: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav* ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18-—, polletno K S'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28—. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. ši 212. v Ljubljani, sobota dne 1. oktobra 1910. Leto I. Neodvisen političen dnevnik. Tudi v Bosni! Madžarji so čuden narod. Posebne kulture nimajo, ker je med njimi toliko analfabetov kot malokje in tudi posebnega blagostanja ni na Ogrskem, pač pa bi se lahko govorilo o revščini. In vendar je ta narod, ki bi moral v prvi vrsti in najprej misliti na svojo lastno kulturno in gospodarsko povzdigo, tako nepremišljen, da razvija svojo aktivnost v deželah in krajih, kjer je njegova aktivnost popolnoma nepotrebna in kjer si je nihče ne želi. Madžarji bi radi postali velik narod. Da bi to dosegli hočejo vsiliti madžarski jezik onim milijonom nemadžarskih narodov, ki so tako nesrečni, da živijo v mejah ogrske države in katerih število je večje kot število pravih Madžarjev. Posebnih uspehov pri tem svojem delu nimajo Madjarji, ki so na Ogrskem še vedno v manjšini, četudi ne izbirajo sredstev, samo da bi nemadžarske narode madžarizirali. In vendar se Madžarji ne zadovoljujejo samo z madžarizacijo Ogrske, nego so raztegnili svoje madžarizatorično delovanje tudi na sosednjo Hrvatsko, kjer ustanavljajo — s privolitvijo po večini protinarodnih, ali vsaj premalo energičnih hrvatskih vlad — madžarske šole za nemadžarske otroke. Teh šol je na Hrvatskem že toliko, da so one že prava nevarnost za čisto hrvatsko-srbski značaj Hrvatske-Slavonije in še vedno se ustanavljajo nove madžarske šole, tovarne za »izdelovanje" »polnokrvnih" Madžarjev s končnico „ič“ ali „vič“ v rodbinskem imenu. In tudi Hrvatska ne zadostuje več lakomnirn in lahkomišljenim Arpadovim sinovom. Še dalje hoče iti ta čudni narod in začel je ustanavljati madžarske šole — v Bosni! To je pa že malo preveč in madžarskim imperialističnim stremljenjem se morajo postaviti meje, ki morajo končati na jugu vsaj na obalah Drave, ako ne še mnogo višje. To je že blaznost. Madžarske šole v Bosni in Hercegovini, kjer razun par madžarskih uradnikov in Židov živa duša ne razume Arpadovega jezika! To je izzivanje, ki mora dobiti primernega odgovora v bosanskem saboru in tudi naši poslanci bi se morali malo zainteresirati za germanizacijo in madjarizacijo v Bosni in Hercegovini in zahtevati v delegacijah malo pojasnila o vsem tem. To je dolžnost naših poslancev, ki so s takim neumljivim navdušenjem pozdravili aneksijo Bosne in Hercegovine samo za to, ker so mislili, da bo s tem slovanski element v monarhiji okrepljen, ker postane številno močnejši. Vse to navdušenje je izviralo, seveda, iz velike zmote, ker merodajni činitelji so že našli način, da Slovani v monarhiji od aneksije Bosne in Hercegovine ne bodo imeli nobenih koristi, pač pa škodo, ker ako se ne prepreči germanizacija in madža-rizacija Bosne in Hercegovine, ne samo da aneksijo Bosne in Hercegovine ne bo povečano število avstro-ogrskih Slovanov, nego se število Slovanov sploh — zmanjša. Slovani nismo popolnoma brez moči, samo vporabiti moramo pravilno in premišljeno svojo moč in ako se bo z germanizacijo in madjarizacijo v Bosni in Hercegovini nadaljevalo, bo to krivda slovanskih poslancev v avstrijskem državnem zboru, ki bi to lahko preprečili, ako bi se hoteli malo — potruditi. 11 slovenskih krajev. Iz Celja. Zgodba o klobasah. Ena najmarkantnejših nemškutarskih oseb v Celju je takozvani Ravbar-Ballogh, ki je občeznan radi pobojev, katerih se vedno in povsod udeleži, če se gre proti Slovencem. Poleg amtsforštanda dr. Ambroschitza je on res najučenejši Celjan, saj sta oba skupaj nalomila 80 semestrov, ali da bi bil tako brihtna glavica, kakor kaže sledeča dogod-bica iz njegove katoliške preteklosti, si je težko misliti. Celjski „Narodni Dnevnik" namreč piše: „Dr. Aleks. Ballogh in kapucinske klobase. Ta glasovita celjska nemška korifeja pravi, da je notarski kandidat v Laškem trgu in da dela za »va-htarico" le v prostih urah; a vidimo ga vedno v Celju. Ta zanimivi reprezentant naše netnško-nacijonalne klike, desna roka protestantovskega škofa dr. Ambrožiča v Celju, je bil nekoč dominikanec in pozneje kapucinski novinec v lepem nemškem Schwanbergu. Tamošuji kapucini so si pozimi pripravili z vso umetnostjo velikonočne klobase. Kdo pa more opisati njih grozo in iznenadenje, ko so se prepričali, da so jim lepe klobase v svetem postnem času izginile! Krivca — Ballogha —so kmalu imeli in magister novitiorum ga je s pobožnega premišljevanja na koru poklical ven in ga nemudoma odpravil . . . Danes je mož svobodomiseln do brade in piše po »vah-tarici" s svetim orgorčenjem o rimskih popih, ki so največji škodljivci nemškega naroda ..." In danes je to predstavitelj celjskega nemštva in spodnještajerske kulture! podalo v volilnem boju. Glasovi iz Budimpešte so pa povsem drugi. Ministrska kriza v Črni gori vin Srbiji. Zagotavlja se, da odstopi ministrski predsednik Tomanovič Še v tem letu. Nedavno temu je izrazil željo, da bi odstopil radi svoje starosti, toda kralj Nikolaj ga je prosil, naj ostane še na svojem mestu. Sedaj se zdi, da hoče kralj ugoditi njegovi želji ali imenovati ga hoče poslanikom na Dunaju. Črna gora namerava namreč v kratkem ustanoviti na Dunaju, v Petrogradu, v Rimu in v Belgradu poslaništva. Ministrski predsednik postane baje Lazar Miju-škovič. — »Novo Vreme" je doznalo, da je bilo na zadnji ministrski seji sklenjeno, da poda pred sestankom skupščine ves Pašičev kabinet ostavko, in da se tedaj, ko bo zbrana skupščina, sestavi novo koalicijsko ministrstvo, ali pravzaprav izvrši pre-osnova današnjega kabineta, ker ostane večina ministrov na svojem mestu in tudi predsedništvo obdrži Pašič. Oba kluba sta o tem že obveščena. Slovanski Jug. Ban In koalicija. Neka depeša iz Zagreba poslana »Fremdenblattu* trdi, da so tam mnenja, da je oseški govor banov popravil razmerje med koalicijo in banom tako, da bode zavladalo sporazumljenje med koalicijo in med banovo stranko, če tudi bode vsaka postavila svoje kandidate, ki bodo provzročili hud volilni boj. Po volitvah, se pravi, bode prišlo do dogovora v zbornici na temelju razmerja moči, ki se bode Dvolični Boulanger. V svojem listu „Gaulois“ objavlja Artur Meyer osebne spomine na generala Boulan-gerja in članki, ki so že izšli, so vzbudili veliko zanimanja v republikanskih krogih. Meyer namreč pripoveduje o njem, da je igral zelo dvoumno in popolnoma dvolično vlogo. Mislili so, da je največji republikanski vodja, a istočasno je sklenil dogovor z monarhisti. Nekateri člani visoke aristokracije so mu bili plačevali na leto po 25.000 frankov, da jim pomaga zopet uzpostaviti monarhijo, a Deroulede in Rochefort nista imela o tem niti pojma. Istočasno pa je znal premeteni Boulanger igrati vlogo naj-ognjevitejšega republikanca. Splošni pregled. Politična stran ogrskega posojila. Nemški državni tajnik von Kiderlen-Wachter, ki je bival na svojem potovanju tudi v Budimpešti, se je izjavil o ogrskem posojilu s pomočjo nemškega kapitala. Rekel je, da zadobi s tem vprašanje posojila politično barvo in da polaga na to nemška vlada veliko važnost. Prijateljstvo obeh držav se je sedaj pokazalo, da je sposobno za življenje tudi na narodnogospodarskem polju in to bo po Kiderlenovem mnenju velikega pomena za bodočnost. Ni podcenjevati, je rekel tajnik, da se je sedaj jasno pokazalo, da ne obvlada francoski denarni trg vsega sveta, kakor mislijo na Francoskem. Jasno je tudi, da še ne pride država v zadrego, če ji Francija odtegne pomoč, tembolj, da priskoči Nemčija v zvezi z Avstrijo na pomoč. — Tako je razvijal državni tajnik von Ki-derlen-W3chter svoje politične nazore. Ko razpravlja mož o denarni moči Francije in Nemčije, se mu vidi, da posnema v zgovornosti velikega mojstra Viljema. Načrti rumunskih poslancev. Rumunski poslanci pridejo prve dni prihodnjega tedna v Budimpešto, kjer se bodo takoj zbrali k posvetovanju o svojem držanju v zbornici. Že sedaj je znano, da nameravajo rumunski poslanci interpelirati vlado radi ljudskega štetja, zlasti pa radi zasledovanj, katerim so izročeni Rumuni radi svojih narodnik barv in znakov. Poslanci so volili iz svoje sredine kot zastopnika Papa, da bode govoril v njihovem imenu. Čuje se tudi, da nameravajo zastopniki rumunskega naroda zastaviti vse moči za uvedenje splošne volilne pravice. Dnevno vesti. Resnica v oči bode osobito Jgospode v „Narodni tiskarni". Kadar pravo zadenemo, pravijo, da smo pobalinsko nesramni. Ti ljudje so res tako ošabni in domišljavi, da mislijo, da se njihovih bogov niti opravičeno ne smemo dotakniti. „Narod“ je bil tako nesramen, da je očital Ribnikarju postranski zaslužek tedenskih 20 K. „Jutro“ pa ne bi smelo povedati za javnost veliko skrivnost, da je dr. Tavčar užival kot predsednik tiskarne sinekuro letnih 2400 K. Včerajšnji „Narod“ Tavčarja slabo zagovarja. Pravi, da je bil to dr. Tavčarja di-spozicijski fond za vsakovrstne politične izdatke za stranko, dajal iz njega podpore, plačeval agitacije itd- Lepo priznanje! Do-sedaj so ljudje mislili, da je dr. Tavčar plačeval take stvari iz svojega žepa, »Narod" pa sedaj pove, da iz dispozicijskega fonda »Narodne tiskarne". Značilno je, da od junija meseca naprej dr. Tavčar ta »di-spozicijski fond" ne uporablja več, ker so ga mladini v upravnem svetu opozorili, da to ne gre. Mi se ne bomo pričkali z »Narodom" za kaj je porabil dr. Tavčar dispo-zicijski fond. Toliko je gotovo, da, če bi dr. Tavčar ta dispozicijski fond dal stranki ua razpolago, bi pred vsakimi 61etnimi volitvami strankina blagajna samo po njegovem prispevku razpolagala s 15.000 kronami. S takim denarjem bi se volitve drugače vodile kot pa s prazno blagajno. Molčite raje o takih stvareh 1 Dr. Tavčar proti družbi sv. Cirila In Metoda. Pri občnem zboru »Kmetske posojilnice" se je predlagalo prispevek za družbo C. M. v znesku 1200 K. Dr. Tavčar pa je stavil proti predlog, da se družbi da le 400 K, kar je bilo tudi sprejeto. Dr. Tavčar je odbornik družbe Č. M. in se hvali v »Narodu", da je prišel v družbo zato, da se bo v njej začelo umno gospodarstvo. Radovedni smo, če je dr. Tavčar stavil ta predlog »brez svoje obveznosti* in le pod pogojem, če bo »družba s tem zadovoljna." Dr. Tavčar bo v »Narodu" tr- LISTEK. MICHEL ZŽVACO: - Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [112) Rafael je stisnil Ragastensu roko, kakor da se mu hoče zahvaliti. Toda bledost njegovih lic je bila strašna. »Odtlej," je nadaljeval vitez, »imamo lahko delo . . . Splazimo se na malo tivolsko pokopališče, in čez par minut bo lepa zaspanka prebujena . . ." »To je bil tudi moj načrt," je zdaj izpregovorila Maga. »Že sama sem bila gotova, da se mi posrečil . . . Zdaj pa, z vašo pomočjo, dvomim toliko manj! . . .* To rekša se je ozrla na Rafaela. »Tako je!" je povzel Ragastens. »Torej, prijatelja, ker nam v tem hipu ne preostaja boljšega, in ker potrebujemo za jutrišnji dan predvsem svežih moči, naspimo se, dočim Borgijevi vojaki preiskujejo okolico . . . Bolje rečeno . . . naspite se, kajti jaz moram še govoriti z ubogim Spada-cappa, ki nas pričakuje z našimi konji . . ,* »Vitezov nasvet je dober/ je dejal Machiavelli. »Spiva, Rafael . . .“ Maga in obadva moška so legli k počitki;, kakor so vedeli in znali. Ragastens pa se je bil splazil iz votlin, skozi špranjo, ki mu jo je bila Maga pokazala. Zdaj se je nahajal v nižini soteske, blizo kraja, kjer tvori Anio po svojem gromovitem padcu stisnjeno jezerce, preden šumi dalje proti ravnini. Na nasprotni strani, onostran struge, je zijala visoko gori v skalah votlina, kamor so bili pravkar vdrli papeževi beriči. Ragastens je dvignil oči do nje . . . Vse je mirno počivalo v temi in molčanju. Pričel je plezati po strmih bregovih soteske, in ko je dospel na vrh, se je skrbno ozrl po deželi. Toda videti ni bilo ničesar. Verjetno se je zdelo, da so preganjalci, ki jih je poslal papež na lov za Ragastensom, že zelo daleč — ako se niso vrnili v vilo. Bodisi tako ali drugače, v okolici vile se ni bilo bati srečanja z njimi. Ragastens se je hitro napotil proti malim vratcem, skozi katera je sinoči s sokrivdo gospoda Bonifacija prišel na papežev vrt. Kmalu je dospel do gozdička, kjer fe imel Spadacappa nalogo čakati s konji, osedlanimi in obrzdanimi ter pripravljenimi za beg. »Samo če ga niso našli!* mu je prišlo na um. S previdnostjo se je plazil proti njegovemu mestu; takrat pa je v svoji bližini nenadoma zaslišal konjski rezget. »To je Kapitan!" je zamrmral. »On me spozna, tudi če me ne vidi . . . Ah, moj dobri tovariši . . .* Trenotek nato je bil Ragastens pri Spadacappi. »Vi ste, gospod vitez?" je vprašal sluga. »Že par minut se mi je zdelo, da morate biti v tem gozdu, kajti vaš Kapitan mi je po vsej sili hotel uiti . . .* »Ali nisi ničesar videl?" je vprašal Ragastens, božaje z roko svojega vrlega dirjalca. »To se pravi, videl sem že . . . Oddaleč sem videl, kako tekajo ljudje s plamenicami semintja . . . tudi kričanje sem slišal ... in nato se mi je zazdelo, da se četa jezdecev odpravlja iz vile ter jaha v dolino. Vedel sem, da vas preganjajo, in če mi ne bi bili strogo zapovedali, da naj se ne ganem, bi bil jezdil s konji na piano, v nadi, da vas kje srečam . . . Ah, gospod vitez, mislil sem že, da vas ne vidim nikoli večl . . ." »Praviš, da je šla večina jezdecev v dolino? . . .* »Gotov sem o tem . . . Nobeden ni jezdil proti Tivoli." »Torej menijo prejkone, da smo skušali priti na Florentinsko cesto. Če je tako, potem Tivoli ni nadzorovan. Vse gre kakor nalašč za nas . . . Odvedi zdaj konje nazaj k »Cvetlični košarici," in počakaj tam; če te kdo kaj vpraša, mu porečeš, da smo šli peš na izlet, ogledovat si zanimivosti gorovja . . . Ako pa je v Tivoli budnica, in če ljudje govore o tem, kar se je zgodilo v vili, me počakaš tukaj, da me obvestiš." „Slušam, gospod vitez." »Vrhutega si zjutraj zarana priskrbi dober voz, za-prežen z dvema čilima konjema ... Tu imaš denarja . . . Voz mora biti tak, da bo lahko zelo urno vozil po vsaki cesti, in tvoja skrb je, da ostane zaprežen ves dan ... Izmisli si kako pretvezo, da to pojasniš, če se bodo ljudje čudili . . . Naposled pa mi pripraviš popolno obleko, kakršno nosijo tivolski kmetje ... Idi zdaj; in jutri zjutraj, to je, v treh ali štirih urah, se zopet vidiva ... Ali si razumel?" Spadacappa je pokimal, da mu lahko zaupa brez skrbi, ter je odšel in odvedel konja s seboj. Bomirjen, ker je poznal neizčrpno premetenost in drznost bivšega bandita, se je Ragastens vrnil v votlino; tam se je brez odloka zleknil po kupu suhega listja in trdno zaspal. Tenak solnčni žarek je sijal skozi dračje pred razpoko, ki je služila Ragastensu za izhod in za vhod, ko se je zopet prebudil. V kotu votline je zagledal Rafaela in Machiavelliji v živahnem razgovoru z Mago. (Daijt.) dil, da ni delal proti družbi s tem, da ji je pojedel več sto kron s svojim predlogom. Skrajna malomarnost pri deželnem šolskem svetu. To je vendar čudno, da še sedaj mnogi suplenti za počitnice niso dobili nakazane plače. Mi si ne moremo te stvari razlagati drugače nego da vlada pri referentu dež. šolskega sveta velik nered, da je morebiti referent nezmožen svojega posla ali pa se hoče ubogi pari-suplentu, »ki se itak ne bode upal pritoževati", pri-trgati še teh beraških 66 K 66 h, da se t^u prihrani deželi nekaj denarja. Če je to, potem verjemite nam, da vam ne bode teknil in zalegel ta denar, ker nad njim leži prokletstvo — oderuštva! — Sklepom dež. zbora vojvodinje Kranjske, z dnem 26 januarja 1910, in odloka c. kr. dež. šol. sveta z dnem 7. aprila 1910, štev. 2030; velja za suplente sledeče: .Remune-racija za suplente in suplentinje, ki nadomeščajo obolele ali pa drugače ovirane učiteljske moči, iznaša 800 K ter se plačuje v 12 dekursivnih obrokih po 66 66 K. Če se je nadomestno poučevanje pričelo ali končalo tekom meseca, se plača nagrada za dotični mesec le »pro rata temporis". — Suplenti in suplentinje, ki so nastavljeni z dovoljenjem deželnega šolskega sveta in so še bili v službi koncem šolskega leta (vsega skupaj več nego štiri tedne) dobe nagrado tudi tekom velikih počitnic do novega šolskega leta, oziroma do nove suplenture." — Mi konštatujemo: 1. Da so dobili plačo v počitnicah suplenti, ki so koncem leta nadomeščali zadržane učitelje le tri mesece. 2. Da niso dobili plače suplenti, ki so nadomeščali zadržane učitelje vse šolsko leto 1909./10. do zaključka šolskega leta. 3. Da vitez Kaltenegger zavrača vse zadnjeimenovane suplente s tem, češ, da se je šlo le za službeno nadomeščanje. — Ali res ne bodo mogli dobivati učitelji v sadanjem času od deš. šol. sveta drugače nakazil s plačo nego sodnijskim potom? Odlikovanje in priznanje. Ministrstvo za uk in bogočastje je izreklo nadučitelju in okrajnemu šolskemu nadzorniku Francu Gabršku v Ljubljani, nadučiteljici na osem-razredni dekliški ljudski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani, Mariji Marout in nadčiteljici na osemrazrednem Lichtenturničnem zavodu v Ljubljani, sestri Eleonori Mantuani za dolgoletno uspešno delovanje na šolskem polju javno priznanje in je podelilo obenem naslov ravnatelja, oziroma ravnateljice. Dalje je deželni šolski svet izrekel učiteljem Antonu Razingerju na II. deški ljudski šoli, Ivanu Beletu na I. deški ljudski šoli, Ivanu Levcu na III. deški ljudski šoli in učiteljici Neži Zupan na I. slovenski dekliški ljudski šoli v Ljubljani za dolgoletno uspešno delovanje javno pohvalo ministrstva za uk in bogočastje. Iz ljudske šole. Okrajni šolski svet v Novem mestu je imenoval suplentinji Frido Spetzler in Marijo Ribnikar v Trebnjem, suplentinjain na dekliški ljudski šoli v Novem mestu. — Okrajni šolski svet v Postojni je imenoval provizorično učiteljico v Vipavi Gabrijelo Ažman za suplentinjo v Senožečah, suplentinjo Justino Suša v Sp. Logatcu in Ana Šest v Grahovem za suplentinji na ljudski šoli v Vipavi, dalje izprašano učiteljsko kandidatinjo Amalijo Stare za suplentinjo na ljudski šoli v Po-stolni, učiteljsko kandidatinjo Ivano Dere-ani za provizorično učiteljico v Postojni. Mileno Debevc za suplentinjo v Senožečah in Elizabeto Pečar za suplentinjo na ljudski šoli v Št. Vidu. — Okrajni šolski svet v Litiji je imenoval učiteljsko kandidatinjo Lilijo Miserit v Gorici za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Marijinem |dolu, okrajni šolski svet v Logatcu pa je imenoval učiteljsko kandidatinjo Adelo Christof za suplentinjo na ljudski šoli v Planini. Slovensko gledališče se otvori danes, dne 1. oktobra z izvirno tragedijo rajnega Antona Medveda, s »Kacijanar j e m*. V tej igri nastopijo prvič novoangaževana člana gdč. Alena Šetrilova, bivši član praškega Intimnega gledališča in gosp. Vladimir Šima če k, bivši član plzenskega mestnega gledališča, gospa Avgusta Danilova, ki je bila dve sezoni v Trstu, gosp. Josip Križaj, ki je bil leto dni odsoten zaradi vojaščine, in gospod Pavel Rasbergar, doslej v Bakru vodja pevskega in dramatičnega društva. Glavne uloge igrajo gosp. A. Verovšek (Kacijanar), gosp. H. Nučič (Nikolaj Zrinjski) in gdč. Wintrova (Katarina Zrinjska). Vse osobje nastopi v historičnih oblekah iz 16. veka, ter je igra najskrbneje pripravljena. — V nedeljo pop. ob 3. se igra G. Hauptmanna .H a ni c a* s petjem in godbo; glavno ulogo igra gdč. Wintrova; nato se igra veseloigra .V civilu* z g. Nučičem v glavni ulogi. Zvečer (za par) se uprizori po več letih Smetanova velika opera .Dalibor", v kateri nastopijo vsi novoangaže-vani solisti. — Abonentje sedežev naj blagovolijo pri gospej Am.Sešarkovi v Selen-burgovi ulici dvigniti svoje izkaznice za abonnement. Izkaznica je obenem potrdilo plačila prvega obroka. Izrečno se pripo- minja, da velja abonnement za 90, ozir. 45 predstav ter zapade plačilo 2. obroka po 30. ozir. 15. par ali nekar predstavi. Ljubezniv zdravnik. Te dni je zbolel v Dobrovi pri Črnučah nek otrok na da-vici in zdravnik dr. Derč je rekel starišem, da morajo otroka poslati takoj v bolnico. Materi je bilo težko se ločiti od otroka in tudi voza niso mogli dobiti takoj, a drugi dan je otrok umrl. Ko je dr. Derč prišel zopet v vas in je za to izvedel, je začel vpiti nad nesrečno materjo, da je ona ubila otroka. Vpil je tako, da se je zbrala cela vas pred hišo, kar nikakor ni bilo prav, posebno, ker je bilo prisotno tudi mnogo otrok, ki se sedaj bojijo .hudega doktorja" in zdravnik bi se moral vendar tako vesti, da vliva v vsakega zaupanje in ne — strah. — Ravno v tem slučaju se je tudi črnuški župnik vedel zelo netaktno, ker je odlašal s pogrebom umrlega otroka samo zato, ker mu otrokov oče ni simpatičen. Mož — župnik namreč — je bil celo surov, kakor je to že navada pri naših župnikih, ki se ne zadovoljujejo več z naslovom .božjega namestnika" nego hočejo biti že celi bogovi. Tri gledališča bo imela v kratkem Ljubljana: Deželno za slovensko inteligenco, nemško v Gradišču za Nemce in nemškutarje, na starem srelišču v .Ljudskem domu" pa K. S. Z.“, t. j. klerikalna izobraževalna društva kamor se bo baje tudi škof hodil — smejat (ali pa jokat!) Srečna Ljubljana ! Občinske volitve v Kranju. Pri občinskih volitvah v Kranju so v vseh treh razredih zmagali naprednjaki. Klerikalci so popolnoma propadli. V drugem razredu so bili izvoljeni: Franc Krenner, hišni posestnik; Josip Krenner, hišni posestnik in trgovec; Anton Majdič, hišni posestnik in trgovec, Ferdinand Pollak, hišni posestnik in trgovec; Makso Pirnat, c. kr. profesor; za namestnike: Konrad Gei: ger, kavarnar in hišni posestnik; Franc Jezeršek, mesar in hišni posestnik; Fran Šavnik, mag. pharm. — V prvem razredu so bili izvoljeni: Vilko Rus, ljud-skošolski učitelj; ces. svet. Karel Savnik, častni meščan mesta Kranja; dr. Valentin Štempihar, odvetnik in hišni posestnik; Josip Tajnik, c. kr. davčni kontrolor; dr. Ludovik Treo, c. kr. sodnik; Anton Zupan, c. kr. profesor; za namestnike: Miroslav Badiura, sodni nadoficijal, Ivan Masten, c. kr. profesor; Ivan Schwarz, c. kr. davčni asistent. Barje — shajališče zaljubljencev. Ljubljanski zaljubljenci so iznajdljivi — vsaj nekateri. Izbrali so si za shajališče ljubljansko barje, ker mislijo, da bodo nemoteno uživali ljubezen. Nek tak parček uživa ljubezen prav rad v okolici mestne šole na barju in oba — fant in dekle — se vedeta tako, da pohujšujeta otroke, ker v svoji pregoreči ljubezni ne vidita ničesar in nikogar- Bilo bi dobro, ko bi s tem prenehala, ker ljudje so začeli obračati pozornost na njuno početje. „Laibach“. Gosp. N. Čok, učitelj na C. M. šoli v ulici Aquodetto v Trstu, nam javlja, da on ni nikdar pisal C. M. družbi pisma, na katerem bi napisal razen Ljubljana še — Laibach. — Prosimo dopisnika, da nas obvesti, na koga je mislil. Svarilo pred nakupom konj v Zagrebu. Na merodajnem mestu smo izvedeli, da je izvoz konj iz mesta Zagreba v Avstrijo, torej tudi na Kranjsko radi tega prepovedano, ker razsaja v Zagrebu smrkavost konj in vranični prisad. Ker se dne 4. oktobra v Zagrebu vrši javna razprodaja približno 300—400 vojaških, za vojaštvo ne več porabnih konj, ter se bržčas več strank iz Kranjske namerava razprodaje udeležiti, opozarjamo dotične stranke na to prepoved izvoza, oziroma uvoza na Kranjsko. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Toplice priredi jutri, v nedeljo, dne 2. oktobra v prostorih g. župana Ivana Sitarja v Toplicah veliko ljudsko veselico v korist glavni družbi. Začetek veselice ob treh popoldne. Vsi prijatelji družbe iz okolice dobrodošli. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Aljažev Dom v Vratih je še oskrbovan in bo oskrbnik v hotelu še do 3. oktobra. Ker je ravno sedaj v vedrem jesenskem vremenu izlet v Vrata najhvaležnejši, in ker se od Aljaževega Doma še z lahkoto napravijo ture na Luknjo, ali Križ in Križke Pode, naj slovenski turisti ne zamndijo te dni poleteti v Aljažev Dom. Slovensko gledališče v Mariboru otvori latošnjo igralno sezono 2. oktobra t. 1. z burko štiridejanko .Rezervistova svatba*. Slovenci podpirajte z obilnim obiskom ta, za nas Slovence tako pomembni, kulturni zavod. Podpirajte ga, zakaj slovensko gledališče v Mariboru mora prospevati in procvitati. Začetek predstave je točno ob polu 8. zvečer. Tolstovrška slatina. Opozarjamo na današnji oglas tolstovrške slatine, ki je priznano izborna in katere oskrbništvo daje lep del čistega dobička v narodne namene. Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljia. Društvene vesti. Vinska trgatev v Mostah. Jutri (v nedeljo) priredi sokolski odsek v Mostah v obsežnih prostorih g. Gričarja „pri Malem Slonu" v Novem Vodmatu svojo prvo vinsko trgatev. Začetek bo ob 4. uri popoldan. Vstopnina znaša 30 vinarjev. Čisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orodja in preplačila se hvaležno sprejemajo. Veselica v Trbovljah. Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah priredi jutri (v nedeljo) v dvorani g. Forte na Vodah vinsko trgatev. Na sporedu je ples in .Tatvina" po vinogradu, a vstopnina je ena krona. Društveni shod »Zveze jugoslovanski železničarjev" se vrši v ljubljanskem Narodnem domu jutri, dne 2. oktobra ob 2. popoldne. Mrzlo postaja. * Jesen je prišla in mrzlo postaja vsak dan bolj. Po dnevu se to sicer ne čuti — vsaj posebno ne — ali po noči je pa že malo neprijetnejše in za to so po noči ljubljanske ulice, ki niti po letu niso mnogo živahnejše od ulic kakega mesta na deželi, skoraj popolnoma puste in prazne, tako da se Finku, ki zasleduje po noči in po dnevu srbske veleizdajnike, ni treba nikomur izogibati, nego se nemoteno sprehaja in dolg čas prodaja. Žalost vlada povsod in nekateri ljudje se mi res smilijo v teh pustih in dolgočasnih jesenskih nočeh. Pijanci se mi ne smilijo, ker njih ne zebe nič, njih greje rujna kapljica in oni v svoji ginjenosti ne čutijo žalosti, ki jo vlivajo v naše duše jesenske noči. Ne, pijanci se mi ne smilijo, ker oni so v svoji pijanosti srečni in zadovoljni, pač pa se mi smilijo oni zaljubljenci, ki morajo svojo ljubezen skrivati pred drugimi ljudmi. Po letu je lahko takim zaljubljencem. Ljubljanska okolica je zelo lepa in povsod je dosti tihih stezic, po katerih se lahko sprehajajo zaljubljeni parčki in — idealizirajo. Sedaj je pa to že malo težje in parčki se morajo sestajati v skritih prostorih, a v tem tiči velika nevarnost za zaljubljena dekleta, ker v zaprtem prostoru so skušnjave vedno večje kot v prosti naravi, že za to, ker na prostem noben parček nikdar ne more misliti, da ga nihče ne vidi. Tudi policaji se mi smilijo, ki se morajo za borno plačo dolgočasiti in zmrzovati po vogalih ljubljanskih ulic. Reveži so tudi vladni detektivi, ki zmrzujejo po čele noči pred justično palačo in čuvajo cesarjev spomenik, da ga ne bi kak pijan kazinot poškodoval. In končno se smilim tudi sam sebi, ker mi bo v mrzli jeseni mnogo težje skrivati se pred krvoločnim Lauterjem, ki me hoče dobiti na vsak način v svoje pesti, me odreti in potem poslati Schwarzu za božično pečenko. Naravno je, da se mi smili tudi Schwarz, ki bo moral jesti tako pečenko; mož si polomi umetne zobe na mojih kosteh in se bo moral skrivati celo pred svojimi klerikalnimi zavezniki toliko časa, dokler mu ne napravi zobozdravnik novega zobovja. Ne vem, ako bo imelo to kakih dale-kosežnih političnih posledic. Vsekakor pa je pričakovati, da ohladnijo — pa ne radi zime — odnošaji med našimi ljubimi klerikalci in še ljubšo deželno vlado, ker klerikalci bodo gotovo užaljeni, ako se bo Schwarz skrival pred njimi. Rad se žrtvujem zato in ako se to daseže z mojo smrtjo, storim rad junaško smrt pod Lauterjevirn pipcem. Bav-bav. Razne vesti. * Prostitutko je umoril. V hotelu Av-stria v Budimpešti se je nastanil v nedeljo mlad mož, ki se je izdal za lekarnarja Lud. Arvaya, z neko mlado damo. V ponedeljek je zgodaj odšel in osobju naročil, naj puste .ženo* do poldan spati. Ko so ob dvanajstih sobo s silo odprli, so našli žensko zastrupljeno in zadavljeno. Policija je dognala, da je mrtva prostitutka Klein. Za ubeglega se pa še ne ve, kdo je. * Iz dežele dobrih šeg. V Greiffen-burgu na Nemškem so okoličani odkrili, da so pri prenovitvi protestantovskega pokopališča neznani zločinci razrovali krog sto grobov in oropali mrtvecem ves nakit. Znamenito je, da se gre skoro samo za mrtve pastorje, mežnarje in organiste. Radi mrtvaškega duha in gnjilobe je zbolelo več zaposlenih delavcev. • Tragična smrt. V Stargardu na Nemškem je odvil ugledni mestni svetnik Arudt plin, ki je uhajal celo noč. Zjutraj so našli njega in njegovo 221etno hčer mrtvo, ženo in pa 181etnega sina so prepeljali napol mrtva v bolnišnico. Sumijo da je Arudt to storil, ker je poneverjal denar in se je bal odkritja. • Najdeni zakladi. Pri Palanki na Južnem Ogrskem so odkrili veliko množino železne rude, pri Mirocu pa 65 metrov visoke sloje premoga. Oboje leži tik ob Donavi. * Posmrtni ostanki Komenskega imajo biti prenešeni iz Nardena na Holandskem v Prago. S tem načrtom se bavi mestni svet praški. * Radi bede. V nekem berolinskem predmestju je izpustil trgovec Kladov ponoči plin, ki je zadušil njega, ženo in otroke. Vzrok obupnemu činu je briga za bodočnost. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Umor bankirja v Pragi. Praga, 30. septembra. O umoru praškega bankirja Kisa še sedaj ni ničesar natančnega znano. Pri policiji se je oglasilo že nebroj oseb, ki pa niso izpovedale ničesar posebnega. Gospa bankirja Kiša je izjavila, da klobuk, katerega so našli, ni klobuk njenega soproga. Policija je razpisala za sled morilca bankirja Kiša tisoč kron. Praga, 30. septembra. Policija še danes do pete ure ni izsledila morilca bankirja Kiša. Ker je policija konstatirala, da je kamen, katerega so našli v banki, iz nekega kupa kamenja sosedne vojašnice, se splošno sumi, da je umor izvršil kak vojak. Kolera na Ogrskem. Dombovar, 30. septembra. Pred par dnevi je došel semkaj iz Mohača neki železničar, z imenom Mihael Arki. Zdravniki so danes izjavili, da je Arki obolel na koleri. Bolnik je bil takoj izoliran. Zdravstvene oblasti so odredile obširne varnostne odredbe. Budimpešta, 30. septembra. Z današnjim dnevom so vpeljali na vseh donavskih parnikih zdravniško nadzorstvo. Vsako ladijo bodo zdravniki, predno pride do meje, natančno preiskali. V okolici mesta Budimpešta se že tekom petih dnij ni pripetil noben nov slučaj kolere. Kulturni boj na Ogrskem. Budimpešta, 30. septembra. Poslanec Kenedyi je včeraj radi discipliniranja poslancev Richterja in Rudnaya od strani škofa Parvya, vložil v parlamentu interpelacijo. V svoji interpelaciji izjavlja, da je discipliniranje obeh poslancev naravnost kršitev njih imunitete. Hedervary na Dunaju. Budimpešta, 30. septembra. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary pride najbrže jutri na Dunaj. Listi pa poročajo, da odide na Dunaj šele v ponedeljek ali torek. Skupna ministrska konferenca. Budimpešta, 30. septembra. Skupna ministrska kooferenca se vrši najbrže v ponedeljek ali torek. Razpravljalo se bo o vseh najvažnejših vprašanjih. Sestanek grofa Aehrenthala s San Giulianom. Rim, 30. septembra. Jutri dopoldne se snide avstrijski minister za zunanje zadeve grof Aehrenthal z italijanskim ministrom di San Giulianom. Obenem mu izroči lastnoročno cesarsko pismo. Konferenci obeh ministrov bosta prisostvovala tudi avstrijski in italijanski veleposlanik na Dunaju. Rim, 30. septembra. Banket na čast avstrijskem ministru za zunanje zadeve Aehrenthalu se je vršil do devete ure dopoldne. Nato sta imela oba ministra kratek pogovor, katerega se je udeležil tudi italijanski državni podtajnik Discalla. Podtajnika Discallo je predstavil Aehrenthalu italijanski minister di San Giuliano. Pogovor med obema ministroma je bil zelo prijazen. Čez atlantsko morje. Dunaj, 30. septembra. Avijatik Well-man je, kakor se poroča iz New Yorka, vse svoje priprave za polet iz New Yorka proti Londonu že dovršil. Poskusi z motorji so že dokončani; v prihodnjih dneh se iz-vrše najbrže že poskušne vožnje. V ponedeljek pa odide Wellman čez atlantsko morje proti Evropi. Wellman upa, da doseže angleško obrežje v petih dneh. Belgijska kraljevska dvojica na Dunaju. Dunaj, 30. septembra. Kralja Alberta in kraljico Elizabeto, ki prideta dne 3. oktobra ob polu petih na Dunaj, bo pričakoval na kolodvoru sam cesar, dalje nad-vojvodina Marija in vsi nadvojvode. Kraljevska dvojica se vrne šele 5. oktobra s posebnim vlakom nazaj v Bruselj. Najetje turškega posojila. London, 30. septembra. V Londonu se razširja vest, da je najetje turškega posojila v Parizu že gotova stvar. Obenem se poroča, da odstopi turški finančni minister Džavid Bey. Hakkl paša v Carigradu. Carigrad, 30. septembra. Turški veliki vezir Hakki paša se je včeraj vrnil v Carigrad. Na kolodvoru so ga pričakovali vsi ministri in neštevilno občinstvo, ki je velikega vezirja navdušeno pozdravilo. Nemiri v Berolinu. Bero lin, 30. septembra. Izgredi v Berolinu so popolnoma ponehali. Promet na ulicah se vrši čisto redno. Zapuščina belgijskega kralja Leopolda. Bruselj, 30. septembra. Vsi poskusi, da se glede zapuščine belgijskega kralja Leopolda doseže sporazum, so se ponesrečili. Vzrok temu je predvsem princesa Luiza. Vsa zadeva pride radi tega pred tribun. , ^ , Iz Metza do Triera. Metz, 30. septembra. Danes je poletel avijatik Fhelen iz Metza proti Trieru. Za vso pot je porabil tri ure in petdeset minut. Listnica uredništva. G. dopisnik v Zagorju: Le oglasite se; prosimo! Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska .Učiteljska tiskarna” v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Proda se ccno dve nerabljeni vojaški suknji za topničarja. Fran Josipa cesta št. 11, levo, 282/3—3 Uniforma za prostovoljca 27. polka („Waffen-rock in bluza) se proda. Iv. L. Sp. Šiška, Knezova ulica 137. 289/1 1 Modni nlster ali raglan za gospode K 25.— brez konkurence samo v angleškem skladišču oblek O. Bernatovič. 290/10 1 Lepo meblovana soba s posebnim uhodom se odda Na razpolago kopalna soba. Na zahtevo tudi hrana. Istotam se sprejme gospodična v popolno oskrbo. Kje, pove inseratni biro .Jutra*. 288/3—1 Franc Paušner krojač v Ljubljani, pri „Novem svetu“ javlja slav. občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah. Za slabokrvne in prebolele!! Pijte pravi pristni Maršala, steklenica T/10 litra K 1‘50. -- Priporoča se tudi fini IVlalaga, steklenica T/I0 litra K 2-50. Zaloga najfinejšega Werm9Uth-vina k la Torino, steklenica V10 litra K L20. Za preprodajalce po dogovoru znižane cene. IFIR-A-IfcT CASCIO Llngarjeva ulica štev. 1, (za škofijo). VI prihranite denar! Automatični namizni pri- žigalnik (poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk. K 8*8® £K, JOSIP SCHUNDER HOUeidorteratrasse'1^^1.1 Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja sesamo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene. Lepo darilo! Pa Sladki in. grenOrl. Učenca poštenih staršev, z dobro šolsko izobrazbo, sprejme takoj urar in trgovec z zlatnino FERDO MOTNIKAR v Zagorju ob Savi. FR. ŠEVČIK puškar, Ljubljana, Židovska ul. 7 priporoča svojo Teliko zalogo raznovrstnih p-vašls: in. sa-rriolsresio^v- lastnega izdelka, kaKor tudi belgijskih, stilskih in čeSkih strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam luhke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo lovskih potrebščin po n«Jn12jlh cenah. — Popravila in naročbe se izvršujejo tofiuo in zanesljivo. — Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. V restavraciji pri „Levu“ na Marije Terezije cesti 16 se toči poleg izbornih domačih vin tudi šmisberger od gosp. Josipa pl. Frauendorfa Na razpolago so vedno mrzla in gorka jedila po primernih cenah. Za mnogobrojen obisk se priporoča IV. KALAN, restavrater. iz be,e§a hrastovega OUilC lesa, trpežni, močni o e > m c« N *n .z m P- o >c/) s>i» Q> ^ .ES 52 X 03 TJ c/) O > O) T3 O OO Sode od finega špirita vinski sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni Iv. A. Hartmanna lasMiil Avg. Tomažič, Ljubljana, Mar. Terezije c. (75 O GL CD < 9T ^ -t CL P a sq p g. N P N X O* O 2> J— Ej cD 7? n*z^e 'n solidne v>CIIC točna postrežba Edina slovenska kisla voda ! Redka priložnost ! Na jako prometnem trgu v sredini mesta se proda iz proste roke h. v isa v najboljšem stanju, obstoječa iz treh nadstropij, v kateri se nahajajo razven lepih stanovanj tudi lokali za razne obrti. Plačilni pogoji so jako ugodni' Naslov pove inseratni biro „Jutra“. je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrtmi&tvu Tolsto-vršlte slatine, pošta Gruštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. ? I ? I K O ? O ? Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, I K O nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? I ? I K O ? O ? Tovarniška varstvena znamka: V IKO“. I K O mmM Zahvala in priporočilo. Podpisani se zahvaljujem vsem dosedanjim p. n. gg. naročnikom, kateri so me počastili z obilnimi naročili v moji dolgoletni delavnici v Hilšerjevl ulici ter se jim priporočam, da mi ohranijo svoje zaupanje tudi v bodoče. Obenem naznanjam, da sem svojo Slovenci 1 Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino I Vsaki slov. gostiln* naj imi le edino slovensko kislo vodol izdatno povečal In se preselil iz dosedanjih prostorov v Hilšerjevl ulici, v popolnoma preurejeno lastno delavnico Cesta na Rudolfovo železnico 10, nasproti restavracije »Novi svet". Ker mi bo možno sedaj svoje p. n. naročnike boljše in točneje postreči, se vljudno priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela. — S spoštovanjem RUDOLF GEYER, stavbni, umetni in konstr. ključar. Ljubljana, Pred škofijo 19 priporoča po znano nizkih cenah Sl m zim najmodernejše površnike, zimske suknje in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. M Najbolj varno naložen denar je v slovenski mestni hranilnici ljubljanski. \ m m ca o o 7~i aa •pmrn a >■ O Cfi ca O :j=? sa p* a e <32 ao 'S co s—' -o 1/1 cS 0 I I a P9 O- 5d M CD i. § M PS TT *-3 P9 Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina" ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok In varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 47<°/o ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5°/o obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj 1/i°l0 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestua hranilnica izdaja lične cLorrLSLČe Ib-ra-nllnilsze- Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi kreditno danjLŠt-vo.. I Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači 12—12 v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3. Cene brez konkurence! "StasT LtaMlanslta kreditna banka v Ljubljani. 301_4g Stritarjeva ulica. štev. 2. —Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4V|0. ■j g se kupuje po najvišji ceni pri Y. PANHOLZER-ju Pražakova, prej Predilna ulica 2. Divji kostanj, pobran na javnih mestnih prostorih in drevoredih se ne kupuje. 2^Cociistino st MINKA HORVAT Ljubljana, Sv. Jakoba trg 6 priporoča svojo veliko izbiro damskih m otroških klobukov* športnih kap la vseh v to stroko spadajočih predmetov. Popravila točno in ceno. Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev! FR. IGLIČ Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo J,klasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zimano a. oaa.ročila. se iz--t^ršnjejo Iritro in. točno- Naznanilo. Vljudno naznanjam cenj. gosp. trgovcem, gostilničarjem, prijateljem in znancem, da sem z današnjim dnem od tvrdke Anton Jeienec v Lo-gatcu-ldriji izstopil, in da iste tvrdke ne bom več zastopal. Obenem vljudno naznanjam, da sam pričnem s 1- snLOTT-errLlorom^. 1,01.0 destilacijo likerjev in trgovino žganja na debelo pod tvrdko: Za več let mi izkazovano naklonjenost in zaupanje se cenj. odjemalcem iskreno zahvaljujem, ter se tudi v bodoče najtopleje priporočam z odličnim spoštovanjem USTIlso TT^eToer. Ljubljanska delniška plinarna razpisuje s tem oddajo svojih voženj otl novembra 1910 naprej. Podrobna pojasnila in določila v obsegu in vrstah teh voženj se dobivajo brezplačno v plinarniški pisarni ali se pa na zahtevo dopošljejo po pošti. Ponudbe za prevzetje teh voženj naj se vložijo v plinarniški pisarni (na Resljevi, cesti štev. 28) najkasneje do 9. oktobra 1910. V Ljubljani, dne 28. septembra 1910. 35; Za jesensko in zimsko sezono prispelo nad 85.000 komadov svežega blaga in sicer: nad 5.000 kom. oblek za gospode . . od K 8’— naprej „ „ dečke . „ „ otroke . posameznih hlač „ gospode pelerin iz velblodje dlake 2.000 2.000 1.000 5.000 1.500 500 18.000 Yi n n površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov . „ „ 3’— „ konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze. Priznano nizke cene! Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5. gostom in potujočemu občinstvu priporočam staroznano dobro gostilno kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Gene 52-5 najmzje. Hotel ,Lloyd‘ sobe za prenočišča v najlepšem redu po zmerni ceni. Omnibus k vsakemu vlaku. Senčnat lep vrt. V sredini mesta., Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „TInion“. Karol Počivaunik. Zaloga pive »Antonius-pivovarne* Rimska cesta štev. 19 = v Ljubljani = Rimska cesta štev. 19 priporoča po najnižjih cenah svoje dobro uležano marčno in a la bavarsko pivo. Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Gradišče!št. '4 • I _ .1_ f f_ 5 .__J_—. ....... I....