Ste V. 172, (Posamezna številka 8 vinujev.) ¥ Trstu, w soboten 23. IiiniJa 1917 IzfcaU vsak dan, tndl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. UrečnKtvc: « Sv Frančiška Asi?kega Št. 20, L uadstr. — Vrt ti................. 15 60 ca j\ 'P »«.:e.....................• 7 80 « t *i c d e i j • a o I s4 a Je za ceio !d» • • • • • • • 620 za pol "e»a .... m Ml Pi - f/\ l/\ Edinosti* se prodajajo po 8 vinarjev, iasecaa J / fviIke P° 10 vlnariev- ___^co št. » J A lil i metre v široko«-!! ene kolone. m obrtnikov.....tnm po 10 vin. __——rr^T^iuvaie^ poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm pa 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K -0,— vsaka nadaljna vrsta............ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Ogiase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Piafuje se izključno ia upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČUki Asllkega it. 20. — PoStnohraniiničnl račun it. '41.652. Ssfiiiitlusn odstop Clasn-Mnrtl- . ničema kabineta. j Trst, 22. junija. Grofu Clam-Martinicu so se torej po-j poiioma izjalovila njegova prizadevanja, da bi ^e osta! na čelu naše vlade, dasi-ravno je bilo že skoraj gotovo, da stopijo Poijjki na njegovo stran in mu tako ta-%Mo\t posebno večino redvserr. za naj.uine*šo državno potrt . za začasni pr a:un. Zdolaj, ko bomo razpra\*Wi o predzgf>dovuij tega končnega koraka gro-ia Ciam-Mariinica. bomo skušali pojasniti vzroke njegovega definitivnega odstopa. Ura no poročilo pravi le kratko, da je iiTins:r*ki predsednik predložil cesarju prošuro, da naj sprejme ostavko kabineta, ker >e ie izkazala nemožnost sestavitve z i. inistri-krajani razširjenega kabineta. Zasebna poročila z Dunaia pravijo. da se je to zgodilo v četrtek. 21. t. m. ob S L V Tredo se Je ministrski predsednik Uallli čas posvetoval s Poljaki. Pri teh posvetovanjih se ie izkazalo, da je večina W iktga kluba zato, da se preprečijo nadene komplikacile in da se pomaga grofu wl=»m Martinica. da reši vladno krizo. Obveznega tozadevnima sklepa v sredo še n; biio. a vendar je bil položaj že znatno ugodnejši. Ministrski predsednik se ;e nato posvetoval z zastopnikom Unije Latine, p< si. Grecul-lsopesculom, ki ie izjavi' da Je Unio Latina načelno pripravlja glasovati za začasni proračun. Nato je sprejel zastopnika Jugoslovanov, posl. J Korošca, ob 6 zvečer pa češko odposlanstvo. kateremu je najavil, da namerava z nemško-pol)sko večino rešiti najnui-nej<~ stvari, začasni i^ačun, naredbe IK> s 14.. podaljšanje poslanskih mandatov in ijiegacijske volitve. V novi kabinet da bi sprejel zaupnika Češke Zveze- kot mini: tra-kralana. Odposlanstvo ie to izjavo vzelo naznanje. Clani-Martinic je imel pač nainen, da bi uredil stvari ie za krajšo dobo in le de«oma preosnoval vlado. Definitivno od-st pil naj bi le železniški minlsUr bar. For>ter. Na njegovo mesto naj bi prišel dosedanji minister javnih uel bar. Trnka, ju^tično ministrstvo pa naj bi prevzel dr. Bobrzvnski, ki bi eventualno namesto ju-stičnega sprejel tudi ono notranjih stvar'. Poljedelsko ministrstvo naj bi Jobii tudi Po'jak. Nadal;e bi biio šest ministrov-krajanov: dva nemška (eden rz alpskih, drugi iz sudetskih dežela), ter po en Po-|iak. Ukrajinec, Jugoslovan Jn Ceh. Nemški listi so govorili o dT. ^steršiču kot kan lklatu za jugoslovansko ministrstvo, kar je pa popolnoma izključeno, ker dr. Suiteršič ne uživa potrebnega zaupanja Jugoslovanov. V četrtek zjutraj je odšei ministrski predsednik že ob v La\enburg, kjer ie pol-rugo uro poroča! cesarju o položaju. Vrnivši se na Dunaj, se je v ministrstvu zunanjih stvari daljši čas posvetoval z grofom Czernmom. Ob 11 dopoldne je pr šel v državni zbor, kjer je spre}el predsedništvo poljskega kluba. Poljaki so Izjavili, da niso za nameravano razširjenje vladnega programa. Možnost, da bi se tudi infe slovanske stranke pritegnile k sodelovanju z vladno večino, ie po-p >-ncma izključena, in zato da se Pohala ;n ne z.i koristno, da bi «e vezali za ci jši čas na program, proti kateremu so v>; ostali Slovani. Načelno sicer niso nasprotni prizadevanju ministrskega predse Inika. toda stvar naj prej pošteno dozori. Za začasni proračun bi glasovali. Ministrski predsednik je. sprejel nato nemške socijalne demokrate Pernerstor-ferja m Seitza. potem voditelje nemških krščanskih socijalcev in ob 1 popoldne predsednika Jugoslovanskega kluba. posl. dr. Korošca. Stvar se je vsekakor zopet začeta zapletati in najvažnejšo ulogo so. kakor kaz • vse, igrali tu Jugoslovani, ki so pr. šnji <5an stoi>ili v stik s Cehi in U-kr«/jinci ter Unijo Latino. iz krt>gov ju- goslovanskih poslancev se je poudarjalo, da se je pri teh posvetovanjih pojavMo več vprašanj, ki jih }e treba razjasniti v r.Tzgovoru z ministrskim predsednikom. V konferenci ministrskega predsednika s posl. dr. Korošcem je šlo baje predvsem za to, ali so mogoča zadovoljiva zgoraj-omenicna pojasnila Z ozirom na ta pojasnila bi Jugoslovani ponovno stopil', v stik z ostalimi nenemŠkimi strankami in zvečer bi posl. dr. Korošec ponovno kon-ieriral z ministrskim predsednikom. Ali se. je vse tc zgodilo, kot je bilo zasnovano, ni znano, pač pa se je zgodilo nekaj, iz česar se Ja sklepati, da so bili Jugoslovani tisti, ki so rešili državo grofa Clam-Martinica. V stvar je posegel cosar sarn in je predsednika Jugoslovanskega kluba. pcsL dr. Korošca, poklical v posebno avdije-ico ob 6 zvečer. Kaj se je razpravljalo v tej avdrjenci, ni znano, misiiino Pa, da smerno trditi z vso verjetnostjo, da je bila ta avdi>enca povod, da ie dve uri pozneje, ob 8 zvečer, poprr-Clam-Martinic vladarja, Ja naj f 10^ stavko kabineta in poveri ses vlade drujii osebi. AvstrijSKi kabinetna kriza ie torej s tem dogodkom stopila v popolnoma nov štadij, ki še v celoti čaka rešitve. * * « OemisOi sprejeta. DUNAJ, 22. (K<*r.) Jutršnja »Wlener Zeitting/ objavi sledeče Najvišje lastnoročno pismo: Ljubi grof C!am Martinic! Ustrezajoč Vaši prošnji. Vam milostno dovoljujem odstop Mojega avstrijskega ministrstva in rtaročam Vam in članom dosedanjega kabineta, da nadaljujete nradio poslovanje do sestave novega kabineta. — Laksen-burg, 22. junija 1917. Karel 1. r. Clam Martinic 1. r. Zasedanje vsled končnega odstopa Clam-Martiničeve vlade odgodeno do torka. DUNAJ, 22. (Kor.) Notranji minister je predložil zakonski osnutek gle^e izpre-ii-embc določil o deiavskem zavarovanju proti nezgodam. Predsednik dr. Gross; Pozno zvečer sem prejel sledeče pismo: »Velespoštovani g. predsednik! Kakor I je znano Vašemu blagorodju, sem nameraval omogočiti preosnovo kabineta na široki podlagi. Le ta način se mi je zdel primeren ne samo za jamstvo parlamentarne rešitve najnujnejših stvari in za konsolidiranje notranje-političnih razmer, brez česar si ne moremo predstavljati dalekosežnega in uspešnega delovanja zbornice v jesenskem zasedanju. Tekom posvetovanj s političnimi strankami sem se prepričal, da bi z delno preosnovo bila pač možna sestavitev večine 7.i najbližje in najnujnejše naloge, da pa so izgledi za dosego prej imenovanega višjega cilja vsaj dvomljivi. Ker torej ne smemo računati na rešitev, ki.kor se mi z-i edino primerna koristim države in zbornice, sem se odločil, predložit: cesarju predlog, da nuj sprejme ži odloženo demisijo in čakam na toza-j devno ugotovitev. Ker nisem mogel priti osebno v dotiko | z Vašim blagorodjem, si dovoljujem po-I roča'i o tem primernim potom in priporočati Vi-šeniu blagorodju izposlovanje odgo''itve razprav v-isoke zbornice do pondeijka ali torka, kar tudi popolnoma odgovarja parlamentarnim običajem. Sicer bom imel vsekakor še priliko, da poselim Vaše blagorodje, da se poslovim I od Vas kor cem perijoJe skupnega delovanja. ki se ga bom vedno spominjal s hvaležnostjo in toplimi čustvi do osebe Vašega blagorodja. Sprejmite zagotovilo mojega odličnega spoštovanja Dunaj, 21. junija 1917. ^ Clam Martimc.« Pied>ednik je nadaljeval: Mislim, da ob vladajočih razmerah, primerna parla-merta remu običaju, ne moremo storiti nič dre gega, kakor odgoditi razprave. Predlagam, da naj se vrši prihodnja seja v torek, dne 26. jr.-^a, ob I! dopoldne z današnjim dnevnim redom. Zbornica je sprejda predlog, nakar je bila seji zaključena. Odgovor na interpc^aclio o eksploziji pri Pttnu. DUNAJ, 22. (Kor.); Med današnjimi vlogami zbori ice se naiiaja odgovor deželno-brambnega ministra viia interpelacijo posl. Habemianna m tovarišev radi eksplozije v Škodo vi municijski tovarni v Boievcu pri Plznu, čine 25. ihajnika. Minister na-glaši, da >e nastala iksploziia v delavnici minovk, kjer je bilG 5—6 ton dinamona; vzrok nesreče je iič.jbrže nenrevidnost. Najprej se ie vžgal^ kaka i0ka in nato dinamon. Minister i« javi j a z velikim obžalovanjem. da je zahtevala nezgoda 136 žrtev. Število mrtvih pa bo vsekakor še višje, ker se pogreši še 170 oseb. Ranjenih je 625, od teh 520 lahko. Čeprav je bila nesreča velika. Vendar so vesti o ti-crn'erih ponesrečencev pretirane. Škoda zasebnih posiopfti se popravi in pobi tudi preostale ^ponesrečenih. Vlada tor iu4i vojaška sčprava izražata iskreno sočutje z žrfvanit Imunitetni odsek, DUNAJ. 22. (Kor.) Odsek }e sprejel predlog posl. Waldnerja, da naj se razprava o imunitetni stvari posl. Klofača izloči do parlamentarne rešitve jnstične-tnu odseku izročene cesarske naredbe z dne 25. julija 1914 glede začasne podrejenosti zasebnikov pod vojaška sodišča, Jalje dodatni predlog dr. Lougmanna, ki naproša justični odsek, da naj čimprej prične razpravljati o veljavnosti naredbe ^ 14 z dne 25. julija 1914., da se doseže sklep zbornice in pa dodatni predlog posl. Riegerja, glasom katerega si imunitetni odsek pridržuje pravico, da za slučaj, ako •Jo 10. julija ne pri-te odločitev zbornice, nadaljuje razpravo o Klofačevi stvari in izvrši tudi sklep. Cgrsko-brvalska zbornica. Keprezentantska zbornica. BUDIMPEŠTA, 21. (Nadaljevanje). — Predsednik je jx) govoru novega ministrskega predsednik^ grofa E&terhazyia, odredil odmor 5 minut. Po polurnem odmoru je bila seja zopet otvorjena. Minister za uk in bogočastje, grof Albert Apponyi je izjavil, da je njegov vstop v kabinet kljub obstoječim mnenjem med njegovo stranko in člani vlade glede nagodbe utemeljen. Njegov vstop v kabinet ne pomeni opustitve stališča njegove stranke v nagodbenem vprašanju z Avstrijo. Orof Štefan Tisza je najprej razložil vzroke odstopa prejšnje vlade in nato glede splošnega - vladnega programa izjavil, da se njegova stranka strinja z napovedanimi cilj;. Upa, da bo možno uspešno skupno delovanje na korist dežele in varstva re'a in miru. Kar se tiče gospodarskega vprašanja, ga skrbi le eno. namreč na-godbeno vprašanje. Poročevaiec Hegediis je predložil poročilo proračunskega odseka o štirime-! sečnem proračunu in glede podaljšanja I ogrsko-hrvatske finančne nagodbe. Zbor-I niča je sklenila, da reši proračunsko pred-j logo nujnim potom. Nato se ie nadaljevala j debata o vladni izjavi. Grof Mihael Ka-• rolyi ie izjavil, da je moralična dolžnost n}egove stranke, da podpira z vsemi silami vlado, ki je prevzela posle v znamenju den:okracije. Posl. Štefan Toth je pozdravljal novo vlado in izrazil prepričanje, da bo:'o ogrski Romuni, ki so hrabro branili domovino in žrtvovali zanjo kri in življenje, sedaj vendar enkrat rešeni i stoletnega tlačanstva. Besede govornika ! so izzvale na vseh sedežih zbornice ve-j liko ogorčenje. Podpredsednik Szasz je ! energično grajal Tothova izvajanja. S tem -je bila debata končana. Prihodnja seja i jutri. Gosposka zbornica. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Ministrski predsednik grof Esterhazy je izročil starostnem predsel-niku baronu Markanyju ___PO I) Lj__S TEK. Milijonar, ki je izginil. Rt ti an. France aki sp:>ai Evgen Chavett«. -- nič? — ie n»eiiii sod:rk. zai.iga-vaioč i ramami. — Ne, nič. PozabHate, da gospod de Lozeril v o:ieni trenotku še ni imel pri sebi pisma, na katerem vam je moralo biti veliko, -a n a :odvzamete, ker so bili v tem pismu ob:asti ovaieni storilci dotlej neznanega ■mora. — - Le naprej, tudi prav! Prihajate zopet na haAo o Briclietovi smrti... rajši H¥>ičirii, kot pa da bi se bavil s to neuin-nostjo, n katero naju že mučite cel mesa. — Je dejal kapitan s prezirljivim sm 'bom. Havolasa predsednica je bila zaradi oul<»^nega obtoženčevc^a nastojia tako razburjena, da ji je Ravanoes zopet moral ponuditi košček torte, rekoč: — Varujte se razburierja, sladka moja golobičica. kajti na razpolago vam je sa no še triintrideset kosov. — Privedite drugo pričo, — je ukazal gospod de Badičre. Priča, ki ;e p rišel za Calardom, >e bil notar, ki je hranil Brichetovo oporoko. — Vi poznate natančno imetje, ki ga je imel Brichet? — ga ie vprašal sod- i nik. j — Da. gospod predsednik. Odkar je jizgiui! Brichet. čigar prijatelj sem bil, »sem upravljal njegovo imetje, vedno pri-j čakujoč, da se ali zopet pojavi njegov j lastnik, ali pa ugotovi njegova smrt. V; tem slučaju bi dedič, ki je označen v o-: poroki, katera mi je bila izročena v t shrambo, nastopil posest imetja. — Koliko znaša to imetje? — Okoli sedmih milijonov. Pri tej ogromni številki se je začulo zamolklo mrmranje iz občinstva. Tako imetje bi pač moglo pobuditi željo, da bi se ga polastil človek odo tudi z umorom. — Ah ste prinesel oporoko s seboj? — je vprašal sodnik. — Ta je. — je odgovoril notar in potegnil oporofto iz žepa. — Ali poznate vsebino? — Da. toda dolžnost mojega poklica mi prepoveduje, da bi povedal komu vsebino, izvzemši slučaj, da se zakonito nastopi dedščina. — Sodišče pa v svrho potrebne razjasnitve hoče vedeti vsebino te listine. Na podlagi Trravnega reka: Preiskuj, komu koristi zločin, hoče sodni dvor stvar izjasniti na vsak mogoči način in i potrebuje torej listino, da jo prečita. Na ta izrek je notar izročil oporoko za-pisnikarju, ki je prelomil pečat in potem oporoko prečital glasno. • Izvzemši doto enega milijona za Pavli-I no in dosmrtno pokojnino za Caiarda, je bilo vse imetje zapisano Avrori. „ — Toda to je nemogoče! — je nenadoma vzkliknil notar čisto glasno, ko je vrfno presenečen čul vsebino oporoke, za kate~o je trdil da jo pozna. CDaUe.) kraljevo pismo, ki imenuje Andreja Hadi-| ka za predsednika, Antona Giintherja in barona Kemenyja pa za podpredsednika. Nato je podal ministrski predsednik enake piogramatične izjave kakor v repre-zentantski zbrtrnici. Grof Aladar Szeche-»yi je izražal prepričanje, da bo večina naroda podpirala vlado. Splošna volilna pravica ni nikaka nevarnost za supremacijo Ogrske. Grško-orijentalsko-romunski škof Christea je naglašal, da bodo Romuni podpirali vlado pri izvedbi volilne reforme. Grof Raday smatra volilno reformo za veliko sevarnost, grof Ivan Ha-dik izraža vladi popolno zaupanje' Grof ! JcHip Szechenyl želi, da naj bi na mero-dajnem mestu zavzeli stališče napram madžarofobskim izjavam v avstrijski zbornici. Zbornica je končno vzela izvajanja ministrskega predsednika na znanje, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja se.ia v pondeliek. Demonstracije v Pešti za splošno volilno pravico. j BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Ob 8 zvečer i se je zbrala na Velikem trgu pred parla-! mentom številna, večinoma iz socijalistov j obstoječa množica ljudstva, ki je demon-istriralo za splošno, enako, direktno in i tajno volilno pravico. Tekom govorov }e j bilo slišati klice; Živela volilna pravica! j Živel Esterhazy! Doli s Tiszo! V ured-jništvih opoziciionalnih listov »Az Ujszag« i in «Pesti Hirlap« je množica razbila šipe. Do resnejših prifetljajev ni prišlo._ Mi m mmM psroflli AVSTRIJSKO. DUNAJ. 22. (Ker.) lir a in o se razglaša: 22. iunija 1917. V Galiciji se nadaljuje zvišano bojno delovanje. — Sicer je položaj povsod nc-izprenienjen. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 22. (Kor.) VelUd glavni stan, 22. junija 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Rnprelita: Od Yperna do Arsnen-tieresa ?večer in ponoči v nekaterih oi^e-kih zelo živahno topovsko delovanje. Angleški snnki severozapadno \Varnetona j »n vzhodno Honpfinesa so bili odbiti. Med prekopom L a Bassee in potokom Sense •e bil od časa do časa topovski ogenj živahen. Napad Angležev, ki je bi! Izvršen včeraj zjutraj jugozapadno l ensa. se ie ii'gubonosno izjalovil v našem ognju. — Armada nemškega cesarjeviča: Z vel'ko trdovratnestjo so poizkušali Francozi zopet pridobiti pri Vauxaillonu izgubljeno postojanko. Vče»aj dopoIJne so po iiioč-neiti ognju izvršili štiri napade z novimi silami. Po žilavem boju so potisnili naše čete iz dela iarkov severozapadno V i«i-xaillona. Dalje južno zastavljeni napadi niso imeli uspeha. Sovražnik je imel tu velike izgube. V zapadni Ša m pa nji vladalo živahno bojno delovanje. Zjutraj so napadli Erancozi na sedlu i^hoi«no Cornille-ta in vdrli v naše črtefProtisur.ek jim je preprečil, da bi izrabili izvojevani dobiček. Zvečer so prodrle naše napadne čete severovzhodno Prur.ay in jugozapadno Nauroy v francoske jarke in privedle iz njih 50 ujetnikov in nekai plena. Na višini Poehi, jugovzhodtio Morcnvillersa, se je skrbno pripravljeni naš napad posrečil v polnem obsegu. Deli turinških in alten-burških polkov s0 po kratkem ogujenem napadn zavzeli sovražno postojanko v širini 400 m; nad 400 ujetnikov ie bilo napravljenih. Tekom noči je izvršil Sovražnik srdite protinapade, ki so mu prinesli le nebistveni dobiček na prostoru. — Armada vojvode Albrehta: Nobenih posebnih dogodkov. Vzhodno bojišče. — Pri Smorgo-jju, zapadno Lučka, ob progi Ziočov — j Tarnopol in ob Narajovki je bilo bojno delovanje zelo živahno. Macedonska fronta. — V nižini Strume praske med predstražami. Prvi generalni Kvartirmojster: pl. l.udendorff. BEROLIN, 22. (Kor.) (Večerno poročile). Na zapadu vsled dežev ja le neznatno topovsko delovanje. Uspešni sunek jugovzhodno Fillaina. severno Aisne. — Sicer nič posebnega. BOLGARSKO. SOFIJA. 21. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Severno Bi-toijo srdit ogenj sovražnih topov. V kolenu Cerne mo naši izvldnl oddelki prodrii v sovražne jarke in ujeli več Italijanov. Vzhodno Cerne hud topovski ogenj. V ozemlju Moglenice so bili sovražni poiz-veuovalci odbiti. Južno Butkova so ujaJe naše patrulje 12 Angležev. Na levem bregu Strume boji med poizvedovalnimi oddelki. Na vsej fronti letalsko delovanje. Pri Bitolju ste bili sestreljeni dve sovražni letali. — Romunska fronta: Pri Tulceji topovski ogeni, pri Isacejl pičlo topovsko in pehotno streljanje. TURSKO. CARIGRAD, 21. (Kor.) Iz glavnega sta-na se poroča: Kavkaška froaU: Jugo- vzhodno Erzindjana je poizkušal baiaijon mož sovražnika z dvema topovoma napasti našo predpostojunko. Boj je trajal 6 ur. Naše čete so izvršile protinapad in zasledovale sovražnika, ki se je moral umakniti, pustivši na licu mesta 200 mrtvih in nekaj ranjenih, več strojnic, mnogo pijonirskega materijala, šotorov, itd. Na levem krilu, zapadno Kclkida, je Izvršil sovražnik, en bataljon, nenaden napad na del naših predpostojank. S protinapadom je bil pognan zopet v njegovo jarke. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 21. (Kor.) Uradno se poroča: Dne 30. majnika je neki nemški pod-vodnik izstrelil 46 granat na italijansko trdnjavo Bengasi (v severni Afriki). — Predvsem so bile z uspehom obstreljevane pristaniške naprave in brezžična postaja. Po obstreljevanju je bil čez nekaj časa opažen močen požar v mestu. BEROLIN. 21. (Kor.) Wolffov ura J javlja: V Atlantskem morju so potopili naši podvodniki zopet več z dragocenim blagom otovorjenih ladij, med drugimi: angleški parnik »Drumcliff« (-1072 t) z vojnim blagom za Rusijo, >Parthenia« (5160 t) z ovsom in vEsney:i:n ) ' onfeienc >. Podpisan Cej- j dzc. Informacijski ural delegacijskega sveta v StockI; ;Imu._______ POLOŽAJ NA GRŠKEM. _ __ Vprašan"j sestavitve nove vlrde. LONDON, 21. (Kor.) »Daily Mail« po-, r r~a rAten. a je ministrski svet sklenil, da se sestavi kolegij iz dveh zastop-! nikov atenske vlade in dveh zastopnikov j mlaniirr provizorlčae vlade, ki naj sej j- svetuje o reorganizaciji zjedinjene Gr-, \ slučaju nasprotstev bo odločevali o i višjega komisarja imenovani zastopnik. Kralj Aleksander se nahaja v svoji ' vili v KephisijL »Times poročajo iz Aten, da sta VfhriOi m Tonnari sestavila naCrt za preosnovo grike vi j le, glasom katerega dobe notranji, pravosodni in vojni portfelj venizelisii. Kraljevo pteroo Zalnilsu. ATENE. 21. (Kor.) Agence flavas po-j roča: Dne 20. junija je poslal kralj Aleksander n-iiistrskemu pre.setiniku Zaimi-j su ^iede^e pismo: > Z živahnim zanima- i r.;un zasledujem prizadevanja, izvršena v interesu zjedni jenja Grške in rešitve tozadevnih vprašanj. Kot zvest zaščitnik j usiave in v zaupanju na dobrohotnost za-; šjitnih vlasti sem pripravljen, odkrito- j srčno sodelovati za pomirjenje duhov in spravo v deželi. Odhod Gunarisa iz dežele. ATENE, 21. (Kor.) Agence Havas jav-j lia: Gunaris in 30 drugih izgnancev, med : njimi Dragumis, so se vkrcali na krov nekega grškega parnrka._ ecuer c? a Ločini?. \ proračunski debati dne 14. t. m. je govoril podpre-iseunik Ju/:m slovanskega j kldba. dr. L aginja. Izvajal je: Narod stra-, da. Lii ira. Moški so v vojni. Ženske j trpe. Veliko žensk in otrok so odvedli j Zvi.nn.i. Naš jaz trpi neprimrno več, nego; dru J deli države. Prošnje in pritožbe j sn/^tij so leuslišane. Pritisk birokracije | je vedno hujši. Razumete sedai li naš i krik? Ko se verige centralizma v imenu neke no. i A Sirije oklepajo vedno bolj krog; ra?, je naša dolžnost, Ja zahtevamo j la-.ne države. kjer si bomo svoje dohodke in izdatke določali sami v soglasju s pre-svitlim vladarjem, kjer nas ne bodo tla-j čili Htmtš ali Madjari. (Živahno odobravanje ia ploskanje.) Slavon ja in Srej i nam bosta dajala hra e. Za svoje brate in prijatelje bomo I čuvali vrata v svet, našo sinjo Adrijo! i Neprijatelji. Vam pa velja klic, rokoj prjč od Adrije! P<>z.. vlja! i sklep hrvatskega sabora,! ki sakteva (»d vlade, naj se pošlje hrvat-j sk žito najprej^ v Bosno in Dalmacijo, j Scle preostanek drugam. Kaj pa rekvirirati pri nas? »Odkud I zima, kuda nema zlata, odkud hleba, kuda n. a hkba. Hleba, hleba gospodaru, toga j trda. (Pritrjevanje.) Predvsem se ho- j tem dotakniti prestolnega govora. Omenjali in kritizirati ni samo naša ustavna! pravija, temveč tudi -olžnost. Odgovor- j r i« ne i1 >>i v'.:dar. ampak vlada. Vladar i si pridržuje prisego na ustavo do konca1 vojne. Preje pa pravi, da se hoče držati! ustavnega vladanja. To je resna, slove-1 s a izja . Zato nasprotje, katerega ne ; moremo rešiti. Po naši ustavi gre itak vlaJarju i> ;a\ :ia pravica, napovedovati I \ no. s!.!.'paii mir in pogodbe z drugimi j državami. Zato si ni treba pridržavati; pri^ge. Mimsirs'ti predsednik je trdil, da drži | Avstrije. Kako? No» Staro? Enotne države ho£e. N' je b . nikdar, to je laž. j Zgodovina pozna sicer Avstrijo! A to je! p meni'o le ; estva vladarske hiše. Avstrija h V.:,i druga nemška država nem^žna. To hi pomenilo le suženjstvo i z.i Čehe. Poljake. Jugoslovane. Neni^ zalite, ajo posebne ureditve za j malen st.io nemi:. • (-zemlje na Češkem! j Pozabljajo pa. oziroma hočejo pozabiti, vi kakšneir robs\em razmerju se nahajajo j poseb: -"iajerr-ki m koroški Slovenci. I Take zahteve so skrajno krivične! Ako; zohte\amo, da s j s kraljevino Hrvatskoj z'ružijo ge< grafično in narodno tja spa- j daioče zemlje, ni nobene nevarnosti za Nemce. Z nekaj mesteci ir otočcem ko-čevsktii' i kot neagresiven narod spo-razii' e'. Enako \e!;a za c.;e od Ital ja-nov ne v -I: ene kraje. Da fc pa rali nar mest milijoni ljudstva m . ali živeli pod tremi državnimi oblikami in z deželami, nfe moremo prenašati! Ide..! narcJne a%U>išO?n:ie vstaja! Kaj pomenja t*> pri nas, kjer vse narode vladata !e aen&ko in madjarsko pleme. Germanizacija na vseh plateh. V istrskih šola i je š N . upra\a po tajnih uredbah uve la r^ ški pouk v prvem razredu ljudske š» k! Nadzornik ne zna besedice slo.ens*.: aii hrvatski. V Bosni ače šol-! ske otroke tt.ovadbe tako, da družijo turške, hrvatske in srbske otroke v por sebne rojne vrste, ki se napadajo. Huj-skaio že otroke. < Zgražanje.) Naša zaliitva je siara! Z nami harni on ira narod. Leta 19*07. sem isto predlagal Le princ IJchtensiein je vrgel be-rfdo »trijalizern^. Nihče ni ugovarjal. Dne 30. maja pa so se tudi krščanski socijalci po svojem zastopniku izjavili proti nam. Kje so še krščanske stranke? To si za-i pomr«lmo! 1 Dalje vprašam, zakaj so odpravili cirilico? Naša narodna last je. Največji Hrvatje so se jc posluževali še pred pol stoletjem. Mehetaristi so še pred kratkim tisi,ali zbirke Karadžičevih narod-r":\ irC-ini. Trst, S'benik in Dubrovnik so iih več naročali, nego vsa kraljevina Sr-'-ija. Ali dvomite morda o domovinstvu Borrevići, rešitelja domovine? Kot nad-por-Čnik je naročil šest izvodov. Težka žrtev. Kot zastopniki kmeiskega ljudstva ne odnehamo nikdar, dokler ne dobimo narodne avtonomije, ki se jej bo ozemlje kriJo z vsem rodom enega jezika. Narodi so v bojih pokazali, da so združeni iii da hočejo skupaj ostati. Ali mislite, da se Hrvatje in Slovenci bijejo za nemško Avstrijo? Nikakor ne! Vzroki e-diiiosti so drugi! Vernost, zdravje in poštenost ljudstva je to! In hrabro ljudstvo se zaveda, da so se njegovi pradeii I. 1527 svobcano zvezali s llabiburžani. Ti pa to jim obljubili, da bodo varovali in za užili noše ozemlje. Kaj pa pomeni Slovenska marka? Dele nekdanjega hrvatskega | kraljestva. Historično pravo govori za nas. In Bog, \.\ ie pustil rasti železo, ni hciel robov! (Doigoiiajno odobravanje.) pc^S£iate vcžsžI. Hrvatska kriza. O poteku reševanja htvatske krize, oziroma o pogajanjih za-stopnikev strank hrvatskega sabora z ministrskim predsednikom grofom Esterha-zvjem. še vedno ni nikakih konkretnih j vesti. Navezani smo torej le na več ali j manje zanesljiva sporočala v ogrskih! !:=tif:. Edino pozitivno, kar se moTC po-| sneti, jc, da sc pogajanja s težavo razvijajo. Pester l.!oyd . ki navadno igra eno prvih vijolin v koncertu madjarske politike, se n. pr. jako previdno iz~aža. Meni, j da ni brez nade. da prre do sporazuma. | \'clik kamen izpodtikanja je menda tista ■ sramotna denuncijatcrska kampanja po-j 'anca Smrecsanyija proti nekaterimi poslancem lirvatsko-srbske koalicije. Za-■'Opniki hrvatskih strank so baje izjavili, so pripravljeni dotične obrekovane poslance skloniti k temu, da bodo sami zahtevali sodno postopanje proti s>ebi, dr tako na neoporečen način dokažejo, d:i so proti njim naperjene obtožbe "neosnovane. Naglašanja vre.no je sporočilo, da je gre," Esterliazy izjavil, da je imenovanje grofa Zieliyja za hrvatskega ministra le začasno in da bo, čim se stvari spravijo na jasno, takoj imenovan kak Hrvat. Dalje je še podčrtati vest, da frankovci tudi v tej veiekritični dobi nočejo odnehati' od svoje politike zgolj strankarskega ego- ] izina ter da zahtevajo imenovanje prošlu-i lega barona Raucha za bana na Hrvat-1 skem. Pošten Hrvat se ne bi prilagal v j njihove račune. Kako naj bi potem »pak-; li£fli < s tujinstvom?! Ta kup ljudij — če j bi jih imenoval hrvatsko stranko, bi jim j izkazali nezasluženo priznanje, žaljivo za^ hrvatsko ime — je res gnilav na telesu i hrvatskega naroda. Za gnilav pa je ic nož; — radikalna operacija. Izvedba te je hrvatski javnosti v dolžnost Vojni cilji naše države. Profesor Josip Pekar je razpravljal te dni v »Venkovu j o dejstvu, da naši odgovorni krogi ne streme po mka kih koristih dežel. Na vpiušanje, zakaj naša monarhija ne yre dalje po potu svojega zgodovinskega naraščanja in zakaj da noče vsaj toliko, kar more očivuino veljati koi nje življenski interes, odgovarja profesor Pekar: »O-gri »n Nemci nočejo tega! Zakaj? Ker bi po prirastku slovanskih tal bilo ogroženo njihovo gospo-stvo v monarhiji in bi bila habsburška država manje nemška in manje n.adjarska — ker bi se Čehi in južni Slovani ojačili. Če bi pa, denimo, prebivalstvo Srbije le |>o tretjini pripadalo x\la-djaroin in prebivalstvo Romunske le po četrtini Nemcem, potem bi vsi listi od Hebu pa do Braševa prisvojitev Srbije in Romunske ozi-ačali kot življensko vprašanje te držav« in bi to gotovo dozore-* valo v svojih ciljev svesti si vnanji poli- • tiki. Tako stoje stvari v tej državi —1 r.e-verjeinostl!« — Profesor Peka? bi bil to- ] rej z avstrijsko-slovanskega siališča za | pobtiko aneksije. O umestnosti ali neu-mestnosti aneksij morejo biti mnenja | različna in faktično gredo sodbe navskriž i tudi med slovanskimi politiki, i u Ji mi se nočemo tu identificirati z naz ira njem prof. I^ekafa. Dejstvo pa je. zgodovinsko' dej-tvo. da je bilo časov, ko so bile celo v Srbiji sami dobre dispozicije za priključenje k monarhiji. Avstrijska diplomacija pa ni porabila ugodne prilike. A to ravno iz razloga, ki ga označuje prote- i Pekar. Skrb za ohranitev nemškega I nad.iadja jej jc. šla nj.J življenski interes -.s- : e. S svojo konstatacijo pa je av-r>r označil tudi vso neiskrenost politike tistih naših Nemcev, ki se postavljajo seja? v po/o velikodušnih, plemenitih ljudij, češ mi nismo za politiko aneksij v interesu — dosege miru. V resnici pa ne odklanjajo poiitike aneksij iz ozirov na korist države, niti ne iz ozirovr na hrepenenje po svetovnem miru. ampak le zato, ker bi taka :»o!uika ne šla na korist r iiiovi na-cijonalni sebičnosti. Da ni temu tako, bi kričal: p aiieksiji. Neiskrenost in zavrat-nost te politike — to je tisto, na kar .mio hoteli opozoriti. Proti politiki cienuncijacij od strani nemških radikalcev se obrača sedaj celo »Prager i agblatt« z jako ojstro argumentacijo. Piše: »Čemu — moramo \ prašati — hoče nemška politika sprejemati naloge, ki prek in prek spadajo v krog dolžnosti vlade in nje državnih pravdnikov? Čemu sc obremenja z vlogo dobrovoljne državne policije? Ali jej bo kdo hvaležen za to, mari se bodočnost nemškega ljudstva v Avstriji obrne s tem na bolje, ali laglje zadobi garancije za svojo naredno varnost? Mi menimo, da ne! Fascrkelj poslanca WoIfa, ki je grozeče ležal na njegovi mizi. utegne vsebovati še tako hude stvari, vendar ve vsak le količkaj politično misleč človek, da je z gesto in politiko ovaduštva bore malo pomagano nemškemu ljudstvu v Avstriji. Če tudi ta policijska vnema, ki zasramovalno kliče na drugo stran: »Vidite, taki smo mi, taki pa ste vi!« — tu pa tam velja kot nonplusultra politike, si vendar ne bo resen človek obetal od tega političnega uspeha. Edini efekt te vrsti politike more biti le izolacija (osamljenje), ki nam je tudi že pri prvem krojnem glasovanju v parlamentu žalostno prišla v zavest. Ni treba, da bi iz takih izkustev prenagljeno izvajali pesimistične zaključke, toda čas bi bil že, da bi politika Nemcev v Avstriji začela računati z danimi dejstvi in da bi sc v interesu lastnega naroda iznebila iluzije, ki jc doslej vedno dovajala le do razočaranj. To predstavljanje kot vzor-deekctv bi že lahko končno opustili. Kar trebamo Nemci, je narodna politika.« Ni, kaj reči: ta lekcija v praškem nemškem listu je imenitna in hvalevredna tudi s stališča politične morale. Tudi ne bi mogla zgrešiti efekta pri resnih in za argumente — pameti uristopnih ljudeh. Tako> pa ne najde posurfnih ušes tam, kamor je namenjena. Ne moremo pa pritrditi praškemu listu, ker izhaja — kakor kaže tenor vsega izvajanja — iz domneve, kakor da bi hoteli Wolf in družba v svoji vnemi iii državni oblasti na roko. Narobe je res. Tradicijonelna politika teh ljudij gre va tem. da državna oblast njim po- .... K tesnit naj b? jo podžgala nj imva ovaditštva. O J nekdaj so navajeni na to, da jim vladni režimi zagotavljajo prednosti, privilegije, udoBnosti gospodovalne plasti. S klevetami ho-čejo klicati vlado k zavesti, da je nje patrijotična dolžnost, da preganja in zatira tiste, ki se nočejo dati podjarmiti, ki nočejo biti sužnji in ki zahtevajo svoje pravice! Saj to je, kar tako pristaja nemškr radikalizem, da je velik le v bese :i in kriku, delo pa naj opravlja zanj — državna oblast! Dolgo je tudi šlo tako, toda — to je trdna naša vera — ne pojele več! Fascikelj na pultu g. V. olfa raj bo šc tako poln podatkov iz virov — p-'iš t en jaka Heineja, ali slovanske stranke se g?, ne boje več. Gledajo nanj — kakor je izvrstno naglašal poljski socijalni de-n; .krat Danzynsky — z zaničevanjem. Danes jih ne spravi noben Wolf in noben Heine na zatožno klop, marveč bodo klicali na o 'govor tiste, ki so preradi sledili ovadištvom nemškega radikalizma. 2e je v razvoju veliki proces, v katerem boio sedeli drugi na zatožni klopi in v katerem fascikelj g. Woh"a ne bo dopuščen kot priča, ker mu ne gre vera! mace vesfL Vpisovanje v I, razred Zapeslovalnih te-čajev c. kr. slovenske državne gimnazije goriške v Trstu bo dne 24. junija od 8 •Jop. do 12 op. v šolskih prostoriji v ulici Sanita 25/1. Dan vpisovanja v I. razred v septembrskem roku se objavi pozneje. Vodstvo. Vodstvo mestnega slovenskega vrtca pri Sv. Ivanu vljudno vabi vse ljubitelje mladine na otroško prireditev, ki bo v nedeljo, 24. t. m., na vrtu omenjenega vrtca. Začetek ob 6. ne pa ob 5, kakor je bilo prvotno naznanjeno, radi vročine. Na sporedu so razne pesmice, deklamacije in prizorčki. Prireditev bo v korist vdovam in sirotam padlih vojakov. Rod denuneijantov tudi med nami ni še izumrl — na našo .sramoto. Tako je te dni frankovska »Hrvatska« — list torej, ki se balia, da sledi naukom Ante Starčevima — pozivala celo ogrsko vlado na pomoč proti — Hrvatom, češ: naj onemogoči v Hrvatski eiemente, ki »koketirajo z Belgradom in eniento«. — Tako Podlo in denuncijantsko piše ta list v hipu, ko v dunajskem parlamentu govore o 30.000 obešenih Galičanov in ko neki star Čeh pada v nezavest, ko čuje, kar pripoveduje njegov gališki tovariš. »Hrvatske Novine« pripominjajo z ogorčenjem »Tako se drzne pisati hrvatski list v času, ko misel svobode in demokratizira preveva ves svet. ki je ne more zaustaviti več nikdo, dokler ta misel ne zmaga.« — Mi dostavljamo še z vsem pevdarkom: Med naše prve dolžnosti spada ta, da brezobzirno žigosamo ta sramotni rod denuncijantov, ker ne sinemo dopuščati, -da bi kje nastala misel, da početje teh pokvarjencev odgovarja mišljenju in čutstvovanju našega poštenega naroda. Svet naj izve, a pred vsem naj vedo vodilni činitelji, da naša narodna skupnost odklanja vsako skupnost z — denuncijanti! — Naj ve, da bo ubirala slabe poti, ako bi dajala vere takim smradnim virom. Kam gre tisto masio? Prejeli smo: Danes. v petek, dopoldne se je dogodil na trgu Stare Mitnice naslednji slučaj: Neka kmetska ženica je prinesla na trg nekoliko masla. Videla je to neka tržaška gospa, pristopila h kmetici in jo vprašala, če proda maslo. Kmetica je bila takoj pripravljena, da bi prodala blago, a ni ve-J la. po kakšni ceni naj bi ga dala. Ker dotična gospa ni hotela s svoje strani škodovati kmetici in tudi ni hotela, da bi bila oškodovana sama, se je obrnila na tamkaj poslujočega tržnega komisarja, z vpr: ^anjem, po kakšni ceni »se sme prodajati maslo. ALi da! Tržni komisar je komaj zaslišal besedo »maslo«, je hitro stopil h kmetioi in jo poklical v svojo uti-co. Taui pa ji ni povedal, po čim se prodaja mask>, temveč kratkotnalo izjavil, da maslo ostane pri njem, češ da je za — »Platzkommando«! Po čim ga je potem plačal kmetici in na kakšen »Platz-kumri&ndo« je potem romalo masio ne vemo. vemo le, da bi bile ostale ženske skoraj preteple ono gospo, češ, zakaj je šla vprašat tržnega komisarja za ceno masla, ki potem brezdvomno izgine s trga. Beda v Istri. Iz hrvatskih listov po-snemljemo: Naši ljudje, ki žive blizu hrvatska n:eje, se zatekajo tja čez k bratom, da bi se oskrbeli vsaj z najpotreb-nejim živežem. In bratje na oni strani so jim šli doslej bratski na roko. Aii v zadnji čas je tudi pri njih začelo zmanjkovati živeža in ne morejo več pomagati našim tudi ob najbolji volji. Neki naš človek je šel na Grobištino iskat hrane. Hodil je ves božji can od hiše do hiše, od vasi do vasi, proseč in končno je komaj dobil — 1 kg turščne moke. Ko pa je prišel domov, ga je že čakal pred hišo sosed, ki mu je pred nekoliko dnevi posodil kg moke. In človek, ki .se je ves božji dan mučil, je moral oddati, kar je dobil. Sam pa se je moral več dni zadovoljevati s samo salato — brez olja in brez masti. Tako se godi našim ljudem na kontinentalni Istri. Na otokih pa je — glasom vseh poročil — še hujše. Najhuje je na otoku Lošinju. Tu so se že pred par meseci ljudje hranili le s kako zelenjavo in so pri tem seveda — stradali, da so končno popolnoma obnemogli, da so slednjič končali tako, kakor je poslanec Spinčič povedal grofu CIam-Martinicu v lice. »Hrvatske Novine« vzklikajo: »Družba sv. Cirila in Metoda si je nadela važno nalogo, :da reši hrvatsko deco v Istri pred narodno smrtjo. Sedaj pa nastaja Hrvatski in Hrvatom še nujneja naloga, da rešijo to dobro prebivalstvo prave in resnične fizične smrti.« — Nismo posneli teh pretresljivi i vesti morda z namenom, da bi »hujskali«, ali da bi ustvarjali kako »razpoloženje« proti komur si bodi. Naš edini namen je —1 in pričakujemo, da nam ga cenzura ne prepreči — človekoljuben, stremeč po delu usmiljenja: da vnovič s povzdignenimi rokami zarotimo vodilne faktorje, naj hitro, kar najhitreje ukrenejo kaj, -da se trpljenje tega ljudstva, ki je toliko žrtvovalo za državo, vsaj ublaži!! Za Ietoviščnike. C. kr. namestmštveni svetnik razglaša: Urad za Iji&iisko prehrano naznanja na splošno željo, da vse stranke, katere imajo namen začeti poletno bivanje šele po 1. augustu, lahko še to prijavijo do 30. junija t. 1. V naznanilu, katero je treba predložiti c. kr. namest-ništvenemu svetniku v Trstu, ulica nadvojvoda Josipa štev. 7, je treba navesti število oseb, čas (mesec) odhoda, dobo odsotnosti in bivališče. V ostalem se na-mestništveni svetnik sklicuje na t. u. razglas z dne 29. maia 1917. Gevv. štev. 706/1-17. Trž. posojilnica in hranilnica pok. Živcu. Tržaška posojilnica in hranilnica je r.aročila na krsto pokojnega inženirja Valentina Matije Živca venec z napisom »Tržaška posojilnica in hranilnica svojemu prvemu predsedniku«. Venca pa ni j bilo videti — ne vemo, iz kakega j vzroka. Razpis dot. Do vštetega 30. junija t. I. so razpisane štiri dote ustanove »Pietro Giovannt Pilato«, po K 800 vsaka. Te dote so namenjene revnim, pridnim in neoma-deževanim dekletom, bivajočiin v Trstu in pristojnim v tržaško občino, ki se nameravajo poročiti. Dota se izpLača po poroki. Ako se poroka nc izvrši najkasneje do 28. julija 1918., pravica do dote zapade. — Z običajnimi dokumenti opremljene •Jote je vložil do gori označenega roka na tukajšnji magistrat. Uradovanje vaškega načelnika na Cp-činah. Vaški načelnik na Opčinah, Daneu, je izdal neki slovenski stranki naslednje »uradno potrdilo«: »(Brez datuma.) Si conferma che al N P. . . di opcina dimo-rano due frateli amogliati e godono ogni dun la propria famiglia.« — Komentarja menda ni treba. Izplačevanje odškodnin za oddane kovine. Anagrafični urad v ulici Sanita št. 25./III., vrata št. 58., bo zaostale odškodnine za oddane kovinaste predmete izplačeval do vštetega 30. t. m., izvzemši nedeljo, vsak dan od 9 fdop. do 1 pop. proti potrdilu »A«. Izvzeta so potrdila, za katera se že prej iz kakoršnegakoli razloga niso mogle izplačati odškodnine. Nevračljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam nevročljivih navadnih in priporočenih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu maju 1917. odprte, a so njih odpošiijatelji neznani. Ta seznam priobči tukajšnji uradni list. DAROVI. Nadaljni darovi sjovenskih šol za ustanovitev vojaških domov: mestna ljudska šola na Katinari K 45, mestna ljudska šola v Sv. Križu K 2U 22. Skupaj K 65*22. Podpisi na VI. vojno posojil izkac. - P*ropiovna tinižbn. Marko M. Jiurti Dolich K 300 000, obćins i zavod za n ah s a-novaoja K -JO. 00. U= n on • O oraia Triestlna K 3.2013J. Demetrio K 0.000. Lju ska hranilnica in poFojiluica (II. portp.) K 20.1«*', Morpur^o pl. Nilma Lina. Faai Morpargo in Marij Morpur^o K 20 000, N. N., Societi anoaima Generale di Tr&i-porti. N. iSVjrdlinger. Jnrij Hild, Al-- z Hra tu ž po K 10 ono. kap t. Radoničič, tvrdka Marko Demetrio (Karel Bsiachj <111 pod .), urad n ki trrdke D. Tripcovicb, Bonalaehi Helena. H brik pl. Elf iede iu Zachariad s Egl£e po K "iOJ , Ivan Sei 'ling, Jo,ip >!acbne, Antonij i liole po K MC00. Županstvo občine Kopriva, Milovan >ia-cbne, Josip Golič, Zadruga gostilničarjev in ho teliijev po K 12000, Štefan Custerlina K 15o0, Rudolf Viscovieh. Vaclav Švageij. Anton Peč r, Olvmp Lovrich Jojrina Gulič, Franc Uo-tlša, A. A G. Deseautolo. Ivana Božič, Banca popolare. Mali Lošinj po K 10« (>, tiskarna Balestra, dr. J. Corbatto, Anton Uetitich po K i-0 >, Banca po pilare Capodutrinsa (IIT. popp) K 400, Josip Batistig, Ivan Urizlo po K 30 , Anton Bilan, Oskar Schrey po K 200, J- sip Brata sevitz. Bicc Faro fi po K KO, Rafael Thtimtnel K 5o in nt-daljni podpiai v skupnem znesku K 10.100. 15. izkaz. - N N. K 2")0.000, Ahenška vzajemna zavarov. dru ba K 100.00O, N. N. K 50 0 0. Litc-! rarno-artistični oddelek arstr. Llovda K 30.000, ; Pavel ! ripk vicli K 25.000; X. X.. Karel (iuttmaaa po K 20 0o0; uradaišt o ladje lelnico pri Koku K | 15. (0; H. Volk, dr. Scipijon Sin irlnelli, Antonija Earis, poročnik O.^kar Goich, M r'n Bello po K 10.0 »0; Ivan Pire, tvr-lka G llachne. Ada Ehrea-tlieil. A-soc izione Alutua fri i m pihati p.ivati r-o K 5000; Oton Ftliks Ehrentheil K 4HM>; Julij ' l^eičh, A. Jo.h Gladullch, menjalnica Cus'u tt « o. j po K 3000 ; Ljudmila i'laper, Ant< n Lupetina, | bratovščina trž. rokodelcev, Iv C. m 1 po K 2000; j Veron k;i ZupaueiEdvard Velikog a d-. Ivan Saiz. Pascutto Alma in Marij. Adolf iC ,\,a t (If. podpipi, J<-.-ip Gregor i-, M pl. Glatt'ord, Cezar Cusin Ana Bolčič, Franc Babudn po K !0<)0 ; Humbert Castelbo ogneso, F<*auc J sbir po K 50»; Emil Ghieratto K 30); J isij Bilič, Ivan V'lk po K 200; Rajmund Cimadori, Ivan di V Lauro po K loO in n drljni podpisi v .-kupnem znesku K 10.000. jšiHALi ®Qmm7: nn •• raiunaje po 4 stol. b«««d« j f-r r^ lfi Bttoe tiskaae btMde mi rada-J LJ^J riri •uk'al — nn ULJ : pristojbina znala 40 »tatiak. jjULJ mnlnrnlrrfnrf BCi,el-,ici' p-ducuje z gotovim lllplUIliEIUlIU uspehom po najhitreji in najlažji metodi otroke in odrasle (g'».spe. gospodične) nemško in slo ensko na svojem domu po zmerni ce .L Informacije od 1—8. t lica G"iozza 27, III. nadstr. II. stopmice zadaj ra d v .riše u vr. 8 Al I) mhIam «e odda-oba s prostim vhodon. — V IlUjcIll Comm rciale 14, I. vi 3, desno |B5 IImI bi JVAlIfA pobarvali moške ali ženske Ulllf lil »ISltjU oble ke ali drugo Tolneno blago. naj se obrnejo na b.irvalnico Via del Šalico št 2. Piazza Barriera veccliia. Peli/žaro (llbl) jfflfilO V8a^e ^r>