičnega. Prešeren je bil marsikaj, komičen pa nikakor ne.« Z Ano Zu-panc sta se pri konceptu in dopolnjevanju zelo ujeli. »Sama dobro poznam Prešerna, Ana odrski del. Uporabili sva Prešernove verze, kombinacijo različnih delov njegovih pesmi, in tako se je zgradila zgodba.« Denar ni sreča, a je žal velik del življenja Dobro znani poeziji sta dodali le tu in tam kakšen stavek, ki je bil nujen za razumevanje zgodbe in dramski lok. Zato da sta jo posodobili, sta si drznili spremeniti le kakšno sta- Za mlade igralce so bili zadnji meseci precej naporni. Besedilo v verzih so se morali najprej brezhibno naučiti, potem se je trdo delo z interpretacijo in osvajanjem odrskega giba šele začelo. Kljub zahtevnemu delu in včasih oddaljenemu šolskemu idealu velikega pesnika so mladi njegovo delo tokrat sprejeli in ponotranjili z veliko mero predanosti. rinsko besedo v smislu, da sta na primer ako zamenjali s če. »Želeli sva, da ljudje razumejo sporočilo njegovih pesmi, ker so še danes izjemno aktualne.« Zgodba, ki jo pripovedujejo več kot poldrugo stoletje stari stihi, je nadvse sodobna, pisana na kožo notranjim sporom mladega človeka. Prešernovo vlogo nesrečnega zaljubljenca je tokrat prevzelo dekle. Njen dragi odhaja v tujino, ona ostaja doma z zlomljenim srcem. Da je beg možganov danes že na meji nacionalne katastrofe, poslušamo iz mnogih medijev in ust družbenih kritikov. Verzi so tako sami oblikovali zgodbo, kjer se prepletajo notranja razklanost z željo po osebni izpolnitvi, navezanosti na dom, hrepenenje po ljubezni, na drugi strani pa je iskanje sreče v denarju, uspehu, prodajanju sebe in svojih talentov tujini, poveličevanje kariere ... kar je vse še kako dobro znano mladim ljudem, ki iščejo svoj prostor pod soncem sodobnega sveta. »Zamenjali sva tudi besedo Krajnc s Sloven'c v povezavi »ti le dobička iščeš«. Upali sva, da bova nagovorili tudi občinstvo in ga izzvali, da se bo vsak zamislil tudi nad sabo - koliko pa sem jaz zaveden in predan danes, tukaj in zdaj?« StO Foto: GrupA 16 NAŠA TEMA Že polnoleten in siv postaneš Odvzem poslovne sposobnosti pomeni biti odvisen od drugih - Ko oskrbovana oseba le socialno odmira ... Statistika kaže, da je starejših v Sloveniji vedno več. Zaradi krize in slabega finančnega stanja so vedno bolj odvisni od drugih. Ko udari še bolezen, je večina nemočna. Če so ob tem sami, se pojavi še trpljenje, ki vso situacijo samo še poslabša. Mnogi so na dnu, nezmožni skrbeti zase. Pogosto nanje, kar je žalostno, pozabijo tudi njihovi otroci. Da je bolečina še večja, kažejo podatki, da otroci mnogokrat ne želijo biti skrbniki svojih staršev. Takrat ponavadi nalogo skrbnika prevzame center za socialno delo oziroma oseba, ki je tam zaposlena. Govorimo o skrbništvu, kadar starejšim polnoletnim osebam odvzamejo poslovno sposobnost. Ta ukrep se v Sloveniji namreč največkrat nanaša ravno nanje. Med razlogi za začetek ura- znosti. Teh stisk pa je, kot treba vedeti, da so posame- vemo, ogromno. dnega postopka odvzema in s tem dodelitve skrbnika osebi sta, če je resno ogrožena njena osebna varnost zaradi okoliščin, v katerih živi, in slabo zdravje. Razlog je tudi resna ogroženost njene ma-terialnopravne varnosti, torej da oseba ne more upravljati in ravnati s premoženjem ter poravnavati finančnih obve- Sem poslovno nesposoben. Kaj zdaj? Odvzem poslovne sposobnosti je strokovni izraz, ki je marsikomu nejasen, še posebej osebam, na katere se nanaša. Podatkov o tem je na spletu sicer dovolj, vendar je zniki zaradi starosti, slabšega zdravstvenega in duševnega stanja nezmožni sami poiskati dodatne informacije o tem, zato so še toliko bolj potisnjeni v strah in nezaupanje. Delavci v centrih za socialno delo, ki jim morajo poiskati skrbnike, so jim dolžni tudi pojasniti, kaj odvzem poslovne sposobnosti pomeni zanje v vsakdanjem življenju. Praksa kaže, da je nesmiselno pričakovati, da se bodo varovanci povsem strinjali s tem, da jih bo družba dejansko obravnavala kot »neodrasle«. Nekomu odvzeti poslovno sposobnost poenostavljeno pomeni, da mu zadamo še življenjski udarec, saj ga dodatno prikrajšamo za del opravil, ki jih je do takrat opravljal sam. Odvzem poslovne sposobnosti je torej mehanizem družbe, ki na ta način pomaga nemočnim in tistim, ki se na poti življenja na neki točki iz različnih razlogov sami preprosto ne znajdejo več. Ukrep očitno ni zalegel 80-letnici, ki živi brez ogrevanja in tople vode, zdaj grozi tudi izselitev Ženska (njenih osebnih podatkov zaradi občutljivih življenjskih okoliščin ne moremo objaviti) biva v popolnoma neustreznih življenjskih razmerah. Čeprav ima svojce, delo njene skrbnice opravlja ena od zaposlenih v CSD Celje, saj so svojci to nalogo zavrnili. Ženski je bil skrbnik do zdaj dodeljen že dvakrat, drugič so predlog za dodelitev skrbnika za poseben primer podali v centru za socialno delo, ker so ugotovili, da ženska ni bila sposobna ravnati predvsem s svojimi financami. Center za socialno delo je zdaj skrbnik le za urejanje financ 80-letnice, kar pomeni, da razpolaga z delom njene pokojnine, medtem ko ji v določenih časovnih presledkih dodeli preostali del denarja za nakup hrane in osebnih stvari. Za vsakodnevna opravila namreč ženska lahko skrbi sama, torej v tem delu tudi z denarjem, ki ji ga je CSD dolžan izročiti. Gre za vnaprej določene zneske. Takšna je vsaj ocena tako sodišča kot centra, vendar vsakdanje življenje kaže, da ostarela ženica preprosto ne more poskrbeti za vsakodnevna opravila. Biva namreč v stanovanju brez tople vode in ogrevanja, nima niti štedilnika niti hladilnika. Primanjkuje ji tudi hrane. Po naših podatkih ji vsake toliko časa nekaj zelenjave podarijo branjevke na celjski tržnici. Le nekaj malega za pod zob si uspe kupiti sama. Na pomoč ji je priskočil tudi JZ Socio Celje, ki ji je z našim posredovanjem dostavil paket hrane in poskrbel, da so ji v celjskem zavetišču za brezdomce podarili večjo škatlo oblačil, od spodnjega perila, toplih nogavic, puloverja, bunde in tople obutve. Hladno ji je. Obstaja možnost, da položnic za ogrevanje ni plačala v tistem vmesnem času, ko je uspela doseči vrnitev poslovne sposobnosti, ki ji je bila deloma odvzeta. Možen razlog, zakaj je v mrzlih zimskih dneh in nočeh brez ogrevanja in tople vode, bi utegnila biti tudi napaka na ogrevalnem sistemu v njenem stanovanju. Prav v teh dneh je ženska dobila obvestilo o izselitvi iz stanovanja, sama pa ne ve, kaj bo potem. Ker mora skrbnica (v njeni zadevi delavka CSD Celje) v takšnem primeru imeti jasno skrb nad plačilom vseh položnic, smo na to opozorili tudi vodstvo celjskega centra za socialno delo, saj se je več kot očitno nekje zataknilo. Res je tudi, da CSD ne more imeti popolnega pregleda nad tem, kako ženska razpolaga z denarjem, ki ji ga izročijo za nakup hrane in ostalih življenjskih potrebščin. Kot so nam zagotovili, bodo vso dokumentacijo in okoliščine ponovno preverili in ugotovili trenutno stanje, medtem ko o podrobnostih javno ne morejo govoriti. Kot smo izvedeli, naj bi za 80-letnico že pred časom iskali možnost nastanitve v domu upokojencev, vendar namere niso izpeljali tudi zato, ker se sama s tem ni strinjala. Tako se lahko zgodi, da bo odvzemu delne zdaj sledil odvzem popolne poslovne sposobnosti, ker bodo le tako lahko pristojne ustanove zanjo poiskale ustrezno dokončno rešitev in ji zagotovile človeku dostojno staranje. SŠol Tudi na psihiatrijo, če je treba Postopek in pogoje za ukrep odvzema poslovne sposobnosti ureja Zakon o nepravdnem postopku (od 44. do 56. člena). Takšnega ukrepa torej ne more biti brez odločitve sodišča, ki da predlogu za odvzem poslovne sposobnosti (delne ali v celoti) neki osebi, tako rekoč piko na i. Do točke, ko zadeva sploh Kako CSD išče Ko otroci za skrbništvo nad starši nimajo »časa« »Skrbnika določenemu posamezniku vedno iščemo najprej v njegovi najožji sorodstveni mreži, saj stremimo k temu, da je ta stik tesen, torej da posameznik skrbniku zaupa,« razlaga direktorica Centra za socialno delo Celje (CSD) Olga Bezenšek Lalič. Toda sorodniki pogosto naloge skrbnika ne sprejmejo. Med razlogi, ki jih navajajo, se najdejo tudi takšni, da za to naj ne bi imeli časa ali da starši zavračajo njihovo pomoč. Laličeva sicer ne komentira takšnih odločitev otrok, saj pravi, da so okoliščine pri razmišljanju o prevzemu skrbništva različne, omeni pa, da bi morali ljudje vendarle slediti svoji etično moralni dolžnosti do svojih staršev. Skrbnik za posameznika v inštitucionalnem varstvu je lahko tudi oseba, ki je zaposlena v domu za ostarele, center lahko razišče tudi, ali bi skrbniško funkcijo opravljal kdo v sklopu krajevnih skupnosti po občinah za nekoga, ki ima na določenem območju težave. Kljub temu, da je bilo leto 2012 leto medgenera-cijskega sodelovanja, je zanimivo, da se na Celjskem do zdaj menda še ni zgodilo, da bi se kakšna krajevna skupnost odzvala in na ta način ponudila pomoč starejši osebi oziroma posamezniku, ki pomoč potrebuje ... Pogosto zato nalogo skrbnika za nekega posameznika prevzamejo zaposleni v centrih za socialno delo. »Biti skrbnik je častna naloga in mislim, da v našem centru ni nikogar, ki ne bi bil nekomu skrbnik. Torej opravlja to delo tudi izven delovnega časa in poleg vseh ostalih svojih dolžnosti,« pravi Laličeva. Varovanec se lahko pritoži, razen ... »Varovanec se ima tudi pravico pritožiti, v kolikor se z dodeljenim skrbnikom ne strinja,« nam je povedala vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve mag. Gordana Možina Florjanc. Vendar je takšna pritožba možna le, če CSD ni o skrbništvu izdal odločbe, ki ne zadrži izvršitve. Dodaja, da morajo centri pri takšnih odločitvah ravnati preudarno in skrbno ter pri dodelitvah skrbnika upoštevati voljo in želje varovanca. »Kadar do centrov za socialno delo pride informacija, da je treba ne- NAŠA TEMA 17 O morebitnih zlorabah skrbništva na podlagi odvzema delne poslovne sposobnosti se v tokratni naši temi nismo spraševali. Domnevamo, da obstaja tudi to. Morda nas na kakšno takšnih zgodb opozorite tudi vi. O odvzemu delne poslovne sposobnosti, ki je lahko tudi predmet zlorabe, lahko beremo v literaturi, kot je na primer razmislek glavne junakinje v enem najboljših skandinavskih kriminalnih romanov Moški, ki sovražijo ženske. »Vzeti človeku nadzor nad njegovim življenjem, torej nad njegovim bančnim računom, je eden najbolj žaljivih ukrepov, ki jih lahko izvaja neka demokracija, še posebej ko gre za mlade ljudi. Žaljivo je tudi v primeru, ko bi bil namen ukrepov morda dober in socialno upravičen. Vprašanja o skrbništvu so zato potencialno občutljive politične zadeve, ki se ogradijo s strogimi določili in jih nadzira Komisija vrhovnega skrbništva. Komisije deluje pod okrožnim upravnim svetom, tega pa nadzoruje varuh človekovih pravic ....občasno se pojavijo poročila, da je prišlo do obtožbe proti kakšnemu začasnemu ali stalnemu skrbniku, ki se je posvečal poneverbi denarja ali je brez dovoljenja prodal stanovanje svojega klienta, denar pa vtaknil v svoj žep.« (Stieg Larsson: Moški, ki sovražijo ženske, Prešernova družba, Ljubljana 2008, stran 228) Ko v centrih za socialno delo prevzamejo dolžnost skrbnika 1 ali podprejo prizadevanja svoj-' cev za odvzem delne poslovne * sposobnosti ... Foto: SHERPA 6. NADSTROPJE m 5. NADSTROPJE 4. NADSTROPJE šPIflflLP spet otrok Na Okrajnem sodišču v Celju je bilo lani 13 postopkov odvzema opravilne sposobnosti. pristane na sodišču, ponavadi »steče« še kalvarija predvsem svojcev tistih oseb, ki so nezmožne skrbeti v takšni meri zase, da bi lahko živele brez skrbnika. V agoniji so tudi varovanci, ki le stežka sprejmejo, da jim bo dodeljen skrbnik. Predlog za začetek postopka lahko na sodišče vložijo sorodniki, partnerji, centri za socialno delo in državni tožilec. skrbnike? Nezaupanje pri denarju Center za socialno delo izda odločbo, v kateri določi tudi naloge in dolžnosti skrbnika in obseg njegovih pooblastil. Ko je skrbnik enkrat določen, ima odgovornost in tudi obveznosti do centra za socialno delo, hkrati pa mora upoštevati voljo varovanca. Čeprav je skrbništvo dokaj samostojno delo, nad njim bdi CSD, ki mu morajo skrbniki redno poročati o vsem, kar so naredili, in tudi priložiti vse račune, v kolikor so upravljali z varovančevim premoženjem, izdatki in dohodki. Pogosto se zgodi, da varovanec dvomi v skrbnika, ki mu ga določi CSD, ali pa se dvom pojavi, ko skrbnik začne upravljati z njegovim denarjem. Če bi skrbnik storil napako in deloval nevestno z denarjem, bi bil dolžan varovancu škodo tudi povrniti, CSD pa ga lahko - če ugotovi, da je bil ma- lomaren pri opravljanju skrbniških dolžnosti - tudi razreši. »Težko je, ko starejša oseba, ki je vse življenje skrbela zase, kar naenkrat tega ne zmore več. Na terenu se velikokrat pokažeta tudi nezadovoljstvo, nezaupanje varovancev v skrbnika,« so nam potrdili tudi nekateri prostovoljci, ki delajo pri projektu Starejši za starejše Društva upokojencev Slovenije. Na Celjskem so v stiku z upokojenci, ki imajo tudi različne težave, in med njimi je kar nekaj takih, ki imajo dodeljenega skrbnika. Ravno te dni naj bi urejali situacijo ženske, ki so ji za skrbnika dodelili bližnjega sorodnika, ta pa ima hude težave z alkoholizmom. Dodaten problem nastane, ker ravno on razpolaga z njenim denarjem, ki ga ženica skorajda ne vidi in je, kot smo neuradno izvedeli, »pogosto lačna«. Torej skrbnik ne opravlja svoje naloge, za katero se je zavezal. Takšne anomalije se dogajajo, vprašanje pa je, ali vse pridejo do CSD. komu dodeliti skrbnika, morajo delavci centra odreagirati takoj. In če varovanec meni, da nekdo ni primeren za njegovega skrbnika, in to izrazi, se lahko centri za socialno delo odločijo drugače. Storiti morajo vse potrebno za varstvo varovančeve osebnosti, njihovo glavno vodilo pa mora biti korist varovanca,« še pojasnjuje Možina Florjančeva. Tudi to, kakšne vrste skrbnika in za katere naloge bo postavljen nekomu, je odvisno od posameznega primera. Kadar je skrbnik dodeljen samo za posebne primere, ni dolžan upravljati s celotnim premoženjem varovanca, ampak so mu v odločbi CSD dodeljene samo določene naloge, na primer samo skrb za upravljanje z denarjem. Takšne vrste skrbništvo pomeni tudi, da je varovanec sposoben živeti sam in opravljati druga vsakdanja opravila, ni pa sposoben razpolagati s svojim denarjem. Naloga skrbnika je lahko tudi pomoč pri nakupih živil, skrbi za popravila in podobnem. Lahko pa željo po dodelitvi skrbnika izrazi posameznik sam, če je seveda sposoben razumeti pomen in s tem tudi pravne posledice takšnega predloga, vendar je tovrstnih predlogov v praksi malo. Poznamo tudi postopke po uradni dolžnosti, to je takrat, ko sodišče izve za okoliščine, na podlagi katerih uvidi, da je treba nekomu odvzeti poslovno sposobnost, in takrat sodišče začne s postopkom samo in ne na predlog drugega. Sodni postopki v zvezi s tem niso ravno prijetni. V njih morajo poleg predlagatelja takšnega ukrepa sodelovati tudi center za socialno delo, bodoči skrbnik določene osebe in posameznik, ki naj bi postal varovanec. Največ takšnih postopkov je ravno za starejše, ki imajo demenco ali kakšno hujšo bolezen. Če pa nasproti sodnika sedi oseba, za katero so začeli postopke odvzema poslovne sposobnosti in ki ima težave zaradi duševne zaostalosti ali odvisnosti od alkohola oziroma mamil, lahko sodišče odredi izvedenca medicinske stroke. Ta dodatno presodi, v kakšnem psihofizičnem stanju je oseba. Zadeva postane posebej mučna, če sodišče odloči, da je nekoga treba napotiti na obvezen pregled v psihiatrično bolnišnico, kjer natančneje ugotovijo, v kakšnem psihičnem stanju je nekdo. Na psihiatriji na primer takšne osebe ne morejo zadržati več kot sedem dni. Delno ali popolnoma poslovno nesposoben Šele ko so okoliščine in stanje posameznika popolnoma pojasnjeni, lahko sodišče izda sklep o tem, da mu poslovno sposobnost odvzame samo delno ali popolnoma. Vsako takšno odločitev zabeležijo v uradnih dokumentih. V matičnem registru in tudi zemljiški knjigi, če ima oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, nepremičnine. Center za socialno delo pa je v postopku dolžan osebi najti ustreznega skrbnika. Popolni odvzem pomeni, da takšna oseba ne sme sklepati nobenih pravnih poslov in je v celoti odvisna od drugih. Z drugimi besedami to pomeni, da takšna oseba ne more voliti, ne more razpolagati s svojim premoženjem ali z denarjem. Tudi poročiti se ne more ali skleniti kakršne koli delovne pogodbe. O vsem tem odloča njen skrbnik. Varovanec ima enak položaj kot mladoletna oseba, ki še ni stara 15 let. Delni odvzem poslovne sposobnosti pa pomeni, da lahko varovanec živi sam, vendar ne more upravljati s svojimi financami, nad katerimi bdi skrbnik. Varovanec ne more plačati niti položnic, to vse ureja skrbnik. Sčasoma lahko varovanec vloži tudi predlog za vrnitev po- slovne sposobnosti, vendar na Ministrstvu RS za pravosodje pravijo, da je to odvisno tudi od »razsodnosti« posameznika. »Sodišče ima možnost določiti obdobje v trajanju največ enega leta, po preteku katerega se šele lahko predlaga vrnitev poslovne sposobnosti, če v tem roku ni mogoče realno pričakovati ozdravitve ali bistvenega izboljšanja psihofizičnega stanja. Če je predlog za vrnitev poslovne sposobnosti vložen pred potekom tega obdobja, se ga vsebinsko ne presoja, temveč se ga zavrže.« Sicer pa se v praksi dogaja tudi to, da se vmes varovan-čevo zdravje oziroma stanje izboljša in mu poslovno sposobnost vrnejo, tako da ni nujno, da ta ukrep traja ves čas. Lahko se zgodi tudi, da se sodišče na podlagi izboljšanja stanja odloči, da popolni odvzem poslovne sposobnosti spremeni v delnega, skrbnik pa ostane isti. SIMONA ŠOLINIČ Priložnost za nov začetek Kopica laži, nenadzorovano trošenje ob minimalnih dohodkih, izposojanje denarja brez vračanja Razširjena družina (tudi njenih osebnih podatkov zaradi občutljivih življenjskih okoliščin ne moremo objaviti) je tako s posojanjem, pogovori, plačilom zapadlih položnic na vse možne načine skušala pomagati sinu, bratu. Toda klopčič novih zadolževanj, izogibanj plačilom, laži se je zapletal dalje. V nekem trenutku so se sorodniki zedinili, da je odvzem delne poslovne sposobnosti očitno edini način, da se »kalvarija«, povezana s financami, pretrga. Oče in hčerka sta se tudi dogovorila, da bo skrbništvo zanj prevzela ona. Podprl jih je tudi CSD Velenje in s pomočjo odvetnice se je družina odpravila na sodišče, ki je po mukotrpni razpravi presodilo, da je odvzem delne poslovne sposobnosti upravičen, za skrbnika pa mu je dodelilo hčer. Plaz težav, povezanih s socialno stisko 50-letnega moškega, se je tako prenehal. Hči je prevzela vodenje njegovih financ. Še danes od deleža plače pokriva njegove zapadle dolgove, saj so bili upniki pripravljeni znižati zneske dolgov, pri čemer so se nekateri odpovedali tudi obrestim. Danes moški živi v družini skupaj s hčerko, z njenim možem in otroki. Mlada družina si gradi hišo, dedek pa jim pomaga pri varstvu otrok po najboljših močeh. Kot zaposlen za štiri ure se še kako zaveda, z njim pa tudi vsi drugi bližnji sorodniki, da se njegova težava utegne ponoviti. In sicer takrat, ko se bo mlada družina preselila v svojo hišo, sam pa bo ostal v najeti garsonjeri brez zadostnih dohodkov za njeno vzdrževanje. Zato že danes razširjena družina razmišlja tudi o možnosti, da bi se dedek z njo preselil v hišo, ko bo ta po petih letih le pod streho. Pred hčerko kot skrbnico in njenim očetom je zdaj nova dilema. Kako ob zdaj zglednem sobivanju in ob tem, da je tudi oče odvzem delne poslovne sposobnosti po začetnih zamerah vzel kot sprejemljivo rešitev, naprej? Mlada družinica se bo verjetno že poleti preselila v novo hiško, očeta snubi naj gre z njo, on pa bi rad ostal »na svojem, samostojen«, čeprav takšnega življenja finančno ne bo zmogel in se širša družina boji ponovne pogubne spirale, v katero je že bil ujet. Zgodba o delnem odvzemu poslovne sposobnosti je primer, kako znotraj širše družine z ukrepom družbe in s pripravljenostjo članov družine vsaj na kratek rok rešiti problem, ki se je pred tem zdel nerešljiv. Pa je to tudi rešitev na dolgi rok, je ob nadaljnji skrbi nad finančnim delom življenja očeta to priložnost, da se mu delen odvzem poslovne sposobnosti kdaj prekliče in začne v celoti skrbeti sam zase, tudi za upravljanje s pičlim denarjem, ki mu jo na voljo? Bo lahko ponovno zaživel sam brez finančnega nadzora hčere? Že ostarel, zaposlen invalidsko za štiri ure prejema pičlo plačo, ki bo zadostovala komaj za plačilo najemnine, za druge, vsakdanje stroške mu ob nadaljnjem pokrivanju preteklih dolgov ne bo kaj dosti ostalo. Zdaj vse stroške bivanja in hrane pokriva mlada družina. Kaj bo z očetom potem, ko se odseli na svoje? JK in rnPiDT novi tednik 18 OfUnl Št. 11, 14. februar 2013 Po najvišjem priznanju le pogled naprej V torek so bila podeljena štiri najvišja državna priznanja za šport. Bloudkovo nagrado za leto 2012 je prejel tudi celjski judoistični trener Marjan Fabjan, in sicer za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa. Med njegove največje uspehe spadajo bronasti olimpijski medalji Urške Žolnir iz Aten in Lucije Polavder iz Pekinga ter lanski podvig Žolnirjeve, ki je z iger v Londonu prinesla zlato odličje. Fabjan je bil uspešen tekmovalec, kot kadet, mladinec in član celjskega kluba Ivo Reya je osvojil vrsto kolajn na državnih prvenstvih in bronasto medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu. Po koncu tekmovalne kariere je začel trenirati mlade talente, pred 20 leti je ustanovil svoj judo klub Sanka-ku, ki velja za najuspešnejši klub v tej športni panogi. Pod njegovim mentorstvom so zrasli naši najuspešnejši judoisti. Poleg več kot 150 medalj na tekmah svetovnega pokala so osvojili 21 medalj na mladinskih ter 24 medalj na članskih evropskih in svetovnih prvenstvih. Iskrene čestitke, takšna priznanja prihajajo ponavadi ob koncu ali pred koncem celotne kariere, toda pred vami je še veliko dela in Bloudkova nagrada je bržkone za vas le vmesna postaja, kajne? Res je tako. Pred nami so nenehni izzivi. Ustvarjati moramo nove tekmovalce, jih učiti fair-playa in nasploh širiti priljubljenost našega športa. Marjan Fabjan: »Urška se ne more zgolj vrniti, temveč mora zmagati« Kakšni so vtisi s podelitve, kdo vam je uradno stisnil roko? Enkratni. Izjemno veliko slavnostnih prireditev je za menoj, toda torkova je zame najlepša. Nagrado mi je podelil veliki športnik Miro Ce-rar, kar me zelo veseli. Vselej je lepo, če širše okolje spozna vrednost življenjskega dela ... Toda dolga leta so potrebna, da popolnoma prideš do izraza, da ljudje razumejo smisel ustvarjanja. Obenem pa moraš vse skupaj nadgraditi z najvišjim dosežkom. Če ne bi bilo zlate olimpijske medalje, morebiti tudi tokrat mene ne bi bilo zraven. Menim, da sem si priznanje zaslužil, da je v pravih rokah. In ker vas dobro poznamo, boste nagrado želeli čim prej potrditi na velikem tekmovanju. Najprej pa ... Dve tekmi svetovnega pokala sta istočasno pred nami. Konec tedna se jih bo udeležilo kar 14 judoistk in judoistov iz našega kluba. V Oberwartu bo z dekleti Urška Žolnir, v Budimpešti Igor Trbovc. Sam bom razpet med tema mestoma. Najprej bom z Urško v Avstriji, potem bom skočil na Madžarsko in se nato vrnil v Oberwart, kjer bomo po turnirju še vadili. Kako je z vašim zdravjem, imate manj težav? Izgovorov ne iščem. Pazim na prehrano, redno treniram. Zavedam se, da je v mojih letih potrebnega veliko gibanja. Tako najbolj ohranjaš svoje zdravje. Koliko energije vam je vlil sinček Jan? Marjan Fabjan Če se pošalim, mi predvsem vzame nekaj energije, saj se mu je treba posvečati. Toda po drugi strani mi je podaril nekaj mladostnega navdiha. Veljate za marljivega delavca, obenem pa tudi za spretnega stratega. Kdaj bo padla odločitev glede vaše prve varovanke Urške Žolnir? Verjeli ali ne, gre za eno mojih prelomnih potez. Še vedno nasprotujem, da se vrne na tekmovališče. Želi se bojevati spomladi, sam pa bi želel vrnitev na blazine preložiti na jesen, na novembrsko veliko nagrado v Abu Dhabiju. Urška kot olimpijska zmagovalka se ne more zgolj vrniti na tekmo, temveč mora zmagati! DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Poraz in prenizka zmaga V najboljši sedmerki 8. kroga evropske lige prvakov za rokometaše sta levi zunanji napadalec Celja Pivovarne Laško Borut Mač-kovšek in organizator igre Gorenja Marko Bezjak. Celjska zasedba je spet požela komplimente, čeprav je izgubila v Madridu. Še vedno zvezdniško zasedbo Atletica je držala v šahu do zadnjih sekund. Odločile so izkušnje. Kako »zori meso«, so si mladi Celjani ogledali ob povratku v primorski pršutarni. »Hotenje je bilo vrhunsko. Žal mi je celotnega truda v obrambi. Zapravili smo veliko priložnost. V zadnji akciji smo Špancem pustili pot do gola, če bi Les-jaku uspela obramba. Morda smo si zaslužili točko ali celo dve,« je bil tudi dan po tek- mi razočaran trener Vladan Matič. »Najbrž sem nerealen in preveč pričakujem od teh mladih fantov. Žal izbiramo najtežje poti, v žepu smo že imeli Gorenje, odlično smo igrali v Kielu, kjer pa so nas tepli in še sodnika sta storila svoje. Toda še vedno imamo vse v svojih rokah. Upam, da se bo že v soboto proti Con-stanti vse obrnilo na našo stran,« je zaključil Matic. Bezjak podaljšana roka Gorenje je prvi dvoboj z Metalurgom v Skopju izgubilo s 30:23, v Rdeči dvorani pa zmagalo s 23:19 in bo v primeru enakega števila točk zaradi manj izrazite domače zmage v podrejenem položaju v boju za drugo mesto. Tudi velenjski trener Branko Tamše je odlično vodil svoje moštvo. Nejevoljen je bil zaradi slabe igre ob igralcu več. Igralcem je stalno dopovedoval, naj igrajo zgolj na zmago in naj ne mislijo na razliko. Ko pa jim je uspel naskok šestih golov, so se nenadoma ustavili. »Žal je sledila naša izključitev, nasprotniki pa so se po dveh doseženih golih znova oddaljili. V zadnjih dveh krogih želimo obakrat zmagati. Gledal sem Silkeborg proti Chamberyju in če se spomnim še naše domače zmage z osmimi goli, potemtakem imamo lepe možnosti za zmago na Danskem,« pojasnjuje Tamše, ki je pred dnevi, ko je prišlo do kratkega stika med vodstvom kluba in kapetanom, dal jasno vedeti, da je Marko Bezjak njegova podaljšana roka. Po zaključku sezone bo Tamše ostal brez njega, Dolenca, Meliča, Bajrama, Gabra, Gajiča, Miklavčiča in Puclja! Novinci bodo Staš Skube, Jernej Papež, Benjamin in Senjamin Burič in še kdo, vrnila se bosta Mario Šoštarič in Mitja Nosan. DEAN ŠUSTER CINKARNA NA KRATKO Pred svojimi navijači želel več Rogla: Na paralelnem veleslalomu za svetovni pokal sta nastopila dva celjska deskarja. Svetovni prvak v slalomu Rok Marguč je bil peti, v izločilne boje se je prvič uvrstil Tim Mastnak in zasedel 15. mesto. »Pred svojimi navijači sem si želel več, a peto mesto ni slabo. Verjamem, da so zadovoljni tudi navijači, ki so pripravili odlično vzdušje. To je bila najboljša tekma v svetovnem pokalu, upam, da je to opazila tudi Fis,« je Rok Marguč pohvalil organizatorje. V finalu je Italijan Roland Fischnaller ugnal Žana Koširja. Pestro bo Ljubno: Tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske bo v soboto in nedeljo (14.30). Lani se je pod ljubensko skakalnico zbralo več kot 6.000 navijačev, dogajanje pa bo znova pestro. Urša Bogataj, Ema Klinec, Eva Logar, Katja Po-žun, Špela Rogelj in Maja Vtič zagnano trenirajo pod budnim očesom trenerja Matjaža Triplata in njegovega pomočnika Primoža Peterke ter obljubljajo visoke uvrstitve pred domačimi navijači. Prihajajo Ljubljančani Rogatec: Državno prvenstvo v futsalu se bo nadaljevalo naslednji teden s prvima tekmama polfinala. Dobovec je tekmeca dobil v petek. To je ekipa ljubljanskega Vuka, ki je dokaj presenetljivo izločila tolminskega Puntarja. Obračun se bo v Rogatcu v torek začel ob 20. uri. Drugi polfinalni par je Litija - Oplast. Karate v Treh lilijah Laško: Ljubitelji vrhunskega karateja bodo prišli na svoj račun sredi marca. Dvorana Tri lilije bo namreč gostila tekmo svetovnega pokala. Eden izmed najprestižnejših dogodkov v tej športni panogi bo prvič potekal na naših tleh. Slovenija si je namreč izborila eno od petih tekem svetovnega pokala v Evropi. Dvodnevna prireditev, ki jo bo organizirala Karate zveza Slovenije, bo 16. in 17. marca. Gerčer na vseh stopničkah Maribor: Z zelo dobrimi nastopi celjskih dečkov in deklic se je končalo še zadnje zimsko državno prvenstvo Slovenije v plavanju. Nastopilo je 18 plavalcev celjskega Neptuna. Štafeta dečkov je na 4x200 prosto in na 4x100 prosto v postavi Rok Drgajner, Jure Dolinar, Andrej Resnik in Jan Gerčer osvojila tretji mesti. Gerčer je bil prvi na 200 delfin, drugi na 100 hrbtno in tretji na 100 delfin. Štirje na odru Ljubljana: Med štiridnevnim mednarodnim tekmovanjem v umetnostnem drsanju za Zmajčkov pokal so celjski drsalci v zelo močni konkurenci dosegli nekaj odmevnih uvrstitev. Med članicami je bila Daša Grm druga. V različnih mlajših kategorijah sta bila tretja Lara Guček in Luka Logar, četrta je bila Maruša Udrih. Žreb za trening Gotovlje: Aktualni svetovni podprvak v ju jitsu Benjamin Lah bo v soboto predaval o tem športu. Na seminarju, ki bo v prostorih Kluba borilnih veščin Fudo-šin, bo moč spoznati veliko uporabnih borbenih tehnik. Med udeleženci seminarja bo žreb določil enega, ki bo nagrajen s štirimi urami osebnega treninga s članom Policijskega kluba borilnih veščin Celje Benjaminom Lahom. Pučko zamenjal Kahvedžiča Celje: Po štiridnevnem zaključnem turnirju slovenskega pokala za košarkarje je Krka, ki je izpadla v pol-finalu, odpustila trenerja Aleksandra Sekuliča. Nadomestil ga bo Gašper Potočnik, ki je v prejšnji sezoni vodil šoštanjsko Elektro in z njo osvojil peto mesto. Že prej pa je prišlo do spremembe na klopi celjskega tretjeligaša Luxurisa. Huse-ina Kahvedžiča je zamenjal Igor Pučko. Vseh 13 zmag ima ekipa Krka mladi, drugo mesto si s po desetimi zmagami delijo Luxuris, Bistrica in Krško. Vnovično znižanje Kidričevo: Nogometaši Celja so na šesti pripravljalni tekmi vpisali neodločen rezultat. Na gostovanju so se z Aluminijem razšli z rezultatom 1:1, ko so sprva zaostajali, potem pa rezultat izenačili. Nasprotnikovo mrežo je tokrat z glavo po predložku Sebastjana Gobca zatresel Stefan Cebara. »Navdušen sem nad delovno vnemo fantov, kajti tudi po vnovičnem znižanju njihovih dohodkov trenirajo fanatično,« je moštvo pohvalil športni direktor Ambrož Krajnc. Norma za SP Ljubljana: Na državnem prvenstvu za starejše mladince je bil atlet Kladivarja Luka Jereb drugi v skoku s palico, z rezultatom 4,55 m pa je izpolnil normo za SP za mlajše mladince, ki bo poleti v Ukrajini. Osebni rekord je postavil tudi Luka Janežič, 6,98 sek na 60 m, in prav tako osvojil srebrno medaljo. (DŠ) novi tednik C DOPT 1Q Št. 11, 14. februar 2013 ŠTORI 19 Nihče pri nas tako visoko kot Renner Absolutni državni rekord Kladivarjevega atleta pri 18 letih! Svetovni prvak za mlajše mladince v skoku s palico v Lillu leta 2011 Robert Renner se je zaradi stroškov sam odpravil na atletski miting v Francijo. Oče Darko ga je odpeljal na italijansko letališče, doma je ostal tudi njegov trener Milan Kranjc, ki mu je zagotovil potrebno preizkušanje forme v članski konkurenci. Toda 18-letni celjski atlet se je brez težav znašel v tujini. Pristal je na letališču v Lyonu in z njim tudi vse palice. V bližnjem Villerbaun-neu se je v nedeljo imenitno odrezal. Bojazen na ogrevanju Član Kladivarja je namreč postavil nov slovenski rekord v skoku s palico. Preskočil je 562 cm in rekordni dosežek Jureta Rovana presegel za centimeter. To mu je uspelo v tretjem poskusu. V močni dosegel že pred evropskim prvenstvom, tako da me na Švedskem ne bo spremljala negotovost. Za finalni nastop Jutri bo v celjski dvorani državno prvenstvo. »Nič ne bom varčeval moči, tekmoval bom >na polno< in skušal dodati še kakšen centimeter!« je bil samozavesten Robert, ki smo ga vprašali, kaj lahko postori na EP, če bi se njegov rezultat gibal okoli državnega rekorda. »V finale se bo uvrstila osmerica tekmovalcev. Če bom med njimi, bo to sijajen dosežek. Pri mojih 18 oziroma 19 letih.« Prvenstvo Stare celine bo med 1. in 3. marcem, Robert Renner pa bo 19 let dopolnil 8. marca. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA TimE konkurenci je zasedel četrto mesto. »Hvala za čestitke. V tujini sem bil prvič sam. A mi je z nasveti pomagal španski kolega.« V prvem poskusu je preletel 544 cm. Kako pa se je začelo? »Hja, kar podobno, kot pred časom, ko sem imel težave na ogrevanjih. Vsaj desetkrat sem stekel po zaletišču, a niti enkrat CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje nisem uspel vbosti palice. Pojavila se je bojazen in moral sem začeti skakati že na višini 504 cm. Pri skoku pa sem bil tako zanesljiv, da sem znamko 5,19, ki je bila v mojih načrtih pred tekmo, izpustil.« »Resnično lep skok« Pojavila se je samozavest, ki se je stopnjevala. »Letvico na petih metrih in 34 centimetrih sem zmogel v drugi seriji in dobil zelo dober občutek. Na tej podlagi sem višini 544 in 554 cm preskočil brez poprave. Skoka sta dala slutiti, da sem tokrat zmožen še več. Po tem, ko sem letvico dvakrat podrl na 5,62 m, se nisem predal. V tretjem poskusu mi je uspel resnično lep skok. Letvica se je sicer zatresla, a obstala Po trilerju Sajkove V madžarskem Zalaegerszegu je bil 20. članski svetovni pokal v kegljanju, na njem pa je slavila članica celjskega Lanteksa Eva Sajko. V osmini finala je premagala Francozinjo Margot Gribelin s 3:1 v setih, v četrtfinalu Srbkinjo Livijo Santo s 4:0, v polfinalu Čehi-njo Lucie Vaverkovo s 3:1 in v finalu še Ma-džarko Anito Mehezs s 3:1. Na prvi pogled gladko, a ni bilo tako. Mimo vseh pasti »Edini dvoboj, ki ga je dobila s 4:0, je bil zelo napet. A je Eva proti odlični Srbkinji Santo v vseh zaključkih setov odigrala izvrstno,« je sporočil trener Lado Gobec. Dramatičen je bil tudi finalni obračun, v katerem je domačinka Mehesz podrla 12 kegljev več. Sajkova je dobila prvi niz, potem pa prepričljivo izgubila drugega, ko je tekmica podrla celo 165 kegljev. »Če bi izgubila še en set, bi bila v praktično izgubljenem položaju zaradi skupnega seštevka kegljev. Nadaljevala je zelo zbrano in zmagala s 3:1,« je zaključil Gobec, ki bo danes svoje varovanke natrpal v kombi. Oddaljena formalnost Pred Lanteksovkami je 1.200 kilometrov vožnje na povratno tekmo proti romunskemu Petrolulu. Prvi dvoboj četrtfinala evropske lige prvakinj so dobile s 7:1 in le čudež bi jim lahko preprečil pot na zaključni turnir. Eva Sajko pa je sicer druga slovenska tek- slavje na stojalu. Zelo sem zadovoljen,« je zanj značilno, tiho, pripovedoval Robert. Nihče od Slovencev še ni tako visoko letel kot on. Vse skupaj je odličen obet pred evropskim dvoranskim prvenstvom v Göteborgu. »Dosežek, ki mi je uspel, bi mi skoraj zanesljivo zagotovil nastop v finalu. Veseli me, da sem ga Eva Sajko movalka, ki ji je uspelo v času samostojne Slovenije zmagati v svetovnem pokalu. Prva je bila njena klubska kolegica Barbara Fidel, ki je slavila na Reki. Sajkova se je sicer iz Zalaegerszega vrnila z dvema odličjema, v konkurenci mešanih parov je z Mitjo Gornikom osvojila drugo mesto. Uspeh je v mladinski konkurenci (tekmovanje je bilo 12. po vrsti) z bronasto medaljo dopolnila še ena varovanka celjskega trenerja Gobca, Polona Rogina. DEAN ŠUSTER Robert Renner PANORAMA KOŠARKA Pokal KZS, polfinale: Union Olimpija - Tajfun 82:76; Murič 19, Blažič 16; Primorac 21, Držič 13, Venezia, Pelc 12, Ferme 8, S. Sebič 7, Zimic 3, četrtfinale: Tajfun - Maribor 77:62; Ferme 14, Primorac, S. Sebič 12, Pelc 10, Zimic, Ve-nezia 8, Držič 7, M. Sebič 6; Rizvič 18, Marič 14. 3. SL - vzhod, 13. krog: Luxuris - Komenda 90:63; Kočevar 23, Hajdaraj 18, Ambrož 16, Germek 11, Bregar, Kahvedžič 6, Jan 5, Penca 3, Gobec 2. Vrstni red: Krka B 26, Posavje Krško, Luxuris, Bistrica 23, Janče 20, Konjice, Vrani 19, Primafoto 18, Calcit 17, Nazarje, Medvode 16, Komenda 14. 1. SL (ž), 15. krog: Athlete - AJM 96:62; Orozovic 35, Bošnjak 16, Gajic, Abramovič 10, Macura, Lisec, Potočnik 7, Ocvirk, Dimec 2; Stergar 15, Vujačič 13, Konjice - Triglav 56:66; Furman 17, Zdovc 11, N. Klančnik 9, Božičevič 7, Juhart 6, K. Klančnik 4, Brdnik 2; Durič 16, Jakovina 12, Vrstni red: Athlete 31, Triglav 27, Grosuplje 26, Ilirija 24, Domžale, Ježica 20, AJM, Konjice 19, Odeja 17. MALI NOGOMET 2. SL, 18. krog: Ajdovščina - Veplas Velenje 0:3 (0:3); Korošec (3, 13), Jager (11). Vrstni red: Velenje 38, Brezje 33, Sevnica, Stripy 30, Kebelj 29, Velike Lašče 22, Ajdovščina, Irbis 20, Fragmat 18, Tomaž 11, Benedikt 4. ROKOMET Liga prvakov, skupina B, 8. krog: Atletico Madrid - Celje Pivovarna Laško 26:24 (12:9); Lazarov, Parrondo 5; Mačkovšek 9, Marguč 5, Toskic, Žvižej 3, Lekai, Raz-gor, Skube, Zelenovic 1. Vrstni red: Veszprem 16, Kiel 12, Atletico 8, Celje, Sävehof, Constanta 4. Liga prvakov, skupina C, 8. krog: Gorenje - Metalurg 23:19 (10:10); Bezjak 7, Gams, Dolenec 5, Cehte 3, Melic 2, Gaber 1; Mojso-vski 7, Manaskov 6. Vrstni red: Kielce 16, Gorenje 12, Metalurg 10, Silkeborg 6, St. Petersburg 2, Chambery 0. 1. SL (ž), 16. krog: Zelene doline Žalec - Ajdovščina 32:24 (13:11), Veplas Velenje - Celje Celjske mesnine 29:26 (14:13). Vrstni red: Zagorje 26, Krim Mercator 22, Krka, Žalec 20, Piran, Velenje 17, Celje, Ptuj 9, Ajdovščina 8, Naklo - Tržič, Logatec 6. ODBOJKA 1. SL, modra skupina, 3. krog: Šoštanj Topolšica - Maribor 0:3, 2. krog: ACH Volley - Šoštanj Topolšica 3:0. Vrstni red: ACH Volley 20, Salonit 15, Calcit 12, Panvita 5, Maribor 3, Šoštanj Topol-šica 2. 1. SL (ž), modra skupina, 4. krog: Branik - Ali-ansa 3:1, 3. krog: Aliansa - Kema Puconci 3:1. Vrstni red: Calcit 17, Branik 13, Aliansa 9, Zgornja Gorenjska 8, Luka Koper 6, Pu-conci 1. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 16. 2. MALI NOGOMET 2. SL, 19. krog, Velenje: Veplas - Kebelj (18). ROKOMET Liga prvakov, skupina B, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Constanta (16.30). 1. SL (ž), 17. krog: Piran - Velenje (18), Celje Celjske mesnine - Žalec (19). KOŠARKA 1. SL, 15. krog, Šentjur: Tajfun - Hopsi (19.30), Ško-fja Loka: Mercator - Zlato-rog, Šoštanj: Elektra - Rogaška (20). 2. SL, 18. krog: Hrastnik - Terme Olimia (18). 3. SL - vzhod, 14. krog, Kamnik: Calcit - Konjice (16.30), Vransko: Vrani -Krka B, Medvode - Luxuris Celje (19), Nazarje - Bistrica (20). 1. SL (ž), 17. krog: Domžale - Konjice (18). ODBOJKA 1. SL, modra skupina, 5. krog: Salonit Anhovo - Šoštanj Topolšica. 1. SL (ž), modra skupina, 5. krog, Šempeter: Aliansa - Luka Koper (17.30). Nedelja, 17. 2. ROKOMET Liga prvakov, skupina C, 9. krog: Silkeborg - Gorenje (17). Torek, 19. 2. MALI NOGOMET 1. SL, končnica, 1. tekma, Rogatec: Dobovec - Vuko (20). Sreda, 20. 2. KOŠARKA Jadranska liga, zadnji, 22. krog, Novigrad: Sloboda - Athlete (19). ODBOJKA 1. SL, modra skupina, 6. krog, Calcit Volleyball - Šoštanj Topolšica. 1. SL (ž), modra skupina, 6. krog, Kamnik: Calcit - Aliansa (20). 20 ŠPORT Na košarkarskih prireditvah je v navadi, da jih popestrijo kakovostne plesne skupine. Navijači iz Šentjurja so bili glasni tako v četrtek kot v petek.(Foto: SHERPA) Novakovič: »Dobili štiri trojke preveč« Šentjurski Tajfun navdušil proti kasnejšemu zmagovalcu turnirja - Štiridnevni praznik v celjski dvorani Dvorana Golovec, celjski košarkarski klub Luxuris in Košarkarska zveza Slovenije so uspešno izpeljali zaključni turnir pokalnega tekmovanja za košarkarje, ki je že devetnajstič pripadel Unionu Olimpiji. V četrtfinalnih obračunih je bila Krka boljša od Plame Pur (91:59), Helios od Portoroža (91:82), Tajfun od Maribora (77:62), Union Olimpija pa od Šenčurja (89:84). Tajfunu je v polfinalu nasproti stala Union Olimpija, ki je slavila z 82:76, domžalski Helios pa je z 71:66 presenetil Krko. Ljubljančani so v velikem finalu Domžalčane premagali s 73:61. Za najkoristnejšega igralca je bil izbran Dino Mu-rič (U. Olimpija). Tajfun navdušil Šentjurski košarkarji so pustili zelo dober vtis. Uspeh je bil že uvrstitev v četrtfina-le, kjer pa je sledila izjemna predstava proti mariborske- mu Messerju. Slednjega so varovanci trenerja Damjana Novakoviča v šestih dneh še drugič zasluženo premagali, ko so bili sila razigrani, predvsem pa borbeni v obrambi. Tadej Ferme je dosegel 14 točk, dve manj Mladen Primorac. V polfinalu se je Tajfun proti »evroligaški« zasedbi trenerja Saša Filipo-vskega zgledno boril celotno tekmo. Vse do zadnjih minut je bil v igri za presenečenje, vendar pa so predvsem daljša klop in izkušnje na koncu tehtnico prevesile na nasprotno stran. Tajfun na tekmi ni vodil, v 30. minuti je zaostajal za točko. »Pred tekmo smo načrtovali, da je meja sedem prejetih trojk, potem bi lahko računali na zmago, ampak smo jih dobili enajst, pet že v prvih petih minutah. Potem smo celotno tekmo lovili nasprotnika. Kljub sijajni in pošteni borbi celotne ekipe smo izgubili. Šli smo na zmago, nismo se skrivali. Kljub temu gremo nasmejani v nov teden,« je dejal trener Tajfuna Damjan Novakovič. Razigrani Mladen Primorac se je ustavil pri 21 točkah: »Verjeli smo v zmago, se vrnili s podporo naših navijačev, a potem dobili trojko Prepeli-ča in zatem počasi spet začeli padati. Kakorkoli že, ne smemo biti razočarani. Olimpija je evroligaš, mi pa smo mu dobro dihali za vrat. Zdaj je pred nami cilj liga za prvaka v domačem prvenstvu.« Bogate izkušnje Šentjurčani so sicer prekinili dvomesečni niz zmag, pa vendar le v pokalnem tekmovanju, iz katerega so zagotovo povlekli veliko novih izkušenj, ki bodo koristile za zadnje štiri kroge prvega dela državnega prvenstva, ko bo Tajfun naskakoval ligo za prvaka. »Mi smo igrali svojo igro, resnično dobro. Potek smo nadzorovali, kolikor smo lahko, a nasprotnik je pač na stopnji višje. Odigrali smo nad svojimi pričakovanji,« je dejal Anže Pelc in nadaljeval: »Olimpija je proti nam zadela dosti metov, ki pa jih v četrtfinalu proti Šenčurju ni. Kljub temu lahko vidimo, da lahko pariramo. Mi smo veseli tega, kar smo dosegli.« Razočaranje ni bilo prisotno, saj so igralci Tajfuna naredili, kar so lahko. S tem se je strinjal tudi Tadej Ferme: »Res je. Dobro smo odigrali, vendar pa mislim, da je za poraz v polfinalu kriva prevelika želja. Prišli smo zelo blizu, a potem nismo zadeli odprtih metov. Če bi zadeli kakšen koš več, bi se lahko zgodilo marsikaj.« V soboto Tajfun v domači dvorani čaka obračun s Hopsi. »V prejšnjem mesecu smo imeli štiri težka srečanja, pa smo jih dominantno dobili. Zavedam se nevarnosti s Polzele, a mi imamo svojo igro in tudi Hopse lahko premagamo,« je pripomnil Novakovič. Milan Sebič je pristavil: »Vsi klubi se pred koncem krepijo, tako da bo še kar zanimivo. Mislim, da bo treba dobiti še tri tekme za uvrstitev med štiri. Upajmo na najboljše.« Pohvala organizatorjem Trener Heliosa Zmago Sa-gadin je s svojim moštvom dosegel lep uspeh. Celjan, ki živi v Ljubljani, je o rodnem mestu, kjer je začel košarkarsko pot, dejal: »Turnir je bil lep. Celje je dober organizator in upam, da bo ta prireditev malce vzpodbudila celjsko košarko, da bo lahko čez nekaj let tudi kakšna domača ekipa na takšnem turnirju. Sicer pa je Celje moje mesto in sam sem z dušo in telesom Celjan. Ko bom šel v >penzijo<, bom večkrat prišel v Celje.« Zaključni turnir je pohvalil tudi Sašo Filipovski: »Čestitke organizatorju za lep košarkarski praznik. Organizacija je bila zelo dobra. Videli smo tudi mlajše kategorije, bilo je lepo število gledalcev in mislim, da je praznik uspel.« Celjski košarkarski klub Luxuris je uspešno preživel organizacijo turnirja, kar je pred bližnjim evropskim prvenstvom dobra predpriprava. »Z našega vidika je ocena zelo pozitivna. Zdaj si lahko odpočijemo, potem ko smo dobro izpeljali turnir. Ta je bil kvaliteten, občinstva je bilo tudi precej. Osebno sem zelo zadovoljen. Načrti? Kratkoročni so povezani z našo člansko ekipo, ko merimo na uvrstitev v drugo ligo. Po evropskem prvenstvu, ki ga bomo gostili tudi v Celju, pa mislim, da se bodo vsi še kako spominjali košarke. Naslednji večji cilj je organizacija All stars turnirja. Verjamem, da bomo še marsikaj pripravili,« je strnil misli podpredsednik celjskega kluba Dejan Cvetrežnik. MITJA KNEZ Foto: GrupA Lipko bo v Celju plesal tudi septembra.(Foto: SHERPA) »Vedenje ekip, kljub povečani nervozi zaradi pomembnosti srečanja, ni prešlo meje športnega,« se je glasilo poročilo o tekmi Olimpija - Tajfun. Kaj pa si je o sodniških odločitvah (Damir Javor, Ljubljana, Matej Špendl, Maribor, Damjan Gajšek, Podčetrtek) mislil Damjan Novakovič, pa je razvidno. Šentjursko zasedbo je odlično vodil Tadej Ferme. RADIO, KI GA BERETE 21 \m 90.6 95.1 95.9 100.3 Kako slovenski vsakdan odmeva v Evropi? V oddaji Znanci pred mikrofonom bomo to nedeljo gostili evropsko poslanko Romano Jordan iz Latkove vasi pri Preboldu. Zdaj sicer ne živi v domačem kraju, se pa vanj rada vrača. Poleg o spominih na mladost in srednješolska leta v Celju se bo Urša Selišnik z gostjo pogovarjala tudi o tem, kako slovenski vsakdan odmeva v Evropi. Foto: SHERPA (arhiv NT) Po slovensko s Katrco PREDLOGI 11. 2. 2013: 1. NEMIR: Čez praznike spet bom doma 2. NAVIHANKE IN VESELE ŠTAJERKE: Navihane Štajerke 3. ANSAMBEL GLAS: Ta polna luna 4. ANSAMBEL VIHAR: Prisluhni mi 5. ANSAMBEL TONETA RUSA: Sreča 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR (4) 2. SCREAM & SHOUT - WILL.I. AM FEAT. BRITNEY SPEARS (6) 3. DAYLIGHT - MAROON 5 (2) 4. FLESH AND BONE - KILLERS (3) 5. LOVEBIRD - LEONA LEWIS (5) 6. GET UP (RATTLE) - BINGO PLAY- ERS & FAR EAST MOVEMENT (1) 7. WHERE ARE WE NOW - DAVID BOWIE (4) 8. SUIT & TIE - TIMBERLAKE JUSTIN FT. JAY Z (2) 9. ALL ALONE - FUN (3) 10. HEAVEN - DEPECHE MODE (1) DOMAČA LESTVICA 1. OB TEBI BOM OSTAL - JAN PLESTENJAK (3) 2. WALKING ON A CHANCE - ZEBRA DOTS (4) 3. KRILA - NEISHA (5) 4. PLUS IN MINUS - EVA BOTO (1) 5. RITEM ULICE - REGINA (2) 6. KORAČNICA - MELANHOLIKI (5) 7. NEBO NAD BERLINOM - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (3) 8. SAMOTA - SELL OUT (4) 9. RAZSTA - BRO FEAT. POLONA LEBEN (2) 10. POT DOMOV - MANCHE (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: WHEN CAN I SEE YOU AGAIN - OWL CITY BECAUSE WE CAN - BON JOVI PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DAN LJUBEZNI - NUDE HVALA TI - ZLATKO Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. DJ Teo predstavil svoj glasbeni prvenec Teodor Šlehta, sicer bolj znan kot DJ Teo, poslušalce na valovih Radia Celje iz tedna v teden ob petkih zvečer seznanja z najnovejšo klubsko glasbeno sceno. V zadnji oddaji ste lahko na Radiu Celje prisluhnili tudi njegovemu novemu klubskemu hitu Love is life, ki ga je sicer premierno predstavil v petek, 1. februarja, v Space baru v Velenju v sklopu svoje 202. oddaje Clubbing na Radiu Celje. Pri ustvarjanju glasbenega prvenca sta mu pomagala Igor Žižek - Didaa kot soavtor ter Tina Teršek kot vokalistka. Skladba je nastala v studiu znanega slovenskega ro-kerja Zvoneta Hranjca. Hit temelji na modernih ritmih, ki jih v tem trenutku ustvarjajo »top« DJ-ji in producenti na svetu. Za glasbeni prvenec že nastaja tudi video spot, na radijske postaje pa naj bi prišel v naslednjih dneh. Foto: Mrky VSAK ČETRTEK ob 12.15 V? I VÖAI\ bCIKICIVOE d me v r ^ radiocelje vT POGLEDI IUej}S V tokratnem Odmevu bomo govorili o ljubezni. Odpravili smo se v dom upokojencev in ugotovili, da ljubezen ne pozna starostne omejitve. Da ji tudi čas ne more do živega, pa je živi dokaz poslušalec, ki po šestdesetih letih še vedno ni pozabil svoje prve ljubezni, ki bi jo rad po vseh teh letih ponovno srečal. V Odmevu bomo govorili tudi o tem, koliko smo v resnici pripravljeni vložiti v ljubezen in partnerski odnos. Vabljeni, da se nam v oddaji s svojimi mnenji in komentarji pridružite tudi poslušalci. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 14. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 15. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 16. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 17. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Romana Jordan, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 18. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 19. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 20. februar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 22 KRONIKA Beračenje je eden od končnih namenov trgovine z ljudmi. Predvsem v zadnjih sedmih letih je v Sloveniji med berači največ Bolgarov, Romunov, oblike beračenja pa se v zadnjem času pojavljajo v organizaciji Slovakov. Med berači je največ mlajših moških, vedno bolj izkoriščajo tudi otroke in mladoletnike. Pogosto gre za namišljeno invalidnost. Nekateri beračijo tudi s psi. Mimoidoči naj berača vprašajo, od kod je, preden mu podarijo denar. Poprosijo naj ga, če se berač seveda s tem strinja, naj jim pokaže osebni dokument oziroma potni list. Če berač govori v romunskem, bolgarskem ali slovaškem jeziku in če namesto originala osebnega dokumenta pokaže kopijo le-tega, je zagotovo žrtev organizirane mreže siljenja k beračenju. Denar, ki ga v tem primeru dobi od občanov, ne ostane njemu, ampak ga mora izročiti posredniku. Če kdo med pogovorom morda pristopi, obstaja možnost, da gre za posrednika. Pri pripravi članka so nam tudi na policiji svetovali previdnost pri fotografiranju beračev, če bi prežali nanje z namenom, da bi dokazali predajo denarja posrednikom, saj ne izključujejo možnosti, da bi bili posredniki nasilni tudi do nas, če bi nas opazili. Zakonodaja omogoča suženjsko beračenje Medtem ko so kazniva dejanja vsem na očem, posredniki z berači mastno služijo Trgovska in mestna središča, vedno bolj pa tudi okolice cerkva in podeželje, so v zadnjih mesecih že ustaljena »delovna mesta« za berače. Ponavadi beračijo predvsem mlajši moški, ki prosijo za nekaj centov ali evrov. Če imajo v rokah slike »svojih« otrok, še toliko bolj potrkajo na sočutje mimoidočih, ki - četudi imajo skoraj prazne denarnice - najdejo zanje kakšen evro. Velika verjetnost pri tem je, da evro, ki ga mimoidoči iz usmiljenja podarijo beračem, nikakor ne gre njim, temveč v veliko vrečo denarja dobro organizirane mednarodne mreže, imenovane trgovina z ljudmi. Medtem ko smo pretekli teden pisali o prostituciji kot o eni najbolj razširjenih oblik trgovine z ljudmi, ji tesno sledi ravno beračenje. Že v uvodu je treba pojasniti, da vsak berač vendarle ni člen oziroma žrtev organizirane kriminalne združbe. Trenutna situacija v družbi in visoka stopnja brezposelnosti sta v bera-štvo potisnili marsikoga, ki potrebuje denar. Toda kako ločiti pravega berača, ki bo zbrani denar porabil za hrano, od nekoga, ki bo moral naberačeni denar izročiti vodji združbe, ki ponavadi živi bolje kot vsi tisti, ki so beraču darovali denar? Prvi in najbolj očiten znak, da bi lahko šlo za sum kaznivega dejanje pri beračenju, ki je pravzaprav pri nas »le« prekršek, je, da berači sploh ne govorijo slovensko. Pravi in nepravi Red po ulicah bi pri beračenju morala narediti policija, ki je za to najbolj pristojna, a več kot očitno je, da se trgovina z ljudmi na Celjskem dogaja vsem na očem - in zaenkrat nihče učinkovito ne odreagira. Iste berače namreč gledamo na ulicah že več dni, potem odidejo v tuje države, pri nas pa jih »nadomestijo« drugi. V tem času v svojih lončkih in vrečkah zberejo toliko denarja, ki bi ga mimoidoči lahko darovali tistim, ki pomoč dejansko potrebujejo. Toda reda pri beračenju ni mogoče narediti zaradi slabe zakonodaje. S tem se strinjajo tudi policisti. Ti -razen preverjanja identitete beračev - ne morejo storiti skoraj nič več, da bi z ulic pregnali eno najhujših kaznivih dejanj - spravljanje v suženjstvo. Beračenje je namreč po slovenski zakonodaji samo prekršek. Sodobno suženjstvo 9. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru predpisuje borih 41 evrov kazni za nekoga, ki »na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine«. V praksi to pomeni, da mora nekdo prijaviti, da ga beračenje moti, šele takrat ukrepa policija. Toda kaj je »vsiljiv način beračenja«? »Tekanje za ljudmi, cuka-nje za rokav, groba prošnja za denar,« so nam že pred leti, ko so sestavljali tak zakon, dejali tisti, ki so ga spisali. Gledano širše so berači žrtve kriminalcev, ki so do njih pogosto tudi fizično nasilni. Največ beračev prihaja iz Romunije, Bolgarije in s Slovaške. Tam jih posameznik, ki je ponavadi vodja skupine beračev, pod pretvezo, da jim bo uredil delo, prepriča, da gredo z njim v tujino. Morda jim sprva za to najprej tudi plača manjši znesek, da jih laže premami. Nato odidejo. V suženjstvo. V tujini jim posrednik vzame potne liste, pusti jim le kopije »za vsak slučaj, če pride policija«. Slovenija velja predvsem za prehodno državo, zato istega berača na ulicah ne boste videvali več mesecev, ker bo čez čas beračil v Italiji, Avstriji in Franciji. Tja namreč najpogosteje odhajajo, na naših ulicah pa jih zamenjajo drugi. Beračenje kot posel Na določenem mestu bodisi pred trgovsko središče bodisi v središče mesta jih (praviloma pred ali takoj za odpiralnim časom trgovin) z avtomobilom dostavi vodja skupine, torej posrednik. Ta jih med »delovnim časom« tudi večkrat preverja ali z obhodi ali preko mobilnih telefonov. Ko se dan beračenja konča, pride ponje in takrat mu morajo izročiti dnevni »izkupiček«. Nekateri posredniki so do beračev nasilni, gredo celo tako daleč, da se morajo sleči do popolnosti, da bi posrednik lahko preveril, da kdo ni skril kakšnega evra. Do novega dne, ko spet začnejo beračiti, ponavadi prenočujejo v avtomobilu, v poletnih mesecih kar na prostem. Otroci, ki jih imajo na slikah, ponavadi niso njihovi otroci, berači pa so velikokrat tudi invalidi pod pretvezo, čeprav se v zadnjem času dogaja, da posredniki v revnih soseščinah za berače izbirajo ravno invalidne osebe, saj vedo, da bodo z njimi pobrali največ denarja. Ne morejo ukrepati Berači so žrtve. Več kot očitno je torej, da se za prekrškom skriva kaznivo dejanje, vendar imajo policisti zaradi slabe zakonodaje zvezane roke. Posrednikov ne morejo poloviti na podlagi prijave prekrška, saj če gre za prekršek, lahko kaznujejo samo berača. Zato smo preverili naslednje: kaj če bi na policijo, zatem ko v mestu opazimo nekoga, ki berači, podali sum kaznivega dejanja spravljanja v suženjstvo. To kaznivo dejanje je povezano ravno s prisilnim be- račenjem. Neverjetno, ampak tudi takrat kriminalisti ne bi mogli zadeve popolnoma preiskati! »Zagotovo bi začeli preverjati. Najprej identiteto berača, od kod prihaja in kako dolgo je v naši državi. Vendar nastopi težava že pri tem, da mnogim zaradi prostega pretoka med državami Evropske unije ne bi mogli dokazati, kako dolgo so že pri nas. Če berač sam ne bi spregovoril, da posrednik z njim ravna nasilno, ne moremo niti dokazati, da posrednik sploh obstaja. Četudi bi čakali v zasedi in videli, da ob koncu dneva nekdo pride do berača, bi prišlo do izgovorov, da so sorodniki in da ga je zdaj samo prišel iskat. Tudi berači živijo v strahu pred posredniki, zato samo potrdijo njihove zgodbe,« so nam povedali na policiji. Pot v uspešno kaznovanje posrednikov in rešitev mnogih, ki se kot žrtve znajdejo v prosjačenju, bi bila po mnenju preiskovalcev spremenjena zakonodaja. »Lahko bi samo črtali besedo vsiljivo iz zakona,« so nam povedali. Tako bi beračenje v trenutku postalo prepovedano, policija pa bi imela več možnosti posredovanja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Na Celjskem v zadnjem času ni bilo nobene ovadbe zoper posrednika pri beračenju, je pa bila ena v Mariboru, kjer so ovadili moškega, ki je bil do beračev skrajno nasilen. Po vsej verjetnosti je ta deloval tudi na našem območju. Policija ne ukrepa proti osebam, ki na ulici igrajo na glasbila, ker to ni kršenje javnega reda in miru in ni enako beračenju. Lahko pa bi jih kaznovala, če bi koga motila preglasna glasba ... Nemočni tudi redarji V zadnjih letih so za ukrepanje po Zakonu o varstvu javnega reda in miru pristojni tudi občinski redarji, torej tudi za kaznovanje vsiljivih beračev. Do zdaj redarji niso prijeli nobene prijave, da bi berači koga motili, zato niso napisali niti nobene kazni. Se pa zavedajo suma, da gre za problem večje razsežnosti. »Pri terenskem delu občasno opažamo povečano število ljudi, ki s svojim obnašanjem ali simuliranjem invalidnosti nakazujejo svoje uboštvo in od mimoidočih s pogledi in z mimiko ter nastavljenimi klobuki, s čepicami ali kartonskimi škatlami izvabljajo denar. Praviloma do ljudi niso vsiljivi ali žaljivi, torej s svojim početjem predpisov ne kršijo. Pojavljajo se v mestnem jedru, ob večjih trgovskih središčih in drugih javnih objektih,« so nam odgovorili. Vprašali smo jih še, ali sodelujejo s policijo, ker so ves čas na terenu in stvari opazijo, saj je berače nemo- goče spregledati. »Sodelovanje s policisti poteka na vseh področjih dela redarjev, tako v smislu obveščanja o dogodkih na terenu kot tudi pri pomoči pri ukrepanju. V primerih beračenja bi, če bi bilo potrebno, policisti sodelovali pri identifikaciji oseb, ki storijo prekršek, ali zaradi nasilnega vedenja, če ukrepi redarjev ne bi zalegli,« so nam še odgovorili. Glede na pogovore s policisti in redarji, le-ti vidijo ob takšni zakonodaji, kot je trenutno spisana v Sloveniji, v svojem delo bolj preventivno kot pa ukrepanje. Vendar pa je preventiva, kadar se beračenje že zgodi, pravzaprav že prepozna. Ko človek berači je to namreč že lahko sum, da je že žrtev kaznivega dejanja. Dokler pa se zakonodaja ne bo spremenila in dala policiji in redarjem možnost, da bodo lažje začeli preiskovati, bo žal stanje očitno še naprej takšno kot je. KRONIKA 23 Spet o požigu celjske Špice Milan Luka Grabar. Krivde ni priznal, zato je sodišče lani začelo z dokazovanjem. Sojenje pri koncu Sodišče je včeraj še naprej pojasnjevalo okoliščine požiga celjske čolnarne na Špici leta 2007. Obtoženi je Milan Luka Grabar, ki naj bi takrat vlomil v čolnarno in podtaknil požar, kar je lani na predobravnavnem naroku zanikal. Čolnarno naj bi požgal tako, da je v prostoru točilnice podtaknil goreč papir, ogenj pa se je od tam razširil še v ostale prostore. V tem primeru sta bila sprva obtožena tudi Kristjan Hribar in Dalibor Jozic, ki pa sta lani krivdo priznala in že bila pogojno obsojena. Poleg požiga Grabarju očitajo še vlom s sostorilci v eno izmed poslovnih skladišč v Mariborski ulici v Celju. Od tam naj bi odnesli več skuterjev in električnih motorjev, poškodovali pa naj bi še nekaj tam shranjenih izdelkov. Kriminalisti so v hišnih preiskavah pri enem izmed obtoženih našli tudi puško, zato je včeraj na sodišču pričal policist, ki jo je zasegel. Pričal je tudi izvedenec gradbene stroke Iztok Uranjek, ki je na zaprosilo predsednika Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušana Konde izdelal strokovno mnenje o tem, koliko je bil objekt čolnarne vreden pred požarom. Na obravnavi naj bi do konca sojenja zaslišali še nekaj prič. SŠol, foto: SHERPA V sodni dvorani se prav zabava Vklenjen tudi, ker je rad v lisicah Spet o poslu z delnicami Sojenje za domnevno kaznivo dejanje iz leta 1994 Nemec David Gabriel Kruse je moral iz pripora v ponedeljek spet na sodišče. Nadaljuje se sojenje zaradi preprečitve uradnega dejanja. Kruse naj bi lani ob Škalskem jezeru pri Velenju z nožem zamahnil proti policistu, ki naj bi se obranil zadnji trenutek. Pred tem je Kruse pred policisti, ki so mu sledili, skočil še v jezero, od koder naj bi grozil, da bo pobil vso evropsko policijo. Kruseja so iskali tudi Avstrijci, prebegnil pa je v Slovenijo, kjer so ga opazili velenjski policisti in ga poskušali prijeti. V ponedeljek je pred sodnico Cvetko Posilovič svoje videnje dogodka pojasnil tudi Andrej Kanovnik, policist, ki naj bi ga Kruse poskušal zabosti z nožem. Policist je bil ob dogodku tudi prestrašen, kar je nakazal tudi takratni posnetek pogovora z Operativno komunikacijskim centrom Celje, kjer je Kanovnik omenil, da ga je dogodek pretresel in da si bo vzel dan dopusta. Govorilo se je tudi o tem, da bi policist zaradi primera obiskal psihoterapevtko. To se je Kruseju v dvorani zdelo smešno, saj je prisotnim na obravnavi jasno pokazal, da ga sojenje zabava. Pri tem je spet zatrdil, da policista ni napadel, in predlagal še dve priči, ki naj bi ju zaslišali, saj naj bi v kriminalistični preiskavi podali izjavi proti njemu zaradi pritiska policije. Kruse, ki je med sojenjem ves čas vklenjen (že na prvi obravnavi je dejal, da mu je tako všeč), ima v sodni dvorani tudi prevajalko, saj ne razume slovenskega jezika. Sojenje se bo nadaljevalo 25. in 27. februarja. SŠol Vozniki so bili ob tokratnem sneženju bolj strpni. Tokrat bolj umirjeno v sneženju Brez večjih težav v prometu Na Celjskem je zaradi neprestanega sneženja v noči na torek zapadlo od 15 do 30 centimetrov snega. V Celju, Rimskih Toplicah in Velenju 15 centimetrov, v Lesičnem, na Podplatu, v Slovenskih Konjicah, Šentjurju do 20 centimetrov. Na celjskem okrožnem sodišču se je pretekli teden nadaljevalo sojenje zaradi očitkov o zlorabi položaja pri gospodarskem poslovanju. Obtožena sta Darko Zupanc in Branko Šibako-vski. Domnevno kaznivno dejanje naj bi storila leta 1994. Položaj naj bi zlorabila kot nekdanja vodilna v družbi Gorenje Fining. S prodajo delnic Banke Celje naj bi podjetje oškodovala za malo manj kot 30 milijonov takratnih tolarjev. Oba sta že januarja krivdo zanikala. Tokrat je pričal Bojan Salobir, ki v letu, ko naj bi Zupanc in Šibakovski storila domnevno kaznivo dejanje, še ni bil zaposlen v Banki Celje in tudi ni bil seznanjen s poslovanjem z delnicami v banki. Da bi pojasnili, kaj natančno se je počelo, saj trg vrednostnih papirjev takrat še ni bil popolnoma oblikovan, bodo na sodišču morali zdaj zaslišati še finančnega izvedenca. Ta minuli teden na obravnavno ni prišel, zato naj bi pred senat stopil 14. marca, ko se bo sojenje nadaljevalo. SŠol Največjo snežno podlago so namerili v Mozirju ter na Rogli, kjer je zapadlo do 30 centimetrov snega. Snežilo je tudi včeraj dopoldne, vendar se sneg ni oprijemal cestišča, zato večjih posebnosti ni bilo. Je pa bilo na splošno tokrat v prometu bolj umirjeno v primerjavi s preteklimi sneženji. V torek zjutraj se je v čelnem trčenju dveh vozil v Vrbnem pri Šentjurju poškodovala ena oseba. V Bregu pri Konjicah pa je osebno vozilo zdrsnilo s ceste. SŠol, foto: SHERPA INFO 113 Drobne tatvine, velika škoda Na Dobrni so te dni tatovi obiskali prodajalno Kmetijske zadruge Celje. Odnesli so manjšo količino cigaret in žgane pijače v vrednosti okoli 100 evrov. Vlomili so tudi v gradbeni zabojnik na območju Šentruperta. Od tam je izginilo 600 litrov goriva, več kosov ročnega orodja, spojk in cevi za delovne stroje. Škode je za okoli 4 tisoč evrov. Po motorno kolo in štiri lita platišča so se nepridipravi odpravili v kleti stanovanj v Laškem in na Opekarniški cesti v Celju. S tatvinami so povzročili za več kot 1300 evrov škode. Policisti še iščejo moškega, ki je na avtocestnem počivališču Tepanje iz rezervoarja poljskega tovornega vozila ukradel 500 litrov goriva. Še nekaj vlomov je bilo na Celjskem v preteklih dneh. Na območju Žalca lastnika dveh stanovanjskih hiš pogrešata zlatnino kar za 6 tisoč evrov in nekaj gotovine. Denar je izginil tudi iz osebnega vozila, ki ga je lastnik konec minulega tedna pustil v Vegovi ulici v Šmarju pri jelšah. Iz gostinskih lokalov v Parižljah in Rečici ob Paki pa so tatovi ukradli predvsem cigarete. V Globočah poškodovan otrok Minuli konec tedna se je v prometni nesreči pri naselju Globoče huje poškodoval 12-letni otrok. Nesreča se je zgodila pri avtobusnem postajališču, ko je iz avtobusa izstopila skupina potnikov, med njimi tudi omenjeni otrok. Ko je avtobus odpeljal, je 12-letnik za avtobusom nenadoma stekel na drugo stran ceste. Takrat je iz smeri Stranic pripeljal 43-letni voz- nik avtomobila, ki je z vozilom sicer zmanjševal hitrost, saj je nameraval ustaviti na postajališču. Otrok, ki je stekel čez cesto, se je zaletel v prednji levi del vozila, padel na pokrov motorja in vetrobransko steklo in zatem še še na vozišče. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe. S pestmi nad žensko Celjski policisti bodo zaradi nasilja v družini ovadili 29-letnega Celjana, ki je v ponedeljek fizično napadel svojo nekdanjo partnerko. Nad njo se je spravil vpričo sedemmesečnega otroka. Žensko je v pretepu tudi lažje telesno poškodoval. Medtem ko je bil pred njo pogumen, pa jo je ucvrl pred policisti, vendar so ga ponoči izsledili in ga tudi pridržali. Po pridržanju so mu izrekli še prepoved približevanja. Imeli sta smolo Policisti iščejo neznanca, ki je v zadnjem tednu okradel lastnico stanovanjske hiše v Gornjem Gradu. Ta je v soboto poklicala policiste in prijavila, da ji je nekdo iz hiše ukradel bančne kartice in nekaj denarja. Na bankomatu je uspel z ukradenimi karticami celo dvakrat dvigniti denar. Ko so policisti opravili ogled hiše, so ugotovili, da je storilec v hišo vlomil že v petek zvečer, najverjetneje skozi okno. Škodo, ki jo je tat povzročil ženski, ocenjujejo na štiri tisoč evrov. Smolo je imela tudi ženska v Pod-sredi. Do nje sta namreč pristopila neznana moška, pri čemer jo je eden zamotil, drugi pa je vstopil v hišo in ukradel 300 evrov. SIMONA ŠOLINIČ 24 RAD DOBRO JEM Meso tako ali drugače, to zna dobro pripraviti Vasja Podkrižnik, ki ga poznamo iz prometno informacijske ga centra. A ne mislimo samo na žar, v kuharski oddaji na Radiu Celje smo slišali, da je pravi mojster v peki v posodi, ki ima več imen. Sač, peka, čripnja, a to niti ni tako pomembno, Vasja Podkrižnik trdi, da je skrivnost v pravih slovenskih bukovih drveh. Te naloži tudi med prtljago avtomobila, ko se odpravi na morje. Posoda, prava drva in meso z dodatki, vse to je le osnova za dober obrok in iz tega ponavadi nastane pravo druženje, saj pri tem ni hitenja in gledanja na uro. Za čas, ko se obrezuje trta, ima prav tako posebno nalogo. Les trte ali rožje, kot temu pravijo, si shrani in uporabi za peko na žaru. Seveda spet kombinacija posebne žerjavice z mesom, ki ni na mizi vsak dan. Za užitek in razvajanje si je treba včasih pogledati skozi prste. In slednje si menda lahko obliznemo po obeh jedeh. BIFTEKNAZARU Sestavine: 2-3 cm debeli biftki pljučne pečenke olje, sol, poper (lahko mešanica več vrst/barv -rdeč, zelen, črn), gorčica, česen, peteršilj kruh les vinske trte (rožje) Priprava: V olju (24ur) uležane biftke posolimo, popopramo in z obeh strani namažemo z gorčico. Na žerjavici iz vinske trte, rožja, pečemo biftek po pet minut na vsaki strani (čas pečenja je odvisen od želja, okusa posameznika). Če želimo dobro zapečen biftek, pečemo po šest minut na vsaki strani. Kot prilogo na žaru popečemo kruhke, ki smo jih pred peko pokapljali/premazali z oljčnim oljem ter s sesekljanim česnom in peteršiljem. J SAC (izpod peke, izpod čripnje) Sestavine: 20 do 30 dag mesa na osebo (po želji sočno svinjsko, teletina, jagnjetina, lahko mešano), približno dva za pest velika krompirja na osebo, 2-3 velike rdeče čebule, 2-3 glave česna, 2-3 večje korenčke, 2-3 večje paprike (zelena, rdeča, rumena), bučka ali jajčevec, 4 koluti ananasa, sol, poper, vegeta, lovorjev list, olje, vino, kajmak, bukova drva Priprava: Meso narežemo na večje kose (pribl. pol kg), naoljimo, solimo, popramo in z naoljenimi rokami dobro vtremo ter premešamo s pripravljeno zelenjavo (brez krompirja) in pustimo stati vsaj dve, tri ure, preden pečemo. Čebulo prerežemo na pol ali četrt, česen olupimo (ali ne), korenček ostrgamo in prerežemo po dolžini, papriko očistimo in zrežemo na polovičke ali četrtine, bučke ali jajčevec olupimo in zrežemo na večje in malo debelejše kose. Krompir olupimo, razrežemo na četrtinke, naoljimo in solimo. Sač (peko, čripnjo) postavimo na stojalo, spodaj po celi površini razgrnemo razgreto žerjavico. Dolijemo olje, da je dno posode pokrito. Ko je olje vroče, lahko meso popečemo z vseh strani (če so res veliki kosi), sicer v posodo stresemo krompir. Na krompir enakomerno naložimo in razporedimo meso in zelenjavo, kolute ananasa pa na meso. Dolijemo malo vode in pokrijemo s pokrovom, na katerega naložimo žerjavico. Pustimo peči 40-45 minut, vmes dodajamo žerjavico po potrebi, lahko tudi »poškilimo« v posodo, kako se vse skupaj peče, če je dovolj soka ... Potem previdno dvignemo pokrov (pazimo na žerjavico in pepel, da ne padeta v posodo), obrnemo meso in zelenjavo, krompir ter pečemo še približno 30-40 minut. Dolijemo malo vina ali vode (po potrebi) in pečemo še 10 minut. S pokrova odstranimo žerjavico, pokrito posodo pa odmaknemo s kurišča za 5-10 minut. Končno postavimo na mizo in vsekakor zraven mesa »paše« kajmak, po možnosti domač, kupljen na tržnici. M&" Bohorč " OOMAČA KUHINJA, MAUCE, FIZZE, KOSILA AU CARD, CETEKJNG; Spftjemamo naroČita la vežje mključtne Auitx Sohofč Marjan s.p., Dirfano Kvcdra 44, 3930 Šentjur pri Celju Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++3B6 (0)41 666 726 KOSILO GRATIS Ob nakupu treh kosil Telefon: 03 749 19 63 Mobitel: ŠENTJUR 051 413 590 Cesta Kozjanskega odreda 87/a RAZVOZ IN DOSTAVA HRANE BREZPLAČNO do 5 km izven Šentjurja. V. PRI^ '/lew/ura, Sprejemamo naročila za zaključene družbe. Nudimo dobro domačo hrano in žlahtno kapljico. Info in rezervacije na tel.: 041/203 914 in 03/748 3018 ^POČUTITE SE DOMAČE, V SONČNI DOLINI POD ŽUSM0M. I wa/ict/ia, HLADNE PREDJEDI KARPAČO PIRANSKEGA BRANCINA Z ZBRINCEM na rukoli, začinjen s solnim cvetom in z domačim deviškim oljem NAMAZ IZ PIRANSKEGA BRANCINA s popečenim česnovim kruhom in kaviarjem BRANCINOM na rdeče GLAVNE JEDI PIRANSKI BRANCIN Z ŽARA z blitvo po dalmatinsko PIRANSKI BRANCIN PEČEN V SOLNEM OKLEPU s peteršiljevim krompirjem POPEČENA MLETA PIRANSKEGA BRANCINA s smetanovo omako s koprcem in julien zelenjavo ZVITKA PIRANSKEGA BRANCINA polnjena z oümskim širim in bučkami na tartufnem pireju PIRANSKA BRANCINA ZA 2 OSEBI iz krušne peä PO MEDITERANSKO PIRANSKA BRANCINA ZA 2 OSEBI iz krušne peči S KROMPIRJEM, Z DAGNJAMI IN BELIM VINOM __s ----->£ KUPON AKCIJA VELJA DO KONCA MESECA FEBRUARJA 2013 Rezervacije so priporočljive. Prosim, da vzamete kupon s sabo. MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje MOTORNA VOZILA SNEŽNI plug Schmidt, 3 m, nov nož, za 890 EUR in pajek Sip 460 h, gibljiv priklop, zamik meje, hidravlični dvig, široka kolesa, prodam za 1.500 EUR. Telefon 041 364-188. 461 KUPim PRODAm TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 409 POSEST RENAULT clio 1,4 16 V, letnik 2001, z vso elektro opremo in klimo, 5 vrat, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 431 HYUNDAI elantra, 2004, diesel, 98.000 km, ugodno prodam. Telefon 070 753772. 469 PRoDAm KUPim OSEBNO vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. 227 STROJI PRoDAm KOSILNICO Bcs 1277, kot nova, prodam. Telefon 041 332-267, Plevnik. Š 30 MOTORNO žago Husquarna 235, zelo malo rabljeno, prodam. Telefon 041 827-519. 475 Marjan Tovornik, s. p. Podgrad 32, Šentjur GSM: 041 396 106 tovornikmarjan@gmail.com OGREVANJE -VODOVOD- PLIN SANACIJA KOPALNIC, KLIMA, SOLARNI SISTEMI, TOPLOTNE ČRPALKE, BIO MASA NA zelo lepi lokaciji v okolici Šentjurja (Lekmarje) prodam približno 100 m2 veliko, takoj vseljivo stanovanjsko hišo. Stoji na parceli 1.800 m2, vpisana v zemljiško knjigo, cena 82.000 EUR. Telefon 040 760-930. p GOSTINSKI lokal, starejši, z uporabnim dovoljenjem, starejšo hišo, ugodno, možno na obroke in vikend parcele prodam. Telefon 041 550-543. 413 LOKAL v velikosti 40,5 m2 (možno tudi koriščenje mansarde) v Šentjurju, Drofenikova 16 (tržnica'), primeren za prodajalno ali poslovni prostor, prodamo ali oddamo v najem. Cena po dogovoru. Pokličite 041 630-390. 418 HIŠO z garažo, na deželi in 40 arov sadovnjaka okoli hiše prodam. Telefon 5412-356. 443 V NEPOSREDNI bližini mesta Celje prodamo starejšo stanovanjsko hišo. Telefon 051 355-411. 445 CELJE, Slance, Teharje. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12, približno 1.300 m2, delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, za 72.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, za 9.600 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n oDDAm KUPim PARCELO za brunarico kupim v okolici Celja, območje zidanic. Telefon 041 622-700. LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Nde kukrske kkn m Mo pri Pew v pome! za uelike in male ffoöpodinj J' ' / oainie! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR e 0 B. £3 ^J{uliar6be huhve itovendkih goipodinj i " __ — n "S ".S ■X a> N -SE jgSJ 3 ■ " Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: iWacnMcff nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod' (+ poštnina). \ izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaii in čaine mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). ! POSLOVNI prostor, približno 6 m2, oddam. Približno 32 m2 poslovno stavbo prodamo v Celju ob večjem trgovskem centru. Telefon 040 626-815. 406 V LEPEM okolju Pirana, bližina morja oddam za daljši čas hišo. Telefon (03) 781-4106, 041 277-420. 451 STANOVANJE IZPLAČILO TAKO JI 03/49003 36 Znider's Celje, Gosposka ul. 7 Znider's d.o.o., LIL Vita Kraigherja 5, Maribor mms Ali iščete ugodni kredit? Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor, 02/252-48-26, 041/750-560 Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana PRoDAm Celje: 031508 326 ■ Do 36 mesecev ia osnovi 00, pokojnine /UGODNO /jeklena strešna kritinaI I OD 6,60 EUR z ddv GSM: 040 349 992 V www.lindap.si ŠKOFJA vas. Prodam kmetijska zemljišča v Škofji vasi (k. o. Škofja vas): parc. št. 487/3, pot v izmeri 331 m2, parc. št. 494/27, pot v izmeri 243 m2 in parc. št. 502/0, travnik v izmeri 27.793 m2, vse po 3,95 EUR/m2. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 18.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n V CENTRU Celja prodam opremljeno stanovanje, 44 m2, obnovljeno 2012, nizki stroški. Telefon 040 759-298, po 16. uri. 456 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n delovni čas: vsakdan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja 390 POSLOVNI prostor, do 30 m2, v Celju, kupim. Telefon 041 377-704, 041 620-129. p Jirnrrr™ i astrologinja 0906430 cana pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku ve&ga operaterja ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m! in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 57.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n KUPim V CELJU kupim stanovanje do 55 m2, plačilo takoj, lahko tudi v slabšem stanju. Telefon 041 601-555. 333 oDDAm PE CELJE, Ul. XIV. divizij« 14, k-n DANIEL aitrtitoäijA fei^g shu- 0 «J it LEA angelske kart-e iiganskfr karte H jB vtfdcicv.ilk.1 KARINA ciganske karte m vc'di'zt'walkj EMA (aro! ogan^kc k.iitc vpdpzcvalk.1 ANA cigamke karte vt-'dezt1 v j Ik j ULA c,cjjiV.k«' k.VLi-wilimki ključ i TELICO simentalko, težko 400 kg, staro 24 mesecev, prodam. Telefon:041914-286. 439 PRAŠIČE, od 80 do 110 kg, prodam. Telefon (03) 5798-167, 070 552-016. 442 SVINJE, od 100 do 140 kg, domača reja in odojke, od 25 do 30 kg, prodam. Telefon (02) 757-1191. p PRAŠIČE, težke od 35 kg naprej, prodam. Možna dostava. Telefon 031 862-081, 041 880-798. 449 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 051 620-456. 459 TRI telice limuzin, 420 kg, simentalko 350 kg, simentalko 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 640-437. 455 TELIČKO simentalko, staro 5 mesecev, prodam ali menjam za brejo do 7 mesecev v mojim doplačilom. Telefon 031 840-282. 454 BURSKE kozliče prodam. Telefon 041 957704. 47i PRAŠIČA za zakol, težkega 150 kg, celega ali polovico, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 217743. 465 LEPEGA mladega ovna, primernega za pleme, prodam. Telefon 041 685-913. L 22 PRODAM KUPIM Pokličite nas ceneje! (Ml fi fTT k| fwiifjta L,mi DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 6 47-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351. 73 VSE vrste krav in telic za zakol ter krave in telice iz ekološke reje, za nadaljnjo rejo, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p SLAMO v kockah prodam. Telefon 070 758-739. 417 OKROGLE suhe in silažne bale prodam. Cena po dogovoru. Po dogovoru možna tudi dostava. Telefon 031 692-518. 462 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 3361 DRVA, bukova ter mešana, dolga, v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA I NAROČILNICA ME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: laročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: T&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,30 evra. Ob prehodu na vsebinsko zajetnejšo četrtkovo izdajo bo cena za naročnike ostala nespremenjena. Naročniki plačajo na mesec 9,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Dva časopisa v enem - torkovo in petkovo številko smo združili ter nadgradili v eno, četrtkovo. Od 7. februarja se veselite konca tedna že v četrtek ... v družbi Novega tednika. DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, oreha, javorja, češnje, hrasta, lipe, vse zračno suho, prodam. Možna dostava. Telefon 040 211-346. p INVALIDSKI skuter, akumulatorski, primeren za starejše, do 160 kg nosilnosti in do 30 km dometa, kot nov, v garanciji, prodam. Telefon 041 517-900. p ELEKTRO motorja, enofazni in trifazni, šrotar za žito, brzoparilnik alfa, 50 l, aluminij, mlin za jabolka, šest plastičnih sodov, 150 l, prodam. Telefon 5798-401, 031 884-937. 348 VEČ starih češnjevih omar, dve kuhinjski kredenci, 500 kostanjevih kolov, L 220, za vinograd, približno 200 kosov raznega kmečkega orodja, primernega za etnološki muzej, prodam. Telefon 041 332-267. Š 33 PLASTIČNE CISTERNE, 1.000 l, rezan les smreka, hrast, suh in okrogle bale slame prodam. Telefon 041 663-137. 416 SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik Sip, puhalnik Tajfun na traktorski pogon, plug Slavonec in dva prašiča, domače reje, do 150 kg, prodam. Telefon 041 261-676 . 412 KUPIM BUKOVO hlodovino - žagarska kakovost kupim. Telefon 041 794-200. p VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 289 HLODOVINO: smreka, jelka, na panju ali za kamionsko cesto, kupim. Telefon 031 649-201. 313 ALFO, 80 ali 100 l in sedlo za ponija, kupim. Telefon 031 733-965. 453 SI osamljena, razočarana v življenju? 41-letni fant bi te želel spoznati za resno zvezo. Telefon 040 596-648. 450 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold 37-letni fant iščem dekle, ki bi prišlo živet k meni na kmetijo. Telefon 070 394739. 479 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: pomoč starejšim osebam, lahko tudi nekajkrat tedensko (gospodinjska dela, čiščenje, likanje, prevozi, spremstvo). Ostalo po dogovoru. Telefon 041 866-453. 470 IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n radiocelje 'r^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz DRUŠTVO materina dušica, Pilštanj 17, organizira brezplačne vikend tabore za otroke na Kozjanskem. Telefon 041 840-727, Simona, Ada. 113 PRALNICA Ašič, Zagrad 12, Celje opravlja družinska pranja perila, zaves, odej z dostavo na dom. Telefon (03) 5484848. 237 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POTREBUJETE varstvo za vašega malčka? Brezskrbno se lahko obrnete name. Z varstvom otrok že imam izkušnje in enostavno obožujem to delo. Varstvo nudim na svojem domu. Informacije dobite po telefonu 031 506-147. Alijana Kušer, s. p., Mariborska 189 c, Škofja vas. 360 STE osamljeni in nimate naslednika? V zameno za pomoč na domu kasneje prevzamem vaše imetje. Pokličite po telefonu (03) 5868-578. 429 RA INFORMACIJE 27 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi dragega sina, očeta, brata in strica FRANCIJA RIBIČA iz Latkove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe ter podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste mu v času bolezni stali ob strani in ga obiskovali ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrb in delo si imela. Mama, žalostni smo, ker smo te izgubili, toda srečni, da smo te imeli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice AMALIJE KRAJNC iz Voduc (13. 6. 1925 - 23. 1. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Radi bi se zahvalili osebju Zdravstvenega doma Šentjur za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Zahvaljujemo se župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala govorniku za besede slovesa, Irmi za opravljene molitve in pevcem mešanega pevskega zbora KD Dobje pri Planini za odpete pesmi v slovo. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni DMtednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja ob četrtkih - dva časopisa v enem na 56 straneh in priloga TV OKNO. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval je ponedeljek do 16. ure. UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA Poroke Velenje Poročila sta se: Maja SE-NEGAČNIK in Marko SAL-MIČ, oba iz Vojnika. Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice JOŽICE POZUN (14. 3. 1943 - 29. 1. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala stanovalcem Erjavčeve ulice za darovane prispevke ter podporo v težkih trenutkih in gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči vsi njeni Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, a ostaja v srcu tiha bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in TITIJA IVANA LESKOVŠKA prof. v pokoju (20. 12. 1929 - 2. 2. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in Šolskemu centru Celje za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem za odpeti pesmi in poslovilni govor. Ohranili ga bomo v lepem spominu z bolečino v srcu. Žalujoči: sin Miran z Magdo, vnuka Gregor z Betko in Rok z Anjo, pravnuka Luka in Jakob ter pravnukinja Sara Umrla je naša upokojena sodelavka ZOFIJA PLANKO zaposlena kot strežnica na otroškem oddelku Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje Smrti Laško: Umrli so: Ludvik KRESE iz Laškega, 85 let, Marjan SA-DAR iz Laškega, 83 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Alojzija ŠTEFAN-ČIČ iz Lastnič, 98 let, Amalija OGRIZEK iz Krtinc, 83 let, Ivan JOHAN iz Rogaške Slatine, 82 let, Ivan ŠKRABL iz Vinca, 57 let, Štefanija URŠIČ iz Sv. Eme, 81 let. Velenje Umrli so: Amalija KRIČAJ iz Velenja, 73 let, Magdalena PETEk iz Sv. Lovrenca, 76 let, Marta STRAŠEK iz Šentvida pri Grobelnem, 80 let, Rudolf KOŽELJNIK iz To- polšice, 70 let, Erna ŠKODA iz Ljubljane, 89 let. V TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE 051 649 780 www.primozic.si I 24 UR OBISK NA DOMU | 419 n Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Niti roke v slovo nam nisi dal, a za vedno v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata JANKA KARNERJA se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, tople besede ter podarjene sveče in svete maše. Iskrena hvala kolektivom Cetis Celje, Centru za pomoč na domu Celje, Pošti 3105 Celje, OŠ Lava Celje, gasilski enoti Zagrad-Pe-čovnik, pevcem pevskega društva Pod gradom za čutno odpete pesmi in gospodu župniku Marjanu Gačniku iz cerkve svete Cecilije za opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala Barbari Černe za poslovilne besede na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali in vas nismo posebej omenili. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Nevenka, sin Rok in brat Beno z družinama Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate v naših srcih bo vedno ostal. V SPOMIN 14. februarja je minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi ANTON KOS st. iz Kasaz 80, Petrovče Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi 467 Izguba tebe, draga žena, je boleča, v grob s Teboj odšla je tudi moja sreča. Dom Tvoj je prazen, tih in pust, besede slišati ni iz Tvojih ust. Globoka žalost trga mi srce, tolažba je, da kmalu vidiva se. ZAHVALA Ob prehitri in boleči izgubi ljube žene, mame, babice in prababice MAGDALENE PETEK rojene Pušnik iz Sv. Lovrenca pri Preboldu (22. 4. 1936 - 31. 1. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, darove za svete maše, prijazne besede sočutja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Radi bi se zahvalili osebju ZD Žalec, posebej zdravnici ge. Alenki Kobal za hitro intervencijo, osebju bolnišnice Topolšica in dr. Damjanu Justineku za lajšanje bolečin. Iskrena hvala sosedama Anici Petek in Mojci Huš za nego in nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali v času njene dolgotrajne bolezni in jo razveseljevali s svojimi obiski. Prisrčna hvala govornici ge. Mojci Grušovnik za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Ropotar za skrbno opravljene pogrebne storitve, g. župniku Damjanu Ratajcu za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za petje pri sveti maši, pevcem za odpete pesmi in odigrano žalostinko, praporščakom in gasilcem GD sveti Lovrenc ter vsem ostalim, ki ste sočutno pomagali v času bolečega odhajanja in zadnjega slovesa. Počivaj v miru. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi 430 463 28 INFORMACIJE / BORZA DELA I Sobota, 16.2., ob 11. uri PLES PINGVINOV Z YOOHOOJEM IN PRIJATELJI Z YooHoo bomo poslušali pravljico o pingvinčku, se z Alenko Kolman naučili pingvinčkovega plesa, se igrali, ustvarjali... Sobota, 16.2., ob 16. uri USTVARJALNA DELAVNICA Ustvarite vaše družinsko drevo! Sobota, 16.2., od 9. do 19. ure SEJEM CART Sejem unikatnih in barvitih izdelkov za dom, modnih dodatkov in pozornosti za vse priložnosti. Sobota, 16.2., od 9. do 19. ure VODNA SLIKA, ALPINO DELAVNICA Preizkusite svojo kreativnost z Alpinovodnimibarvami. Nedelja, 17.2. DRUŽINSKI BOWLING 'Villip Bowling za družine po ceni 10 EUR/h/stezo. Izposoja čevljev je vključena v UGODNI DRUŽINSKI NAKUPI IN DOŽIVETJA! 15.-17. FEBRUAR Družinski vikend so omogočili: www.planet-tus.sijjwww.facebook.com/planet.celje M BflBBi OTROŠKE PRIREDITVE I ANIMACIJE IDEGUSTACIJEI MASKOTE I NAGRADNE IGRE I ZADAVA I PROMOCIJE I POPUSTI I DARILA Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE ŽERJAVAR ŽERJAVIST - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI -M/Ž; RAZLIČNA DELA ŽERJAVISTA, NEDOLOČEN ČAS, 28.2.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SAMOSTOJNI KLUČAVNIČAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA JEKLENIH IN INOX IZDELKOV PO DELAV-NIŠKIH NAČRTIH, VARJENJE MIG-MAG-TIG., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.2.2013; JAG INOKS DESIGN IN KLJUČAVNIČARSTVO, JAROSLAV GRAJŽL S.P., LOPATA 24 D, 3000 CELJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ - DELO NA AŠKERČEVI 15 (CELEIA PARK), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.2.2013; MARCO POLO NATALIJA URH S.P., LJUBLJANSKA CESTA 14, 3000 CELJE KOMERCIALIST SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; KOMERCIALIST ZA PODROČJE PRODAJE TEHNIČNEGA BLAGA. DELO POTEKA NA TERENU PRI ŽE ZNANIH STRANKAH, KANDIDAT BO ZADOLŽEN ZA ŠIRJENJE PRODAJNE MREŽE IN PRIDOBIVANJE POTENCIALNIH KUPCEV, SKRB ZA OBSTOJEČE KUPCE, NEDOLOČEN ČAS, 15.2.2013; RAINPOLC, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., JADRANSKA CESTA 27, 2000 MARIBOR PRODAJALEC PRODAJALEC NA ODDELKU RAČUNALNIŠTVA - M/ Ž; PRODAJANJE, SVETOVANJE IN INFORMIRANJE KUPCEV, SKRB ZA UREJENOST IN POPOLNJENOST PRODAJNEGA PROSTORA, REŠEVANJE REKLAMACIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.2.2013; BIG BANG, D.O.O.; BIG BANG, D.O.O., PE BIG BANG CELJE, MARIBORSKA CESTA 100, 3000 CELJE GRADBENI TEHNIK GRADBENI DELOVODJA - DELO V NEMČIJI - M/Ž; DELO IN VODENJE GRADBIŠČA, NEDOLOČEN ČAS, 1.3.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT/ODVETNIK - M/Ž; PRIPRAVA PRAVNIH MNENJ, POGODB IN DRUGIH LISTIN, PRIPRAVA VLOG V SODNIH, UPRAVNIH IN DRUGIH PRAVNIH POSTOPKIH TER ZASTOPANJE V TEH POSTOPKIH, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI, PREGLEDOVANJE ZBIRK OZ. BAZ PODATKOV, VKLJUČNO S SODNIM REGISTROM, ZEMLJIŠKO KNJIGO, IPD. DRUGA OPRAVILA PO NALOGU DELODAJALCA, NEDOLOČEN ČAS, 15.2.2013; ODVETNIŠKA DRUŽBA BORUT SOKLIČ IN ODVETNIKI O.P. D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE UE LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNIK/BAGERIST Z IZKUŠNJAMI IZKOPOV DALJNOVODNIH SISTEMOV - M/Ž; DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC POSKRBI ZA PREVOZ IN NASTANITEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2013; ALSA INŽENIRING, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO STROJNI KLJUČAVNIČAR, Z IZKUŠNJAMI Z DELOM Z JEKLENIMI KONSTRUKCIJAMI - M/Ž; DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC POSKRBI ZA PREVOZ IN NASTANITEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2013; ALSA INŽENIRING, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO TESAR OPAŽEV Z IZKUŠNJAMI OBLIKOVANJA DALJNOVODNIH SISTEMOV - M/Ž; DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC POSKRBI ZA PREVOZ IN NASTANITEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2013; ALSA INŽENIRING, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO "STROJNI TEHNIK - M/Ž; STROJNI TEHNIK, Z IZKUŠNJAMI VODENJA SKUPINE DELAVCEV ZA MONTAŽE DALJNOVODOV. DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC KRIJE STROŠKE PREVOZA IN NASTANITVE. DELO SE OPRAVLJA PO CELI NEMČIJI." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2013; ALSA INŽENIRING, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO IZDELOVALEC ARMATURE Z ZNANJEM BRANJA PROJEKTOV ZA ARMATURE - M/Ž; DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC POSKRBI ZA PREVOZ IN NASTANITEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.2.2013; ALSA INŽENIRING, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO INŽENIR GRADBENIŠTVA GRADBENI INŽENIR, SMER STATIKA ALI NIZKE GRADNJE - M/Ž; DELO POTEKA V NEMČIJI, DELODAJALEC POSKRBI ZA PREVOZ IN NASTANITEV, DELA SE PO CELI NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.2.2013; ALSA INŽENIRING, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA TEHNOLOG - RAZISKOVALEC - M/Ž; VODENJE, NAČRTOVANJE IN REALIZACIJA RAZISKOVALNIH PROJETKOV, SOFINANCIRANIH S STRANI MINISTRSTVA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO, ORGANIZIRANJE RAZISKOVALNEGA TIMA, SPREMLJANJE, PREDPISOVANJE, ANALIZIRANJE IN IZBOLJŠAVA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, KONTROLA IZVAJANJA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, IZBOLJŠEVANJE FAZ DELA, UVAJANJE NOVIH TEHNOLOGIJ, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, NAČRTOV ZA NOVE IZDELKE, IZDELAVA KALKULACIJ, IZDELAVA POROČI ZA PODROČJE DELA, OSTALA DELA, ZA KATERA SE USPOSOBI, DOLOČEN ČAS 30.6.2014, 23.2.2013; PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.., SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE V ZD RADEČE - M_/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMB. SPLOŠNE MEDICINE - NADOMEŠČANJE PODORNIŠKEGA DOPUSTA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.2.2013; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE UE MOZIRJE EKONOMSKI TEHNIK NABAVNI REFERENT ZA PODROČJE PREHRANE - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT BO ODGOVOREN ZA OPERATIVNO IZVAJANJE VSEH AKTIVNOSTI NABAVE ŽIVIL - PREHRANE (KOMUNIKACIJA IN POGAJANJA Z DOBAVITELJI), ISKANJE NOVIH DOBAVITELJEV, SPREMLJANJE CEN NA TRGU, NABAVLJENO BLAGO CENO, KVALITETO IN SPOŠTOVANJE ZAKONSKIH PREDPISOV IN ZAHTEV, SKRB ZA OPTIMIZACIJO ZALOG, ZA DOSEGO PLANIRANIH REZULTATOV (KAKOVOSTNO IN CENOVNO), REŠEVANJE REKLAMACIJ Z DOBAVITELJI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2013; DAVIDOV HRAM VELETRGOVINA D.O.O. LJUBNO, LOKE 37, 3333 LJUBNO OB SAVINJI UE SLOVENSKE KONJICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DODELOVALNE OPERACIJE NA PROIZVODIH - M/Ž; DELO NA POSNEMALNIH STROJIH, DELO NA VRTALNIH STROJIH, OBDELAVA NA CNC OBDELOVALNIH CENTRIH, VALJANJE NAVOJEV NA PROIZVODIH, POMOČ PRI PAKIRANJU ... , DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 16.2.2013; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE UE ŠENTJUR PRI CELJU GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC - M/Ž; GRADBENA DELA PRI HIDROGRADNJA, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL OZIROMA DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.4.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, KOLIČINSKI PREVZEM IN PREDAJA BLAGA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIH V SKLADU S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DELO NA GRADBIŠČU ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.3.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA IN VODJE DEL ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.3.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA MALIC, HRANE PO NAROČILU,, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.2.2013; ŽNIDAR ISTOK S.P.; PE PIZZERIJA BAR OSMICA, ŽNIDAR ISTOK S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 12, 3230 ŠENTJUR STROJNI TEHNIK VODJA RAZVOJA - M/Ž; DOLOČANJE TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROCESOV IN NORMATIVOV, PREDLAGANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, KONTROLA KAKOVOSTI IN PREDLAGANJE IZBOLJŠAV, STROJEGRADNJA, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA VARSTVO INDUSTRIJSKE LASTNINE, IZDELAVA KALKULACIJ, VODENJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V DRUŽBI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.3.2013; VIL-KOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU8 A, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KLJUČAVNIČAR-CEVAR - M/Ž; PRIPRAV CEVI INOX, MONTAŽA NA TERENU IZOMETRIJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODJA MONTAŽE (DELO V TUJINI) - M/Ž; MONTAŽA TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI (FÖRDERTECHNIK), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSRE-DA 59, 3257 PODSREDA UE VELENJE NEZNAN NAZIV VOZNIK TOVORNJAKA V SLOVENIJI IN TUJINI - M/ Ž; VOŽNJA TOVORNJAKA C IN E KATEGORIJE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 15.2.2013; AVTOPREVOZNIŠTVO IN MIZARSKE STORITVE ZABUKOVNIK TOMAŽ S.P., ČOPOVA CESTA 15, 3320 VELENJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, VOZNIK B C IN F KATEGORIJE, GRADBENI DELAVEC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2013; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ STROJNI MEHANIK VZDRŽEVALEC - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO IN STROJNEGA VZDRŽEVANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.2.2013; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA FRIZER - M/Ž; FRIZERSKE STORITVE. STRIŽENJE, BARVANJE, SPENJANJE, PRODAJA MATERIALOV., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.3.2013; FRIZERSKA HIŠA "RUSKOHAIRART", LUŠNIČKIČ RUZMIR, S.P., ŠALEŠKA CESTA 18 A, 3320 VELENJE GOSTINSKI TEHNIK NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.2.2013; GOSTINSTVO IN PREVOZI AVGUST MEDVED S.P., CESTA NA JEZERO 7B, 3320 VELENJE INŽENIR STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI VODJA PROJEKTOV - M/Ž; KOORDINACIJA S KUPCEM, VODENJE PROJEKTOV S PODROČJA NOVIH IZDELKOV IN TEHNOLOGIJ NA PODROČJU PLASTIKE IN PLOČEVINE, PRERAČUNAVANJE KALKULACIJ NOVIH IZDELKOV, SODELOVANJE PRI IZDELAVI TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI KONTROLNIH POSTOPKOV, NEDOLOČEN ČAS, 20.2.2013; FORI, FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA TEHNOLOGIJE - M/Ž; ORGANIZIRA DELO V ODDELKU IN JE ODGOVOREN ZA VODENJE ODDELKA TEHNOLOGIJE, SKRBI ZA STRATEŠKI RAZVOJ PODROČJA, KI GA VODI, ORGANIZIRA IZVAJANJE DEL SKLADNO S PLANI, KI SO LETNO ZASTAVLJENI, IZVAJA PLANE IN ANALIZE TER PRIPRAVLJA UKREPE ZA PODROČJA, KI JIH POKRIVA, KOORDINIRA POSLOVNI ODNOS MED DOBAVITELJI IN KUPCI S PODROČJA TEHNOLOGIJE IN RAZVOJA, S SVOJIM ZASTOPANJEM PODJETJA SKRBI ZA DOBRO IME PODJETJA TER RAVNA KOT DOBER GOSPODAR V DOBRO PODJETJA ... NEDOLOČEN ČAS, 20.2.2013; FORI, FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE UEŽALEC INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; MONTAŽA VODOVODNIH IN ODTOČNIH SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.2.2013; GLOBAL-LINK, STORITVE, D.O.O., STOPNIK 34, 3305 VRANSKO SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ŠIVILJA SVEČANIH OBLAČIL - M/Ž; ŠIVANJE IN SVETOVANJE PRI PRODAJI SVEČANIH OBLAČIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.2.2013; PAVLE LOGAR S.P.; BUTIK ALEKSANDRA PAVLE LOGAR S.P., GRENC 2, 4220 ŠKOFJA LOKA SESTAVLJALEC STROJEV IN NAPRAV - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI LETAL IN SERVISIRANJE LETAL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.2.2013; C2P, RAZVOJ IN PROIZVODNJA LETAL, D.O.O., DOBRIŠA VAS 11 A, 3301 PETROVČE TRŽNIK NA TERENU - M/Ž; PRODAJA - TRŽENJE EKSKLUZIVNEGA ARTIKLA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.2.2013; GLOBAL-LINK, STORITVE, D.O.O., STOPNIK 34, 3305 VRANSKO INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROJEKTOV - M/Ž; VODENJE IZDELAVE ORODIJ IN PREVZEMI ORODIJ PRI KUPCIH, ZADOLŽEN ZA TEHNIČNO DOKUMENTACIJO S KUPCI ZA ORODJA, KONSTRUIRANJE ENOSTAVNIH ORODIJ, IZDELAVA METUDNIH PLANOV, NEDOLOČEN ČAS, 22.2.2013; EMO-TECH, PROIZVODNA DRUŽBA D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 49 C, 3313 POLZELA VODNIK 29 KINO Spored od 14. 2. - 20. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Čudovita bitja - fantazijska drama četrtek: 15.30, 18.05, 20.35 petek: 15.30, 18.05, 20.35, 23.05 sobota: 12.50, 15.30, 18.05, 20.35, 23.05 nedelja, popnedeljek, torek, sreda: 12.50, 15.30, 18.05, 20.35 Django brez okovov - vestern od četrtka do sreda: 20.45 Ernest in Celestina - animirani film sobota: 15.00 Film 43 - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.30 petek, sobota: 20.30, 22.35 Gangsterska enota - drama, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.00 petek, sobota: 21.00, 23.20 Hotel Transilvanija - animirana komedija četrtek, petek: 16.00 sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 13.00, 16.00 Hvala za Sunderland - drama, komedija četrtek, petek: 18.45 sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 14.00, 18.45 Lincoln - zgodovinska drama od četrtka do sreda: 15.05 Lovca na čarovnice - akcijski, fantazijski, grozljivka, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.25, 21.15 petek, sobota: 19.25, 21.15, 23.10 Mali veliki panda - animirani film četrtek, petek: 15.10 sobota: 12.00, 14.10 nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 12.00, 14.10, 15.10 Na cesti - avantura, drama od četrtka do srede: 16.05 Mesečniki - drama, glasbeni film četrtek, petek: 18.00 sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 11.50, 18.00 Razbijač Ralph - animirani film četrtek, petek: 16.15 sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 11.40, 13.55, 16.15 Razbijač Ralph - animirani film, 3D četrtek, petek: 15.00, 17.15, 18.10 sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 12.20, 13.30, 15.00, 17.15, 18.10 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija od sobote do srede: 12.05 Samova pustolovščina 2 - animirani, komedija, 3D od sobote do srede: 11.30 Tatica identitete - komedija, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.40 petek, sobota: 18.20, 20.40, 23.00 Umri pokončno: Dober dan za smrt - akcijski triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 17.10, 18.15, 19.15, 20.20, 21.20 petek, sobota: 16.10, 17.10, 18.15, 19.15, 20.20, 21.20, 22.25 mciro|»ol ČETRTEK 20.00 Angelski delež - komična drama PETEK, SOBOTA, NEDELJA 18.00 in 20.00 Angelski delež - komična drama SREDA 10.00 Loti in skrivnost mesečevega kamna - anim. film, sinh. 20.00 Marley - dokumentarni KINO VELENJE DAN RUSKEGA ANIMIRANEGA FILMA (brez vstopnine) PETEK 18.00 Otroški animirani filmi - sinhronizirani 20.00 Družinski animirani filmi REDNE PREDSTAVE PETEK 18.30 Zveri južne divjine - drama 20.30 To so 40 - komedija SOBOTA 18.00 Nemogoče - drama 20.00 Zveri južne divjine - drama, fantazija 20.15To so 40 - komedija NEDELJA 16.00 Somrak saga: Jutranja zarja - 2 del - akcijska domišljijska drama 18.15 To so 40 - komedija 19.00 Zveri južne divjine - drama, fantazija 20.40 Nemogoče - drama PONEDELJEK 20.00 Kraljevska afera - zgodovinska romantična drama POČITNIŠKE PREDSTAVE PONEDELJEK 18.00 Ledeni zmaj - mladinski pustolovski film TOREK 18.00 Pet legend - animirana pustolovščina 20.00 Somrak saga: Jutranja zarja - 2 del - akcijska domišlj. drama SREDA 18.00 Mali volkodlak Dolfi - otroški film 20.00 Hobit: Nepričakovano potovanje - domišlj. pustolovščina PRIREDITVE ČETRTEK, 14. 2. od 8.00 do 15.00 Občina Šentjur Dan odprtih vrat Občine Šentjur 9.30 Galerija Velenje Delavnica za predšolske otroke delavnico ob likovni razstavi Janeza Bernika bo vodila Urška Mazej 16.00 Osnovna šola Šempeter Predavanje Mirana Orožima 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Andreja Kolenc 18.00 Osrednja knjižnica Celje Sonaravni vrt na strehi predstavitev knjige Gojka Staniča 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Zaljubljenost, ljubezen predava Domen Kočevar 18.45 Stolno-Opatijska cerkev sv. Danijela Vesperale musicale - arhitektura zvoka vokalni koncert s pevskim zborom arhitektov Slovenije in FaVoZo 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga informativno predavanje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Amiši - preprosti ljudje predava Andreja Rustja 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tanja Žagar z gosti Valentinov koncert 19.30 Kulturni center Laško Vlado Kreslin Valentinov koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert nagrajencev regijsko tekmovanje mladih glasbenikov 20.00 Dom sv. Jožefa Celje Sem mislil, da sem sam uprizoritev hagiografske drame o Lojzetu Grozdetu PETEK, 15. 2. 17.00 Kulturni dom Liboje Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Sejna soba Občine Šentjur Moja črnolica predstavitev knjige Anice Hvalec 18.00 Družinski inštitut Bližina Delavnica za matere delavnico vodi Drago Jerebic 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga: Prva ljubezen pogovor vodi Andreja Kac 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek za najstnike, pogovor bo vodila Andreja Kac 19.00 Knjižnica Laško Tone Škarja: Po svoji sledi predstavitev knjige ter predavanje o slovenskem alpinizmu; z gostom se bo pogovarjala Magda Šalamon 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec TV Griže 9 komedija, KUD Griže 21.00 eMCe plac Velenje_ Adi Smolar koncert 21.30 Celjski mladinski center Nula Kelvina, Bo! koncert 22.00 Mladinski center Bistrica ob Sotli Tomi Lorber koncert kantavtorja SOBOTA, 16. 2. 9.30 Mladinski center Bistrica ob Sotli_ Fotografska delavnica 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Predstavitvena dvorana ZKD Celje_ Ko so bili krokarji še pisani lutkovna predstava; gostuje Škratkovo gledališče Celje 18.00 Krčma TamKoUčiri 1. vintage, retro market 18.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje Zakaj se izogniti stresu predavala bo Marija Major Šunjevarič 18.00 Dom kulture Velenje Veseli veter mednarodni festival ruskih otroških pesmi 19.00 Dom krajanov Galicija Na eks gledališka komedija, igrata Strašna Jožeta 19.00 Kulturni center Laško Mladi glasbeniki družine Hrastnik in njihovi prijatelji tradicionalni koncert 20.00 Celjski dom_ Valentinova zabava z Modrijani koncert 20.00 eMCe plac Velenje_ Gašper Capuder odprtje slikarske razstave 21.00 Kulturni dom Šentjur - Prostor Pustni minikoncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Stand up break stand up večer smeha in zabave NEDELJA, 17. 2. 11.00 Citycenter Celje Skrivnost jutranje rose otroška predstava 15.00 Dvorana Gasilskega doma Vrh nad Laškim Praznik kulture na Vrhu nad Laškim 16.00 Kulturni dom Dobrna Valentinov koncert 17.00 Celjski dom_ Klapa Maestral iz Dubrovnika Valentinov koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Slovenska muska od A do Ž komedija z Ladom Bizovičarjem, Špas teater 21.00 eMCe plac Velenje_ Come and play - Jam session počitniška zabava z različnimi inštrumenti PONEDELJEK, 18. 2. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Skrinjica za zaklad počitniške ustvarjalnice 10.00 do 11.30 Mestna knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ krožek bo vodila Sonja Bercko 10.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje Zimske počitnice v Vili Mojca 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.30 Osrednja knjižnica Celje Južna Amerika po dolgem in počez potopisno predavanje Matica Suhodolčana v okviru univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Dvorana Kulturnega doma Slovenske Konjice Zvone Šeruga predstaviitev najnovejše knjige iz filma Popotnik 18.00 Center starejših - Hiša generacij Laško Voščim z besedo odprtje razstave ročno izdelanih voščilnic in voščil 21.00 eMCe plac Velenje Thrashing all around klubski večer z glasbo DJ Puške TOREK, 19. 2. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Uporabne rolice papirja počitniške ustvarjalnice 10.00 do 12.00 Mestni kino Metropol Zimska pravljica delavnica animiranega filma 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Darilna škatlica Hermanova otroška ustvarjalnica 10.00 Knjižnica Rogatec Ježkove ustvarjalnice počitniška ustvarjalnica za otroke 10.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje Zimske počitnice v Vili Mojca 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pripoveduje Romana Bonno 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Nove oblike sobivanja predava Domen Kočevar 18.00 Velenjski grad_ Klepet pod arkadami 19.00 Dom sv. Jožefa Celje V navzkrižnih svetovih. Salamonovi otoki - Slovenija predstavitev knjige dr. Draga Ocvirka SREDA, 20. 2. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Živalice iz kartona za jajčka počitniške ustvarjalne delavnice 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Voden ogled in igranje na občasni razstavi Čas za igro 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove ustvarjalnice počitniška ustvarjalnica za otroke 10.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje Zimske počitnice v Vili Mojca 13.00 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka čajanko izvaja Bernarda Lukanc 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura s škratom Nacetom in z Barbaro Čeh 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Edita Prah Šincek 20.00 eMce plac Velenje Tubing Društva vabijo ČETRTEK, 14. 2. 20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja: Madžarska kulinarični in izkustveni večer SOBOTA, 16. 2. 8.00 Atrij Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Podeželska tržnica Žalec Živa glasba PONEDELJEK, 18. 2. 10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Otroške počitnice s kreativnimi delavnicami vse dni v času počitnic Dobrodelne prireditve NEDELJA, 17. 2. 16.00 Dvorana večnamenskega doma v Vinski gori Dobrodelni koncert izkupiček namenjen za nakup urgentnega ultrazvoka za Zdravstveni dom Velenje 17.00 Športna dvorana Zreče Dobrora opogumlja dobrodelni koncert Razstave Pokrajinski muzej Celje: Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot (ogled po dogovoru) Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: ciklus prve pregledne celostne predstave: Andreja Džakušič, pregledna razstava, do 21. 2. Galerija železarskega muzeja Teharje: XIII. celjska fotografska razstava 2012 umetniške fotografije JSKD OI Celje in Fotografskega društva Celje, do 29. 2. Galerija Mercator centra Celje: razstava nagrajenih likovnih del četrtega slikarskega ex-tempora Sladka Istra, do 19. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: Punčka - več kot igrača, razstava ročno izdelanih punčk, do 14. 3. Riemerjeva galerija Slovenske Konjice: razstava Mesec pravoslavnih ikon, do 18. 2. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del akad. slikarja Bogdana Čobala, do 31. 3. Galerija Velenje: razstava Figura in krajina Janeza Bernika, do 9. 3. Mestna knjižnica Velenje: razstava panjskih končnic iz zbirke enega od največjih slovenskih zbiralcev starin Zvoneta A. Čebula iz Šoštanja, do 28. 2. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Srot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI Na naših straneh se trudimo, da hi bTalcem lahko ponudili čim več ugodnosti, zato pozorno spremljajte tedenske ponudbe, s pomočjo katerih lahko ceneje koristite storitve oz, kupujete ceneje- Bodite pozorni na rdeče dodatke k oglasom, na katerih najdete ugodnosti, ki vam jih oglaševalci nudijo. Oglaševalci, bodite konkurcnčnejši in dostopnejši - pokličite telefonsko številko 031 692-860 v: JL catt&a M ki le nahaja v planetu Tfrä v Celju, vam oh lukupu Sdrek; ijskili očal trikrat (eden i ko hudi brezpbfai zdravnifki pregled oii v amtjldnti, ap-remljeni pu najrejjh stindariih. Naročila na zdravniški pregled I ai /-"ja j-a in m informacije na tefcFon: I DZU 7/ OU Ob ftahupu enih korekijslu/i očal i/am družil z enako ertožartfčno dioptrijo podarimo. MOPA ZA MOČH£~JŠe~ Traovina IfclS v Irls Tomaž s.p. GLAVNI TRG 9; 3000 Celje M.: 041 941 894 5 EVROV vam PODARIMO ob nakupu nad 20 EUR ZLATAPSfVO TAJNS&K Romana Tajnšek - Korošec Gtavni trg 17. 3000 Četic OS 5*4 17 IS Q41 844 Nakit je darilo, ki ga čas ne načne. \mm m PflASNO OftflUANJE VSEH WH31 KOVIN HITIO. KVALITETNO IN UG0DNÜI »i»(Bn-ni«imw na vrsto materiala MrHlMl «M * barvanje pa HAL- iMtvId POSEBNI EFEKTI! www.strajeplastika.sf BREZPLAČNO SVETOUANJE 4t ZDRAVI LI^L LA*KO M THE RMANA t*iko MANU ALNA TERAPIJA Izvaja i Du- A- VERilNIN ortoped hevmatploc FITEXU O-O- , pu\*p« 130 A, 1000 Lmwjaima HL-: 01 /734-57-00, 031 SÄ6 2©; ster; wnw.FjiEk.ft miigt i fja CENTER BARV SIJAJ - barve za gradbeno mehanizacijo - barve za kmetijsko mehanizacijo 3 - barve za les - barve za osebna in motorna vozila ^ DQli 1 / 3230 ŠENTJUR /T. 03 5795273 GSM: 031 301739/041 969 799 www. centerbar v-sijaj com X--------- - - -......• 11 l/RHUfUSKE TEKOČINE Zt\ STEK10 ZASTONJ Ifconfentmtl Pri nuhupu nad 10EÜR 0NSTA1ACUE Vil»« M Z vami že 20 LET. UVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC mriUEBI TEBBEUSa li l Piožlnska m 34/d. Šlara. qsm. MI 582 907 BREZPUČEN osteopatski pregled I Kupon za 25 EVROV Pri naročilu s tori te v nad 500 evrov gs*n: (Hl JM i JI, 9snt OSI 603 579 y^'V ■ nraibri^laijiiai^jiiiisiist ButmeiiaR^ l/se za streho.' "' — k\Lfwjnja m momiia knn^kt-«paiiVin udplkci lnsuei«kriwie;Praiiis)iivas57 ii2flfiM w ww.st re h a-meta I ko .si 30 tet ZA IZMEflO IN IZ0ELAV0 PREDRAlTUNA HAKUUf POKUClTE s*MMCUt ZASEGA STROKQVNJAKA ZA 5TREHS TOMAŽ«, N a GSM: 051 354 291. P00ARJM0 VAM ŽLEBOVI Pri nakupu sircheMff/IIKO. its^sS* fiviijsw servk eliicca 5Ce(re »AMNJE ih MENJAVA T^DHC U od 7 EUK dalje.. Tel.: QU m 011 i - EKtPfLETNA POPRAVILA I - IZDELAVA in PRODAJA I USNJENIH 0&A£fL I ßEtWM ČAJ: r^-ptt-i- dvVurr Mri.Vi isrV itn-. »fc 7. dff 1?. «rt 50 f I/R0I/ vam PODARIMO Pri naftupu usnjene j ahne VSE NA ENEM MESTU Hüi-tl ;JVqPBALN!E* HITRI SERVIS OPTIKA JD DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL 03/749 1710 MUI.F-) DEJAN a.p. UL Točke Čečcve 17. 3230 ŠENTJUR VSI NAŠI MOJSTRI 31 v \ X POPUSTI v februarju 2-10 i-SO na material za izdelavo postelje na gotove pohištvene elemente Ä BBY h . pestra izbira barv * razrez lesnih plošč, robljenje in ostale mizarske storitve • pohištveno okovje, dodatki, orodje S10VENIJAIES V f'face faeebook com/Slovenrjales www.slovenijales-trgovina.si CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK Nataš* Hribernik s-p-Po s I ovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com ah www.najdislovcnsko.si/company/6rstpage.jsp7rainpanyid = S4 DARILO pri nakupu nad 20 evrov. DOMO FINAL Ivan ROBČEK s,p. Uli Bratov Jančarjev na 3!liVopnift GSM: 041 756 66B telefon,'fax: 03 781 21 72 e-oo4 is: dcnTiofi naJm-1 si la in Vaj dam vrjlmoi -teiarslra ■ fcroirarvo ■ stavbno kiefMiitvo - montažo VeJu* oken - izdelava nadstreškov ■ rrdelova ravriJh in zelenih st*eh Psoblaičeri krovec za kritine: GERARD, CHEATON, TONDACH, BRAMAC, LIHDAB, NOSEKftA. TEGOLA, $ METAL, ESAL,„, ff;i IiC[NTB4lh[i OtRfVHNJt Hl r H DA IN ii«snwpiyft CISTI »N E 1y Ufl 11*9 01 hr (TUDI CillOF11ICIIEI Hl'.jmil j-r. OtiHEVJIMiE SJlNillHNE Vil - Rh J F P',1 !>.' 1:11 J 0, EJIUR HO VQDO £1> DJimEI UJl J" 1 EEHt POSODE KOS TERMO yteloJwr^f j KOS IFRMOINSTALACIJE iS, 3230 S*nrjyr CkT7v> KI A MOTORS avt(])hiša skorja ne c thHMr tO Sit/pfÜ*" V Mariborska IIS, Cetje. 03/426 03 84,031 609 4)6 . "T® VELIKA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ Ugodne cene - možnost nakupa L do 12 obrokov brez obresti Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo - raztegljiv ključ za kolesa i nastavkom 17 in 19 mm £ Premontaža in centriranje - 30 % + 1 liter tekoči ne za vet roh ran skd stekla SlikopJcskArstvo Peter Ocvirk vnr»*.*Etkopl*aka.r*tvc ocvtrk.com i ~ SLI KO PLESKARSKA DBLA PO ŽELJAH STRANK I GSM: 041346 328 DEKORATIV A VALPAINT Mojster i dolgoletno tradicijo! Tukaj srno za Vas. da skupaj reäitve. nelepcifičemo. temvei čudi uspeinoizpopalittmo. 15m7 PLESKANJA VAM PODARIMO ..pri naročilu nad 6Ehnj'. wo*y OČALA • KVAHtEtHA STEKLA m 0KVIHJ6 za kohekcuska oiAm . jI FOitP/WE «£0LH> ii KCMTAKT^ iSCE ■ KVM.ITETNE KONTWTUE LEČE ■ CVSTUAZA KOHTAKTNE LEČE" ■ EÜ^H.l OCiLA PaiiWiN.H PfOUrWJJILCLV - HEIEN PAUKIHM PffiOSTÜR ZA ETTUNKE OPTIKE 38-01 DELOVNI Cas: delavniki od 8.Q018QQ. MbOta od 8.00-12.00 32 ZANIMIVOSTI Koraki po rokovski poti Skupina Up 'n downs iz okolice Mozirja predstavlja novo skladbo in videospot V skupini Up 'n downs želijo, da bi lahko kmalu govorili tudi o novi zgoščenki. Veliko zagnanosti, smeha in mladosti je bilo pred kratkim v nazarskem Frenky's pubu, kjer so člani skupine Up 'n downs predstavili novo skladbo in videospot za skladbo Esprit subverzif. Začetki skupine segajo v leto 2009, ko so Erik in David Zavolovšek ter La-vra Maze, Aleks Stropnik in Jaka Oblak prvič igrali pod imenom Up 'n downs na dobrodelni prireditvi. Skromna glasbena oprema, igranje za »čevapčiče in pir« ter velika želja po ustvarjanju lastne glasbe so zaznamovali prvo leto obstoja. Nastala sta avtorska komada Waco in Goldgeist. Leto 2010 je bilo za skupino prelomno. 29. aprila je klaviaturist Aleks Stropnik zadnjič izvajal svoje mojstrovine na odru v Šmartnem ob Paki. Slab mesec kasneje se je smrtno ponesrečil z motorjem na domačih cestah Lepe Njive. Mlada glasbena družina je poleti s trdim delom naredila velik kvalitetni preskok v zvoku. Kljub uspehom in nadomestnim klaviaturi- stom je ostala praznina, ki jo je povzročil odhod Ale-ksa. Ta praznina je dobila svojo obliko in vsebino v instrumentalni skladbi Slovo in predvsem v baladi Lorelaj. V letu 2011 so se jim odprli odri, nastalo je več avtorskih skladb, v domačih krajih pa so se lotili organizacije lastnega rok festivala Gor 'n dol z Up 'n downsi, ki je požel precejšen odmev. Lansko leto so zaznamovali dva nova izdelka z naslovom Komu se dam in Divided heart, predvsem pa preboj studijskega prvenca Goldgeist na radijske postaje ter preboj skupine na glavni oder Rock Otočca. »V glasbi, ki jo ustvarjamo, igramo in čutimo, se meša več zvrsti in zvoka, na katerega imajo vpliv znani in manj znani izvajalci prejšnjega stoletja. Naš cilj je odkrivati svoj prispevek, ki ga lahko damo k glasbi vsebinsko in zvokovno. Pred nami je odprto polje zvoka, ki ga nameravamo raziskati, in si ne delamo utvar, da smo karkoli že našli,« pravijo mladi glasbeniki. Visoki cilji Nov videospot so snemali v kamnolomu v Sežani, ker so jim to omogočili sorodniki. »Nikogar nimamo v ozadju in vseh ostalih 500 bendov iz ozadja ve, kako težko se je prebijati. Včasih je potreben skoraj nadčloveški trud, da te v medijih opazijo. Ampak prepričani smo, da če si dober, moraš uspeti,« pravijo glasbeniki, ki hkrati dodajajo, da so dovolj trmasti za uspeh. Ustvarjajo namreč v zgornjesavinjskem okolju, kjer ni ravno močne roko-vske scene, čeprav imajo, sploh med mladimi, veliko podpornikov in tistih, ki jih radi poslušajo. Nova skladba Esprit sub-verzif podobno kot dosedanje odraža dogajanje v družbi, saj precej kritično govori o pre-vratniškem duhu. Avtor je, podobno kot večine drugih, David Zavolovšek: »Cenim sedanje dogajanje, vendar sem prepričan, da se popolnemu kaosu ne moremo prepustiti. Do sprememb ne smemo s krvjo in z nasiljem. V nas je veliko rokerskega in uporniškega duha, saj je človek zmes več sil, ki jih mora razumno obdelovati - najslabše je biti skrajnež.« David v tekstih uporablja slovenščino. Vsaj zaenkrat. V isti sapi namreč dodaja, da to ni dokončna odločitev. »Trg je namreč odprt in če se nam bo ponudila priložnost, se bomo zagotovo preizkusili tudi v tujini. Seveda se zavedamo, da nas prej čaka še kar nekaj kilometrine.« Kot so zagotavljali mladi glasbeniki, si bodo še naprej prizadevali za uspeh. »Trudimo se za boljšo prepoznavnost in seveda dobro glasbo, predvsem pa želimo, da nas ljudje poslušajo in seveda tudi slišijo. Nov videospot je le eden od načinov doseganja ciljev, vendar smo se res potrudili za kakovostno predstavitev, saj so naši cilji visoko zastavljeni.« US FOTO TEDNA Maškara na nujni misiji ... Foto: GrupA Prve ne pozabiš nikoli NOVI TEDNIK Gibanje ni Zgodbe s Celjskega VS^S stran 45 Št. 11 014. 2. 2013 stran 36 Tik pred začetkom ličenja smo takole preizkusili, kako bi d, če bi imela npr. v glavo zasajeno lopato ... REPORTAŽA Snela vsakdanjo masko in si nadela - lik! Pristala v rokah gledaliških ma-skerk Maska je podpora igralcu na odru, s katero se vživi v igro. Kako pa je v vsakdanjem življenju, kjer nam kozmetika in ličila krojijo zgled, vprašamo naši maskerki. »Vsak pozna svoj obraz in se naliči po občutku. Toda bistvo je, da se v tem dobro počuti. Ampak, veste, nekatere ženske pretiravajo. Morda nasvet: na obrazu je treba vedno poudariti samo eno stvar. Če so to očii, potem naj bodo samo očii, ne tudi ustnice.« Čeprav je pust le enkrat na leto, je res, da ljudje svoje maske le redkokdaj snamemo. Kot da bi se počutili varneje skriti za »tujim« obrazom. Človek se danes boji biti točno takšen, kot je. A realnost je nekoliko drugačna v svetu profesionalne igre, kjer se maske dnevno menjujejo. Kako je, če postaneš nekdo drug, me je zanimalo, zato sem snela masko novinarke in si s pomočjo talentiranih rok maskerk v Slovenskem ljudskem gledališču Celje nadela masko - kdo bi si mislil - dvorne dame! Dobesedno preobrazili ve Cesarjeva nova oblačila,« sta me Maja Zavec Bekirov in Marjana Sumrak - obe dolga leta zvesti vsem kozmetičnim pripomočkom v zakulisju najboljših gledaliških celjskih iger. In s tem sem občutila delček tistega, kar pravijo: maska je ključna podpora igralcu, ko ta stoji na odru. Za ureditev maske je potreben talent, čeprav zgolj ta ne zadošča. Za profesionalnim maskiranjem so skrite dolge ure študija in preučevanja lika, saj morata maskerki natančno vedeti, za kakšen lik gre, iz katerega zgodovinskega obdobja izhaja, ob tem morata upoštevati karakteristike lika in poskrbeti tudi za to, da se bo vanj skozi masko vživel igralec. Maska mora biti skladna tudi z željami režiserja, ki igro na odru z vsemi podrobnostmi uprizori že v svojih mislih. In ko je vsemu naštetemu zadoščeno, šele lahko rečemo, da je krog sklenjen. Najprej obdelava las »Na odru nisi več človek osebno,« mi pravi Zavec Be-kirova, preden me posede na stol, na katerem vsak dan sedijo legende gledališča. »Danes boš dvorna dama iz predsta- še doda in se s pomočjo Su-mrakove loti dela. Moji dolgi lasje so kmalu do potankosti natančno speti, saj bom na glavo kasneje dobila (zelo!) težko lasuljo. Natančnost pri tem je pomembna, izvem, ker se mora lasulja popolnoma prilegati obliki glave, kjer zaradi las ne sme biti »bunkic«, ki bi morda igralca med igro ovirale pri nošenju lasulje. Tudi lasulje maskerki izdelujeta ponavadi sami. In to ni proces v nekaj urah, ampak je za to potreben čas. (Vmes mi pokažeta tudi, kako v njuni »maskirni« pisarni nastaja brada za eno od gledaliških vlog.) Nato sledi obdelava obraza. Na vrsti je obraz »Najprej moram na obraz nanesti kar močno osnovo pudra, saj boš postala pravljični lik, kar pomeni, da boš imela bled obraz, na katerega bova nanesli zelo intenzivne barve,« še razloži. Tudi ustnice se mi naenkrat spremenijo s pomočjo kozmetične barvice. »Ravno velikost ustnic veliko pomeni v gledališču, ali jih povečaš, pomanjšaš, stanjšaš. Vse lahko narediš,« razloži Zavec Bekirova. Medtem ko s priprtimi očmi pred ogledalom opažam svojo pre- obrazbo, ugotovim, da je maska resnično glavna pika na i igralcu, ki svojo vlogo vadi tedne in tedne, nato pa ga lik skozi sliko na igralčevem obrazu dobesedno potegne vase. Razmišljam tudi, da je delo maskerk umetnost. Izbira barv, z natančnostjo izbrane točke na obrazu, kje bosta potegnili črto, do kod pobarvali oči, kje naredili kakšno piko, kako zarisali ustnice ... Vse to je umetnost. Ta s pustnimi še-mami, ki smo jih videli v torek na ulicah, nima nič skupnega. Je več od tega. Maskerka Maja Zavec Bekirov v elementu. Dvorna dama med damama maske Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Marjano Sumrak (levo) in Majo Zavec Bekirov (desno) In sprememba spolov? Zanima me tudi, ali je težje z obrazno masko spremeniti moškega v žensko ali obratno. »Popolnoma enako,« mi odgovorita sogovornici. »Enkrat sem kolegico spremenila v moškega in je nihče ni spoznal ...« se nasmeji Maja Zavec Bekirov. Nato resno nadaljuje, da kadar je govora o igralcih v gledališču, je pomembno tudi to, da nikoli ne smeš istega igralca v različnih vlogah naličiti oziroma mu urediti maske podobno ali enako. Tudi zaradi igralca. Včasih se zgodi celo, da maskerki začneta delati, nato pa masko spremenita oziroma začneta na novo, ker morda nista zadovoljni z njo in jo hočeta izboljšati. Ko moj obraz dobiva še zadnje dodatke videza dvorne dame, dobim na veke še umetne trepalnice in na ličnico še poudarjeno znamenje. Vse v stilu! Ko z lutke snameta še lasuljo in mi jo nadeneta na glavo ... se skorajda ne spoznam več. Bravo! SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Skozi roke Zavec Bekiro-ve in Sumrakove so v preteklosti »šli« vsi igralci celjskega ljudskega gledališča, preden so stopili na oder in odigrali vrhunske predstave. Maskirnico, kjer so številna ogledala in vse potrebno za to, da igralec postane lik, krasi več sto fotografij iz številnih predstav. Igralci so postajali trupla, iznakažena telesa, dame in gospodje, narkomani, prostitutke, liki iz srednjega veka, sodobnosti in iz pravljičnega sveta. Enemu igralcu sta v glavo »zasadili« celo lopato ... kot meni 34 REPORTAŽA Biti zdravnik na podeželju je včasih težje, a velikokrat še lepše Anja Hvalc se z diplomo v žepu vrača v svojo vas Postati zdravnik je še vedno za mnoge mlade posvečen cilj, ki so se mu pripravljeni povsem predati. Dolga in težavna pot zahteva tako pamet kot vztrajnost in pridnost. Ob taki diplomi večina staršev upravičeno kar medli od ponosa in veselja. A kmalu se izkaže, da se s koncem študija pravo učenje in trdo delo šele začneta. Mladih zdravnikov, ki bi si to pot hoteli otežiti s samostojnim delom nekje daleč na deželi brez zaledja kolegov in zahtevnih diagnostičnih metod, je zgolj za vzorec. Obiskali smo mlado specializantko družinske medicine Anjo Hvalc, ki je prevzela ambulanto na Planini pri Sevnici. Planina se je desetletja ponašala z doktorjem, ki je bil poosebljen družinski zdravnik in za večino ljudi kar prijatelj in svetovalec. Po njegovi upokojitvi je bilo jasno, da bo njegov naslednik v vsakem primeru težko zapolnil velike čevlje. Potem se je izkazalo, da bo težko sploh najti koga, ki bi želel stopiti vanje. Zdravstveni dom Šentjur se Anja Hvalc je z veseljem in odgovornostjo sprejela delovno mesto zdravnice na domači Planini pri Sevnici. Da bo zdravnica, je vedela, odkar pomni. Po njenih poteh stopa tudi mlajša sestra. »Veščina pogovora je izjemno pomembna. To je za družinskega zdravnika osnovna metoda, tako diagnostična kot terapevtska. Predvsem pa je poznavanje celotne družine, njenega načina življenja in zdravstvene zgodovine tisto, kar pri razumevanju človekovega stanja najbolj pomaga.« je tako kot mnogi po Sloveniji soočil z resno težavo, kje dobiti zdravnika, ki bi prevzel to delovno mesto. Pred letom je to ordinacijo posvojila mlada domačinka Anja Hvalc. »Odkar se spomnim, sem si želela postati zdravnica. Morda so bili krivi filmi in svoj čas zelo priljubljene nemške nadaljevanke,« svojo zgodbo začne danes 29-letna Anja. Kot rojena Planinčanka je tudi sama živela z osebnostjo doktorja Šmida. »Prav dosti opravka v zahvalo dobremu zdravju z njim nisem imela. Vseeno pa je predstavljal nekoga, na kogar se lahko zaneseš, ga kadarkoli pokličeš. Mislim, da mi je že kot deklici predstavljal vzor. Danes kot vzornika cenim vsakogar, ki dobro opravlja svoje delo in sledi vrednotam, ki jih tudi sama spoštujem.« Izkušenj brez dela ne moreš dobiti Ko so pred časom spraševali mlade, kje bi se najraje zaposlili, je večina sanjala o državni upravi in velikih podjetjih. Pri zdravnikih ni nič drugače. Večina bi najraje ostala v velikih bolnišnicah ali kar kliničnih centrih. Mestna središča so za mlade privlačna v več pogledih. Anja razmišlja povsem drugače in zdi se, da ji je služba na podeželju pisana na kožo. »Nobenih dvomov nisem imela. Že od začetka sem želela delati na podeželju. Pravzaprav si niti predstavljati ne znam, da bi ostala v bolnišnici ali večjem zdravstvenem domu.« Prvi samostojni koraki so v tem poklicu vseeno še težji in bolj odgovorni kot drugje. Ob koncu študija se marsikateremu diplomantu zdi, da zna vse in hkrati nič. »Zelo je pomembno, da imaš ob sebi »Odločitev, ali je nek primer potreben specialistične obravnave ali ne, je vedno težka. Na eni strani je tako odgovornost do bolnikov in njihovega zdravja, na drugi strani ti očitajoč klic ob nepotrebni napotitvi zagotovo ne uide. V takih razmerah potrebuješ res ogromno znanja, da nadoknadiš primanjkljaj, ki bi ga sicer nadomestile zahtevnejše diagnostične metode. V tem pogledu je samostojno delo v dislocirani ambulanti res bolj stresno.« mentorja, ki bdi nad tabo in te vodi, hkrati pa ti dovoli, da čim več delaš samostojno. Znanje na eni strani imaš, izkušenj ne moreš dobiti drugače kot z delom. Najbolj pomembno je premagati tesnobo in strah pred samostojnim delom,« pripoveduje sogovornica. Po dobrem letu samostojnega dela na Planini ji varnostno mrežo še vedno predstavljajo kolegi v matičnem zdravstvenem domu v Šentjurju. »Vem, da se lahko nanje zanesem in jih kadarkoli pokličem za mnenje in posvet.« Laboratorijske vzorce v Šentjur peljejo dvakrat tedensko, po potrebi se ljudje tja zapeljejo sami. »Da nimaš vedno pri roki laboratorija, rentgena in drugih diagnostičnih metod, je lahko težava. Več je logistike, več prilagajanja, več improvizacije, predvsem pa moraš bolj zaupati svojemu znanju in notranjemu občutku.« Dežurstva so najbolj stresna Zgodbe, kako so zdravniki po kozjanskih gričih pred 40 leti gazili čez zamete, iskali prevoze z redkimi fički, ki so bili na voljo, da so se tudi v najbolj nemogočih razmerah prebili do svojih bolnikov, so postale že skoraj legendarne. Dandanes so se razmere precej spremenile, a kljub temu v zimskih razmerah vožnja po Bohorju ni noben hec. Kot pravi mlada zdravnica, jih to tudi danes ne ustavi. Sicer pa hišnih obiskov ne jemlje kot posebno breme. »To so priložnosti, ko spoznaš celotne družine, vidiš, kako delujejo in kako živijo. To je za družinskega zdravnika pomembno.« Če so taki obiski predvsem priložnost, da srečaš ljudi na njihovem terenu, pa so najbolj stresna predvsem dežurstva. »Nikoli ne veš, kaj te »Na podeželju so bolniki vedno bolj osveščeni. Internet je v vsaki hiši in nič neobičajnega ni, če se o svojem stanju temeljito poučijo že pred obiskom. Če izberejo verodostojne vire, je to lahko v pomoč, sicer tudi ne. Mnogi še vedno težko razumejo, da niti zakonci nimajo pravice vpogleda v partnerjevo zdravstveno kartoteko.« so bili znani obrazi, ljudi po zdravstveni plati nisem poznala, torej mi je bilo vse novo.« Približno dva tisoč bolnikov, večinoma s Planine in iz Do-bja, je večinoma ostalo v njeni oskrbi. Tega, da bi jo na sprehodu po trgu ali v vrsti pred blagajno v trgovini ljudje spraševali za zdravstveni nasvet, ne doživi prav pogosto. Se pa tu in tam zgodi, da jo pokličejo tudi izven delovnega časa na dom - živi namreč v službenem stanovanju v zdravstveni postaji - a kot pravi, gre večinoma za »Tudi med mojimi bolniki je dosti takih, predvsem mlajših, izobraženih, ki se na vsak način izogibajo tablet in nočejo antibiotikov niti takrat, ko bi jih res potrebovali. Na drugi strani so še vedno ljudje, ki ob vsakem obisku pričakujejo čudežno tabletko. A žal ne obstaja. Tako kot tudi čudežna paličica ne.« čaka. Pomembno pa je ohraniti predvsem trezno glavo. Nekaj tega moraš že imeti v sebi. Vsekakor pa moraš to osebnostno lastnost še nadgraditi.« Srečni, da jo imajo Glede na to, da je poznala večino ljudi v domačem kraju in tudi sloves svojega predhodnika, ne bi bilo čudno, če bi jo to še dodatno obremenjevalo. Kot pravi, je imela tu po svoje srečo. »V vmesnem času so tu delali različni zdravniki in mislim, da so ljudje pogrešali stalnost. To, da te v ordinaciji vedno čaka isti obraz. Tudi če res nujne primere. »Sicer se ljudje zavedajo, da za to skrbi dežurna služba v Šentjurju. Anja bo specializacijo dokončala v dveh letih. V tem času bo za nemoteno delovanje ambulante treba še nekaj prilagajanja in pomoči kolegov. Potem bo njeno poslanstvo ostalo v zdravstveni postaji na Planini. Ko smo se še pred srečanjem z njo zapletli v pogovor z nekaj domačini, je jasno, da so tega veseli. »Zelo smo zadovoljni,« je bil kratek in prepričljiv eden izmed njih. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA ?• 111 üsV. POGLED! IUEM}S vsak četrtek ob 12.15 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE 35 Pisane voščilnice del njenega vsakdana Ljudmila Zagoričnik s Polzele kljub bolezni ostaja optimistična - Svoj čas in pozornost namenja izdelovanju čestitk Dandanes na žalost ne moremo preslišati in spregledati splošnega nezadovoljstva nekaterih ljudi, ki se v pritožujejo zaradi malenkosti. Nekateri niso zadovoljni s svojo postavo, drugi s plačo in spet tretji s svojimi sosedi. Najglasnejši so ponavadi tisti, ki jim je življenje tako ali tako še posebej prizaneslo. Vsem nergačem, ki življenje vidijo sivo in temačno ter pri ljudeh iščejo le napake, lahko za zgled postavimo Polze-lanko Ljudmilo Zagoričnik, ki so ji zaradi bolezni ožilja amputirali nogo, a kljub temu ostaja optimistična. Ljudmila z možem Jože-tom Zagoričnikom živi v stanovanjskem bloku na Polzeli. Zaradi bolezni ožilja so ji morali pred leti amputirati nogo, druga pa je zaradi bolezni oslabljena. Tako rekoč od danes do jutri je postala priklenjena na invalidski voziček in obsojena na stanovanje v drugem nadstropju bloka brez dvigala. Ljudmila je tako povsem odvisna od svojega moža in sosedov, brez katerih sploh ne more zapustiti stanovanja. »Na srečo še obstajajo dobri ljudje, ki so mi pripravljeni priskočiti na pomoč. Ko se z možem odpraviva Ljudmila ustvarja najrazličnejše rože. Nekoč jih je žgala v les. Danes jih riše in šiva. po nujnih opravkih, prosim sosede, da me odnesejo po stopnicah in potem tudi nazaj,« pojasnjuje Polzelanka, ki živi v bloku, zgrajenem v 60. letih prejšnjega stoletja, v katerem ni prostora za dvigalo, zato ostane le možnost vgradnje goseničarja, naprave za pomoč pri gibanju po stopnicah. Po besedah zakoncev Zagoričnik si s slednjo prav tako ne bi mogla pomagati sama, saj je mož prešibak za upravljanje tovrstne naprave. Sicer pa so vse obveznosti na plečih Ljudmilinega moža, ki mu kuhanje, pospravljenje in skrb za ženo ne predstavljajo prav nobene težave, prav nasprotno, z največjim veseljem pomaga svoji boljši polovici. Ni se vdala v usodo Ljudmila Zagoričnik ni edina, ki jo je doletela težka življenjska izkušnja, a je ena redkih, ki se ni vdala v usodo. Postala je še močnejša in pogumnejša. Že vse življenje se rada posveča umetnosti, zadnja leta pa ji je namenila še posebno pozornost. V prvi vrsti izdeluje voščilnice, na katerih upodablja najrazličnejše rože. »Vsak dan izdelam vsaj dve do tri. Seveda pride tudi dan, ko zaradi slabega počutja ne ustvarim nobene,« razloži Polzelanka, ki rože tudi šiva. Motive prilagaja letnim časom, najraje ima pisane cvetlice, ki zrastejo v njeni domišljiji in jih ni mogoče najti v naravi. Na stenah stanovanja so dokazi, kako aktivna je bila nekoč. Stanovanjske prostore namreč krasijo najrazličnejša likovna dela. Največ različnih izdelkov je ustvarila z žganjem motivov v les. Topla beseda pomeni največ Danes vse narejene voščilnice razdeli med ljudi, ki jo obiščejo, saj ji je v zadovoljstvo, da lahko s pozornostjo nariše nasmeh na njihovih obrazih. Prepričana je, da življenje delajo lepo majhne pozornosti in prijazne besede. »Za srečo ne potrebujemo bogastva. Z veliko denarja si prav tako ne moremo kupiti zdravja. Z možem sva zadovoljna že s tem, da imava drug drugega. Prav tako so najina sreča hči, vnuk in pravnuk,« še dodaja. Ljudmila je hvaležna, da lahko vsaj izdeluje voščilnice, če že ne more zaradi fantomskih bolečin opravljati različnih aktivnosti, ki jih je imela nekoč zelo rada. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami DOBRODELNA AKCIJA Za manj bolečin Stanje na računu dne 14.2.2013: Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 n n n n o D, r JI A A U U U U o J V V Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Ne prezrite 21. februarja v Novem tedniku ... V okviru dobrodelne akcije, ki smo jo poimenovali Za manj bolečin, vam bomo predstavili komplementarno metodo zdravljenja - akupunkturo, ki jo izvajajo tudi v proti-bolečinski ambulanti celjske bolnišnice. Prav za to ambulanto, ki jo dvakrat na teden obiščejo ljudje s hudimi bolečinami s širšega območja Celjskega, v Novem tedniku organiziramo zbiranje sredstev za nakup novega ultrazvočnega aparata. Na naveden račun, odprt pri Splošni bolnišnici Celje, lahko po svojih zmožnostih nakažete denar v ta namen in prispevate k nakupu tega prepotrebnega pripomočka. Saj veste, nikoli se ne ve, kdaj boste morda prav vi ali vaši svojci potrebovali pomoč pri lajšanju bolečin. V uredništvu vam bomo vse leto predstavljali tako delo protibolečinske ambulante kot tudi zgodbe ljudi, ki imajo življenje zaznamovano z bolečinami. Če ste tudi vi med njimi, nas pokličite in delite svojo zgodbo z bralci Novega tednika. Stopimo skupaj za dober namen! Iglice za boljši pretok energije Ste vedeli, da je človeško telo razdeljeno v 12 meridianov, na katerih je skupaj 642 akupunkturnih točk? Kot razlaga zdravnica prim. Majda Šarman, ki v protibolečinski ambulanti celjske bolnišnice izvaja akupunkturo, se za zdravljenje uporablja približno 300 akupunkturnih točk, ki so razporejene po vsem telesu, vse od vrha glave do prstov na nogah. Število akupunkturnih točk v določenem meri-dianu se sicer zelo razlikuje, v poteku srčnega meridiana jih je le devet, v poteku meridiana žolčnika pa na primer več kot 60. 36 AKCIJA Shujšajmo i Novim ledniKOm irr Radiem Celje Če ste v preteklih letih sodelovali v naši akciji hujšanja in imate nanjo zanimive spomine, se nam javite. Z veseljem bomo zapisali vašo zgodbo o boju s kilogrami, če ste pri tem še danes uspešni, pa bo to gotovo spodbuda za letošnjo skupino, ki bo šele začela bitko. Pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Kdo je zajemal z najmanjšo žlico leta 2007? »Zdaj sta na vrsti regrat in solata, da bo spet manjša zadnja plata, pa treba stopit bo na planine, da lepše bodo te obline ...« S tako zabavno in spodbudno pesmico se je marca 2007 začelo prvo srečanje skupine »hujšarjev« v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. Oblekli smo jih v majice sončno rumene barve z znakom akcije v obliki metuljčka, da bi bili na koncu po odloženih kilogramih tudi sami tako lahkotni. Večina udeleženk je na začetku tarnala, da se je zanemarila po rojstvu otroka, da je na sebe malo pozabila, moški del pa je govoril o nezdravi prehrani in premalo gibanja. V delavnicah, ki so sledile naslednje tri mesece, so se naučili, kako ni treba biti lačen, da bi hujšal. V srednji šoli za gostinstvo v Celju so jim za lažjo predstavo skuhali celo vrsto okusnih in zdravih jedi. Brez »miganja« ni rezultatov Glavno vodilo delavnic je bilo veliko »miganja«. Na kavču z ležanjem težko izgubiš kilograme. To jim je vsak teden pokazala tehtnica, ki je vsaj večino vselej spravila v dobro voljo. Da so se nekateri težko privajali na nov način življenja, so kazale tudi njihove izjave o tem, da se jim je celo Kdo zajema z najmanjšo žlico, smo se spraševali ob koncu akcije hujšanja leta 2007. Odgovor se je glasil: Anica Podergajs, Valerija Hercog in Tomaž Stropnik. Ker se šele po 30 minutah aktivne vadbe začnejo topiti maščobe, so morali udeleženci vaditi vsaj trikrat na teden po eno uro. Ob počasni hoji pa bi na primer morali za en kilogram izgubljene teže peš kar od Celja do Vrhnike. sanjalo o mesu, da ne omenjamo skušnjav, ki so jih čakale ob velikonočnih praznikih. A so vse uspešno premagali in se naučili, kako načrtovati jedilnik s pomočjo prehranskih enot in koliko časa se je treba po vsaki »pregrehi« potiti v fi-tnesu. Koristila je tudi »strokovna« ekskurzija v nakupovalno središče, kjer so se na posameznih izdelkih učili brati in razumeti napise o sestavinah. Da si je skupina popestrila vadbo, se je sredi maja odločila še za pohod na Mrzlico in Kal. Takrat so se mnogi že lahko pohvalili, da so odložili deset kilogramov in več ter da se odlično počutijo. Med seboj so se povezali in si pomagali, ko je pri kom nastopila kriza. Za popestritev gibanja Takole prevelike so po koncu akcije marsikatere hlače. Levo prim. Jana Govc Eržen. Skupina je leta 2007 odložila kar 275 kilogramov, najuspešnejši pa so bili Anica Podergajs, Valerija Hercog in Tomaž Stropnik. so imeli še prikaz nordijske hoje. Konec junija so »hujšarji« zaključili uradni del garanja in se predstavili v Citycentru. Na njihovih obrazih so bili veliki nasmeški, polni optimizma so obljubili, da bodo nadaljevali po začrtani poti. TC, foto: arhiv NT ^rn ■ I ■ "V v ■ ■■ I V ■ X I Gibanje nič več prisila, ampak užitek Obiskali smo udeleženko sedme akcije hujšanja Jubilejna, 10. akcija (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje je vse bližje, saj nas do prve delavnice loči še manj kot mesec. Če vas še nismo uspeli prepričati, zakaj je vredno izpolniti kupon, bo tehtnico morda prevesila Marinka Ferlič, ki je v akciji sodelovala leta 20l0. Marinka Ferlič je ena tistih »hujšark«, ki je akcijo resnično znala izkoristiti v svoj prid. Kar požirala je nasvete strokovnjakov in se otresla dvajsetih odvečnih kilogramov. In kar je najbolj pohvalno, nov stil življenja je ostal stalnica njenega vsakdana. Redna telovadba in pet obrokov dnevno »Bistvo je v gibanju,« pravi Marinka, ki smo jo ujeli kje drugje kot v fitnesu. Vsaj trikrat na teden ga obiskuje, ob tem pa vsak dan prehodi še vsaj deset kilometrov. Če KUPON Marinka Ferlič se je dodobra spoprijateljila s fitnes napravami. Sicer pa je izgubo kilogramov nadgradila še s celovito stilsko preobrazbo, zaradi katere je marsikdo skoraj ne prepozna. življenjskega stila verjetno ne pozabila mesecev, ki so bili pobi uspelo spremeniti. »Akcija trebni, da je izgubila odvečne pomeni zelo dobrodošlo spre- kilograme. »Štirje meseci truda membo. Prisili te spremeniti med akcijo bi bili odveč, če bi svoj dnevni urnik, spoznaš se zatem spet polenila, sploh ji na svež zrak ne uspe oditi številne nove ljudi, življenje zaradi sebe in navsezadnje za-dopoldne, gre pač zvečer, če- se kar precej postavi na glavo. radi truda, ki ga v akcijo vlaga-tudi sonce že zaide. Pravi, da Ampak to potrebuješ, če želiš jo številni strokovnjaki, ki res redno gibanje ni več prisila kot spremembo.« Tako se še dobro dihajo z udeleženci,« še pravi nekoč, temveč potreba in ve- spominja, kako vesela je bila, Marinka. selje. Izboljšala sta se počutje ko je bila izbrana za sodelo- ANJA DEUČMAN in zdravstveno stanje, zaradi vanje v akciji, prav tako ne bo Foto: SHERPA izgubljenih kilogramov je boljša tudi samopodoba. Marinka ob tem ne pozabi povedati, da ji za ohranjanje telesne teže ni treba nikoli stradati, saj je za ^ telovadbo še kako potrebno dovolj energije. Poje pet obro-^^^n^] IHT^J [ tTÜH^^M H kov na dan, s količinami hrane | INOMintMn»«> minua^c*). AKCI pa ne pretirava. »Jem vse, ampak po malem. Res pa je, da nisem imela težav, ko se je bilo treba odpovedati sladkarijam, ime i in priimek....... ker jih niti nimam rada. Moja šibka točka je meso,« razlaga | naslov in dodaja, da tudi kakšna pre- j ............................................................. greha tu in tam ni težava, saj odvečne kalorije hitro pokuri e-naslov in gsm s telovadbo. Hvaležna za akcijo | . .starost,.. teža,, višina. . Marinka priznava, da ji brez akcije naše medijske hiše izobrazba »Dan začnem z obilnim zajtrkom, za malico pojem sadje, sledijo obvezno toplo kosilo, popoldne spet kakšno sadje, zvečer pa morda jogurt. Jem pa vedno to, kar tudi ostala družina. Zase nikoli posebej ne kuham. Je pa res, da si za prehranjevanje vedno vzamem čas in sedem za mizo. Tudi jabolko na primer pojem v miru, za mizo.« ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE K Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. AKCIJA 37 NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT Glasovanje se začenja! Foto: Nataša Müller, GrupA, oblikovanje: Andreja Balja Tudi letos lahko glasujete v akciji Naj maturantka in naj maturant in svojemu kandidatu pomagate zbirati glasove. Kar tri mesec bo trajal izbor med kandidati za uvrstitev v majski finale. Vsak maturantski razred je izbral svojega predstavnika, ki ga zastopa v tekmovanju. Bralci pa imate možnost, da glasujete za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Katera dva bosta to po februarskem kro- gu glasovanja, bomo objavili v četrtkovi številki 7. marca. Februarja bomo torej objavljali prvi krog kandidatov, marca in aprila še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. V akciji Naj maturantka, naj maturant so se nam pridružile naslednje šole: ŠOLSKI CENTER CELJE: Gimnazija Lava (GL), Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja (SŠGVO), Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠKER). ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE - ZREČE: Gimnazija Slovenske Konjice (GSK), Srednja poklicna in strokovna šola Zreče (SPSŠZ). Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje (SŠGT), Šola za hortikulturo in vizualno umetnost Celje (SŠHVU), Šolski center Šentjur (ŠCŠ). Novost akcije v letu 2013 je dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih 100 točk za učno in delovno uspešnost izbranega kandidata. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda pa nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. V prejšnjem Novem tedniku smo pomotoma zamenjali fotografiji pri kandidatkah s številkama 38 in 40, za kar se opravičujemo Katji Jeseničnik in Amadeji Založnik ter bralcem. TJASA COLNARIČ 4. A SŠGT I & > DAVID PERČIČ 4. A SŠGT URŠKA UDOVIČ 4. B SŠGT a GREGA GOLAVŠEK 4. C SŠGT % " * i NINA DRAGAR 4. C SŠGT JAKA OŽIR 4. C SŠGT ANA MARIJA LESKOVŠEK 2. E SŠGT DAVID ŠEMROV 2. E SŠGT / SftkJ KATARINA OGRAJENŠEK 4. AT SŠHVU NIK MERNIK E 4. B SŠKER r 33 VEDRAN DANOJEVIČ 4. B SŠGVO tW i Ti 37^ LIDIJA LUBEJ 2. ŽPTI ŠCŠ URBAN KOKOL E 4. C SŠKER ŽIGA HERIČ E 4. D SŠKER ALJAŽ RAZDEVŠEK E 4. E SŠKER LUKA ČEPIN 4. A SŠGVO LUCIJA HERMAN 4. B SŠGVO 34 rrv URŠKA KOŠAR 4. C SŠGVO AHAC GAŠPER GAJŠEK 4. C SŠGVO ALEKSANDER BOBOVNIK 4. KT ŠCŠ KLAVDIJA FLIS 4. ŽT ŠCŠ JANEZ KOLAR 3. M ŠCŠ /*) C5 i v—y 41-i. 42 KATJA JESENIČNIK 4. A GSK DAVORIN KRAČUN 4. A GSK AMADEJA ZALOŽNIK 4. B GSK PRIMOŽ PLOHL 4. B GSK SIMON REČNIK 4. S a SPSŠZ : / 16 ANJA PIRC 4. C GL f. 17 ŽIGA LESKOVAR 4. C GL Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Seznam vseh »civilnih« fotografij kandidatov bomo objavili v vsaki četrtkovi številki Novega tednika. Postopno pa bomo ves mesec objavljali kandidate v maturantskih oblačilih. Vsi kandidati bodo imeli enake izhodiščne pogoje, kar pomeni, da bo glasovanje za finale potekalo mesec dni. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne, pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek................................................... naslov........................................................................... kontaktni telefon/e-pošta ----------- Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje. 38 NAJ nUTUHANTKA IN NAJ MATURANT m / / / / i- j I I 14 Vita Jančič SPREMLJAJTE NOVI TEDNIK Sproti vam bomo razkrivali, kateri kandidati meseca bodo imeli tedensko največ glasov. Zanje lahko glasujete vse do 28. februarja! Žiga Leskovar NAJ MATURANTKA IN NAJ MATHÜANT 39 m: im k I >j Alen Rupnik Anja Pirc Po prvem tednu glasovanja je med fanti največ glasov dobil Anže Brezovšek, med dekleti pa si prvo mesto delita Nina Dragar in Katarina Ograjenšek. 7. marca bodo znani rezultati februarskega glasovanja! Zmagovalca mka uvrstitev v finale, kjer bosta najboljša dva dobila lepe nagrade SPREGLEJTE ! V > Anže Brezovšek 21 Eva Vrečko / ■ 40 INTERVJU Slabi politiki - slabo življenje »Dobri rezultati politikov so dobro življenje ljudi,« je prepričan generalni direktor Mika Celje Franci Pliberšek Kot kaže, so proizvajalci stavbnega pohištva ostali edina svetla točka slovenskega gradbeništva. Med njimi je tudi podjetje Mik Celje, ki se je pred kratkim uspešno predstavilo na največjem evropskem gradbenem sejmu Bau v Münchnu. »Zavedamo se, da lahko izvažamo le najboljše rešitve in izdelke, ki so plod lastnega znanja in razvoja. Le tako lahko konkuriramo in si ustvarimo svojo ceno. Naša prednost v tujini je prav naša majhnost. Čeprav smo v Sloveniji med največjimi, smo v tujini še vedno med manjšimi proizvajalci, a razpolagamo z znanjem in s tehnologijo, ki se kosata z največjimi. Začeli smo dobro in verjamem, da se bomo z znanjem in željo, da bi delali odlično, brez skrbi uspešno spopadli tudi z velikimi tujimi trgi,« načrtuje generalni direktor Mika Franci Pliberšek, ki ga že od lani lahko spremljamo tudi kot ostrega kritika dogajanja v Sloveniji. So tuji trgi priložnost ali izhod za Mik? Stanje v državi je težko. Bistveno večje možnosti za preživetje in obstoj imajo podjetja, ki se bodo usmerila v izvoz. Doma tudi ne moremo vsega prodati. Gre za odločitev, ali zmanjšati proizvodnjo ali pristati na propad. Vedeti je treba, da je bilo pred petimi leti v gradbeništvu zaposlenih 90 tisoč ljudi, danes jih je 20 tisoč. Novih večjih investicij ni, v glavnem so tu sanacije, s katerimi Slovenija zamuja. V Miku načrtujemo, da bomo v prihodnjih dveh ali treh letih na tujih trgih ustvarili 40 odstotkov prihodkov. Decembra smo odprli svoje podjetje v Meinheimu, januarja smo uspešno nastopili na največjem gradbenem sejmu v Nemčiji. Vesel sem bil zanimanja za MIKrovent in t. i. škatlasto okno, za katerega se vse bolj zanimajo v zavodu za spomeniško varstvo. Na omenjenem sejmu smo podpisali za 1,1 milijona evrov poslov, seveda pa si Franci Pliberšek je podjetnik, ki že dobrih 24 let vodi svoje podjetje, ki ga je ustanovil še v času študija. Je mož in oče. Skozi poltretje desetletje uspešnega vodenja se je soočal s sprejemanjem številnih odločitev, ki so vplivala na uspeh in usodo podjetja in zaposlenih. Mik je danes eno najuspešnejših podjetij za proizvodnjo stavbnega pohištva in zasteklitve objektov v Sloveniji. Kot poudarja Pliberšek, sam ne bi zmogel doseči vsega tega, to so dosegli vsi skupaj - zaposleni in njegova družina. Sicer se vsa področja življenja in delovanja neprestano prepletajo. Znanje in izkušnje iz posla prenaša v kulturo in šport in naprej v lokalno skupnost in družbeno odgovornost, pa spet nazaj v podjetje in družino. Svoje izkušnje pogosto deli tudi z ostalimi. Je soavtor knjige Vsemogočni v ogledalu. O sebi pove: »Živim, delam in se odločam po načelu preproste in zdrave pameti. Močan pečat pa so na moje razmišljanje in doživljanje sveta pustila tudi številna potovanja po svetu, kjer sem srečeval in spoznaval tuje kulture in se iz njih učil, kako biti vsak dan boljši človek in uspešnejši podjetnik.« usmerili na tuje trge. Težki časi so za nami, vendar smo preživeli. Je pa res, da smo vsi izkrvavljeni. Mik Celje je med redkimi podjetji, sploh v tako velikem obsegu, ki so v tej panogi preživeli. Propadla so dobra podjetja, ampak pri stanju gradbeništva drugega ni pričakovati. Veliko podjetij je končalo v stečaju, sodišča ne delajo pravočasno, denar izginja ... Vse to je treba pokrivati oziroma črpati iz čistega dobička: za 100 tisoč evrov izgube je treba narediti 1,5 milijona evrov prometa, da smo na ničli. Mislim, da se vsi srečujemo s podobnimi težavami. Sam verjamem v Mik, zaposleni se trudijo. Ne rečem, da ne delamo napak, vendar očitno manj kot drugi. Delujete na področju, kjer je še veliko možnosti za prihranke, seveda pa je v zadnjem času govorjenje o porabi in prihrankih, če se tako izrazim, še bolj v modi. Tudi za Slovenijo velja tako imenovan sveženj ukrepov za zaščito podnebja pod geslom »20-20-20 do 2020«: EU naj bi do leta 2020 za 20 odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov, zvišala energetsko učinkovitosti in povečala delež obnovljivih energetskih virov. Že prihodnje leto naj bi Slovenija plačevala 90 milijonov evrov takse zaradi pretirane porabe CO2. Vedeti je treba, da je trenutna poraba energije v stanovanjskih objektih 120-130 kilovatnih ur na kvadratni meter, v javnih objektih pa celo 160 kWh/m2. Evropski predpis je 56 kWh/m2 (mimogrede, slovenski predpis obetamo naročila iz drugih mest. Označili smo 17 sončkov in to iz celega sveta. Sončkov? Gre za kupce, ki pokažejo največ zanimanja za naše izdelke. Opažamo, da če imaš dober izdelek, ga lahko prodaš po celem svetu. Če si dober, moraš ven ... Vse bolj kaže, da bodo preživela tista slovenska podjetja, ki imajo produkt, dodano vrednost, izvoz, ki cenijo zaposlenega ter vlagajo v razvoj in izobraževanje. V kakšni kondiciji je Mik? V zadnjih štirih letih smo ogromno vložili v nove izdelke, zgradili smo novo stavbo ... Seveda imamo posojila, vendar obresti redno plačujemo, tako da smo po tej logiki v dobri kondici- ji. Tudi naši dobavitelji so poplačani. Poleg tega sem prepričan, da imamo dobre izdelke, ogromno znanja in blagovno znamko. Vse to šteje. Potegnili ste črto pod lanskim poslovanjem. Se je izšlo? Leto 2012 je bilo za vse težko, kljub temu pa smo povečali proizvodnjo za 8 odstotkov. Še bolj smo se »Politiki bi morali biti mladim zgled, da se le s poštenim in trdim delom da uspeti. Mladi pa danes vidijo, da je dobro biti blefer, da je dobro, če ne plačuješ računov, in da je dobro, če ne delaš. Žal so to današnje vrednote, ki na dolgi rok zagotovo ne bodo prinesle pozitivnih učinkov.« Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z va mi Za manj bolečin Stanje na računu dne 14. 2. 2013: y Q Q nor U O J A A U U Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 - Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! INTERVJU 41 »Zaradi najnižje cene na javnih razpisih so propadla vsa gradbena podjetja v Sloveniji. Preprosto nenormalno je, da nekdo ponudi tretjino nižjo ceno. Slovenski gradbinci so posel vseeno prevzeli, ob tem pa niso plačali podizvajalcem in zaposlenim - zaključek je štirikrat manj delovnih mest v slovenskem gradbeništvu. Poleg tega niso plačali davkov, stranka je dobila nekakovosten izdelek, zaradi česar bomo še naslednja tri desetletja izgubljali energijo. S sredstvi javnega značaja bi morali delati bolj skrbno in premišljeno.« Franci Pliberšek v družbi Francija Pangerla in Iva Boscarola na Mosu. 45 kWh/m2 obstaja samo v teoriji), Mik Celje pa v svojih objektih dosega 28-31 kWh/m2. To pomeni ogromen prihranek, če vemo, da Slovenija za ogrevanje porabi 40 odstotkov energije. Če bi samo ogrevanje zmanjšali za polovico, bi že zadostili kriteriju povečanja energetske učinkovitosti postavljenem v strategiji »20-20-20 do 2020«. V Sloveniji bi morali več vlagati v obnovo stanovanjskih objektov, mislim predvsem na fasade in stavbno pohištvo. Veliko pripomb je, da Slovenija pri energetski sanaciji zamuja tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Menda skoraj 70 odstotkov stanovanjskih hiš potrebuje energetsko sanacijo. Kaj lahko storimo? Država bi morala uveljaviti bolj transparentne javne razpise ter poskrbeti za standardizacijo predpisov v gradbeništvu. Poznamo standardne sisteme v Avstriji in Nemčiji, kjer nič ne delajo na približno. Kar se tiče javnih razpisov, cilj ne bi smel biti samo najnižja cena. Poleg cene bi bilo nujno treba upoštevati še amortizacijo in prihranke. Naši objekti so dokaz, koliko se da prihraniti s kakovostnim projektiranjem - vsega se pač ne da doseči z nizko ceno. Če primerjamo stanovanja v Vojniški gmajni in Celju: za 80 kvadratnih metrov je v Vojniku poraba 30 kWh/ m2, v Celju pa enkrat več. Po enem letu je v Vojniški gmajni za 1.100 evrov manj računov. In v 25 letih znaša z upoštevanjem 4-odstotne inflacije energije to 46 tisoč evrov, kar pomeni 1/3 vrednosti stanovanja, če je cena stanovanja 144 tisoč evrov in preprosti izračuni tako pokažejo, zakaj je dobro kupovati kakovostna stanovanja, zakaj poskrbe- ti za energetsko sanacijo ... Bolj kot delamo kakovostne objekte, več varčujemo, manj plačujemo takse, izpolnjujemo obveznosti do EU, več ostane v žepu. Lani ste pisali precej odmevno odprto pismo slovenski vladi in slovenskim sindikatom, v katerem ste opozorili na nekaj problemov. Kje smo danes? Politiki bi se morali zresniti, sploh ker so dokaj dobro plačani, in prevzeti odgovornost za delo, predvsem za oživljanje gospodarstva, saj bi le tako izboljšali položaj zaposlenih. Na eni strani bi bilo treba zagnati državne investicije, na drugi pa nujno potrebujemo drugačne zakone. Na primer takšne, ki bi omogočali, da bodo gospodarstveniki lahko delali, ne pa da se proizvodni obrati selijo v Avstrijo. Kot lahko preberemo tudi v časopisih, je vse več primerov, da naši podjetniki čez mejo v mesecu postavijo posebno proizvodno podjetje, pri nas pa niti dovoljenja za gradnjo prizidka ne morejo dobiti. Preprosto smo preveč birokratski. Politiki oziroma vlada bi morali vzpostaviti neposreden stik z gospodarstveniki, da bi »v živo« krožili podatki. In to ne samo pred volitvami, da se razumemo. Sindikati se po moje ne borijo za pravice delavcev, temveč za lastno prepoznavnost in imidž. V Celju imamo javnega uslužbenca, ki mu sodijo že 13 let, a ne vem, da bi se policijski sindikat kdaj potrudil, da bi mu pomagal. Ali ob demonstracijah: je sindikat ščitil policiste, v katere so letele kocke? Da o javnem šolstvu, kjer kar naprej gre za neko napenjanje mišic, ne govorim. A ne rečem, da sindikati niso nič naredili ali da bi bili celo nepotrebni. Kje pa, vendar če bi dobro delali, bi krizo če ne preprečili, vsaj omilili. Zdaj se mi zdi, da gori, sindikati pa še bencin polivajo. Pre- več je političnih igric, po moje pa ni čas za stavke in razprtije. Vemo, da se je Slovenija znašla v krču. Kje vidite izhod? Vsekakor ni čas za prepire in nove volitve. Slednje bi prišle v poštev samo, če 70 odstotkov starih poslancev ne bi več kandidiralo. Rešitev bi bila, da bi lahko poslanci imeli samo dva mandata. Tudi uradniki bi lahko vsake pet let menjali delovna mesta. Recimo iz Celja v Žalec. Poskrbeti moramo, da bo delo čim bolj transparentno, da bodo tisti zaposleni v javni upravi, ki dobro delajo, tudi primerno plačani. Seveda bi bilo treba uvesti tudi nadzor nad delom v javni upravi. Če bi začeli bolj pridne ljudi bolje plačevati, bi se izboljšala storilnost. Uravnilovka tudi na tem področju ni v redu. Rezerv je ogromno. Žal lahko v gospodarstvu še tako vpijemo, da je treba varčevati, pa nas sindikati vseeno ne slišijo. Kako se na stanje odzivajo v tujini? Tujina nas jemlje kot neresne. Vse te domače razprtije lahko čisto poenostavimo: poglejte, kako gledate soseda, ki se prepirata. Dejstvo je, da politika na gospodarstvo meče slabo luč. Od mnogih tujih gospodarstvenikov sem slišal, da Slovenija ni politično stabilna država, zato raje gredo v druge države. Dejstvo je, da toliko, kolikor naredimo, lahko porabimo. Če podjetje dela brez kreditov, lahko denar namesto za obresti nameni za razvoj, nove delovne stroje ... Vemo pa, koliko je zadolžena Slovenija, kolikšne so obresti in tudi to, da bo treba zapitek, če se tako izrazim, vrniti. Zato sem prepričan, da bodo enkrat morala šteti dejanja, ne besede. Veste, tudi politiki bi morali delati tako, da bi imeli dobre rezultate. Ti pa so, da ljudje dobro živijo. URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv MIK, arhiv NT »Zadnja stavka javnega sektorja ni prinesla nobenega rezultata, samo mogoče kakšno dodatno izgubo delovnega mesta v gospodarstvu. Vem, da so na nekatere nepravilnosti upravičeno opozarjali, vendar način ni pravi. Vsi, tako sindikati kot politiki, bi morali na prvo mesto postaviti državljane in pomisliti, kaj bomo pustili svojim otrokom, pogoje za delo in gospodarsko rast, ne pa sebe in svoje stranke.« »Sam sem kritičen do vseh zbornic, ker menim, da bi morali vsi odgovorni pokazati rezultate. Lepo se je pogovarjati in predlagati, kaj bi moral kdo drug narediti. Po mojem prepričanju bi morali zapisati pet, deset točno določenih nalog, ki jih je treba v Sloveniji izvesti, in tudi spremljati, kaj se dogaja danes in kaj mesec kasneje. Gospodarska zbornica Slovenije bi morala prevzeti večjo odgovornost in avtoriteto.« Takšen je kompas Mikovega direktorja. Se strinjate z njim? »Doma tudi ne moremo vsega prodati. Gre za odločitev, ali zmanjšati proizvodnjo ali pristati na propad.« »Vse bolj kaže, da bodo preživela tista slovenska podjetja, ki imajo produkt, dodano vrednost, izvoz, ki cenijo zaposlenega ter vlagajo v razvoj in izobraževanje.« »V Sloveniji bi morali več vlagati v obnovo stanovanjskih objektov, mislim predvsem na fasade in stavbno pohištvo.« »Politiki bi se morali zresniti, sploh ker so dokaj dobro plačani, in prevzeti odgovornost za delo, predvsem za oživljanje gospodarstva, saj bi le tako izboljšali položaj zaposlenih.« »Sindikati se po moje ne borijo za pravice delavcev, temveč za lastno prepoznavnost in imidž. V Celju imamo javnega uslužbenca, ki mu sodijo že 13 let, a ne vem, da bi se policijski sindikat kdaj potrudil, da bi mu pomagal.« »Vsekakor ni čas za prepire in nove volitve. Slednje bi prišle v poštev samo, če 70 odstotkov starih poslancev ne bi več kandidiralo. Rešitev bi bila, da bi lahko poslanci imeli samo dva mandata.« »Toliko, kolikor naredimo, lahko porabimo. Če podjetje dela brez kreditov, lahko denar namesto za obresti nameni za razvoj, nove delovne stroje...« 42 PORTRET »Otrokom nikar ne dajte imena Matilda!« Tako se za stoti rojstni dan na račun dolgega življenja šali slavljenka Matilda Verbič - Ima kar dva rojstna datuma in zato praznuje skoraj en teden »Komaj čaka, da dobi v branje novo številko Novega tednika in revije Lady,« je o stoletni Matildi Verbič iz Tomaža nad Vojnikom povedala njena snaha. Različne novice, od novic iz naših krajev do zdrah na evropskih dvorih, ponavadi prebira s pomočjo povečevalnega stekla. Novi tednik imajo pri hiši že več desetletij. »Branje mi pomeni razvedri- smo jo obiskali na domu, smo lo,« je pojasnila stoletnica, ki trenutno prebira še knjigo Lojzeta Seliča o Zgodovinski kroniki Dobrotina. Slavljenko, ki sicer zmotili med gledanjem televizijskega prenosa tekme, kjer se je na belih strminah pomerila tudi Tina Maze, za kate- ro je vneto navijala. »Smučanje zelo rada gleda,« je pojasnil sla-vljenkin sin. »Ena smučarka je danes tako hudo padla, da so jo morali reševati s pomočjo helikopterja,« je obžalovala. Dva rojstna datuma »Težko mi je, da sem že toliko stara,« je povedala Verbiče- va o svojih občutkih ob stotem rojstnem dnevu. »Rada bi še delala, vendar ne morem več,« je pojasnila svoje občutke kot ženska, ki je bila vsa prejšnja desetletja vajena trdo delati na domači kmetiji. Praznovanje njenega stotega rojstnega dne je trajalo skoraj ves teden, saj ima slavljenka v svojih uradnih listinah dva različna rojstna da- Za čilo stoletnico danes lepo skrbita snaha in sin. Vstaja okoli sedme ure zjutraj, saj odlično spi, snaha ji nato prinese zajtrk z obvezno belo kavo in s kruhom. Največ uživa jedi na žlico, čez dan rada popije dva ali tri kozarce vina, je med pogovorom dodala snaha. »Saj bo dosti,« je nezaupljivo pripomnila slavljenka, ko sem si vse to zapisoval, saj je kot kaže menila, da je snaha povedala preveč. »No, kakšen dan pa samo en kozarček,« je tako ženino pripoved hitro popravil sin in mama je bila zadovoljna. tuma, ki sta si navzkriž za štiri dni. V torek se je oglasila delegacija z vojniškim župnikom, v sredo vsi štirje otroci in vnukinja iz Švice, v soboto delegacija z vojniškim županom ter s pojočimi Arclinskimi fanti. »Vsi so mi privoščili še več življenja. Županu pa sem povedala, da naj občani otrokom nikar ne dajejo imena Matilda, ker te predolgo živimo,« se še vedno rada pošali stoletnica. Višek praznovanja je bil v nedeljo na bližnji turistični kmetiji Dobrotin, kjer se je zbralo petdeset slavljenkinih sorodnikov in prijateljev. Za zbrane so nastopili Veseli jahači, z dvema več kot osem-desetletnima članoma in tudi Joškova banda, ki jo vodi slavljenkin daljni sorodnik iz rodnih Globoč. Kljub temu, da je praznovanje trajalo dobrih osem ur, se slavljenki domov ni mudilo. Le kako bi se ji, ko pa ima glasbo tako zelo rada, da posluša Radio Celje skoraj od jutra do večera, so povedali domači. Cesarji, kralji, predsedniki »Tako dolgega življenja zares nisem pričakovala,« je bila odkrita duhovno čila stoletnica, ki ima zadnje čase resne težave s koleni ter hojo. Njena mama je umrla že nekaj let po srečanju z abrahamom, vse sestre in bratje so umrli razmeroma zgodaj, le oče je doživel dobrih sedemdeset let. Z njihovo Matildo je drugače. Rodila se je v času vladanja cesarja Franca Jožefa, živela v času vladavine kar dveh avstrijskih cesarjev, jugoslovanskih kraljev, maršala Tita in drugih jugoslovanskih voditeljev, vse do predsedni- kov osamosvojene Slovenije. Preživela je kar tri vojne, od tega dve svetovni. Ko spomini zaživijo V teh dneh se širša družina pogosteje spominja slavljen-kinih korenin. Doma je bila v Globočah pri Vojniku na veliki kmetiji, od koder se je poročila k vdovcu v Tomaž, prav tako na večjo kmetijo. Rodili so se jima Rozika, Štefka, Tonček in Marjana, to so bili slavljenkini najsrečnejši trenutki. Toda kmalu je prišlo do najhujšega v stoletnem življenju, ko je umrl mož oziroma oče, ki ga je vzel rak. Matilda Verbič je ostala sama s tremi malimi osnovnošolci ter s predšolskim otrokom. Nato se je drugič poročila. Vse življenje je bila kmečka gospodinja. »Rada sem delala na zemlji, še zdaj bi, če bi mogla. Najraje sem okopavala,« se spominja desetletij trdega dela. Pozneje, v tretjem življenjskem obdobju, je rada odšla še na kakšen izlet. Nekoč se je odpravila celo v Švico, za nekaj dni k hčerki, kjer ji je bilo zelo všeč, saj ji je zet razkazal marsikaj. Tudi kneževino Liechtenstein, kjer živijo knezi, na katere v rumenem tisku seveda ne pozabljajo. »Za to dolgo pot v Švico me ni bilo treba pregovoriti, sem rada šla tja,« se spominja lepega doživetja. Stoletno Matildo Verbič, ki je zagotovo med najstarejšimi bralci Novega tednika, prav vse zanima, od novic s Celjskega do zdrah na evropskih kraljevskih dvorih. BRANE JERANKO Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami DOBRODELNA AKCIJA Za manj bolečin Stanje na računu dne 14.2.2013: Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 n n n n o 1 F JI A A U U U u o J V V Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! VETER V OMARI 43 Tanja je vsestransko spretna, tako si marsikaj tudi sama zašije in popravi. Krilo je v slogu znane in trendovske modne znamke. Rdeči bulerji so tisti vroči kos, ki naredijo celotno podobo še posebej zanimivo in imajo skoraj v vsaki kombinaciji kaj umestnega za povedati. Znova pa se je potrdilo, da je kakovosten blazer nekaj, v kar je vredno investirati, kolikor je največ mogoče. Kos je namreč »Očaraj sebe. Očaraj svet. * Naj obleka govori, kdo ste!« Vonj po kruhu in novih linijah Bianca Chara in veter v omari pri Tanji Gobec v Šentjurju »Rada imam sproščen slog. Mislim, da sem od nekdaj ubirala nekakšno športno uporniško pot,« je svoj način oblačenja opisala Tanja Gobec iz Šentjurja, ki smo ji tokrat prevetrili omaro. Odkrila je nekaj lepih stvari, ki jih je v svoji omari že odpisala, hkrati pa se je naučila tudi veliko o tem, kaj je prav njej pisano na kožo. Tanja je vsestransko aktivna ženska, ki nikoli ne počiva. Je ustanoviteljica zavoda Etno-eko, pripravlja številne projekte s področja etnologije in kulturne dediščine, spodbuja mlade fol-kloriste, otroke v vrtcih uči, kakšna je pot od zrna do kruha, v njeni delavnici pa prav vsak dan že pred svitom zadiši po svežem kruhu iz biološko pridelanih sveže zmletih žit, kot so pira, kamut in koruza. Tudi ob obisku nas je seveda pričakal še topel hlebček. In čeprav je gostiteljica vstala praktično sredi noči, se po treh urah preoblačenja ni posebej pritoževala. Nekaj Blankinih nasvetov je bilo pravo odkritje in na koncu je bila Tanja nad svojo novo urejeno omaro navdušena. StO, Foto: GrupA Veter v omari je Tanji prinesel številne nove ideje, kako osvežiti stara oblačila in kako jih sestaviti v zanimivo in šik podobo, za katero vam ni treba zapraviti niti centa, kaj šele ure v trgovini. Stvari v domači omari so se izkazale za tako uporabne in dobre kot sveže pečen kruh iz Tanjinih rok. Eno temeljnih spoznanj za Tanjo je bila prava višina krila in nošenje pasu krila v pravi višini. Krila morajo biti večinoma ravna in ne na A-kroj. Izjemoma so lahko tako krojena, če je blago dovolj težko, da lepo pade in ustvari podaljšano, ravno linijo. Tudi to krilo je lastnica že odpisala, a se je vrnilo v velikem slogu. Zraven sta tokrat dodali legice, še boljša izbira pa bi bile zelo gosto tkane črne nogavice. Tanja se je s svojo mamo tudi tokrat izkazala kot izvrstna gostiteljica. Domačnost bučne juhe je povezala z odkritjem z dna omare. Nekoč je neskončno rada nosila očetove srajce. Blanka jo je spomnila, kako frajerske znajo biti. Se očetu že zdaj opravičujemo, če bo iz njegove omare izginila še kakšna ... 44 LJUBEZENSKA ZGODBA Prve ne pozabiš nikoli Iščemo Danico ali Marico, ki sta pred skoraj šestimi desetletji živeli v Ljubljani Z datumom 17. 9. 1953 in naslovom Ljubi se je začelo orumenelo pisemce, ki sem ga zamišljeno vrtela v rokah in ki je pričalo, da ljubezen ne pozna meja in ne let. In znova ugotavljala, da prve ljubezni, tiste najbolj romantične, ne pozabiš nikoli. Zgodba je presunljiva in hkrati nadvse preprosta in razumljiva. Za tiste čase, seveda. Na naše uredništvo se je obrnila Heidi Hojnik z Ljubnega ob Savinji in zaprosila, naj pomagamo njenemu prijatelju, ki živi v okolici Žalca. Ta po skoraj 60 letih išče svojo mladostno ljubezen. Spoznala sta se v cirkusu ... Zaljubljenca sta se spoznala v cirkusu, kjer je Marica, takrat mlado, mogoče 15-le-tno dekle, pomagala na eni od stojnic. Zaljubila sta se, se nekajkrat dobila na pravem »randiju«, se sprehajala, vendar se seveda nikoli ni zgodilo nič - kako bi rekli danes - konkretnega. Njena mama je bila zelo stroga, sicer pa sta bila oba mlada in si niti pomisliti nista upala na kaj bolj pohujšljivega. Še toliko poguma ni imela, da bi mu povedala svoj priimek. »Poznal jo je samo po imenu Marica. Ostali spomini so po desetletjih zbledeli. Da ni bila majhna, da je imela kitke ... To danes, po 60 letih, skoraj ni pomembno. Menda je hodila v šolo, vendar se o njej zagotovo nista pogovarjala. Prijatelj se samo večkrat spomni, kako se je »zvrnil« z italijanskimi kolesom in kako neskončno sram ga je bilo pred veliko ljubeznijo. A se je le smejala,« je v imenu zaljubljencev obujala spomine Heidi. ... si pisala pisma Med mladima so krožila pisma. Le da je Marica prosila prijatelja, naj svoja pisma pošilja na naslov Danica Kranjc, Rimska 19, Ljubljana. Takrat 12-, 13-le-tnica, ki je ostala v spominu kot poštarica, je potem izročila pisma ljubljeni Marici. Kar nekaj pisemc je romalo sem in tja. Pravzaprav čisto običajnih, mlada dva sta pripovedovala o vsakodnevnem dogajanju, doživetjih, srečevanjih ..., orumenelo pismo pa se je končalo s »prisrčnimi pozdravi in z vročimi poljubi«. Vojska in poroka ju je ločila Potem je prišel prelomni trenutek: mlad, 19-letni fant je moral k vojakom, torej služit vojaški rok. In romantike je bilo kaj hitro konec. Že kmalu je namreč izvedel, da se je Marica poročila. Še huje: kot so mu sporočili, naj bi jo nek »prefriganec okrog prinesel«. Mladostna ljubezen je bila za mladega vojaka pozabljena. No, skoraj. Seveda je življenje prinašalo svoje radosti in žalosti. Tudi Heidinemu prijatelju ni prizanašalo. Ampak ustvaril si je družino in le bolj poredko pomislil na Marico. Potem so mu lani, mogoče predlani, kdo bi vedel, po naključju pod roke prišla orumenela pisma. Nekajkrat jih je prebral, se ustavil ob vsaki besedi in vsaki še tako majhni drobnariji. In v njem so začeli vihrati spomini. A tudi nemir in iskanje. Večkrat se je odpravil v Ljubljano, na edino ulico, ki jo je poznal iz naslova, kamor je pošilja pisma. Iskal je Danico, poizvedoval pri sosedih, vendar ni imel sreče. »Včasih mu rečejo, da so se preselili, da so tu novi, da se ne spomnijo nobene Danice ... Skratka, pri iskanju »poštarice«, ki bi ga potem pripeljala do Marice, doslej ni imel sreče. Vendar bo zagotovo še poskušal,« je zatrdila Heidi. Le videl bi jo rad Žalčan menda ne pomisli, da pri iskanju ne bi bil uspešen, čeprav seveda nima niti podatka, če danes 75-letna Drobci orumenelega pisma Spomini, ki so znova oživeli Marica še živi. Še večji zadržek je, da niti ne ve, če ima družino, ali je mogoče bolna ..., skratka, nič ne ve. Mladostne prijateljice ne bi rad izpostavljal, da ne bi bilo karkoli narobe. Preprosto se ji noče odkriti, ker ne bi bilo pošteno do družine. »A vendar jo nenehno išče,« je omenila Heidi, ki je pripovedovala prijateljevo zgodbo. Da bi rad le našel tako ljubljeno Marico, mogoče poklepetal in obudil kakšen spomin. »Redko kdaj sicer pomisli, da bi bilo kar koli narobe, vendar sem prepričana, da če jo bo našel, ne bo razočaran. Preprosto ne more ga negativno presenetiti. Preveč globoko je zapisana v njegovem srcu, nič je ne more izbrisati. V njem živi želja, da bi jo znova videl, nič drugega.« Heidinemu prijatelju smo obljubili pomoč. Če ima kdorkoli kakšen podatek, ki bi ga pripeljal do Marice ali »poštarice« Danice, bo hvaležen. Če želite pomagati, se lahko obrnete na naš naslov: Novi tednik-Radio Celje, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Ljubezen po šestih desetletjih Tudi Heidina življenjska zgodba je menda precej nesrečna in kruta, vendar o njej ni želela govoriti. S prijateljem iz Žalca se je pred dobrim letom spoznala v zdravstvenem domu, danes pa si krajšata čas in se veliko pogovarjata. Beseda je dala besedo, Heidi je slišala njegovo zgodbo in se odločila, da pomaga. »Sebe sem sicer komaj izvlekla, pogosto in rada pa skrbim za druge ljudi. Mnogim se je življenje, če skromno rečem, tudi ob moji majhni pomoči izboljšalo. Naj bodo drugi srečni, če sama ne morem biti. In pri prijateljevi zgodbi me je najbolj presunilo, da se v današnjem času še vedno najdejo duše, ki se ljubijo po toliko letih.« URŠKA SELIŠNIK Razvajanje v dvoje M i Valentmovo Konec januarja smo vas v Novem tedniku povabili, da skupaj z nami obudite spomin na prvo, prvega, in sicer tako, da nam pošljete kakšno kopijo spominka, ki ga na prvo ljubezen še vedno hranite. Med prispelimi pošiljkami smo v uredništvu za nagrado izbrali bralko Tino Vengust iz Šentjurja, ki nam je poslala kopijo vozovnice za vlak in ob njej prepričljivo zapisala: »Med pismi, voščilnicami, listki, iztrganimi iz zvezka, vstopnicami za koncerte, festivale in kino, posušenim cvetom marjetice, ki mi ga je vpletel v lase, mi največ pomeni spominek, ki vam ga pošiljam. To je vozovnica za vlak, ki me je v zadnjem letniku gimnazije pripeljal na prvi zmenek, s katerim se je najina zgodba pravzaprav začela. Po popoldnevu, ko sva v majhni kavarnici klepetala, spoznavala drug drugega in reševala svet, sem na peronu ob naletavanju drobnih snežink dobila prvi poljub in se zaljubila v dolgolasega rokerja. Prejšnji mesec sva praznovala deveto obletnico.« Ker je ta ljubezen iz srednješolskih dni očitno še kako živa, ji v naši medijski hiši želimo še na mnoga leta, izbrancema pa privoščimo tudi razvajanje v dvoje, ki ga podarja naša poslovna partnerka Vila Aina. .......Veseli bomo seveda tudi kakšne fotografije o tem, kako koristno bosta uporabila naš valentinov dar. VALENTINOV HOROSKOP ZA LETO 2013 45 OVEN Uran, ki je že v letu 2012 vstopil v vaše znamenje, vam bo pomagal, da boste zelo prodorni na ljubezenskem področju. Izžarevali boste magnetično privlačnost in cilj, ki si ga boste zastavili, vam ne bo mogel uiti. Marca in aprila bosta oba ključna planeta za ljubezen, Venera in Mars, bivala v vašem znamenju, zato bo od strasti kar prasketalo. Vaš libido bo močno povečan, vaše počutje bo čudovito. Takrat boste prišli na svoj račun vsi, ki ste samski ali to želite postati. Poletje boste preživeli razigrano in od življenja boste želeli potegniti kar največ. V jesenskem času se bodo pokazali rezultati vaših preteklih odločitev, mogoče boste morali sprejemati celo kompromise, kar bo najbolj očitno ob luninem mrku 18. oktobra. Leto 2013 bo marsikateremu ovnu zamajalo temelje ljubezenskega življenja. Nujno potrebno je, da v komunikacijo vnesete več strpnosti in tolerance. Za spremembo se ozrite tudi na koga drugega, ne samo nase! LEV V letu 2013 ste naredili velike načrte glede ljubezenskega življenja. Že na začetku se je pokazalo, da ne bo vse tako enostavno. V kolikor je vaša veza na trdnih temeljih, obdana s spoštovanjem, toleranco in z zvestobo, se nimate česa bati. V nasprotnem primeru bodo obračuni prisotni že v prvi polovici leta. Na začetku poletja bo Venera v vašem znamenju poskrbela za lepe in strastne trenutke, od sreče boste kar sijali. Tisti, ki še samevate, boste pritegnili občudujoče poglede, kar vam bo močno dvignilo samozavest. Septembra in v prvi polovici oktobra bo Mars v vašem znamenju razburkal strasti in v jesensko obdobje vnesel pravo vročico. Slaba stran tega položaja bo lahko prevelika usmerjenost vase. V odnos boste morali vnesti prilagajanje, kar vam bo ob tem aspektu nekoliko težje. Leto 2013 si boste zapomnili po vročih in strastnih trenutkih. BIK Saturn, ki bo vse leto bival v vam nasprotnem znamenju, vas bo skušal naučiti lekcij, ki jih še niste osvojili v partnerskem odnosu. Da ni zlato vse, kar se sveti, boste ugotavljali v letu 2013! Zato boste poleg čutnih užitkov iskali tudi intelektualne kvalitete in proučevali karakterne lastnosti svojega izbranca. Dolgotrajno bivanje Venere in Marsa v biku vas bo v aprilu in maju navdalo z obilico erotične energije, v negativnem smislu pa poudarilo trmo in nepopustljivost. Da bo v tem času res razburkano, bosta potrdila tudi lunin in sončev mrk. Rojevale se bodo nove ljubezni, usoda bo s svojo močjo naredila velike preobrate, skratka dolgočasno ne bo! Poletje 2013 bo vroče tudi v ljubezenskih razmerjih, zato se boste spogledovali tudi z možnostjo umika od množice dogodkov. To vam lahko lepo uspeva vse do jeseni, ko bo ponovno sončev mrk ob polni luni v vašem znamenju prinesel kakšno večjo spremembo. Če ste se Biki kdajkoli pritoževali nad monotonijo, tega vsekakor ne boste doživljali v letu 2013. Leto bo polno ljubezni, strasti, nepričakovanih preobratov ter sprememb. DVOJČKA Dvojčki boste v prvi polovici leta pod dobrohotnim vplivom planeta Jupitra, planeta sreče, ki vas obišče vsakih dvanajst let. Ljubezen bo igrala pomembno vlogo v vašem življenju. Objekt vaših želja vas bo moral zadovoljiti predvsem v intelektualnem smislu, omejitev lastne svobode pa tudi tokrat ne boste z lahkoto prenašali. V maju bo Venera, kraljica ljubezni, bivala v vašem znamenju, kar bo čudovit položaj za nova poznanstva, ustaljene zveze pa se bodo lahko utrdile. Temu položaju se bo pridružil lunin mrk ob koncu maja, ki bo lahko postavil pod vprašaj kakšno razmerje. Vpliv mrka bo obarval poletne dni vse do konca junija, ko bo Jupiter zapustil vaše znamenje. Lahko se nadejate kakšnega eksotičnega potovanja, kar bo vsekakor pravi balzam za vaše erotično življenje. V jesenskem času se obeta nekaj napetosti, saj se boste težje prilagajati, ker boste v mislih čisto nekje drugje. Že ob koncu leta se bo pokazalo, ali je vaš ljubezenski odnos dovolj trden, da se dvigne na višjo raven. V zadnjih dnevih leta se bo lahko poskušala vrniti v vaš objem stara ljubezen. RAK Vesela novica je, da boste končno ob polovici leta začeli gostiti Jupitra v svojem znaku. Vsem rakom polagamo na dušo, da boste ta čudovit vpliv izkoristili sebi v dobro. Z malo truda boste lahko zlezi iz svojega oklepa in aktivirali spremembe, ki jih potrebujete, da boste polno občutili ljubezen, čustva, strast ... Junija boste gostili Venero, kar vas bo vidno polepšalo in naredilo zaželene v vsaki družbi. Poletje bo zelo družabno, Mars bo bival v vašem znamenju kar dva meseca. Komunikacija bo pridobila pomen. V poletnih dnevih, še zlasti ob čudovitih večerih, boste neizmerno uživali. V novembru boste dobili priložnost, da popravite morebitne napake, ki ste jih naredili v preteklosti. Pogumno boste pogledali resnici v obraz, za kar boste odlično nagrajeni. Pri vseh zapletenih situacijah v ljubezni vam bo na pomoč priskočil Jupiter. Pluton, ki bo potoval nasproti vašega znaka, bo v življenje prinašal usodne preobrate, na katere ni mogoče računati. Zato vam svetujemo, da se prepustite usodi in ljubezen enostavno spustite v svoje življenje. STRELEC Vaš vladajoči planet Jupiter vam v prvi polovici leta nasprotuje, zato boste velikokrat postavljeni pred izzive in izbire. Vse leto boste imeli močneje izpostavljen vpliv tujine. Čustva bodo zelo intenzivna, vendar boste morali sklepati kompromise. To bo še posebej očitno ob luninem mrku konec maja. Svojo puščico boste usmerili v točno določen cilj in trmasto vztrajali pri svojem, kar se vam lahko obrestuje, v kolikor boste znali uskladiti razum in čustva. V poletnem času vas čaka živahno, strastno in dinamično obdobje, v katerem boste cveteli. Nič ne boste hoteli zamuditi, nič ne boste prepuščali naključju. V jesenski čas boste vstopili z žalostjo, da se končuje tako prijetno obdobje, vendar boste zadovoljni tudi z drugačno dinamiko dogajanja. Zelo lepo obdobje bo v oktobru, ko bo Venera bivala v vašem znaku. DEVICA Device boste v letu 2013 deležne vpliva Neptuna, ki bo potoval po nasprotnem znamenju rib. Prirojena racionalnost in analiziranje dogodkov vas bosta lahko večkrat pustila na cedilu. Lahko se bo zgodilo, da boste čakali zaman na spremembe, ki se ne bodo zgodile. Nujno potrebno je, da si v ljubezni določite vsaj minimalne kriterije in od njih ne odstopate, le tako boste lahko ohranili mir. Julij in avgust bosta zelo primerna za nove ljubezni in da čustva zaživijo v vsej svoji veličini. Razigrani boste uživali v poletnih radostih. V oktobru in novembru bo Mars v vašem znamenju poskrbel za povečano energijo in kljub mrkoma boste uživali v ljubezenskem življenju. Na svoje čustveno življenje boste mnogokrat gledali skozi rožnata očala in na cedilu vas lahko pusti celo vaš prirojen čut za kritičnost. Zato bodite oprezni do tistega, ki vam bo preveč obljubljal! KOZOROG Vaš vladar biva v znaku škorpijonu in vas potiska v globine čustev, ki so vezana na preteklost. Že v prvi tretjini leta boste delali obračune in sprejemali odločitve, ki lahko usodno zaznamujejo vaše čustveno življenje. Od konca junija in vse do konca leta se začenja bolj čustveno obdobje, ki ga bo povzročil vstop Jupitra v vam nasprotno znamenje raka. Občutljivejši boste, potreba po zaščiti in varnosti bo postajala vedno pomembnejša. Zaradi tega se bo vaša pozornost vedno bolj usmerjala v dom in družino. Proti koncu jeseni bo Venera bivala v vašem znamenju in žareli boste od sreče. Za skladen odnos boste pripravljeni narediti veliko in še več! Če so bile vse vaše odločitve v letu 2013 pravilne, boste lahko ugotavljali v zadnji tretjini decembra, ko bo retrogradna Venera potovala prav po vašem znamenju. TEHTNICA Saturn, ki je že v lanskem letu izstopil iz vašega znaka, vam je pustil velik pečat. Modrosti njegovih lekcij se boste lahko z velikim pridom posluževali že v prvi tretjini leta. Naučili ste se presoditi, kaj želite v ljubezni, zato boste že ob začetku astrološkega leta spomladi dosegli kar nekaj sprememb. V ljubezni boste dobivali veliko in tudi pripravljeni boste dati veliko! Občasno bodite pripravljeni na sunkovite preobrate, ki vam jih bo povzročal planet Uran. Naj vas to ne zmede, saj ne bo nič tako, kot bo videti na prvi pogled. V poletnem času bo vaša energija zelo prodorna, zato boste pri osvajanju in v razmerjih zelo uspešni. V zgodnjem jesenskem obdobju bo Venera bivala v vašem znamenju in vam prinesla spremembe, ob katerih boste uživali. Če se bo takšno stanje obdržalo, boste ugotavljali čisto ob koncu leta. VODNAR Vaš vladar potuje po znaku ovna, zato boste tudi v ljubezni bolj prodorni, včasih celo bojeviti. Težko boste sprejemali kompromise, kar za vašega partnerja ne bo vedno najbolj prijetno. Za valentinovo boste gostili Venero v svojem znamenju, kar prinaša zelo ugodne novosti in okoliščine. Vse do začetka poletja vas bo ščitil Jupitrov vpliv iz znamenja sorodnih dvojčkov. Vpliv tujine in tujcev bo močno izpostavljen. Od sredine julija in vse do konca leta boste popravljali morebitne napačne odločitve v čustvenem življenju, ki so sled preteklosti. Sicer bo poletje za vas prijetno in polno družabnega življenja. V letu 2013 je najbolj pomembno, da ugotovite, kaj si od ljubezni sploh želite. Vaša potreba po neodvisnosti lahko ima visoko ceno. ŠKORPIJON Saturn je že v lanskem letu vstopil v vaše znamenje in vam kar dobro zatresel tla pod nogami. Trudili se boste ohraniti svoj star sistem življenja, kar ne bo najbolj lahko. Najpomembneje je, da se začnete zavedati pomembnosti razmerij in se bolj globoko zazrete v svoja čustva. Da boste bolj racionalni, vam bo v veliko pomoč vaš vladar, ki potuje po znamenju kozoroga. Obračuni s preteklostjo so mogoči od konca februarja do začetka julija. Sicer bo poletje lepo, uživali boste radosti družabnega in čustvenega življenja. Oktober si boste zapomnili z velikim zadovoljstvom in še vedno iskali tisto nekaj več. Samski lahko najdete svojo sorodno dušo, kar bo še posebej izpostavljeno ob začetku novembra. Ob koncu leta boste ugotavljali, da le ni vse tako enostavno, kajti kraljica ljubezni Venera bo v zadnjih dneh leta potovala retrogradno. RIBI Vaš vladar Neptun biva v vašem znaku, kar je izjemno močan položaj. Prinaša vam nenavadne, včasih celo zapletene situacije, ki vas lahko zbegajo. Zelo pomembno je, da imate nad svojim čustvenim življenjem racionalen pogled, kar v tem letu ne bo najlaže. Mnogokrat se boste zatekli v svoj imaginarni svet in se stopili s tistim, kar vam bo trenutno ugajalo. Od začetka junija in vse do polovice novembra bo vaš vladar potoval retrogradno, zato vam bo življenje izstavilo obračun, ki ga boste morali vzeti resno. Nujno potrebno je, da vzpostavite ravnovesje med čustvenim in fizičnim telesom! Saturn, ki potuje po močnem škorpijonu, vam bo nudil veliko oporo, prinese vam lahko srečne okoliščine in trdnost v razmerjih. Poslušajte svoj notranji glas, kajti glas srca bo imel na koncu najpomembnejšo vlogo. LJUBEZENSKI HOROSKOP STA ZA VAS PRIPRAVILI ASTROLOGINJI GORDANA IN DOLORES. ASTROLOGINJA DOLORES JE DOSEGLJIVA NA 090 64 30 IN NA WWW. DOLORES. SI. GORDANO LAHKO POKLIČETE NA 041 404 935 ALI NA 090 66 17 IN NA FACEBOOK ASTROLOGINJA GORDANA. 46 PODLISTKI / AKCIJE ZGODBE IZ KAMRE f\\ ka^nra Povzeto po: Janko Germadnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008. www.kamra.si Končno novi prostori Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju Pridobitev v sklopu prvega dela obnove - koncertna dvorana s 150 sedeži. Temeljiti posegi v ostrešje stare stavbe so bili šele leta 2006; pred začetkom del je bilo treba dotrajano strešno konstrukcijo podpreti. Kljub vsakoletni rasti vpisa je bilo število učencev v glasbeni šoli za mesto, kakršno je Celje, še vedno pod republiškim povprečjem. Tega sta se zavedala oba ravnatelja - že prej Ciril Vertačnik in še posebej njegov naslednik Vid Mareen - zato sta zmogljivosti glasbene šole povečevala z zunanjimi oddelki. S tem je šola v svojem okolju pridobivala potrebno množičnost, dokazovala nujnost gradbenih posegov, ob tem pa seveda širila svojo ponudbo pedagoških vsebin in ustvarjala potrebne osnove za prehod na višjo šolsko raven. Kljub navidezni zunanji statičnosti je bilo dogajanje na gradbenem področju v teh letih zelo intenzivno. Po eni strani se je stanje zapletalo v zvezi z odkupom zasebnih gradbenih objektov na severni parceli, po drugi plati pa je potekala priprava gradbene dokumentacije in načrtov. Občinski investitor (Občinska izobraževalna skupnost) je v začetku leta 1979 povabil k izdelavi idejnega Novi del poslopja Glasbene šole Celje; na desni se ga drži stara stavba, ki je bila obnovljena precej kasneje. projekta gradnje tri projektivne organizacije: Ingrad Celje, Razvojni center Celje in Vegrad Velenje. Odzvala sta se le prva dva in septembra 1980 se je pooblaščena komisija investitorja v soglasju z glasbeno šolo odločila za izdelek arhitekta Mirana Polutnika iz Razvojnega centra Celje. Njegov načrt je predvideval večjo uporabno površino (1112,20 kvadratnega metra) in cenejšo izvedbo od konkurence. Po številnih zapletih so se spomladi 1982 gradbena dela na parceli končno začela in leto kasneje je celjsko grad- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. beno podjetje Ingrad objekt uspelo dokončati. Ravnatelj Marcen je leta 1983 svoje poročilo o dolgo pričakovani novi šolski pridobitvi končal takole: »V učilnicah nove glasbene šole je mogoče glasbeno izobraževanje za okrog 750 učencev, s čimer bi se od prejšnjih 4,6 odstotka osnovnošolcev, vključenih v redno glasbeno izobraževanje, približali republiškemu povprečju, to je 10 odstotkov osnovnošolske mladine, z novimi prostori pa je tudi podana možnost za razširitev šole v srednješolsko glasbeno učilišče. Največji delež sredstev za adaptacijo in novogradnjo je iz programa II. samoprispevka, pomemben del je pridala Občinska izobraževalna skupnost. Vsi prostori stare in nove zgradbe so dodatno na novo opremljeni (oprema in glasbila) iz posojenih sredstev amortizacijskega sklada Združenih osnovnih šol Celje, del sredstev pa je prispevala glasbena šola sama.« JANKO GERMADNIK Bralna značka Novega tednika Dragi knjigoljubci! Vabimo vas, da se nam pridružite pri Bralni znački Novega tednika, ki bo trajala od 4. januarja do 31. marca 2013. In kaj pričakujemo od vas? Preprosto. Med ponujenimi 43 knjigami izberite eno, jo preberite in nam napišite obnovo na največ eni tipkani strani oziroma v obsegu največ 3000 znakov s presledki. Dodajte seveda še svoje polno ime in priimek, telefonsko številko in naslov bivališča. V obnovi morate odgovoriti vsaj na tri vprašanja: o čem besedilo pripoveduje, kdo so glavni junaki, zakaj vam je bila knjiga všeč oziroma čemu morda tudi ne. Naj vam »steče« ... Zimske urice so kot nalašč, da vzamemo v roke kakšno dobro čtivo. Zvesto prijateljico. Knjigo. In nagrada? Ja, tudi to smo pripravili za vas. Dobila jo bosta dva knjigoljubca. Tisti, ki bo po oceni uredništva napisal najbolj zanimivo in berljivo obnovo, ki jo bomo tudi objavili v časopisu, ter tisti, ki ga bomo iz kupa prispelih pisem izžrebali. In obema spet naložili ... branje, seveda! Prejeli smo že vaše prve obnove knjig, ki ste jih izbrali po predlaganem seznamu. Vzemite knjigo v roke, do konca marca imate še dovolj časa, da sodelujete v naši akciji in se potegujete za lepo knjižno nagrado. Naj se bere tudi v 2013! UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA 1 Z. ŠT. AVTOR NASLOV PRIPOROČA 1. Andrej Kokot Kaplja žgoče zavesti URŠKA SELIŠNIK 2. Jan Guillou Zlo TATJANA CVIRN 3. Javier Marias Jutri v bitki misli name BRANKO STAMEJČIČ 4. Franc Branko Janžek Naš Jošt BRANEJERANKO 5. Samo Rugelj Delaj, teci, živi URŠKA SELIŠNIK 6. Jorge Bucay Ti povem zgodbo? SAŠKA T.OCVIRK 7. Harlan Coben Odšel je za vedno TATJANA CVIRN 8. Maja Haderlap Angel pozabe URŠKA SELIŠNIK 9. Richard Russo Pravi moški BISERKAPOVŠE TAŠIČ 10. Maeve Binchy Hiša na Tari ŠPELA OŽIR 11. Christina Hopkinson Kup navlake pod stopnicami SAŠKA T. OCVIRK 12. Anita Nair Ženski kupe TATJANA CVIRN 13. Jožefa Kovačič Večerne misli BRANEJERANKO 14. Ray Kluun Pride ženska k zdravniku, Vdovec BISERKA POVŠE TAŠIČ 15. Matej Krajnc Balada za bencinsko s sirom IVANA STAMEJČIČ 16. Vadim Zeland Transurfing realnosti SIMONA ŠOLINIČ 17. Igor Karlovšek V objemu lože BISERKAPOVŠE TAŠIČ 18. Alan Hollinghurst Linija lepote TATJANA CVIRN 19. Gordana Kuic Vonj po dežju na Balkanu URŠKA SELIŠNIK 20. Beverly Naidoo Druga stran resnice BISERKAPOVŠE TAŠIČ 21. Cormac McCarthy Cesta BRANKO STAMEJČIČ 22. Jack London Martin Eden SAŠKA T.OCVIRK 23. Tone Partljič Hvala vam, bogovi, za te blodnje URŠKA SELIŠNIK 24. Erich Scheurmann Papalagi SIMONA ŠOLINIČ 25. Drago Jančar To noč sem jo videl ŠPELA KURALT 26. Marjan Tomšič Grenko morje ŠPELA OŽIR 27. Vladimir Vekic Ljuljka v žitu BRANEJERANKO 28. Helena Fone EFT za telebane PIKA RAJNAR 29. Emma Donoghue Soba TATJANA CVIRN 30. Sofi Oksanen Očiščenje TATJANA CVIRN 31. Vinko Trinkaus Podjetnica BISERKAPOVŠE TAŠIČ 32. Amalija Škrobar Imela sem temen in hladen dom BRANEJERANKO 33. A. M. Homes Jack TANJA DROLEC 34. Andrej E. Skubic Koliko si moja? URŠKA SELIŠNIK 35. Arto Paasilinna Srečni človek DR. ROMANA JORDAN 36. Franc Branko Janžek Goronci BRANEJERANKO 37. Bojan Godeša Čas odločitve TONE KREGAR 38. Goran Vojnovic Jugoslavija, moja dežela BRANKO STAMEJČIČ 39. Marilyn French Ženske BISERKAPOVŠE TAŠIČ 40. Danijel Artiček Vozači in kurjači - zgodbe o Rogačanu BRANKOJERANKO 41. Janez Cvirn Kri v luft! Čreve na plot! BRANEJERANKO 42. Dr. Robert Sutton Ni prostora za prasce SIMONA ŠOLINIČ 43. Kerstin Gier Za vsako rešitev se najde težava SAŠKA T. OCVIRK PISMA BRALCEV 47 V spomin Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Joža Erman Konec januarja je skoraj v osemdesetem letu umrla dolgoletna vodja fiziote-rapije Zdravilišča Laško, gospa Joža Erman. V Laško je prišla leta 1955, ko je študij končala druga generacija študentk višje šole za fizioterapev-tke, in v Laškem ostala. Doma je bila v Šentvidu pri Ljubljani, kamor se je pogosto vračala, saj je izhajala iz večje družine. Blizu nje je živela gospa Danica Kapus, ki jo je navdušila za študij fizioterapi-je. Pred šestdesetimi leti je z ortopedom prof. Edvard Pahorjem začela medicinsko rehabilitacijo. Gospe Jože Erman se spominjam, ko sem leta 1975 prišla po končanem študiju fizioterapije kot štipendistka v Zdravilišče Laško. Ko me je vodila po hiši ter predstavljala, se je večkrat pošalila. Bila je stroga, deležna našega spoštovanja. Poleg organizacijskega dela se je s strokovnostjo in predanostjo posvečala bolnikom. Zelo rada je hodila v naravo, nabirala zdravilna zelišča, rože in gobe. V Laškem je našla svoj dom in prijatelje. Ko sem jo v jesenskih dneh srečevala z rožo ali s kakšno vejico v rokah, sva vedno poklepetali. Zapadel je sneg, me pa sva na mojem telefonu gledali gobe, darove bogate jeseni, ki jih je tudi sama tako rada nabirala in delila drugim. Ko sem jo videla zadnjič, sem ji prinesla cvetočo divjo češnjo, toda nisem slutila, da sva se zadnjič srečali. MAJDA ANŽIN Odmev Najmanjši zvončki za največjo srečo V zadnji izdaji Novega tednika pišete zgodbo o najmlajši kurentki v Sloveniji. Zgodbo celo na veliko oglašujete v oglasih za časopis in še na naslovnici je. Prosim, da malo preverite, koliko je stara najmlajša ku-rentka oziroma kurent v Sloveniji! Če bi avtor članka ali urednik kdaj obiskala Ptuj in ptujsko kurentovanje, bi takoj opazila, da so najmlajši kurenti oziroma kurentke stari manj kot leto in že nastopajo v karnevalski povorki! Na Ptujskem polju živimo za kurenta, zato nas takšne zgodbe razjezijo in prizadenejo! Lik izvira s Ptujskega polja, tudi mojstri, ki izdelujejo kurentije, so samo iz okolice Ptuja. Tudi sam sem kurent, na nastopih me spremlja moj 3-letni sin, ki je prav tako kurent, ampak nikoli nisem rekel, da je najmlajši, ker vem, da ni. Naslov članka bi lahko bil, da je najmlajša kurentka na Celjskem, ne pa v Sloveniji (Ali morda Ptuj z okolico ni v Sloveniji?). Sporno zgodbo bom poslal tudi časopisu, ki ga berejo na Modri telefon Kdaj izračuni? Bralca zanima, kdaj bo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje začel izdajati informativne izračune o datumu upokojitve, ki bodo po novi pokojninski zakonodaji. V celjski enoti zavoda so mu namreč povedali, da jih še ne izdajajo. Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi v zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, odgovarja: »S 1. januarjem 2013 je stopil v veljavo nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je bistveno posegel v pogoje vseh pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavod je zato nemudoma začel postopke gradnje programskih rešitev za izračun pogojev upokojitve po novem zakonu, ki bodo predvidoma končani v marcu 2013.« V pokojninsko zavarovanje Bralka Simona opisuje, da je 49-letna gospodinja s našem koncu Slovenije, da se tudi bralci iz naših krajev seznanijo, kako zavajate bralce vašega časopisa. Želim pa, da se tudi opravičite v naslednji številki Novega tednika Ptujčanom! ALEKSANDER MLINARIČ, Ptuj Prejeli smo Zgodovina se ponavlja Tako bi lahko rekli za Novi tednik, ki bo po osmih letih izhajal enkrat tedensko ob četrtkih, tako kot je to že bilo, odkar pomnim. To je kar dolgo, saj sem naročnik že od leta 1961, ko sem ga naročil kot šestnajstletnik, da bi sledil oglasom za šolo in učna mesta. Potem me je spremljal k vojakom v Srem-sko Mitrovico in Novi Sad, nazaj domov na Cerovec, potem v Škofjo vas in zdaj v Slovenske Konjice, tako je moj spremljevalec že kar 52 let. NT je star toliko kot jaz in ko ste ob njegovi 60-letnici začeli izdajati torkovo izdajo z reklamo - »Pri šestdesetih, pa še dvakrat na teden!« -sem jo v šali uporabljal tudi zase. No in ob moji in tedni- tremi otroki in z 11 leti delovne dobe. Želi se vključiti v pokojninsko zavarovanje, zato jo zanima plačilo prispevkov ter koliko mora biti stara, da se lahko upokoji. Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi v zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, odgovarja: »Zavarovanka se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, v kolikor to dejavnost opravlja, je zdravstveno sposobna za opravljanje kmetijske dejavnosti (potrdilo službe za medicino dela) in če katastrski dohodek na družinskega člana ne presega cenzusa iz 17. člena novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (približno 4.890 evrov). Ko bo zavarovanka dopolnila najmanj 15 let zavarovalne dobe, lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine ob dopolnitvi 65 let.« Bančna kazen Bralec iz Celja, ki je prejemnik socialne pomoči (posredoval je osebne podatke), se pritožuje zaradi kovi 68-letnici je res dovolj enkrat na teden, pri čemer bo to NT zmogel dlje časa kot jaz, če se malo pošalim. V teh letih mi je NT objavil kar lepo število pisem, najbolj pa se spomnim tistih iz 60. let, ko jih je takratni Celjski tednik celo honoriral in ker sem takrat bil reven kot cerkvena miš, sem bil zelo vesel honorarja, ki mi ga je prinesel poštar. Takrat je tudi poštar pobiral naročnino za časopis. Zdaj ko bo NT izhajal enkrat tedensko, bo tudi bolj ponosno nosil ime tednik, čeprav bo zmogel samo enkrat tedensko, bomo pa zato dobili bolj debelega. Uredništvu in vsem novinarjem želim se mnogo lepih let pri ustvarjanju NT, a tudi sam bom še pošiljal prispevke za objavo v vse rubrike, kjer lahko sodelujejo bralci, ker to je moj hobi že pol stoletja in se za vse objave uredništvu zahvaljujem. JOŽE JURC, Slovenske Konjice Kdo je ustrelil psički? Več kot mesec je od tega, odkar sem ostala brez svojih dveh psičk. Marsikoga je pretreslo, da ju ni več, a še bolj kot to način, kako sta odšli. Bili sta mati in hči, Lina in Luna, mešančki, stari približno štiri leta in leto in pol. Pri meni sta bili leto dni. Zelo sta bili učljivi, prijazni, igrivi, vedno bolje je bilo z njima živeti in iti naokrog. 5. januarja letos sem ju pustila pri prijatelju v Šmarju pri Jelšah. Šli so na sprehod in ko so se vračali, sta psički stekli v gozd. Čez kakšno minuto je prijatelj sli- opomina Banke Celje, ker mora plačati 4,80 evra »kazni«. Glede opomina je izvedel, da bi moral imeti na računu vsaj 1,20 evra, kolikor je potrebno za plačilo vodenja računa. Ker na računu takrat ni bilo nobenega denarja, so mu naložili kar 4,80 evra »kazni«, zato pripominja, da bi ga banka na to morala prej opozoriti ter na računu zadržati dovolj denarja. Nezadovoljen je še, ker je bančno kartico v bankomatu (stavba bivšega SDK) pozabil ter je ostala dva meseca v banki, ne da bi ga obvestili, da je pri njih (za preklic kartice nima denarja). Tako trdi bralec, ki želi od banke pojasnila. Tatjana Rajh, svetovalka za odnose z javnostmi v Banki Celje, odgovarja: »Na podlagi prejetega vprašanja bralca Novega tednika smo v matični enoti preverili navedbe glede zaračunavanja stroškov in ugotovili, da nepravilnosti v konkretnem primeru ni bilo. Zaradi načela zaupanja med komitentom in banko zadeve javno bolj podrobno ne moremo komentirati. Gospoda vljudno vabimo, da obišče matično enoto, kjer mu bomo lahko celovito odgovorili na vsa vprašanja, tudi na tista, ki so povezana z zadržano kartico v bankomatu.« BRANE JERANKO šal najprej en strel, nato še drugega. Upal je, da ni bilo namenjeno psičkama. Žal ni bilo tako. Vsega kakšnih 200 metrov nad cesto, po kateri so se sprehajali, ju je ustrelil najverjetneje lovec. Ker se nista vrnili iz gozda, ju je šel iskat. Poklical je policijo in skupaj so ju iskali po najdenih krvavih sledeh. Niso ju našli. Ko sem prišla zraven, so policisti odšli. Kmalu zatem sva jih v gostem grmovju našla, pokrite z listjem, le Lunina bela tačka je gledala izpod listja. Ko sem pobožala ti dve majhni trupelci, je bila Luna še topla ...Trgalo se nama je srce, obup je bil neznanski ... Kako je mogel nekdo hladnokrvno in namerno ustreliti ti dve psički? Lina je imela natančen strel v glavo med ušesi, Luna pa je najverjetneje prišla pogledat nazaj, kaj je z mamo, in je bila ustreljena pod vrat. Policista sta prišla nazaj, naredila posnetek trupelc in rekla, naj se zglasim na policijski postaji, če želim podati kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu. To sem naredila naslednji dan. V razgovoru so mi povedali, da skoraj v 90 odstotkih vedo, kdo je storilec, a nimajo dokazov, saj bi bil potreben očividec. Omenjeno je bilo, da to ni prvi takšen primer v Šmarju, in kasneje sem izvedela, da jih je bilo še več. Ob vsej tej zgodbi se mi poraja veliko vprašanj in stvari za razmislek. Res je, da bi bilo najbolj po pravilih, če bi bili psički na sprehodu vedno na povodcu. Želeli smo ju naučiti, da ne bi šli nikamor tudi brez povodca, kar se je večino časa posrečilo, le v gozdu še to ni bilo povsem tako, saj sta stekli v gozd, a sta se kmalu vrnili. Zraven na sprehodu so bili večkrat prijateljevi nečaki. Že tako niso mogli priti k sebi od neutolažljive žalosti, ko so izvedeli za umor psičk, kaj šele, če bi bili zraven in slišali strele! Če nekdo sredi belega dneva strelja po gozdu zraven ceste, kako ve, da ne bo njegova nehotena tarča še kdo drug? Mogoče otrok? O sami lovski organizaciji, katere člani že po svoji naravi streljajo nedolžna bitja po nepotrebnem, zaradi strasti do ubijanja, bi se dalo razpravljati zelo na široko in raznoliko. Če ostanemo pri veljavnih zakonih, po katerih se lovcem dovoli streljanje divjih živali po gozdu, se jim pa izrecno ne dovoli streljanje domačih in hišnih živali ne v gozdu niti kje drugje ter gre za kaznivo dejanje! A moja izkušnja trenutno kaže tako, da ko se takšno kaznivo dejanje zgodi, uradni organi ne pridejo stvarem do dna. Mogoče, da še opravljajo preiskavo, vem, da so takoj opravili razgovore z lovci, ki bi lahko bili storilci, vendar niso bili pripravljeni vzeti recimo krogle iz trupelc psičk . Mar to pomeni, da lahko ima orožje vsak lovec, ne glede na svoje psihofizično stanje, in da ga lahko uporablja uradno sicer le v zakonskih okvirih, neuradno pa pravzaprav toliko, kolikor ga nekdo ne uspe zalotiti? In to pomeni, da bo še kar nekaj psov, mačk takole odšlo? Izvedela sem še za nekaj podobnih primerov, kot je bila ustrelitev mojih dveh psičk, za eno celo v istem gozdu! Ali se ti lovci zavedajo, da pes predstavlja veliko ljudem družinskega člana, ki ga ob izgubi neizmerno pogrešajo? Ali se zavedajo, da so s tem žival umorili, nekoga pa tudi posredno prizadeli, ali pa gre takim ljudem le za golo slo po ubijanju ali mogoče po »izvajanju« reda? Res ne moremo reči, kaj od tega je res. Psičk, mojih dragih pikic, ne bo nič oživilo . Kar bi želela in zaradi česa sploh vse to pisanje je: kdorkoli bo to prebral, naj mu bo v razmislek. Imejmo svoje mnenje o teh stvareh in ga izpričajmo. In če je mogoče, stopimo tudi v akcijo, ko se bo pojavila možnost ali želja kaj urediti, v veri, da lahko obvarujemo kakšnega psa in mačko več. Imejmo pred sabo sliko bolj varne države, v kateri so tudi živali (vse) varne. TANIKA VIRTOVŠEK, Rogaška Slatina Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. SMUČARSKI KLUB GOZDNIK ŽALEC organizira med zimskimi počitnicami TEČAJ SMUČANJA na Rogli Inf.: Smučarski klub Gozdnik Žalec Aškerčeva 15 tel.: 051 631 170 03 710 01 71 Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE 48 BRALCI POROČEVALCI V Dobju in Rogatcu živijo zdravo Kuharska delavnica v Dobju Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so oktobra 2012 ponovno začeli izvajati program Živimo zdravo v dveh lokalnih skupnostih, v Dobju in Rogatcu. V preteklih štirih mesecih so v vsaki lokalni skupnosti izvedli program dvanajstih brezplačnih učnih delavnic o zdravem življenjskem slogu. Vključenih je bilo več kot 200 udeležencev, med njimi približno dve tretjini žensk in tretjina moških. Povprečna starost udeležencev je bila okoli 60 let. Približno 90 krajanov je delavnice obiskovalo redno. Rezultati izobraževalnih delavnic so se tudi tokrat izrazili predvsem v poglobljeni skrbi za zdravo prehrano in večji telesni dejavnosti. Program v lokalni skupnosti doseže namen, kadar krajani na novo pridobljena znanja in veščine za ohranjanje zdravja ter pozitivne spremembe vnesejo v svoje vsakdanje življenje. Izvedbo v obeh lokalnih skupnostih sta podprli Občina Dobje in Občina Rogatec. Izobraževalne in praktične delavnice so bile za udeležence brezplačne. Udeležili so se jih lahko vsi krajani, ki želijo bolj aktivno poskrbeti za svoje zdravje. Načrtovani rezultati programa so vidni v izboljšanju merljivih dejavnikov zdravja, kot so znižanje telesne teže, izboljšanje telesne zmogljivosti in znižanje holesterola v krvi. Temeljno izhodišče programa Živimo zdravo je preprečevanje in zmanjševanje bolezni srca in žilja ter raka, saj so prav ta obolenja v Sloveniji glavni vzrok prezgodnjih smrti. Program izvajajo na Celjskem po vzoru iz Pomurja. KL Kulturni praznik na Gimnaziji Lava Dijaki Gimnazije Lava so v sredo, 6. februarja, pripravili prireditev ob kulturnem prazniku. Na proslavi v Celjskem domu je nastopilo 21 dijakov, ki so z besedo, gibom in glasbo predstavili 12 pesmi sodobnih slovenskih pesnic in pesnikov mlajše generacije. Koncept prireditve je predstavljala aluzija na Sonetni venec, saj sta bila izbor in razporeditev pesmi 8 slovenskih pesnic in pesnikov podobna kot v Prešernovi mojstrovini. Besedila z ljubezensko, nacionalno, bivanjsko in s poetološko tematiko je 21 dijakinj in dijakov Gimnazije Lava interpretiralo z besedo, gibom in glasbo. V svojem dinamičnem uprizarjanju poezije so uporabljali neoporne kvadre, sicer edine elemente minima-listične scene, in maske, ki so učinkovale tako pomensko kot estetsko. Avtorica idejne zasnove je bila Breda Marušič, ki je skrbela tudi za govorni del. Koreografijo interpretov je oblikovala Sava Malenšek Kučič. Glasbeniki so se pod mentorstvom Metke Jagodič Pogačar predstavili s temami iz skladb različnih zvrsti in se ob nekaterih interpretacijah poezije tudi gibalno vključili v uprizoritev, kar je dodatno prispevalo k učinku spajanja več izraznih sredstev. Sceno in maske je zasnovala Tanja Barle (Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja); maske so izdelali v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije (Natalija Fošnarič), kjer so pripravili tudi zvočne posnetke (Tadej Škorjanc). Nastopajoči dijaki na prireditvi so bili Mario Knapic, Zala Čanžek Časl, Uroš Turnšek, Lara Helbel, Žiga Jordan Kozjak, Nina Škorjanec, Luka Ribič, Tamara Čerček, Laura Divjak, Helena Čater, Vita Vybihal, Luka Vinko, Tomaž Kozovinc, Marko Ramšak, Urban Jerman, Lea Kolman, Nejc Samec, Vita Vlašič, Urša Jazbinšek Čanžek, Martin Bošnjak in Žiga Oder. BM, foto: PETRA TRATNIK TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED Četrtek, 14. februar: Luna bo še vedno bivala v strastnem in dinamičnem ovnu, kar se bo občutilo na vsakem koraku. Venera bo v tem dnevu v odličnem sekstilu z Luno zato bodo ljubezenska razmerja in čustva imela pomembno vlogo. Petek, 15. februar: Položaj Lune v biku bo usmeril pozornost v materialne zadeve. Zaradi Marsovega položaja s Plutonom se bo kazala uspešnost pri aktiviranih načrtih, zato bo pametno delovati z vso močjo ter energijo. Sobota, 16. februar: Sonce in Luna bosta v jutranjih urah v lepem odnosu poskrbela za dobro voljo in optimizem, temu aspektu bo nasprotovala opozicija s Saturnom, kar pomeni, da bo treba določene zadeve postaviti na svoje mesto, pri čemer bo bolje, da to naredite zaradi lastnih odločitev, kot da nekdo uveljavi prisilo. Mars bo v trigonu s Saturnom, kar obeta veliko energije, ki jo bo treba čim bolj modro porabiti. Vztrajnosti ne bo primanjkovalo, zato boste lahko veliko naredili. Tudi večja fizična aktivnost bo zelo zaželena. Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo vprihodnost flstrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na facebooku Astrologinja Cordana flstrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si Nedelja, 17. februar: Kmalu po polnoči bo Luna v kvadratu z Venero, kar pomeni, da se bodo izpostavile kakšne napetosti v medsebojnih razmerjih. Luna v čutnem znaku bika bo vnašala nekoliko ležerno, vendar sproščeno vzdušje, zato bo z nekoliko spretnosti dan prijetno preživet. Zvečer bo nastopil prvi lunin krajec, zato bodite previdni v medsebojnih odnosih. Ponedeljek, 18. februar: Luna bo v jutranjih urah v napetem položaju z Venero, zato previdno. V opoldanskih urah bo v dobrem odnosu z Uranom, srečala se bo tudi z Jupitrom, obetajo se prijetne urice, dobri dogodki. Sonce v tem dnevu bo zamenjalo svoj položaj in vstopilo v ribi ob 14.03. To bo prinašalo v prihodnjem obdobju večjo stopnjo čustvene energije, sočutnost in idealizem. Saturn bo v tem dnevu nastopil t. i. retrogradno pot, kar bo trajalo do 8. junija. To obdobje bo čas upočasnjevanja nekaterih zadev, revizije stališč in popravljanja morebitnih napak. Torek, 19. februar: Luna bo v nočnih urah v negativnem aspektu z Marsom lahko prinašala nekoliko slabše počutje, povečevala notranje napetosti. V zgodnjih popoldanskih urah bo v napetem kvadratu z Merkurjem svarila pred kakšno napačno odločitvijo, vendar se bo v večernih urah energija sprostila, Venera bo v dobrem aspektu z Luno prinesla vse lepo. Sreda, 20. februar: Odličen dan, v katerem boste lahko ogromno naredili. Luna bo prestopila v znamenje raka ob 12.46 in malce kasneje tvorila trigona s Soncem in z Neptunom. Ta zagotavljata lepo in skladno energijo z okolico. Mogoče bo moč presoje motena, optimizem pa močno povečan. Zelo bodo izpostavljena čustva, vpliv preteklosti, pojavili se bodo lahko tudi kakšni strahovi pred prihodnostjo. Astrologinji GORDANA in DOLORES Setveni koledar Čas za presajanje je od 19. 2. ob 16. uri do 28. 2. ob 24. uri. 14 TO list 15 SR list do 9. ure, od 10. ure plod 16 ČE cvet 17 PE plod do 8. ure, od 9. ure korenina 18 SO korenina do 10. ure, od 15. ure korenina 19 NE cvet do 11. ure, od 12. ure korenina 20 PO korenina do 9. ure, od 10. ure cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. BRALCI POROČEVALCI 49 Jočejo samo misli Andrej Pegan je 31. januarja v Osrednji knjižnici Celje predstavil svojo knjigo Misli, ki jokajo. To je že njegova petintrideseta predstavitev v Sloveniji, pogovor z njim pa je vodila bibliotekarka Polona Bajc Napret. Leta 1996 je doživel hudo prometno nesrečo, v kateri je izgubil najboljšega prijatelja, sam pa s poškodovano glavo ostal priklenjen na invalidski voziček. Vendar ni obupal. Z dolgotrajno rehabilitacijo in močno voljo je prišel tako daleč, da je sposoben živeti brez pomoči drugih. Je človek, ki bi nam vsem lahko bil za zgled. Po nesreči je enajst dni ležal v umetni komi, tri mesece se ni zavedal. Izgubil je spomine iz mladosti in vse je moral začeti graditi znova. Njegova leva roka je bila mr- tva, noge je čutil, vendar ni mogel hoditi, ker ni imel ravnotežja. To je bilo zanj zelo težko obdobje, ko je jokal v mislih. Solze pa mu ne morejo teči, ker ima poškodovan center v možganih. Meni, da bi mu bilo veliko lažje, če bi lahko jokal. V začetku je zavračal vsakršno pomoč, a se je ob potrpežljivem delu fizioterapev-tov Rehabilitacijskega centra Soča postavil na noge in začel hoditi, kmalu je premikal tudi levo roko. Dobil je voljo do življenja in s prijateljem Primožem Gorzo sta se odločila, da bosta obhodila Slovenijo. Projekt sta izpeljala leta 2003, ko sta v tridesetih dneh prehodila 1.103 km od Kranjske Gore do cilja v istem kraju. Prehojeno pot sta opisala v knjigi Premagala sebe in prehodila Slovenijo. Zmagoslavno se je počutil tudi, ko je dobil zaposlitev kot skladiščnik. Sodelavci so ga lepo sprejeli in počutil se je koristnega. Ob službi se je ukvarjal še z marsičim - izdeloval je lesene hišice, organiziral bowling turnir in dobrodelni koncert za društvo Vita ... Je tudi ambasador Zavoda Varna pot in obiskuje šole, kjer otrokom pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. Leta 2010 je zaradi recesije izgubil službo in začel pisati, tako je nastala knjiga Misli, ki jokajo. Poglavitno sporočilo knjige je, da se ne smemo smiliti sami sebi in se moramo spoprijeti z vsemi težavami. Knjigo je napisal v razmislek vsem voznikom - da se umirijo na cestah in se začnejo zavedati tega, da nam lahko ena sama nesreča obrne življenje na glavo. Želi si, da bi po njegovi predlogi posneli film in da bi organiziral igre brez meja za invalide. ANICA GUBENŠEK GRAČNAR Spodbujajo kreativnost pri mladih V Šolskem centru Celje, Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko, si prizadevamo, da bi navdušili mlade za izobraževalni program Ustvarjalec modnih oblačil, zato smo organizirali natečaj za osnovnošolce Nariši obleko za valeto. Z natečajem smo želeli spodbuditi predvsem kreativnost in ustvarjalnost pri učencih in jim dati možnost, da svoje izdelke predstavijo javnosti. Odziv je bil zelo velik, saj je na natečaju sodelovalo 156 učencev iz 45 osnovnih šol. Prejete izdelke je ocenila strokovna komisija in izbrala 12 najizvirnejših risb. V četrtek, 31. januarja, je bilo v srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko srečanje za udeležence natečaja, njihove starše in učitelje, kjer smo organizirali razstavo izdelkov, ki so se uvrstili v finale in razglasili zmagovalko. Glavno nagrado za svoj kreativen izdelek je prejela Špela Opalič iz OŠ Blaža Kocena Ponikva, ki bo na svoji valeti lahko zaplesala v obleki, ki jo bodo zanjo zašili dijaki izobraževalnega programa Ustvarjalec modnih oblačil. Zajec, ki ima rad sneg Če nimate ostrega vida, si boste morali bolj temeljito ogledati fotografijo, ki nam jo je poslala Monika Podkoritnik iz Laškega. Le tako boste namreč opazili, da se sredi snežne beline skriva bel zajec. Monika je zapisala, da kot naročniki in zvesti bralci Novega tednika v družini vedno z veseljem pogledajo objavljene fotografije bralcev, zato so se odločili tudi sami poslati eno, ki se jim zdi zanimiva. In res! Ta dokazuje, da v snegu ne uživajo samo psi, ampak tudi njihov zajec Bruno. Zelo rad se poda na krajši sprehod okrog hleva po zasneženem travniku, do bližnjega jabolčnega drevesa, kjer z vso vnemo koplje po snegu in išče lani pozabljena jabolka. Če mu uspe še kaj najti, si prigrizek takoj privošči, pa tudi če mu sneži po glavi. Zelo uživa na mehki podlagi in nič kaj rad se ne vrne nazaj na toplo, zato ga je včasih kar težko najti v tej belini, je zapisala Monika. Mi pa dodajamo, da si želimo še več takšnih zanimivosti, ki nam jih pošiljate bralci. TC Prireditev je bila zelo uspešna, predvsem pa smo navdušeni nad izvirnostjo mladih, ki so s svojim odzivom presegli vsa pričakovanja. Izdelke, ki so se uvrstili v finale, smo po prireditvi razstavili v učilnici za praktičen pouk, kjer si jih lahko ogleda vsak, ki bo potreboval kakšen navdih. MB Novo priznanje za Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje Zlato jabolko za SŠGT Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje je konec leta prejela nagrado za najboljši slovenski Leonardo da Vinci projekt - mobilnost dijakov z naslovom Dvig kakovosti usposabljanja preko evropskih učnih poti II, ki ga je izvedla leta 2010 v hotelu Kempinski Bahia Estepona Španiji. V projektu so sodelovale štiri slovenske gostinsko-turistične šole, ki so se v ta namen povezale v konzorcij in tako omogočile kakovostno delovno prakso v tujini 30 dijakom iz prekmurske, savinjske, zasavske in gorenjske regije. Zlato jabolko in priznanje je na slovesnosti prevzel ravnatelj Iztok Le-skovar. To je že naša tretja nagrada za kakovost v mobilnosti, ki nam bo za spodbudo pri nadaljnjem delu. Čestitke tudi sodelujočim dijakom, ki so v projektu zastopali našo šolo in svoje delo opravili več kot odlično. DARJA ŠTIHERL, koordinatorica projekta 50 POJDI Z MENOJ mm m a ad? RELAX TTÜIEEM RELAX" TIH RELAX TUMMM GREMO V BEOGRAD MAJSOUSl ČAS, DA 03 ME L 'O C^ci/OTJO PAKETNA CENA ZA OSEBO: 249 € CENA VELJA DO 20.2. OZ. DO RAZPRODAJE PROSTIH SEDEŽEV. Program: 1-dan: Odhod iz Celja ob 3. uri Prestop mojo s Hrvaško. Vožnja mimo Zagreba in naprej v smeri Slavonskega Broda z vmesnimi postanki. Prestop meje s Srbijo in nadaljevanje poti proti Sremski Mitrovi-ci, Dopoldanski prihod v Beograd. Krožni ogled mestnih znamenitosti: pravoslavna cerkev sv. Save (s postankom za krajši notranji ogled), mestna skupščina, zvezni parlament, Trg republike, Trg Nikole Pašiča ... Po osvežitvi peš do starega mestnega jedra: Trg republike. Narodni muzej, Narodno gledališče, Študentski trg, Kalemegdan, Saborna cerkev, »konak« kneginje Ljubice, »ka-fana« ... Prosto samostojno odkrivanje mesta, nakup v Knez Mi h aj lovi ulici, na tržnici ... Namestitev v hotelu. Po osvežitvi večerja ob starogradski živi glasbi v eni od restavracij. Nočitev. 2. dan: Zajtrk. Vožnja na Dedinje in obisk Hiše cvetja z grobnico maršala Tita in ogled etnografskega muzeja, ki hrani Titova darila, Od tu pot mimo slovite Marakane, Cecine hiše, TV Pink na Avalo. Sledi vožnja mimo spomenika ruskim letalcem, ogled Meštrovičevega spomenika neznanemu vojaku ter telekomunikacijski stolp. Preprosto kosilo v bližini. Po vrnitvi prosto za samostojno odkrivanje mesta, nakup v Knez Mihajlovi ulici, na tržnici ... Zvečer odhod na večerjo na splav - plavajočo restavracijo na obrežju Save Ob živi glasbi bo zabava trajala do poznih ur. Nočitev. 3- dan: Kasnejši zajtrk. Se nekaj prostega časa. Možen obisk ene od tržnic - Buvlja pijača, kitajska tržnica ... Predlog: panoramska vožnja z ladjo po Donavi in Savi /npr. od Ušča do Ade Cigantije/ ali ogled letalskega muzeja na Surčinu (doplačila). Sledi lahko kosilo v bližini ali že na poti. Vrnitev prati domu v smeri Rume in po isti poti. Vmesni postanki. Prihod v Slovenijo zgodaj zvečer. Cena vključuje: prevoz z visokopodnimi turističnimi avtobusi, 2 x nočitev z zajtrkom v hotelu*** v 1/2 TWC-sobah, 1 x večerjo ob starogradski glasbi v restavraciji na Skadarliji, večerjo ob Živi glasbi na splavu, 2 x preprosto kosilo, vstopnino za Hišo cvetja, oglede po programu, lokalno vodenje, cestnine in pristojbine, vodenje in organizacijo. Obvezno doplačilo: 15 € stro&kov posredovanja za rezervacijo. Možno doplačilo: za enoposteljno sobo 30 EUR za osebo Prijave TA Relax Celje: ^ m 03 428-83-20 ^ DARILNI KUPON DARILNI KUPON DARILNI KUPON 100 € 200 C UN0VCLJIV OB REZERVACIJI 1 OSEBE UN0VCLJIV OB REZERVACIJI 2 OSEB UN0VCLJIV OB REZERVACIJI 4 OSEB DARILNI KUPON VELJA OB REZERVACIJI PRILOŽENEGA PRVOMAJSKEGA POTOVANJA V BEOGRAD V ORGANIZACIJI TA RELAX. DARILNI KUPON NI ZAMENLJIV ZA GOTOVINO AU KAKO DRUGAČE UNOVČUIV. ORGANIZATOR POTOVANJA JE RELAX TURIZEM, D. D„ MEŽA10,2370 DRAVOGRAD. ZA POPUSTE IN DOPLAČILA POKLIČITE 031377 893. ŠTIRINOŽCI 51 h ■ ■ ■ I VI ■■ Za manj zanemarjenih živali Društvo Veles opozarja na nevarnost leptospiroze Psi do kolen v iztrebkih, na meter dolgi verigi, brez zaščite, vode, hranjeni le s koruzo, bolni in shirani. Na takšne prizore naletijo člani društva za zaščito živali Veles s sedežem na Ljubečni, ko jih pokličejo, da rešujejo živali pred ljudmi, ki zanje niso sposobni skrbeti. Ime so si nadeli po slovanskem bogu podzemlja, bogastva in tudi živine in vojne. Kar primerno ime za vse, s čimer se spopadajo pri svojem delovanju ... Dušan Vengust je društvo ustanovil že pred leti, zdaj pa mu je uspelo pridobiti status, da deluje v javnem interesu. To pomeni določene ugodnosti pri zagotavljanju sredstev, a tudi obveznosti pri izvajanju progama. Sicer pa je Vengust že za pridobitev statusa moral nekaj let trdo delati in dokazati, da je društvo do njega upravičeno. Vmes je pot do cilja nekoliko upočasnila prometna nesreča, zdaj pa je spet aktiven in poln načrtov, da bo društvo postalo eno najmočnejših in najbolj uspešnih pri pomoči mučenim in zanemarjenim živalim. Kot upokojenec namreč ugotavlja, da je nujno treba početi nekaj koristnega. Že desetletja se ukvarja s psi, ima leglo rotvajlerjev in zato se ne ustraši nobenega izziva, ko gre za reševanje živali. Večinoma so to psi, s katerimi je treba znati, občasno še kakšne druge živali, medtem ko je reševanje mačk prepustil drugim društvom. Večinoma zaleže opozorilo Prijave prihajajo iz različnih krajev regije, na stotine včasih prav grozljivih primerov imajo zabeleženih s fotografijami. Pri reševanju je po besedah Vengusta najbolj pomemben pristop. Njegovo načelo je, da se lastnika psa nikoli ne loti z grožnjami in neposredno z očitki, kako ne zna skrbeti za živali, temveč z lepo besedo, malo naokoli. Ko na terenu preveri prijavo, vse skupaj zabeleži, lastniku pa pove, kako in kaj mora storiti, da se bo stanje izboljšalo, v kolikšnem času in kakšne kazni ga lahko doletijo, če bi zadevo morala prevzeti inšpekcija. Običajno takšen pogovor zaleže, je pa težava v tem, da gre pri zanemarjenih živalih največkrat za problematične skrbnike, ki niti sami zase niso sposobni primerno skrbeti, kaj šele za živali. Društvo jim lahko pomaga, ne da bi jih obsojalo, pravi Vengust. Je pa res, da včasih naleti tudi na »Še v hiši nimam vode, kako naj bi jo potem pes imel, sem slišal enega od izgovorov skrbnika...« Zanemarjen pes na prekratki verigi sredi blata lažno prijavo, ker so ljudje med sabo sprti. Na sodišču se je doslej znašel le enkrat, ker so ga napadli skrbniki zanemarjenega psa. Nekaj primerov je moral predati inšpekciji, ker ni našel skrbnika, na primer lani pozimi, ko je pes v Vojniku pri minus 20 stopinjah zmrzoval na prostem na meter dolgi verigi. Sicer pa pohvali celjsko veterinarsko inšpekcijo, ki se takoj odzove, če je kaj nujnega. Društva, kot je Veles, so lahko inšpekciji v pomoč, saj ta ne more preverjati vsake prijave. Društvo pa si pomaga s prijavitelji, ki nato sporočajo, ali so se razmere res uredile ali pa je potrebno ponovno posredovanje. Če bo članov društva še več, bodo tudi rezultati še boljši, je prepričan Vengust. Nevarna leptospiroza Ena glavnih nalog društva bo širjenje znanja o pravilni skrbi za živali med šolarji. Prav ta vidik se Vengustu zdi še posebej pomemben v teh časih, ko je vse več primerov lep- Kaj je leptospiroza To je bolezen divjih in domačih živali, ki spirohete izločajo z urinom. Človek se okuži z neposrednim ali s posrednim stikom z okuženo živaljo oziroma njenimi izločki. Najpomembnejši rezervoar okužbe so glodavci. Voda, ki je okužena z urinom okuženih podgan, je pomembna za prenos okužbe. Bolezen poteka v dveh fazah. Začetni bolezenski znaki so neznačilni, podobni gripi: hitro naraščanje telesne temperature, pogosto z mrzlico, s hudim glavobolom, z bolečinami v mišicah. Pridružijo se lahko še bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, povečanje jeter, redkeje povečanje bezgavk in izpuščaj. Značilen znak, ki pa včasih ni izražen, je vnetje očesne veznice. Zvišana temperatura se po enem tednu normalizira, kar pri manjšem delu bolnikov pomeni konec bolezni. Pri večini bolnikov pa pride do ponovnega dviga temperature. V tem času se pogosto pojavita meningitis in prizadetost ledvic. Smrt je ponavadi posledica odpovedi ledvic, jeter, pljučnice. Leptospi-rozo zdravijo z antibiotiki. Zdravljenje traja 5 do 7 dni. Cepljenje domačih živali je znatno zmanjšalo število obolenj. Priporočajo cepljenje psov, ker je veliko število primerov leptospiroze pri otrocih, ki so bili v stiku s psi. Vir: Zavod za zdravstveno varstvo Celje tospiroze, bolezni, s katero se lahko okužijo tudi ljudje. Opozarja, da obstaja nevarnost epidemije, ki se je premalo zavedamo. Zato bi po njegovem mnenju čim več ljudi moralo vedeti, kakšne nevarnosti prinaša bolezen in kako se zavarovati pred njo. Problem so zlasti množice neregistriranih in zato necepljenih psov, pri čemer bi društvo lahko pomagalo pri nadzoru in popisu na terenu, če bi dobilo ustrezna pooblastila. Po Vengu-stovih ocenah je poleg 200 tisoč registriranih psov vsaj še dvakrat toliko neregistriranih. Leta 2007 so strokovnjaki pri nas ocenili, da je 15 do 17 odstotkov vseh psov okuženih z virusom, vprašanje pa je, kako je zdaj, saj novejših analiz ni. Najbolj razširjen je virus v Prekmurju, so pa pred kratkim v Litiji za- beležili celo smrtni primer mladeniča prav zaradi te bolezni. TATJANA CVIRN Foto: arhiv društva Veles »Mučenje živali je po mojem že to, da imajo ljudje psa v bloku, žal pa zakonsko ni določeno, kakšna pravila bi morala tu veljati. Ne moreš imeti garsonjere in velikega psa na balkonu!« Prostovoljci društva Veles z Dušanom Vengustom (čepi na desni) Veles lahko z opremo, ki jo ima na razpolago (lovilec psov, boksi, kletke, odčitovalec čipov, zaščitne rokavice in oblačila), pomaga pri reševanju živali z raznih neobičajnih lokacij, kar sicer po sili razmer počnejo gasilci. Pri izgubljenih psih pa bi hitreje našli lastnika, če bi imeli dostop do registra, ugotavlja Vengust. 52 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si Kako se v stanovanju zavarovati pred pretiranim elektromagnetnim sevanjem? Pomembni varna uporaba električnih naprav in pravilna razporeditev pohištva v prostoru Elektromagnetnemu sevanju ni mogoče uiti, saj je prisotno povsod okoli nas. Natančnih in povsem zanesljivih raziskav o vplivih elektromagnetnih sevanj na človeka ni. Strokovnjaki se sicer večinoma strinjajo, da sevanja niso nevarna, a le, dokler jim nismo pretirano izpostavljeni. V prispevku navajamo nekaj napotkov, kako se sevanju čim lažje izogniti v domačem okolju, saj lahko tveganje zmanjšamo že na primer s prestavitvijo postelje kakšen meter levo ali desno. Človekov organizem se je razvil v okolju z neprestano prisotnimi elektromagnetnimi sevanji naravnega izvora. Ni se mogoče izogniti toploti, zvoku ali na primer zemeljskemu magnetnemu polju. Človekov organizem je na vse to prilagojen, drugače pa je, kot pravi inženirka elektrotehnike Katarina Kerševan, kadar je sevanje umetnega izvora in mu je posameznik prekomerno izpostavljen. Tovrstna sevanja namreč dosegajo neprimerno večje jakosti kot sevanja naravnega izvora. Otroci in nosečnice posebej občutljivi V našem okolju je vedno več električno napajanih naprav. Ko so priključene na električno omrežje, okoli njih nastaja električno polje, med njihovim delovanjem pa se ustvarja še magnetno polje. Vedno več je sicer tudi naprav, katerih delovanje temelji na brezžičnem sistemu in so prav tako vir elektromagnetnih sevanj. Sevanjem se je priporočljivo karseda izogibati, pri čemer Kerševanova izpostavlja tri skupine ljudi, ki so na elektromagnetna sevanja še posebej občutljive. To so otroci, saj se njihovo telo še razvija, nosečnice, saj v sebi Jakost elektromagnetnih polj merimo kot gostoto moči v vatih na kvadratni meter. Mejne vrednosti sevanja v okolju, stopnje varstva pred sevanji ter ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje čezmernega sevanja določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. št. 70/1996 z dne 6. 12. 1996). Nekatere elektronske varuške so vir precejšnjih elektromagnetnih sevanj, zato naj bodo čim bolj oddaljene od otrokove glave. (Foto: SHERPA) nosijo razvijajoča se bitja, ter ljudje, ki so posebej občutljivi na sevanja in pri katerih lahko že majhna izpostavljenost povzroča težave, kot sta slabo počutje in slab spanec. Protokol DECT Elektromagnetna polja so najmočnejša v okolici starejših stacionarnih brezvrvičnih telefonov. Kot razlaga Katarina Kerševan, delujejo po tako imenovanem protokolu DECT, kar pomeni, da oddajna in sprejemna enota med seboj komunicirata ves čas s precej močnim signalom. »75 odstotkov elektromagnetnega sevanja v stanovanju v povprečju prihaja prav iz tovrstnih telefonov, saj je njihov domet praviloma med 300 in 500 metri, naša stanovanja pa so seveda precej manjša,« opozarja naša sogovornica in dodaja, da po protokolu DECT delujejo tudi elektronske varuške. Elektromagnetno polje v stanovanjih je močno tudi v okolici celotne električne na- peljave, za človekovo zdravje sta lahko nevarna tudi sevanje, ki ga oddajajo nekatere predvsem starejše mikrovalovne pečice slabše izdelave, ter pretirana izpostavljenost brezžični, tako imenovani wi-fi povezavi in ostalim napravam, ki zagotavljajo brezžični prenos podatkov. Med aparati, ki ustvarjajo precejšnje elektromagnetno polje, strokovnjaki izpostavljajo še sušilnike za lase, električne brivnike in sesalnike, katerih moč se izrazito zmanjša, če so od človekovega telesa oddaljeni vsaj 30 centimetrov. Stare brezžične stacionarne telefone v koš Brez gospodinjskih aparatov in številnih tehnoloških naprav dandanes ne gre, priporočljivo pa je poskrbeti za njihovo karseda varno uporabo. Dejansko izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem lahko pokažejo specializirane meritve, tudi brez teh pa lahko upoštevate nekaj splošnih napotkov. Katarina Kerševan pravi, da je stare brezžične telefone dobrodošlo odstraniti iz stanovanj in hiš ter jih zamenjati z vrvičnim telefonom ali s sodobnim mobilnim telefonom. Prav tako priporoča, da starši elektronske varuške ne namestite v otroško posteljico, temveč naj bo vsaj meter od otrokove glave oziroma tako daleč, da ravno še zazna otroški jok. Pri uporabi starejših mikrovalovnih pečic se ne zadržujte v njihovi bližini. »Čeprav je zelo zabavno gledati, kako se posoda ali krožnik s hrano vrtita, otroku tega ne dovolite. Vsaj nekaj metrov stran naj stoji,« pravi Kerševanova. Predvsem nosečnice opozarja na indukcijske štedilnike, svetuje, da ste od njih oddaljeni vsaj 30 centimetrov. Nedolžne niso niti varčne sijalke. Če so nameščene v luči na mizi, naj bo glava od njih prav tako oddaljena vsaj 30 centimetrov. V spalnici čim dlje od električne napeljave Kako se je mogoče zavarovati v spalnici? Kerševanova Elektromagnetnega sevanja ne vidimo, ne čutimo in ne vonjamo, zato se ga večina ljudi ne zaveda in mu ne posveča posebne pozornosti. Je pa mogoče intenzivnost sevanja v določenem prostoru z določenimi napravami natančno izmeriti. Če se boste odločili za meritve, poskrbite, da bodo to opravili strokovnjaki. pravi, da je iz spalnice zagotovo najbolje odstraniti vse elektronske naprave in da med spanjem tudi mobitela, čeprav so sevanja modernih skoraj nična, ni priporočljivo imeti v bližini glave. Ob tem pravi, da strokovnjaki modernih televizij in računalnikov sicer ne uvrščajo med nevarne naprave, zato tudi če so v spalnici, večje nevarnosti ne predstavljajo. Toliko bolj pa je treba biti pozoren na električni kabel, ki naj bo čim bolj oddaljen od postelje. Prav tako ni priporočljivo, da je vzglavje postelje ob steni, v kateri je električna napeljava, saj je okoli nje neprestano prisotno elektromagnetno polje. »Včasih se močnemu sevanju okoli glave izognemo že tako, da glavo obrnemo na drugo stran postelje ali da posteljo le malce prestavimo,« razlaga Kerševanova, ki pri tem poudarja, da se je treba zavedati, da lahko sevanje, sploh v večstanovanj-skih stavbah, prihaja tudi od sosedov. Ste vedeli? Tudi živa bitja so vir sevanja. Vsako živo bitje namreč oddaja toploto, prav tako pa ljudje sevajo, ker so v njih nekatere radioaktivne snovi. V kosteh je na primer po podatkih Inštituta za neionizirna sevanja mogoče najti polonij in radij, v mišicah pa radioaktivni ogljik in kalij. Po telesu se tudi pretakajo električni signali. HUJSAIUJE 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT )2/252 312! 5 5,01 /51® 35 PI www.pirnat.si Mednarodna agencija za raziskave raka je leta 2011 visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja, ki jih med drugim povzročajo mobilne komunikacijske tehnologije, razvrstila v skupino 2B kot mogoče rakotvorna. Svetovna zdravstvena organizacija je začela postopek celovitega ocenjevanja tveganj, povezanih z mobilnimi komunikacijskimi tehnologijami. Tako ne bo raziskovala le možnosti razvoja raka ob pretirani izpostavljenosti visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem, temveč tudi tveganja za ostale bolezni in negativne vplive na človekovo telo. Rezultati bodo znani do konca prihodnjega leta. Tudi nizkofrekvenčna elektromagnetna sevanja, ki jih oddajajo na primer daljnovodi, večina gospodinjskih naprav in električno ožičenje, so uvrščena v kategorijo mogoče rakotvornih. Alergiki pozor - cvetni prah že v zraku! Topli popoldnevi so zadnje januarske in prve februarske dni že sprožili sproščanje alergenega cvetnega prahu. Iz Inštituta za varovanje zdravja RS so sporočili, da se je ne le na Primorskem, temveč tudi v celinski Sloveniji že začela glavna sezona pojavljanja cvetnega prahu leske. Medtem ko v Primorju začetek sezone sovpada z dolgoletnim povprečjem, s se je v preostalem delu države začela teden prej kot običajno. Ne le cvetni prah leske, v inštitutu poudarjajo, da so zaznali tudi večjo obremenitev zraka s cvetnim prahom jelše. Alergiki se v času cvetenja svojega alergena zadržujte v zaprtih prostorih, prostore pa zračite predvsem ponoči, ko so količine pelodov najnižje. Prav tako pravočasno začnite jemati predpisana zdravila. V Inštitutu za varovanje zdravja RS bodo sicer vse dni leta spremljali obremenjenost zraka z alergenim cvetnim prahom in rezultate analiz objavljali na svoji spletni strani. Kratkoročne napovedi koncentracij cvetnega prahu v zraku si je mogoče ogledati tudi na spletni strani Agencije RS za okolje. NA KOLESIH 53 »Sekanje ovinkov« ni frajersko, temveč je samomorilsko! To je tudi najpogostejši vzrok za najhujše prometne nesreče Tole sicer ni ravno »sekanje ovinkov«, je pa napačna stran vožnje in vožnja čez polno črto - na enak način je lahko pot v nesrečo. »Tako gladenje ovinkov pripomore k daljši življenjski dobi pnevmatik in drugih delov podvozja ter avtomobila in tudi poraba je manjša, saj ni treba toliko pritisniti na plin, ko voziš iz ovinka. Torej obenem prihraniš pri denarju ter voziš okolju prijazno,« je samo eden od komentarjev o vožnji čez polno črto v ovinku oziroma o »sekanju ovinkov«. Komentar vreden vsakega zgražanja, če že ne izbrisa s spletne strani, na kateri se je pojavil. »Sekanje ovinkov« je v zakonodaji opredeljeno kot napačna smer/stran vožnje. To je na drugem mestu med vzroki za najhujše prometne nesreče, v katerih ljudje umirajo ali ostanejo težki invalidi za vse življenje. Toda statistika mrtvih na cestah brezvestne voznike očitno ne izuči. »Če sem to počel skoraj milijon prevoženih kilometrov brez najmanjše kritične situacije ali celo nesreče, bom to počel zaradi udobnosti in celo varnosti še naprej,« se nadaljuje spletni komentar. Vendar se takšen voznik nesreči vendarle ne bo mogel izogniti s takšnim početjem, saj je zase in za ostale tempirana cestna bomba. Na Policijski upravi Celje so nam povedali, da je nepravilna smer/stran vožnje že desetletja, tesno v povezavi s hitrostjo, eden najhujših prekrškov. Takšne prekrške pogosto delajo vozniki, ki so za nameček še pijani, ob tem ne upoštevajo prednosti in pravil prehitevanja. Vse to je objestnost na cesti, ki je glede na statistiko prometnih nesreč najbolj obsojanja vredna. Tega se vedno bolj zavedajo tudi ostali vozniki, saj je vedno več klicev na 113 in prijav takšnih voznikov. Prekršek »sekanja v ovinek« lahko pomeni tudi vožnjo v napačno smer, ki je absolutno največji prekršek v slovenski prometni zakonodaji, za katerega je - kot je znano - zagrožena največja denarna kazen in tudi največ kazenskih točk. Vabljivo sekanje »V okviru omejitev hitrosti in ob normalnih voznih razmerah ni niti najmanjše potrebe, da bi kdorkoli na slovenskih cestah vozil čez polno črto ali po drugem voznem pasu,« pravijo na celjski policiji. Kadar vozniki vozijo prehitro, pride do vožnje čez polno črto skoraj samodejno. Vozniki, ki se profesionalno ukvarjajo s hitrimi voznimi športi, zelo dobro vedo, da zaradi vožnje na nasproti vozni pas pred ovinkom le-tega lažje prevozijo vendar vožnja po prometnih cestah še zdaleč ni enaka vožnji po dirkališčih, opozarjajo na celjski policiji. »Takšna vožnja je nezdružljiva s cestnim prometom. Ravno zaradi prevelike hitrosti in neizkušenosti voznikov prihaja v ovinku ali pri več zaporednih ovinkih do vožnje čez polno črto ali do vožnje preblizu desnemu robu ceste. Posledica tega so izredno hude prometne nesreče. Prihaja do delnih in čelnih trčenj, tudi do izleta vozil s ceste na levo ali desno stran. Poškodbe voznikov so grozljive - če seveda sploh preživijo,« so jasni na policiji. Motoristi najp°a°stejši kršitelji »Sekanje ovinkov« in čim bolj ležeč položaj sta privlačna predvsem za voznike motorjev. »Naležna ploskev pnevmatike pri motorjih je za velikost bančne kartice. Vsak, ki se spozna na promet, ve, da pri tem že najmanjša napaka ali samo zdrs pomeni padec oziroma trčenje z drugim vozilom. Motoristi pa so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu. Vsak padec ali nesreča zanje, še posebej ob večjih hitrostih, pomeni najmanj telesne poškodbe, če že ne smrti,« opisujejo na celjski policiji. Ravno takšne vrste prekrškov se pri motoristih najpo- gosteje, pojavljajo na cesti Latkova vas-Prebold-Marija Reka, ki že vrsto let velja za eno najbolj nevarnih na našem območju. Enako velja za vse večje prometnice, še posebej, če so bila vozišča v zadnjem času obnovljena in na katerih je več zaporednih ovinkov. Ravno na te ceste je usmerjena tudi večja pozornost policije, ki na teh lokacijah pogosto izvaja tudi nadzor prometa in proti kršiteljem ukrepa. Razlog lenoba? Da je »sekanje ovinkov« nevarno, seveda meni tudi inštruktor varne vožnje Boštjan Paušer: »Zadnje čase to zelo pogosto zaznavamo pri voznikih. Vzrok, zakaj to počnejo, presenetljivo v večini primerov - z izjemo motoristov - sploh nista prevelika hitrost in želja po športni vožnji, ampak preprosto lenoba! Naj se sliši še tako smešno, a običajno si želijo vozniki vožnjo kar najbolj poenostaviti in to tudi v zavojih, ki jih želijo prevoziti s čim manj >dela<, torej vrtenja volana, in zato ovinke preprosto sekajo.« Paušer, ki je inštruktor varne vožnje tudi za motoriste, še dodaja, da je takšen prekršek še posebej nevaren, če nasproti pripelje večje vozilo. »Tovornjak ali avtobus na primer, saj zaradi velikosti oba potrebujeta celotno širino svojega voznega pasu. V primeru, da se vozniki v zavoju srečajo s takšnim voznikom, ki vozi čez sredinsko črto, je edina pravilna reakcija zaviranje in umikanje proti desnemu robu vozišča, kolikor to seveda dopušča cestišče.« SIMONA ŠOLINIČ Koliko so jih že kaznovali? Do 15. marca je glede na Zakon o pravilih cestnega prometa nujna zimska oprema vozil. Sneg je v tej sezoni že povzročil kar nekaj nevšečnosti v prometu ravno zaradi voznikov, ki ne upoštevajo pravil, da morajo imeti vozila ustrezno zimsko opremljena. Celjski policisti so od 15. novembra do danes kaznovali že 136 takšnih voznikov. Od tega jih je skoraj 30 dobilo 120 evrov globe ravno zaradi neustrezne zimske opreme. Letos so policisti še posebej pozorni na tiste, ki svojih vozil v primeru sneženja niso pravilno očistili snega in ledu, saj to lahko katastrofalno vpliva na zmanjšanje prometne varnosti in ogroža tudi druge udeležence v prometu. Kot so nam sporočili s celjske policije, je kazen zaradi tega plačalo že 90 ljudi. Globa za te prekrškarje je 200 evrov. Ostali ukrepi, ki so jih celjski policisti obravnavali v povezavi z zimskimi razmerami, so bili izrečeni tistim, ki niso upoštevali prometne signalizacije za izločanje ali so ovirali cestni promet zaradi neustrezne opreme vozil. Kar je staro, še ni za odpis! Imate doma jeklenega konjička na dveh ali štirih kolesih, ki vam dobro služi že več desetletij? Kako ga negujete, kaj počnete, da je v »dobri formi«? Delite svoje izkušnje z bralci Novega tednika! Pišite ali pokličite nas in z veseljem bomo zabeležili vašo zgodbo. Vabljena tudi različna društva starodobnikov! Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si, telefon 4225-164. VARNA VOŽNJA UUBECNA CPP: 18. 2. in 25. 2. 2013 Varna vožnja za voznike začetnike: 16. 2., 23. 2. in 2. 3. 2013 Varna vožnja za izbris točk, ponovno pridobitev in odložitev vozniškega dovoljenja: 21. 2. 2013 J L www.zsam-celje.si • 031 618 926 CENTER VARNE VOŽNJE Vf 54 RAZVEDRILO ANEKDOTE Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Rekreacija Prvi dan reče žena možu: »Dragi, grem v fitnes.« »Dobro, draga.« Drugi dan: »Dragi, grem na aerobiko.« »Dobro, draga.« Tretji dan: »Dragi, grem na jahanje!« »Vem, draga, konj te je že trikrat klical!« Blondinke 1. 17 blondink stoji pred diskoteko. Vratar jih vpraša, zakaj ne vstopijo. »Če pa piše, da je pod 18 vstop prepovedan!« mu odgovorijo. Blondinke 2. Dve blondinki se pogovarjata: »A veš, da sem v enem mesecu izgubila štiri kilograme!« »A hočeš, da jih poiščeva?« Blondinke 3. Zakaj vozi blondinka sekiro v avtu? Da bi sekala ovinke. Iz džungle Učiteljica: »Janezek, od kod dobimo elektriko?« »Iz džungle.« Učiteljica: »Kako to misliš?« Janezek: »Vsakokrat, ko zmanjka elektrike, se moj ata dere, kateri orangutan jo je spet izklopil.« Mujo in Haso 1. Mujo se je vrnil iz Avstralije, pa ga Haso vpraša: »Ali si videl kenguruje?« »Sem!« »In kako izgledajo?« »Ah, ptič kot ptič ...« Mujo in Haso 2. Reče Mujo: »Moja žena je angel.« Haso žalosten: »Blagor tebi, moja je še vedno živa.« I Spraševali smo vas, katero akcijo, v kateri smo zajeli mlade, imamo tudi letos. Pravilen odgovor se glasi: Naj maturant, naj maturantka. Knjigo Celjske Mohorjeve družbe bo za pravilen odgovor po pošti prejela Mija Kržišnik, Cesta žalskega tabora 5, Žalec. NAGRADNO VPRA7ANJE Ponudb za delo je vse manj, zato je dobrodošla naša rubrika, v kateri so na voljo prosta delovna mesta na Celjskem. Kako se imenuje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Pesnik in romanopisec Walter Scott je srečal berača in ga hotel obdarovati. Ker pa ni imel pri sebi drobiža, mu je dal srebrnik in rekel: »Nate, vzemite; ostanete pa mi dolžni šest penijev.« »Bog vam povrni,« se je zahvaljeval berač, »želim vam samo, da bi živeli tako dolgo, dokler vam ne poplačam tega dolga.« Če se mu zdi prekratek ... Dean Šuster v prispevku za Radio Celje: »Minuli vikend je bilo v Ljubljani štiridnevno mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju ...« Če je našemu Deanu vikend prekratek, si ga pač podaljša! Marca bo kriza Sodelavci prebirajo horoskop. »In kaj piše za tebe, Igor?« vprašajo Igorja Šarlaha, ki postavlja strani Novega tednika. »Spipal se mi bo že marca ...« odgovori. 8 1 7 5 7 4 8 2 6 7 4 6 4 8 2 3 9 5 6 8 4 9 2 4 9 36 Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 19. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe. 6 8 2 9 7 1 4 3 5 9 4 3 8 6 5 1 7 2 7 5 1 2 3 4 8 9 6 2 1 4 3 5 7 9 6 8 8 3 9 6 1 2 7 5 4 5 6 7 4 9 8 3 2 1 3 7 8 1 2 6 5 4 9 1 2 5 7 4 9 6 8 3 4 9 6 5 8 3 2 1 7 radiocelje Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Sodniška humoreska 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Slovenija je pravna država. Stavek, če ga gledamo s stališča trenutnega dogajanja v Sloveniji, je že sam po sebi - humoren. Tudi če bi napisali »slovensko sodstvo je pravično«, bi lahko bilo prav tako marsikomu ta čas smešno, saj pravzaprav nikoli ne more biti popolnoma pravično do obeh strani v postopku. No, bi pa moralo to, da se ljudje zdaj norčujejo iz resnih stvari, nekatere v tej državi siliti na jok, ne pa na smeh. Toliko za uvod. Bolj kot humor pa je pogum, ko ti šef enega od slovenskih sodišč reče, da sodniki delajo ves dan, tudi do petih popoldne, na kar nakazujejo parkirani avtomobili pred sodno stavbo - ti pa mu odvrneš, da popolnoma razumeš. Ker so dopoldne nekateri sodniki prosto po Prešernu tudi v mestu na kavicah, je pač delo treba »noter spravit« popoldne. Ko mu to odvrneš, odložiš slušalko, se zazreš predse in pomisliš ter upaš, da se nikoli ne boš znašel na tem sodišču v kakšnem postopku. Ker kot je znano, dolgega jezika nikoli v življenju ni dobro imeti - ko pa ga takole stegneš avtoriteti, pa se pred njo ni dobro znajti kot obtoženec. Zato poskušam karseda zgledno živeti. Veste, novinarji na sodiščih že splošno nismo kaj preveč priljubljeni. Vedno tudi nekaj vrtamo z vprašanji. Kako to izgleda v praksi? Najprej novinar pošlje vprašanje o neki zadevi. Potem čaka. Dan ali dva, včasih tudi teden dni. Vmes nori, ker bi potreboval odgovor takoj, saj z informacijo ne smeš čakati. Poleg tega ima na grbi še urednika, ki bi vse rad takoj in zdaj, ali pa - ni hujšega - se vmes pojavi nova informacija in že napiše tudi drugo vprašanje. Vendar nekateri javni uslužbenci tega ne bodo očitno nikoli razumeli - da je treba odgovarjati HITRO. Če še kar ni odgovora, se novinar obrne na vrhovno sodišče (nadrejeno okrožnim) - torej jih drugače rečeno za-toži. Praviloma takrat odgovor dobi že v nekaj minutah. Nato, ko se na sodišču »rešijo« enega novinarja, pride že vprašanje drugega. Če je tudi njegovo vprašanje enako ali podobno prvemu novinarju, se zgodi, da ga odpravijo z istim besedilom v odgovoru. Kar seveda novinarji ugotovimo, saj vendarle nismo neumni, zato si včasih,, ker že vnaprej domnevamo, da bomo čakali, pomagamo tako, da si odgovore kar prepošljemo med seboj. V kolikor pa je vprašanje drugega novinarja drugačno od prvega, se velikokrat ponovi postopek, ki je podoben zgoraj opisanemu. Zmagoviti pa so predvsem odgovori sodišč (mimogrede tudi druge javne ustanove niso nič kaj drugačne), ki jih ča- kamo več dni, nato pa, ko jih dobimo in pregledamo, opazimo, da so le citirana besedila iz zakona. Kopiraj/prilepi stil torej (ta hip popularna metoda v naši državi), namesto po-jasnitve določenih predpisov, ki ljudi zanima. Danes ljudje ne znajo brati zakonov, javni uslužbenci pa jih ne zmorejo, znajo, želijo pojasnjevati?! Poglejte vodilne v tej državi, ki so spravili državo v finančni obup! Zakone so pisali in sprejemali, pa jih tudi sami ne razumejo ravno dobro ...Če jih oni ne razumejo, kako naj sodišče razume, da preprost človek ne bo razumel citatov prepisov, ampak bo razumel le temeljito pojasnitev le-teh. Potem se ohlapne odgovore trudimo (namesto sodišč) pojasniti javnosti novinarji. Tudi mi smo samo ljudje in ga pač kdaj pobiksamo. Hopla! Takrat pa sledi takoj zahteva po popravku s sodišča. To pa ja. Tega pa znajo hitro poslati, da ne bi slučajno zamudili roka. Take bitke bijemo, dragi bralci, preden lahko vi končni izdelek preberete, pogledate ali poslušate v medijih. Sicer pa smo novinarji na sodiščih že drobni inventar. Kot se radi hecamo, smo menda edini, ki na sojenja (čeprav nam ni treba) redno prihajamo. Vsi obtoženi ali vse priče namreč ne. Tam presedimo včasih - enkrat smo že računali - tudi po 24 ur tedensko. To denimo pomeni, da nekateri sodniki (če so bolj pozorni) že dobro vedo, kdaj smo vmes bili pri frizerju in da smo prišli na sodišče dvakrat enako oblečeni. (Mi recimo obratno lahko rečemo samo za frizuro, za obleko ne, ker imajo vedno tiste sodniške toge na sebi. In res so - toge.) Da pa ne bo zdaj zgledalo, da smo si sodišče prevečprivo-ščili, samo kaj hočeš, če tako pač je. Saj vsi sodniki niso takšni bav bavi. Nekateri so prav simpatični in dobrovolj-ni. Znajo nas pozdraviti, se nasmejati, kdaj kakšno reči z nami - čisto sproščeno, brez občutka in strahu, da bi jih novinarsko (beri mrhovinar-sko) kdaj prosili, da so naš vir informacij. Po navadi je tako, da so do nas fer najbolj tisti sodniki in sodno osebje, ki so tudi najbolj pridni, najbolj delovni, najbolj sposobni. Tam je spoštovanje obojestransko, ker se pač oboji zavedamo, da delamo v dobro ljudi. Od časa do časa pa se najde kak osebek, ki misli, da je nekoga za nekaj prijel, če ima togo na sebi; evo, pa je spet jezik predolg. Morda bo zalegla tista pesem Brez dlake na jeziku. Grem poslušat. Tole je »kao« humoreska in vam že vnaprej povem, spoštovane toge, da »kakšni popravki« pri naši šefli ne bodo šli skozi. POROTNICA RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka Operirani boste čez 6 tednov. Pred tem pa ne smete ... K terme pri kamniku POIOPUE- nostv tekočino glavno mesto grčue surovež (ekspr.) sinova žena nekdanji slovenski tolar kmetijska zadruga ribežen tropski les prvotni prebivalci italije kinematograf p0deut1 državljanstvo 19 17 preroško znamenje italjjanski ekonomist (ugo) Šahovska zmaga surovina za kovine prebivalec odisejeve domovine ancona kos sukanca korejski denar obratza pridobivanje sira polonu 10 oznaka jar fizikalna enota ostri del noža l/ - l/ PR|- imenu i NEKDANJI KRIŽANKE PRAVNIKV JJ?™ FRANCOSKI ENA rr <*»« ,ango prepričanost v svoje sposobnosti ZAPRISEŽEN TOLMAČ mozolia-vost poldrag kamen strokovno sodelovanje najvišji vzor latinsko-am. ples eisen-h0werjev vzdevek ibsenova drama ameriška vesouska agencija vrsta projekcue ivan maček nekdanji arabski emirat uranov satelit ivan pavlov nekd. češ.-sl. krona naziv kdor je deležen __varstva oazavubu. puščavi avto-moto društvo okrasni ptič avstralska igralka kidman 14 iverna plošča (pog.) radian člani nekd. 13 tel. orga- nizac. odrasla žužeuta_ slovenska revua 15 16 (FR.) organi izločanja lisa hartman nemški bakte-riolog (robert) zahn steve enoce-lična pražival tibetanski menih izrastek na glavi pesnik (ekspr.) afriški veletok slanina (pog.) vrhunski športnik tiskarsko opravilo nravo-slovje modni oblikovalec hraniteu kraj v romunui prostori narkotik vstano-vanju ozek kos blaga Zakaj za obnašanje najinega sina vedno ... ameriški glasbenik (vanilia) halogen elfment 18 angleški velika kdor pret1- površina rano uživa „.»t,;., slane alkoholne vode puače (herbert) 12 čistina vgozdu am. nogometaš simpson grško gorovje 20 22 Nagradni razpis 1. nagrada: bon za gostinske storitve v Hotelu pod Ro-glo 2. nagrada: bon za tradicionalno kitajsko medicino 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 19. februarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 10 Vodoravno: VAŽIČ, GROS, ZMEDLELOST, MUTA, RADAR, ELA, KOVINA, STELLA, ALAH, MR, TEODORA, UTRECHT, RED, BA, REJEC, UVID, PEKAR, AHA, APNIK, DIMIJE, VT, GRLICA, IRANKA, NAČRTEK, RUDA, ŠAL, ALIANSA, ORAČ- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ona: Nekdo vas bo iskal, vi pa se mu boste vztrajno izmikali. Toda pazite, da se vam takšno obnašanje ne bo nekoč še maščevalo, saj bo prej ali slej prišel trenutek, ko boste mogoče tudi vi potrebovali prav to osebo. On: V odnos s partnerko boste ponovno vnesli tisto potrebno svežino in zabavnost, kar ste zadnje čase že kar precej pogrešali. Življenje si boste prikrojili po lastnem okusu, kar vam bo prineslo kar precej veselja. KA, VELDE, VSEK, ISAR, ACI, YALE, TIRANA, VERA WANG, IC, STAŽ, ČIŽMA, KIS, TUZLA, OK, HUN, ECO, VALER, IBIS, ALINEACIJA, REJA, PEČAT. Geslo: Odlični modni oblikovalki Izid žrebanja 1. nagrado, bon za gostinske storitve v Hotelu pod Roglo, prejme: Ludvik Podergajs, Brezovnikova 5, Vojnik. 2. nagrado, bon za tradicionalno kitajsko medicino, prejme: Olga Močenik, Socka 23b, Nova Cerkev. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Ferdo Ocepe, Tovsto 2a, Laško. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Partner se bo znašel sredi nepredvidenih težav, iz katerih sam ne bo našel izhoda. Pomagajte mu iz neprijetne situacije, saj lahko s svojimi poznanstvi naredite celotno zadevo veliko bolj prijetno. On: Srčna izvoljenka vam bo očitala, da vam delo pomeni več kot njena ljubezen, vendar ji boste dokazali, da ni tako. Zamere bodo hitro pozabljene, zato se vam obeta prav prijeten konec tedna v dvoje. Ona: Veliki telesni napori so vam precej načeli že tako slabo zdravje, zato naredite nekaj tudi za boljše telesno počutje, da ne boste kasneje neprijetno presenečeni. Ukvarjajte se s športnimi aktivnostmi in si predvsem odpočijte. On: Pomislite na to, da v očeh drugih ljudi marsikaj obvladate veliko bolje, kot mislite. Izkoristite te svoje prednosti in kmalu se bodo pokazali povsem konkretni rezultati. Predvsem v ljubezni... Ona: Tek je zelo zdrava stvar. Zelo pametno bi bilo, če bi se tudi vi odločili za nekaj podobnega, saj boste na ta način okrepili svoje ne ravno najboljše zdravje. Pa še spoznate lahko koga prav zanimivega... On: Ta teden vas čaka cel kup dokaj nepričakovanih dogodkov, ki jih boste po temeljitem premisleku vendarle uspeli strniti v razumljivo celoto. Šele takrat se boste zavedli, da ste vse preveč odlašali. Pohitite! IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Preveč ste se zanesli na iznajdljivost, ki vas je zdaj pustila na cedilu. Realizacijo poslovnih načrtov raje prepustite komu drugemu, saj se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste vse skupaj pošteno zavozili. On: Še vedno se ne boste uspeli otresti nelagodnega občutka, da vas nekdo zasleduje. Pomislite na svoja dejanja iz bližnje preteklosti in marsikaj vam bo veliko bolj jasno. Še najbolje bo, da poskušate skleniti neke vrste kompromis. msm Ona: Še vedno ne boste uspeli pozabiti nekdanjega partnerja, zato bo nenadno srečanje ponovno vzbudilo čustva. Nikar se ne branite, ampak poskrbite, da bo tokrat zveza trajnejša. On: Poskušali boste upoštevati tudi potrebe svoje partnerke, ki vam bo za takšen pristop še kako hvaležna. Poskusite to hvaležnost tudi pošteno unovčiti in si uresničite skrito željo, ki vam že dolgo ne da miru. STRELEC ^ Ona: Poslovni načrti se vam bodo sicer začeli uresničevati, vendar ne tako hitro, kot ste morda pričakovali. Dosegli boste predvsem tisto, kar bo v tem trenutku najvažnejše in bo prineslo največji dobiček. Na ostalo pa malo počakajte. On: Iznenada se bo pojavil star prijatelj. Nikar mu ne pustite kar takoj oditi, v prihodnosti vam lahko še kako koristi tako v poslovnem smislu kot tudi v povsem zasebnih zadevah. In nikar se preveč ne obirajte. KOZOROG Ona: Le zakaj se spuščate v tako tvegane avanture, ko pa imate vendar urejeno življenje? Konec ne bo tako prijeten, kot ste pričakovali, saj bo nekdo celotno zadevo prinesel na povsem napačna ušesa. On: Uživali boste podporo okolice, ki vas bo na veliko hvalila in trepljala po rami, vendar bodite pozorni, da vas to ne bo zazibalo v brezdelje in lenarjenje. Uspeh je tik pred vami, zato naredite še ta zadnji korak. Ona: V vaši bližini se bo spletla ljubezenska zveza, ki vam sploh ne bo všeč. Toda nikar ne povejte tega naravnost, saj si lahko nakopljete obilico težav. Raje malo počakajte, da se ogenj vsaj malo ohladi. On: Treščilo bo kot strela z jasnega. Toda pazite se - tudi za najbolj očarljivim nasmehom se lahko skriva past, ki vas lahko drago stane. Vendar bo na koncu zdrava pamet le pretehtala nad skušnjavo. DEVICA Ona: Vihravost in eksploziv-nost vam bosta prišli tokrat še kako prav, saj boste prisiljeni sprejeti odločitev, ki ne bo ravno lahka. Nikar se ne bojte ovir na poti, ampak vztrajajte pri prvotni odločitvi, ki ni slaba. On: Zaradi dejanja, ki ste ga naredili, so vas začeli ceniti tudi vaši tekmeci, kar je kar lep dosežek za tako malo truda. Vendar se nikar preveč ne silite, ampak samo lepo počasi in predvsem sigurno! VODNAR Ona: Po zoprnih poslovnih pogovorih bo prijeten klepet s prijateljem pravi balzam za prenapete živce. Prisluhnite njegovi zgodbi in kaj kmalu boste našli v njegovem življenju prostor tudi za svojo »malenkost«. On: V družini boste naleteli na zelo neprijetna sumničenja, ki vas bodo spravljala v slabo voljo in vam grenila še tisti čas, ki ga imate. Poskusite se malo sprostiti in si vsaj za trenutek oddahniti od norega ritma življenja. Ona: Čeprav se bo vrtinec dogodkov, ki vas je zadnje čase vlekel vase, vsaj deloma umiril, si vendarle ne boste uspeli odpočiti. Prišlo bo povabilo na prijeten pomenek ob svečah, ki se lahko sprevrže še v kaj več. On: Trenutno obdobje je predvsem v znamenju vašega osvajanja prijateljice, ki je pred kratkim pokazala kar precej zanimanja za vas. Od začetka vam bo sicer nekoliko nerodno, vendar boste proti koncu tedna že kar prešerne volje. 56 RUMENA STRAN Šentjurski župan in trener Tajfuna sprva nista bila prav židane volje po tesnem porazu z Unionom Olimpijo. Potem je Marko Diaci (desno) nasmejal Damjana Novakoviča: »Če ne moremo premagati Uniona, ga bomo pa vsaj požrli ...« »Ga bomo vsaj požrli« Na zaključnem turnirju slovenskega pokala v Celju domačega košarkarskega moštva ni bilo. Za svoje ekipe so navijali pristaši ljubljanskega Uniona Olimpije, novomeške Krke, domžalskega Heliosa, šentjurskega Tajfuna, ki je častno zastopal celjsko območje, mariborskega Messerja, Šenčurja, Portoroža in Plame Pur iz Ilirske Bistrice. Toda v dvorani Golovec je bilo veliko znanih obrazov, ki so vplivali na napredek in uspehe celjske košarke. Nostalgično so se spominjali izjemnega obdobja. Zelo težko ga bo ponoviti, čeprav danosti so. BH, foto: GrupA Ne srečujeta se prav pogosto, Mile Čepin (levo) in Zmago Sagadin, najboljša celjska košarkarska trenerja doslej. Zato sta si tokrat imela še toliko več za povedati. Še več časa bo, ko bo Sagadin popolnoma izpre-gel iz košarke, čeprav je še vedno izjemen učitelj in strateg. Kaj imajo skupnega (z desne) Branko Tajnšek, direktor Sintala Celje, Tomaž Subotič, celjski poslovnež, ki je član Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik Šahovske zveze Slovenije, ter Aleš Antauer, koordinator za šport in rekreacijo pri Stiku Laško, in predsednik Združenja prvoligašev? Vsi trije so bili, vsak ob svojem času, trenerji celjskih košarkaric. V novo leto še po kitajsko No, pa smo si oddahnili - od praznovanj in vstopov v novo leto namreč. Po »našem« in nato pravoslavnem se je 10. februarja začelo še kitajsko novo leto. Letošnje je v znamenju kače, ki menda pomeni modrost, previdnost in pronicljivost. Kitajci zato napovedujejo, da bo sredi trenutne zmede, ki vlada v svetu in seveda tudi v Sloveniji, njen vpliv blagodejen in koristen. Skupaj s Kitajci, ki živijo med nami, sta celjski zavod Racio Social in Konfucijski inštitut iz Ljubljane v Osrednjo knjižnico Celje povabila na praznovanje tudi domačine. In med njimi smo ujeli predsednika Slovensko-kitaj-skega društva dr. Benjamina Lukmana, Šoštanjčana, ki je po končani gimnaziji v Celju in diplomi iz tehnične ter magisteriju iz teoretske fizike leta 1970 doktoriral iz Z leve dr. Benjamin Lukman, Zvone Dragan in v. d. Direktorice Osrednje knjižnice Celje Martina Rozman Salobir kemijske fizike in kvantne kemije in postal najmlajši doktor znanosti v takratni Jugoslaviji. A ni ostal zvest zgolj svoji stroki, saj je aktiven zlasti v diplomaciji ter mednarodnih odnosih. Skoraj vse svoje življenje oziro- ma poklicno pot je diplomaciji zapisal tudi Celjan Zvone Dragan, od sredine do konca osemdesetih let preteklega stoletja veleposlanik SFRJ v Pekingu, zatem pa diplomat v službi slovenske države. IS, foto: TimE Utrjene ali boleče roke? Da se vranski župan Franc Sušnik, ki so mu domači vranarji že tradicionalno začasno odvzeli oblast v domačem kraju, ne bi počutil preveč izgubljeno, so poskrbeli v Zboru za republiko. Na javni tribuni Zbora za republiko v Celju je namreč Sušnik prijazno prevzel vlogo gostitelja. Glede na to, da je bila Unionska dvorana zasedena do zadnjega kotička, je sicer takole »gostiteljsko« pozdravil zgolj sedeče v prvi vrsti. Tisti, ki so sedeli bolj zadaj, pa so se zaman spraševali, zakaj tako. Odgovora na to, ali ima Sušnik za tak podvig sploh dovolj »utrjene« roke, tudi mi ne poznamo. IS, foto: SHERPA Pozdrava sta bila še posebej vesela dr. Vinko Gorenak in njegova soproga Irena. Vroče v snegu Eni v bundah, drugi v spodnjih hlačah. Na višini skoraj 1.500 metrov ni ravno zabavno takole slečen paradirati po odru. A če gre za višje cilje, se vse zdrži. In če so modeli jekleni velenjski rudarji, sploh ni težav. HTZ Velenje je na Golteh predstavilo najnovejše vražje spodnjice za valentinovo in če nič drugega, je verjetno marsikatero obiskovalko prepričal postaven maneken, če se že za spodnjice ni najbolj navdušila. NC, foto: ALEKSANDER KAVČNIK