Stev. 338. Trst; v sredo 4. decembra 1912 Teč^j XXXVII. IZHAJA VSAK DAN «b nedeljah tu praznikih ak 5., »o putie-deijklh ob 8. zjutraj. IfMaffliine Ster. se proda;&jo po 3 nvd. atot.) t mnogih tekakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, šl. Petro, F*8tojni, Sežani, NabrežinL S v. Luciji, Tolminu, Ajdov-fetini, Dornbergu itd. Zastarel« Ster. po 5 nvč. (10 stol) •9LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ fiirokosti 1 CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov aa 8t. v>m. Za oelase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka (tfida^aa vrsta K 2. Mali oglasi po A štet. beseda, najmanj pa 4® »tet. Oglase sprejema Inearatni oddelek uprava JBffljaae*»". — Plačuje se ieklju6«o le upravi „Edinosti". Plačljivo in toZiJiva v Trstu. Glasilo političnoga druihrit „Kdinost" za J* m9ilm NAROČNINA ZNAŠA sa C rio lato 24 K, pol leta 12 K, 3 meseca O K; ca ■•>- ročba brez dopoalane naročnina, s« uprava na »sira ■mlifi n TtTijTT- uimj* „nucsrr1 at*.*: Mia kato Krti M«, aa »«1 t«*a Kr» a ao. YwL 4afAai mig aa pa Majajo na aredniAtvo Mat« Netranko- vana ptaaaa aa m »prejemaj« la rakapltl m aa vraAa J a. Narodaiao, u al— la reklamacija ja potrati aa upravo liaU. OTtEDNliTVO t aflaa Glarfto Galattl 2% (NaraM «aa>. Majata* ta od*avorai uradnik IrKFlH MITA. Laataik fcmarctf »U .Bdbaat-. - Nagnila Ttakara. ^Edimaaf. vpisana sadnica a oneteaim poreMven v Tratu, uHea Oiorgia OalaMi 0kav. 90. Pelin a-hrani InUnl ra*un ftev. »41-692. TELCfOH H 11-97. Premirje še ni podpisano! Odmev souora nemškega držounesa kancelarla, Srbska izjava glede Albanijo in morja. Premirje Se ni podpisano. DUNAj 3. (I i v.) Oficijelnega potrdila o pedpisanju premirja še do sedaj ni. Kriv je najbrže razpor med Grki in Bolgari. Pogoji vsebujejo namreč določilo, da morate obe stranki opustiti blokado, s čemur pa Grki niso zadovoljni, ker Še hočejo operirati na jugu od Valone. Nadejati se pa je, da bodo pogajanja čim prej podpisali, ker je mnenje opravičeno, da bode bolgarsko-grški spor kmalu poravnan. Tudi nesporazuma med bolgarskimi in grškimi generali ni vzeti tako tragično, ker se tako lahko povsod pripeti, kjer vojujejo raznonarodne čete. Ker še premirje ni podpisano, se še sovražnosti vedao gode. Tako Je tolmačiti boje pri Skadru in Orinopolju. Zadnje pogajanje za premirje. iskl konzul sta zaa0tovila SOFIJA 3 (Kor.) Danes popoldne ob 4 d2 se bQSte njuni6vladif felTte'že dokaza« se bodo pooblaščenci za pogajanja še enkrat ;syoje simpatijei albanskemu narodu, vedno sestali. Menijo, da bo to zadnje pogajanje. zanjmali £ a)ega svoboden razvoj in ga mo-Kje se naj vršijo pogajanja za mir ? ralno podpirali. SOFIJA 3. (Izv) Takoj po sklepu pre- Izmail Kemal se je zahval« obema mirja se bodo pričela pogajanja za mir. iz- vladama v imenu albanskega naroda nlk Stietencron, ki Je bil vstopil v turško armado, je padel v bojih pri Čataldži. Zborovanje poslanikov. LONDON 3. (Izv.) Glasi se, da se bodo sešii poslaniki, ki imajo nalogo baviti se z balkanskimi zadevami, v Londonu, dočim mislijo, da se bo vršilo mirovno pogajanje kje na nevtralnih tleh, morda v Budimpešti ali v Bukarešta. Trozvezno zagotovilo glede Albanije. BEROLIN 3. (Izv.) „Voss. Zeitung" javlja s Cetinja, da so nemški, avstro-ogrski in italijanski poslanik izjavili včeraj kralju Nikoli, da so vsi edini v albanskem vprašanju. Avstrijsko-italijanska pomoč Albaniji. RIM 3. (Kor.) Iz Valone so Javili včeraj „Agenzii Štefani": Avstro-ogrski in italijan- Izmailu Kemalu, javljajo, da je prognostikon za pogajanja o miru nemogoč. Bolgarija, Srbija in Crnagora so za to, da bi se pogajanja vršila v Sofiji, dočim je Grčija za Carigrad. — Upati je, da bo mogoče premostiti te diference. Srbija kliče vojaštvo iz zavzetih krajev. BELGRAD 3. (Izv.) Kljubu dementijem se vzdržujejo vesti, da je vojno ministerstvo odpoklicalo 2. podrinsko divizijo in Jo za-povedalo izvagonirati 2 uri pred Belgradom, da ta odlok ne bi vzbudil pozornosti. Tudi tretja divizija Je na poti iz Bitolja v Belgrad. Spor med Grki in Bolgari. DUNAJ 3. (Izv.) Iz Carigrada poročajo o resnem sporu med Grki in Bolgari v Solunu. Boje se, da se bo razvnel za posest Soluna še ljut boj. Nekateri listi že vedo sedaj, da Je prišlo med Bolgari in Gtki pri Seresu do boja, v katerem so imeli Grki 250 mrtvih (?) (Solun Je sicer za slogo zaveznikov pač nevarna in zapeljiva pridobitev, ali da bi postal poguben za celokupen uspeh zmage, pač ni verojetno. — Ured.) Boj pri Sk&dru. I^JEKA 3. (Kor.) Tekom popoldneva pa do pozne noči je bilo včeraj slišati krog Skadia gromenje topov. Splošno je menenje, da streljajo Turki, ker turški poveljnik Riza beg še najbrže ne ve ničesar o sklepu premirja. Nemški oficir padel pri Čataldži. HAMBURG 3. (Izv.) Nemški nadporoč- PODL1STEK. Osvit. Slike iz tridesetih let. Spiaal Ksaver dandor OJalskl. — Prevel A. E. XIV. Ivan je ostal še celi november na deželi. Cerović Je bil nekaj časa pri njem in sta hcdiia kakor dva apostola od dvorca do dvorca, da širita svoje ideje, da nabirata prinose za kupovanje narodnih slovanskih knjig, da zagotovita čim največ naročnikov za hrvatski časopis, obenem pa tudi da delate za izvolitev rodoljubnih poslancev za sabor zedinjenih kraljevin. Že sredi meseca bi bil moral Ivan oditi na svoje lastno po-sestvece Črešn|evo v križevŠki županiji, ki mu ga je ob krstu kot kum daroval stric La-cika, toda nikakor se ni mogel odločiti za to, da bi zapustil Zagorje sedaj, ko se je tako lepo ukoreninila narodna stvar. A kar ga Je najbolj zadrževalo, je bila bližina Sotle, na oni strani pa ilirski bratje, ki so jih dosedaj gledali od vseh strani prezirljivo. Gaj ga Je poslal čez mejo. Pisal mu je, naj se seznani z rodoljubnim župnikom N., v malem Štajerskem trgu prav ob meji, in naj se dogovori ž njim, kako bi se tudi tamkaj čim živejše prebudil narodni duh. Ivan je takoj dan nato pohitel tjakaj in je še isti večer zbral celo družbo Hrvatov in štajerskih Slovencev, ki so navdušeno proslavljali Vodnikovo Ilirijo in si v bratskem objemu — na razvnetih prsih, prisegli večno Italijanski Albanci zahvaljujejo avstrijsko vlado. DUNAJ 3. (Izv.) Mauro, predsednik osrednjega odbora Albancev v Italiji, Je poslal grofu Berchtoldu brzojavno zahvalo ca zasluge avstro-ogrske vlade, ki si je toliko prizadeva!a za albansko neodvisnost in Je s tem pomagala narodnim pravicam k zmagi. Bolgarija in avstrijsko-srbski spor. KOLIN / R 3. (Izv.) Iz Sofije poročajo „Kota. Zeit.*, da si Bolgarija želi mirne poravnave pri avstrijsko-srbskem sporu in se tudi trudi v tem smislu. Rusko zagotovilo in nasvet Srbiji. PETROGRAD 3. (Izv.) „Birževija Vjedc-mostlM so dobi'e iz diplomatskih krogov obvestilo, da je Rusija še vedno pripravljena, podpirati Srbijo, vendar jej pa svetuje, da naj skuša mirnim potom poravnati spor. Srbski vohuni. SEGEDIN 3. (Izv.) Tukaj so zaprli 11 Srbov, med n|imi ednega popa in Jih predali državnemu pravdništvu radi vohunstva. SARAJEVO 3. (Izv.) V bližini mesta so zasačili 6 srbskih Spijonov. Prestolonaslednik Danilo ni ranjen. CETINJE 3. (Kor.) Veste, ki so se raznesle v inozemstvu o ranitvi prestolonaslednika Danila, so popolnoma neutemeljene. Rekord v prekomorskem poleta. BUENOS AIRES 3. (Izv.) Listi navdušeno pozdravljajo korporala Talsa ženijske čete, ki Je poletel preko morja iz Buenos Aires naravnost v Montevideo. On Je vstvaril nov rekord v prekomorskem poletu, ker Je preletel v 2 urah in 22 minutah 250 kilometrov. Srbi v Draču. Poročevalec lista „Corriere della Sera" poroča iz Belgrada, da Je tjakaj dospelo uradno poročilo o prihodu srbske konjenice v Drač. Po zavzetju mesta Tirane, ki se je udalo Srbom brez odpora, je dospela minoli četrtek srbska konjenica ob 3 popoldne v Drač in sprejel? takoj mestno deputacijo. Bil je tedaj zanimiv prizor, s kakim navdušenjem so srbski vojaki pozdravljali morje, ki ga doslej še niso videli. In na povelje so potegnili sab?je ter zagnali konje v morje in plavajoč več minut na široko morje so klicali: „Živelo srbsko morje 1" Vrnivši se zopet na kopno, Je zajahala konjica po draških ulicah, pozdravljana od ljudstva. Vse se je izvršilo brez najmanje neprilike. Bethmann>HollMu souor. BEROLIN 3. (Izv.) Državni kancelsr Bethmann Hollweg Je govoril včeraj v nemški državni zbornici sledeči znamenit govor: „Dogoditi na Balkanu so skoro vso našo oozornost obrniti na-se. Res Je, da se je vsa Evropa že desetletja bavila s položajem in razmerami na Balkanu v največji meri in se trudila, da izboljša razmere, ali vedno |e morala računati z dejstvom, da bo nekoč izbruhnila strast z vso silo. Velesile so se trudile, da zadržijo strasti, dokler bo šlo, ali pa vsaj preprečijo, da bi prišlo med njimi samimi do zapletljajev. Ko smo pa videli, da Je boj neizogiben, smo delali, da ga lokaliziramo. To se Je posrečilo. Dogodki na Balkanu se nas sicer ne tikajo naravnost, a pravico in dolžnost imamo, da govorimo pri posledicah vojne. — Ml bomo morali pri ureditvi balkanskega vprašanja govoriti besedo za zaveznico Avstrijo. Seveda pa bodo posamezne velesile svoje zahteve napram balkanskim zaveznikom šele potem prav izrazile, ko bomo videli njihova določila za mir. To velja tudi za našo zaveznico. Če bi jo pa hotel kdo prej napasti, ko ona uveljavlja svoje zahteve, bomo mi ostali zvesti svoji zavezniški dolžnosti in bomo stopili na njeno stran. Utis na Francozkem. PARIZ 3. (Izv.) Iz listov se da sklepati, da Je Francoze zadovoljil Bethmann-Hollweg s svojim govorom, nikakor pa ne vznemiril. Vse namreč ve, da ima Avstrija v Nemcih zaveznike, ki bi Jej krili hrbet, če bi jo Rusija napadla. Francoski komentarji k govoru nemškega kancelarja. PARIZ 3. (Kor.) „Figaro* piše: Izjava nemškega državnega kancelarja, da bo stopila Nemčija na stran Avstrije, kakor hitro bi to kdo napadel, Je vzbudila v nekaterih krogih nekoliko preveč razburjenja. Če malo pomislimo — piše „Figaro" — uvidimo, da kancelar ni mogel drugače govoriti. Nemška diplomacija je energično delala, da se urede avstrijsko-srbske težave. zvestobo in ljubezen, oni, ki so bili sedaj oddaljeni drug od drugega res le par korakov, pa se niso niti poznali niti mislili drug na drugega. Odsedaj ni Ivan opustil nobene prilike, da ne bi zbiral bratov, da bi tako čim bolj vzbudil v njih IJuOezen za veliko Idejo Ilirije 1 On jo je sam vzljubil gotovo z ljubeznijo IJubavnikov in bil je očaran, vznesen, čisto zadivljen. Besede Gajevih pisem, s katerimi ga Je vzpodbujal na ljubezen in slogo z istokrvnimi brati, so se mu globoko in stalno vtisnile v spomin kakor rune in črte v tisočletno kamenje. In navdušena po teh besedah, Je njegova mlada duša naslikala sijajno in veličastno sliko o tej Iliriji, veliki, Širni in mogočni. Miade oči so se s hrepenenjem in navdušenjem in zvestobo vpirale vanjo, da mu i srce i duša črpata iz tega duševnega pogleda neizčrpno moč, silen ponos in trdno vero, da mora njegovemu narodu enkrat posijati luč srečnih dni in zlate svobode. Kakor da ima pred seboj kako svetnico ali olimpijsko boginjo ali >taros!ovansko vilo, tako je videl Ilirijo v konturah krasne žene in se Je klanjal njeni božanski lepoti. In duša mu Je gledala, kako ta krasota obseva s svojimi žarki pokrajine od Triglava do Balkana, od Blatnega pa do Skadrskega jezera — kako se v tem sijaju leskečejo tudi Sumeči valovi Marice in Timoka in Drine in Donave, Save in Drave in tudi ponosne Adrije. — Ah — bratje smo, bratje smo, eni in isti — vse to Je naše — eden rod, eden dom! — je vzklikal razburjeno in radostno, „ Petit Parisien" meni, da govor državnega kancelarja lahko postane dobrodejna lekcija za balkanske države. „Lanterne" pravi, da gover vsebuje pomirjevalno izjavo in neprikrito pretnjo oh enem. „Gaulois* piše: Državni kancelar je označil z Jasnimi besedami zavezno dolžnost Nemčije v slučaju kakega napada na Avstrijo. Istega dne Je govoril tudi bivši mini-trski predsednik Combes in iz njegovega govora Je razvidno, da so njemu zavezne dolžnosti Francije mrtva črka. Utis nemških govorov v Angliji. LONDON 3. (Izv.) Govora Bethmanna-Hollwega in Kiderlena-Wachterja sta povzročila na Angležkem pozornost in zadoščenje. Večina listov izraža prepričanje, da so na oba govora v Petrogradu sicer nevoljni, ali da sta zelo zdravilna za Rusijo. Izjavljajo, da ima Rusija v Francozih sicer dobre tovariše, a ti se baje ne zavedajo tako s»oJih dolžnosti — ki tudi niso dovolj jasne —, kakor trozveza. _ Državna zbornica. Težave vladine predloge o vojni službi. DUNAJ 3. (Izv.) Parlamentarna s tuac'ja se Je bistveno poslabšala. Vladna predloga o vojni službi nahaja na vedno več ovir pri raznih poslanc h. Splošno trde, da Je vlada ni predložila le v vojaške namene nego tudi v politične. Jugoslovanski poslanci pravijo, da ona ni ničesar drugega nego prlpiava za izjemno stanje na jugu države. Ona gre daleč čez svoj pomen in namen in vsebuje določila, ki lahko uničijo svobodo osebe, svobodo prostega gibanja in svobodo jemanja službe, o čemur bi odločeval vojaški poveljnik. Vse stranke so pripravljene staviti lz-premlnjevalne predloge in zahtevati od vlade, da izda mileja določila. Češki radi-kalci so že bili od početka zavzeli obstruk-cijonistlško stališče napram predlogi in |o označili za nasprotujočo ustavi in sedaj so v Justlčnera odseku sklenili obstruirati. Tudi Dalmatinci in napredni Jugoslovanski poslanci so proti tej predlogi. Ce se vlada ne bode odločila za kompromis, še bode prišlo v zbornici do hudih bojev. Zanimivo Je držanje čeških strank. One so stavile zahteve, katerim se mora ugoditi, da privolijo v vladno predlogo. Hrvatsko-slovenski klub je principijelno sklenil, da bode glasoval za predlogo. Jutri in pojutrišnjem se ne bodo vršile plenarne seje, ampak posvetovala se bosta obrambni in justičnl odsek. In če ne bi prišlo z \lado, ki je zelo trdovratna, do kompromisa, se prihodnja seja splch ne bode več vršila, ker se bode vladi m?d tem že poslužila § 14. Teh pesimističnih naziranj pa si ne dele, ampak vzdržuje se še vedco menenje, da bode vlada odstranila nekatera prestroga določila. Usoda predloge o vojni slažbi v justič-nem odseku. DUNAJ 3. (Izv.) Justični odsek, kateremu je bila odkazana predloga o vojni službi, Je prišel danes še le do generalne a srce se mu je skrčevalo in razšlrjevalo velikanskega hrepenenja, da se prebudi narodno življenje in da njegove želie in njegove slike čim preje postanejo prava resnica. Vse mu Je šepetalo neka| v notranjosti, da bo šele potem zasigurana sreča narodu, da šele tedaj postane narod v resnici narod. V svoji silni in popolni vdanosti za to idejo ni niti trenotek podvomil ali se zbal, ali se to uresniči. Vse mu Je govorilo v duši, da sta tudi pravičnost In modrost za to idejo, a nasprotovati jej, da bi se reklo toisto, kakor pljuvati v sveti obraz svobode, nositi vlečko za tiranijo ali zapirati oči pred solncem prosvete in posili se zastrupljevati s strupom neumnosti. Zato ni nikakor mogel po|miti Lucija Martiča, ki Je ravno v tej ideji videl pogubo za svobodo in mislil, da se po njej duhovi oddaljujejo od pravih in končnih ciljev napredka, izgubljajoč se samo v narodnostnih željah, pozabljajoč popolnoma svobodoumne ideje zapadnega sveta. Se manje pa je umel starega Bijeničkega, ki je skoraj s kletvijo vstajal proti Iliriji, gledajoč v njej le šalo dunajske vlade, da ubije v narodu ljubezen za historijske tradicije in konstitucijo, da mu vzame diplomatsko ime kraljevine in da mu zato da ka*o mitologijsko ime, ki je dopuščeno edino le v latinskih odah in govorih. Ivanu se ni posrečilo niti pri enem niti pri drugem, da bi ju prepričal, vendar pa ni prenehal širiti in razlagati dalje svoje Ilirije, združujoč žnjo tudi buditev narodne zavesti in pripravljajoč ljudi za kongrega- cijo kraljevine, ki bi se morala vršiti enajstega novembra, da izvoli poslance za državni zbor v Požunu. „Lftterae regales", s katerimi se sklicuje državni zbor v Požunu tretjo adventno nedeljo, so že dospele žu-panijam in velikašem. Ivan Je sklenil, da pojde na kongregacijo. Draškovlć mu je sporočil po Kargačeviču, naj pride na \sa* način, ker ima zanj pooblastilo, s katerim bo prisostvoval skupščini. Štel je skoraj ure, da odide v Zagreb. Želja, da vidi Madleno, je postajala moč-neja od trenotka do trenotka. Bilo a. u |e nekaterikrat, da kar ni mogel pričakati določenega dneva in je hotel kar takoj pohiteti tjakaj in potem naravnost k njej. T«, da moral Je ostati, ker Je bilo prav te zadnje dni pred skupščino nujno potrebno, da leti sedaj sem sedaj tja po županiji In di nagovarja svoje ijud', naj gredo na skupščino in tam glasujejo za grota Draškovlča. Nekega večera je prijahal ves izmučen domov, ker je bil od ranega Jutra na konju in prejahal predel od Sotle do Zagrebške gore. Obiskal Je najmanj pet velikašev in dvakrat toliko manjših vlastelinov. Minil j je že devet, ko je dospel domov. Tu ga je čakal sel iz Zagreba. Lubenčičev sluga je prinesel Madlenino pismo. Naznanjala mu je materino smrt. S tresočo se roko napisane črke, neskladen slog, vsled vlažnosti zavle-Ičeno črnilo -— vse je izdajalo nedogledne I žalosti bedne hčerke, na koncu pridejane (besede: — „ko bi vsaj tebe imela pri j sebi !* pa so govorile več in ga vabile močneje nego kakršnakoli druga rotenja. Str* rmmri^-r-- 338 4 dec°mi>r^ 19*2. med državljani in državo?! — ' debate. Skoro tri ure Je izgubil s formalno o rsimcrju . de Dato. Češki radikalci in socijalisti so pred-j Država je vendar le eaa oblika skupnosti, v lrr^i, da se rszprava preloži, ker poslanci I kateri išče toliko in toliko ljudij zavetja še niso imeli časa, da bi se bili zanimali | varnega življenja, jamstev za svojo kulturno bili za predlogo. Ministerski predsednik grcf Stiirgkh se je pa izjavil takoj proti temu, rekši, da bi tako odgodenje le pričalo, da se odsek ne zanima za delo. Predloga o mobilizaciji in rekrutih v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 3. (Izv.) Ogerska državna zbornica je prekinila debato o proračunu in jo je nadomestila z razpravami o ....... re- obeh predlogah glede mobilizacije in krutnega kontingenta za prihodnje leto. Češko-nemška sprava. PRAGA 3. (Izv) Pri današnji konferenci kneza Thuna z ministrskim predsednikom in ministrom Heino!d:>m so sklenili, da prično češko - nemška spravna pogajanja zopet koncem decembra. Nemci argumentirajo proti Čehom s patrijotizmom. OLOMUC 3. (Izv.) Čehi nameravajo ustanoviti v Olomucu češko trgovinsko akademijo. Proti temu je že protestiral nemški občinski zastop, ki je že pozval nemške poslance, naj preprečijo to nakano. Nemci sedaj kličejo vlado na pomoč, češ, kako so Čehi izdajalski, dočlm se mora Nemce ščititi, ker so nedavno pri demonstracijah povsod pokazali svojo lojalnost. (To je pa čudno preračunan patriotizem, ki zahteva takoj plačila. —■ Ured.). Patrijotska demonstracija praških Nemcev. PRAGA 3. (Kor.) O poldne je priredilo nekako 300 oseb, večinoma nemških dijakov, pred spomenikom Radeckega na Mali Strani demonstracijo, pri kateri so odpeli dve kitici cesarske pesmi in eno kitico pesmi o princu Evgenu. Do nemirov ni prišlo. Nesreča vojaškega oddelka. BEROLIN 3. (Kor.) Blizu kolodvora Jungfernheide so se splašili konji pred vojaškim vozom in so zdirjali med oddelek vojakov. Pri tem je bilo četvero vojakov težko, troje vojakov in voznik pa lahko ranjeno. Atentat na mostove na Ogrskem. DUNAJ 3. (Izv.) „Zeit" javlja iz Budimpešte, da iz Maka poročajo, da je prošle noči nekdo skušal pognati v zrak tri mostove preko Maroša. Straže so atentatorje sicer napadle, a jim se je radi teme posrečilo pobegniti. _ Politika blaznosti. V graškem „Tagblattu", tem znanem glasilu nemškega besnila, je objavil nekdo te dni članek, v katerem je razvijal misli, naravnost gorostasne po svoji nesmiselnosti, misli, s katerimi Je postavljal na glavo najelementarneje pojme o pametni državni politiki. Svojim izvajanjem je dal v podlago trditev, da je bila avstrijska notranja in vnanja politika doslej popolnoma zgrešena. To je sicer, žal, popolna resnica. AH ne prenaglite se in ne mislite nikar, da je graški list hotel povedati enkrat nekaj, kar ie pametno. Povedal je resnico, ali kakor jo je obrazložil in kakoršnje sentence Je napravil iz nje, to je tista lapidarna mon-struoznost. Čujte le ! Nimamo sicer več v rokah one Številke graškega lista, da bi mogli doslovno navesti vso njegovo — modrost. Smisel pa je bil ta-le: Avstrijska politika je bila zgrešena zato, ker se je preveč ozirala na voljo in želje svojih lastnih narodov (ki so itak že navezani na to državo), mesto da ti bila zadovoljevala le sosednje, vnanje, za našo državo ne najbolje disponirane narode. In sicer s tem, da bi podpirala v vsem tiste narodne odlomke, ki jih imajo one države v mejah naše države. — Modrost graškega lista je kulminirala v ti le sliki: Narodi v notranjem — tudi če so nezadovoljni — so itak zagotovljeni, a s politiko, ki jo priporoča graški list, bi si bila naša država pridobila tudi prijateljstvo onih vnanjih, nenaklonjenih jej držav ! Temeljna pogreška vsej dosedanji avstrijski politiki da je bila torej v tem, da je vso svojo vnanjo politiko — poiiiiko nasproti drugim državam — vse preveč podrejala ozirora na notranjo politiko, mesto da bi bila to poslednjo urejevala izključno po zahtevah vnanje politike ! Sedaj ste čuli! Po receptu, ki ga ta nemŠkonacijonalni fanatik ponuja našim državnikom, bi se naša država ne smela prav nič oz ratl na želje, voljo In potrebe lastnih narodov, lastnih državljanov, lastnih davkoplačevalcev, lastnih vzdrževiteljev, ampak----------—- ---- . - podrejati bi morala vse zahtevam vnanjlh in kanskim državam in specija no napram Srbiji — kakor priznava ta čudak sam - ne prt-\ Ml smo globoko prepričanio Pravičnosti jaznih jej držav l 1 naših temeljnih zahtev In v dokaz da nismo Ali ne pomenja to, postavljati na glavo ml oni, ki hočemo kaliti mir, radi in brez vse najelementarneje pojme? Ali ni to raa- pripombe že naprej sprejemamo v hanje s kolom po najjedaostavneji Io- tem spora razsodbo ali haške Jcon-gifcj, po zdravem človeškem razumu ? ! i ference ali pa velesil' Ali naj ponovimo zopet staro, tako ve- Isti list pravi v drugem članku: „Naj-ilko in vendar tako lahko razumljivo resnico več zla napravlja v tem sporu gotovo In gospodarsko ekiistenco in blaginjo. Država ni tcrej svrha, cilj, ampak Je le sredstvo, s katerim hočejo državljani dosezati svoje cilje. Tej nalogi države mora služiti tudi nje vnanja politika! Ali na kratko in priprosto povedano : vnanja politika države mora biti taka, da so državljani zadovoljni žnjo! Nemški modrec v Gradcu pa tolmači to najjednostavnejo resnico drugače — nasprotno. Narodi, ki tvorijo državo, njemu niso nič in glavno mu je, da so z državo zadovoljni drugi vnanji narodi! In nič mu nI na tem, da pri tem interesi narodov trpe največjo škodo 1 Dcčim menijo torej vsi pametni in razsodni ljudje, da mora primerna vnanja politika, urejevanje razmerja lastne države do nje sosed, podpirati dobro notranjo politiko, povspeševatl interese lastnih državjanov, pa meni oni nemški politik, da treba te Interese žrtvovati in postavljati sredstvo nad namen, orodje nad delo I Ne, ni prav tako! Moramo še nekoliko korigirati. Njegovi nazori so sicer blazni, ali v tej svoji blaznosti noče sezati na vse strani. Ne misli on, da mora politika naše države zodovoljevati vse sosede! O ne! Govori namreč le o tistih vnanjih državah, ki imajo svojih narodnih odlomkov v naši državi! Te njegove proze ni težko razumeti: Avstrijo na) vladajo Ie po žel|ah Nemčije in Italije! Seveda tudi s to poslednjo ne misli iskreno in pošteno. To Jemlje v obzir le v toliko in le dotlej, v kolikor in dokler naj vrše Nemcem v prilog — pobijanje Slovanov 1 Kar zahteva v resnici, je: v Avstriji bodi zagotovljeno Nemcem absolutno, neomejeno gospodstvo! A da bo tako, naj državna uprava duši s kruto roko svoje ne-nemŠke narode! Z nemško-nacijonalnega stališča taka poiitika sicer ne bi bila blazna, pač pa nesramno egoistična, perfidna in brutalna nasproti večini prebivalstva v tej državi! In dosledno temu bi bila taka politika, zahtevajoča, naj država nastopa kakor sovražnica svojih lastnih narodov, se stališča interesov države naravnost bazna! Srbija in Avstrija. Belgrad, dne 3. decembra. Stališče srbske vlade v albanskem vprašanju. - Vprašanje srbskega pristanišča. -Srbija hoče mirne rešitve spora z Avstrijo. Nikakega povoda ni za kalitev miru. Povodom brzojavke dunajskega dopisnika „Tempsa" o stališču avstrijske vlade v spornih vprašanjih s Srbijo, prinaša današnja večernja vladna „Samouprava" članek, v katerem pravi: „Će Je to res sedanje stališče avstro-ogrske vlade, je treba pripomniti, da ne odgovarja resnici trditev, da Avstrija nI poudarjala pretenzlj gospodarske narave, ker so to poudarjali najuglednejši člani delegacije brez kakršnekoli korekture s strani vlade. Nt rest da avstro-ogrska monarhija nt delala vojne demonstracije, ker Izjemne naredbe In Izjemni zakonski predlogi In to v Času, ko je Srbija še v vojni In nima v vsej državi skoraj nobenega vojaka, dokazujejo nasprotno. Ako postoji med Avstrijo in Italijo poseben medsebojni dogovor o Albaniji, nikakor nI, da bi moral vezati balkanske države In Srbijo, ker se tiče ozemlja turškega carstva in ni mednarodne vrednosti. Ako more po tem dogovoru biti Albanija turška in samostalna, zakaj ne bi mogla biti tudi grška in srbska ? Zakaj ne bi smela imeti Srbija izhoda na morje, ko s tem ne odvzema ničesar od monarhije. Tudi UicinJ Je bil na balkanskem teritoriju, pa je bil z odobrenjem Italije in Avstrije izročen Črnigori 1 Meje se v Albaniji nikjer ne odrejujejo in to največ vsled tega ne, ker Albanija kot etnlŠka in upravna provincija sp!oh ni obstajala. Srbija bi razumela boj Albancev za narodne pravice, toda Albanci niso niti pred vojno niti za Časa vojne zahtevali teritorijalne avtonomije, temveč edino le privilegije, da ne bi plačevali davkov in da bi jim ne bilo treba hoditi v vojno, kar pač ne Izpričuje sposobnosti za lastno državo. Za časa vojne so se borili ali za Turke ali za Srbe, ali pa so mirno sprejemali Srbe. To je zelo važno dejstvo ! Sploh pa Srbija ni nikdar zahtevala kakega hodnika ravno skozi Albanijo l Obžalujemo neinformiranost nekaterih velikih listov, ki cbdolžujejo Srbijo, da krši mir. Priznati moramo, da se ponašajo evropski socijalisti pravičneje napram bal časopisje v avstro ogrshi mona^'j1, W podpihuje in zapleta ta sprr. To časopisje namreč hoče predstavljati Srbi|o kot nemiren element, ko poroča, da Srb'ji zbira vojsko ob severni meli. Vse te vesti so popolnoma neresnične. Srbija ne bo odgovarjala z ničemer za izjemne mere svoje sosede, ker je menenja, da ima ta polno pravico, da dela, kar hoče v svoji hiši. Srbija si z vsemi svojimi močmi prizadeva, da se rešijo vsa sporna vprašanja potom mirnega sporazuma, pričakujoč, da bo tudi avstro-ogrska monarhija, kakor to dela Srbija, uvaže *ala željo vseh vlasti in tudi Nemčije, da se vsa ta vprašanja razpravljajo po končani vojni pred forumom Evrope. V takih okoliščinah nima Srbija prav nobenega razloga, da bi se vznemirjevala ali započe-njala kaj, kar bi povečavah samo njene Itak velike vojne stroške. Srbija pa nima tudi zato nikakega povoda, ker v njenem postopanju napram avstrijsko-ogrski monarhiji nI nikakega povoda, da bi se jej bilo treba bati napada z njene strani. Ta vera v mirno rešitev je tako iskrena, da ni bil sedaj niti en vojak poslan z macedonskega bojišča na severno mejo !u _ Taktika tiča noja! TiČa noja posnemajo naše oblasti, ko prepovedujejo vsako objavljenje o gibanju čet. Rečeni tič meni, da se Je že skril pred sovražnikom, če ie skril svojo glavo! Praška „Union" pripominja prav umestno: Prepoved se ne nanaša ne na vojni svet, ne na potovanja visokih oseb In vojaških strokovnjakov. Najetim ali prostovoljnim ščuvalcem na vojno po nemških listih niso nadeli nikakega nagobčnika in zato morejo po enkrat ali dvakrat na dan nemotjeno napovedovati izbruh vojne in prinašati najgorostasneje vesti o ruskih oboroževanjih. Inozemski listi, za katere ni predpisan nikak nagobčnik, morejo mirno prinašati resnična in neresnična poročila o vojnih pripravah in isti državljan, ki mu tako skrbe za mirnost razpoloženja, more najbolj se bo eksploatiralo bogastvo onih krajev ne samo na površini, ampak tudi v notranjosti zemlje. Tedaj bo mnogo lažje onim deželam odgovarjati internacionalnim obvezam, ki padejo na nje, nego doslej, ko so bile deli turške države. _____ Pismo iz Črnegore. Cetlnje 30. novembra. Črnogorske bolnišnice za ranjence. Ko Je objavila Črnagora vojno, so takoj ustanovili nekaj bolnišnic, katerih število Je vedno rastlo, rastlo pa tudi Število zdravnikov, ki so deloma poslani od društev „Rdečega križa", deloma kakor dobrovoljci prišli na lastne stroške v Črnogoro. Sedaj Je dobro poskrbljeno za ranjence v vsakem oziru. Število bolnišnic, razdeljenih po potrebi po vsej Črnogori in po novo osvojenih pokrajinah, je zelo naraslo. Bolnišnice so razdeljene po Črnigori sledeče: Cetinje (4), Rijeka, Podgorica (4), Gonda, Bar, UicinJ, Kolašin, Andrijevica, Peč, Žabljak, Muričani, Bijelo Polje, Gusinj, Pontari in Luarzi. Število v bolnišnicah zaposlenih zdravnikov. V vseh prej naštetih bolnišnicah deluje 80 zdravnikov, ki pripadajo različnim narodnostim. ČJnogorskih državnih zdravnikov je 16, zdravnikov srbske narodnosti, ki so prišli prostovoljno v Črnogoro. 22, tujerodnih zdravnikov, ki so jih poslala razna inozemska dobrodelna društva, pa 42. Število ranjencev. Skupno število ranjencev znaša 1057, od katerih umira zelo malo. Kar se tiče umrljivosti, Je opažati, da prav malo ranjencev podlega ranam. Zahvala gre v prvi vrsti gotovo dobri zdravniški oskrbi, kajti umrljivost. izražena v odstotkih, znaša maksimalno 3—4%, kar je z ozirom na žrtve prejšnjih vojn gotovo jako malo. Od ranjencev se jih je doslej povrnilo v bojne vrste 315. Darovi za jugoslovanske rdeče križe. Nadalje so darovali za Jugoslovanske Rdeče križe" sledeča gg. po K: I. P. iz "" , J-----J lv ru ^iinii H^i n ^ ^ ^ _— „___Tramtl nrl ii^oroi •sli nrpHofpral- ! ™- - prerešetane vesti od včeraj ali predvčerajšnjim. Odvisni bi bili torej od inozemskih listov. AH bi ne bil že čas, da bi pred-potopne živali iz Schmerlingove dobe odpravili?! V času telegrafa, železnic, avtomobilov in letalnih aparatov je vsak poskus, da bi z zapiranjem varo^aii občinstvo Skupaj včeraj izkazano K 48-»25.99 skupaj K 48 297.09 * Darovali so nadalje v b:agu: G. Ivan Kokalj: 3 obleke, 3 p. Črevljev, 2 suknji. Karla Sigrauad iz Šiednja 3 p. nogo vic, 2 na oi z zap.raDjcm vrnu-a,, jopi in 1 srajco. Pahor Marčela ix Skecfc|a ored vznemirjanjem, ne le brezsmiseln, mar- '4 p. nogovic, Josipina Remec iz bkednja l več je kakor pripravljen v to, da šele]srajci, in 1 Jopo (učenke). prav povečuje vznemirjanje;! in pa sovražnik, ki mu hcčejo s takimi od-, DOITISCO VOStl. S^U^f&A odredbah^mo- j Promocija. Sava- društvo s,obodo-narhlje, si ^ mirne du e nabavljal nemške,; miselnih slovenskih akadem kov na Dunaju francoske italilanske in diuge liste in tam naznana, da bo promov.ran dne 6. t. m. bomogel koKodozuaJJfkar ho*e vedeti, na dunajski univerzi doktorjemiprava njen Ali obllst Je storila svojo dolžnost, drugo < večletni člac in nekdanji p edsednlk gospod i hrioa! !vo Tavčar. Castitamo! 1 To Je avstrijska politika tiča noja: Premeščenja in imenovanja Pre-_ oi * H J nMP|r»1 meščen je iz Tržiča k naraestnlštvu v Trst z glavo v pese* i__namestništveni konceptni praktikant dr. n Edmund pl. Marenzeller; iz Kopra je pre- romen osvobojenih pokrajin «raeščen na Volosko nsmsstništvenJ kance ist na Balkanu. Ivan Skalamera; imenovan je orožnttkl Iz dr J. Cvijiča brošure: „Balkanski rat i Srbija«.; stražmojster Rjdolf PuC V Dubrovniku 23 [Konec razprave.] : namestniŠtvenega kancelista in dodeljen okr. Srbija (a na vsak način tudi ostale za- J glavarstvu na Voloskem ; za polici|ska kan-vezne balkanske države) bi iz razumljive celista sta bila imenovana redarstveni pod-težnje bolj želele mirne, ekonomske smeri uradnik Fran Vandrle in stražnik Ivan avstrijske politike, nego one druge, imperi- Karaza. jalistične, vojaške. Ne bi želele po današnji + Centralni nadzornik varnostne vojni vojevati nove vojne. Toda to ni od- j straže Albert MaUlan. Včeraj ponoći je visno od naših prediiekclj, nego od Avstro- , umrl centralni nadzornik in poveljnik var-oerske. ki mora sedaj definitivno izbrati eno'no tne straže Albert Malalan. Pokojnik e ubl° J " . 1 lun rt« »Hmi/nflri rnlpn leta od teh dveh smeri. en u»tu bit kot sin tamošnjega zdravnik:* rojen leta Ostale velike sile morejo imeti znatne i 1867. v Kopru. Po končani kadetnici je interese na tem, ako imajo balkanske dr- | služil pri 97. pešpolku in 4. bosanskem zave uspeh v vojni in zavzamejo turške te- polku. Leta 1899. je kot nadporočnik izsio-ritorile Niti v slučaju najpovoijoe|šega voj-, pil iz vojaške službe ter prestopil k redar- nega uspeha nima1 niti1 ena od zaveznih stvu, kjer je bil končno leta 1910. imenovan balkanskih držav namena, da bi zavzela: za centralnega nadzornika. Carigrad, morske ožiae in Solun. Balkanske! Umrli je bil vesten in natančen človek, države bi rešile svoje nacijonalno vprašanje j pa pravičen, in zato tudi splošno priljub-Tn bi bile zadovoljene. Imele bi desetletja Ijen. Pridobil si je velike zasluge. pri reor posla na kulturnem in ekonomskem razvijanju ganizaciji varnostne straže in uvedbi državne onih skoro propadlih dežel. Ne bilo bi onega j policije v Reki in Zadru kota, kjer vedno grozi neurje in vznemirja' Bolehal je že skoraj celo le o in sedaj FVrono 8a le dohitela smrt. Pogreb se vrši danes po- Odpre se nov del Evrope in postane | ooldne ob 3 iz hiše št. 35 v ul. Chiozza. pristopen delu, splošni konkurenci In bo-! Pogreba se udeleži tudi oddelek vojaštva z gastvu. Za evropsko kulturo bo pridobljena nova pokrajina. Potrošna sila prebivalstva godbo. Škandal za „Triester va uMorn« f ____________ ______________________Tagblatt- in tl°h dižerSo"pod "novimi kulturah^TrainTe- c. kr. korespondečni urad^V zadnjih ča-rami znatno rastla. Jaz sem po cenitvi pri- sih sta začela ona dva tržaška nemška II-šel do rezultata, da ima ena rodbina v stiča, o katerih pojo vsi vrabci na strehah, Srbili pet do desetkrat večjo potrošno silo, j da se krnvta iz Jasli, kjer imajo pra v po-neco družina istega števila duš v Stari; sebno dolžnost, da so enako pravični na Srbiji in Makedoniji. Povprečno se more vse strani, udarjati tako odločno na zagrl-vzeti da Je kupovalna sila osvobojenega T.eno nemško nacijonalno struno, da se nam balkanskega kmeta 75-krat večja, nego pa: zdi naravnost čudno, kako Je vendar mo-ona starosrbskega in makedonskega čifčije. j goče kaj takega. V tej svoji nemškonacijo-Za toliko bo večji import industrijskih pro-! nalni zagrizenosti pa se.-eda pograbija.a vse, izvodov v te dežele. Ta bo rastel, čimbolj kar jima le pride pod roke, samo da imata Hočete imeli dobro obleko m po ceni? & Armando Levi, V Trstu, dne 4. decembra 1912. .EDINOST" St. 338. Stran ITT. ijitka na Kosovem polju - v zgodovini in v srbski narodni pesmi. Zgodovinsko - literarna ?rtka. Napisal prof. Makso Pirnat. Tako je napočil usodepolni 15. dan junija — praznik sv. Vida — leta 1389, Na vse zgodaj se spoprimejo Srbi in Turki. Srbski junak Miloš Obilic se tedaj odpravi v turški tabor; spremljata ga pobratima Kosančić Ivan in Toplica Milan. Razvesele se Turki, ko ugledaj o v svojem taboru slavnega srbskega junaka Miloša Obilica, ki prosi, naj ga povedejo pred sultana Murata, da se mu pokloni. Miloš Obilic se prikloni spoštljivo pred sultanom, kakor da bi mu hotel poljubiti roko. Med tem pa potegne izpod plašča skrito bodalce in ga porine sultanu v prsi. Prevarani Turki planejo nad Miloša kakor divje zveri, po živinsko ga mučijo, tako, da do zadnje kapljice izkrvavi njegovo domoljubno srce in v silnih mukah prestane biti. Tudi zabodeni sultan kmalu izdahne. Poveljstvo in vladarstvo pa prevzame njegov sin Bajazit. Po Kosovem polju divja pa strašen boj. Srbi se bore kakor levi, že bi skoro nadvladali Turke. Tu pa sovražniki ubijejo 'conja carju Lazarju. Preden car zasede drugega konja, izgine za nekaj časa svojcem izpred oči. Srbje mislijo, da je car ubit. Splošna zmešnjava nastane, tu pridere še Bajazit in začne z železnim batom neusmiljeno udrihati po srbskih glavah. Bajazitov zgled iznova razvname pogum njegovih vojščakov, ki so že oma-govali, divje se zaženo nad Srbe in jili po večurnem krvavem boju porazijo. Padel je na Kosovem polju car Lazar, pal je ž njim cvet njegovih junakov, nešteta množica hrabrih Srbov je pokrila lepo Kosovo polje. Bitka na Kosovem polju je odločila usodo srbskega carstva. Turki so še nekaj časa pustili Srbom vladarje domačega rodu; imenovali so jih despote; a plačevati so morali Turkom občutne davke in pošiljati v njih vojsko svoje sinove, ki so se morali boriti za mohamedansko vero in oblast po Evropi in Aziji. A mesto za mestom je prehajalo na Mrbskem v turške roke. Palo je 1. 1455. slavno in dobro utrjeno tržišče Novo brdo, ki so ga Turki oblegali celih štirideset dni in ga naposled ukroi ili s svojimi topovi; d.vajset dni pozneje je padel v turške roke Pri zren, nekdanja srbska prestolnica; leta 1459. se je moralo vdati Smederevo ob Donavi. Sedaj so bili le Turki gospodarji na Srbskem in so iz nekdanjega mogoč nega srbskega carstva napravili turško provinco — pašalik. III. Kaj pa nam pravi o boju na Kosovem polju srbska narodna pesem? Srbske narodne pesmi so danes znane po vsej Evropi. Izven srbskih meja so zaslovele, ko jih je začel izdajati v svojih 2birkah znameniti Srb Vuk Štefanovlč Ka-radžić. Pri teh izdajah mu je pomagal učeni Slovenec Jernej Kopitar. Bilo je to začetkom devetnajstega stoletja. Srbske narodne pesmi se dele v junaške in ženske. Junaške pesmi so daljši pripovedni spevi; pripovedujejo nam o raznih junakih, ki so se slavno borili s Turki in drage volje umirali za krščansko vero in zlato svobodo. Ženske pesmi govore navadno o ljubezni. Srbske narodne pesmi se odlikujejo po neki posebni mehkosti in prisrčnosti. To je popolnoma umevno. Dolga stoletja je roboval Srb Turkom. Žalostno in bedno je bilo tedaj njegovo življenje. In v tej bridkosti je pogledal v svoje srce, poglobil se je v globino svoje duše in dal je duška svoji notranjosti, svojim čustvom v nedosežno lepi narodni pesmi, ki je tako topla, tako iskrena, da nam prevzemlje vso dušo, ako jo čitamo ali slišimo prepevati. Najbolj zdrava in najbolj čista je studenčnica, ki prihaja globoko iz osrčja zemlje ; tako je tudi najbolj krepka, najbolj čista in najbolj lepa tista narodna pesem, ki je narodnemu pevcu prirasla res iz dna srca. In taka je srbska narodna pesem. Boj na Kosovem polju opeva srbska narodna pesem naravnost pretresljivo in vzvišeno. Res čudovito lepi so spevi o tem boju. Človek ne ve, ali bi se bolj čudil globokemu čustvovanju, ki veje v njih, ali bogati domišljiji in bujni duhovitosti, ki daja tem pesmam poseben pesniški čar. Pa vzemimo v roke pesmi o Kosovem polju, pa si oglejmo njih vsebino! In videli bomo, da so res lepe, nenavadno lepe. Slikajo nam, kako so se Srbi pripravljali na boj, kako se je boj vršil in končal. Seveda se narodna pesem ne briga za zgodovino, ampak nam po svoje pripoveduje o boju. A to nas nič ne moti uujmo torej! 1. Knez Lazar si zida zadušbino Lazar obhaja v Kruševcu god družin skega patrona sv. Amonija. Vso gospodo je povabil k svečanemu obedu in jo posedi i okrog mize po gospostvu in po ctare ' Šinstvu. Ko je gospoda najboljše volje, vstopa v sijajr.f opravi v dvorano carica Milica i: nagovarja Lazarja: .Nemanj či, slavni srbsk.1 vladat ji, so zgradili samostane, kakor so Dsčani, Studenica, Žiča in Gračanica. Ti pa, moj Lazar, si doslej mislil samo na posvetne stvari, nakopičil si mnogo imetja, nisi pa še sezidal samostana, da bi našla mir tvoja duša po smrti." Lazar odgovarja: „Zgraditi hočem cerkev Ravanico. Temelj bo imela iz svinca, stene iz srebra, streha iz zlata ; stavba bo bogato obložena z biseri in dragocenim kamenjem." Vsa gospoda se poklanja na te La-zarjeve besede in jih odobrava. Samo vojvoda Miloš molči in ne pravi ničesar. Lazar nazdravlja Milošu z zlato kupo vino in ga poživlja, naj pove svoje mnenje o zadušbini, ki jo hoče zgraditi. Miloš je skočil na noge, se odkril io govoril: „Na meji preie Turki, zagospodovati hočejo nad našo zemljo in razdejali naše samostane. Zrušili bodo tudi Ravanico, ki jo nameravaš pozidati. Svinec raztope in vlijo iz njega kroglle za topove: iz srebra skujejo uzde za konje; zlato ia bisere porabijo za nakitje svojih žen in za okrasje svojih ročajev pri mečih. — Ne ostavljaj torej dragocene cerkve, ampak zgradi Jo iz kamenja." L?zar zahvaija Miloša za psmetne besede in modri nasvet. 2. Sultan Murat piše pismo carju Lazarju. Murat je prišel na Kosovo polje in pisal Lazarju v Kruševac. Pravil je, da na eni zemlji ne moreta vladati dva gospodarja. Lazar naj mu torej pošlje davefc in zlate ftijuče od svojih mest in gradov. Ako pa aeče tega stoiiti izlepa, naj se potrudi na Kosovo polje, da s sabljo razdelita zemljo. Ko Je Lazar čital pismo, so se mu udrle debele solze po obrazu. Na vse strani pošilja glasove, poživlja rojake, naj gredo v boj kakor en mož. Zaklinja jih, da se ču:e do neba : „Kdor je Srb in srbskega rodu, srbske krvi in kolena, pa ne bi prišel ca Kosovo polje, naj nima poroda, niti [roškega niti ženskega, pod njegovo roko raj nič ne redi, niti rjjno vince, niti bela pšenica ; preganja naj ga nesreča, dokler bo kaj njegovega rodu." 3. Carica Milica prosi Lazarja, da pusti enega brata v Kruševcu. Carica prosi Lazarja: »Ti greš na Kosovo. Tu pa ne puščaš nikogar, ki bi mogel prenašati poročila iz Kruševca na Kosovo polje In obratno. Sabo vodiš moje brate, devetero Jugovičev. Vsaj enega pusti pri meni." C3r io vprašuje, katerega izmed bratov bi najrajše imeia pri sebi ? Milica si je izvolila BoŠka Jugoviča, ca kar je menil Lazar: rJutri zjutraj gremo na boj. Ko prijezdi mimo Bošio, zastavonoša konjenikov, reci mu, naj ostane v Kruševcu." Zgodaj zjutraj že Čaka Milica pri vratih. Ko prijaha mimo B jško s prekrasno zastavo, ga tiho prosi, naj Je ne pusti same. BoSko pa pravi, da ne ostane, če mu Lazar tudi obljubi Kruševec; ako ne gre v boj, ga bodo vsi po pravici smatrali za straš-Ijivca. Na to je prosila Milica očeta Juga Bogdana in ostalih osmero bratov. Zastonj! Naposled se je obrnila do Jugov Jća-Vojina, ki je vodil carjeve paradne konje. Vojina pravi, da neče ostati, Če bi tudi za gotovo vedel, da pade v boju za častni križ in vero. Carici Milici Je postalo tako hudo pri srcu, da se Je onesvestila in padla na kameniti tiak. Lazarju so se zasvetile solze v očeh, pa veli zvestemu slugi Golubanu, naj nese Milico v grad in naj ostane pri njej. Goiuban se je zasoizil, ponesel gospo v grad, a junaško srce mu ni dalo, da bi ostal doma. Tudi on je pohitel za tovariši v bej 4. Car Lazar si je izvolil nebeško kraljestvo ! Sivi sokol nosi iz Jeruzalema tfco !a-stavico. To ni sokol, ampak sveti Ilija; on ne nosi lastavice, ampak pismo do carja Lazarja na Kosovem polju In pismo govori Lazarju: „Kaj si hočeš izvoliti? Ako si izvoliš zemeljsko kraljestvo, osedlaj konje, pritrdi sedla, vitezi nai opašejo sablje, pa napadite Turke; vsa turška vojska bo poginila. Ako si pa izbereš nebeško kraljestvo, zgradi na Kosovem cerkev, obhajaj vojsko, kajti pogjneš v boju ti in vsa tvoja vojska". Car Lszar premiš'Ja, kaj naj stori. OdloČi se in izbere nebtško kraljestvo. Na Kosovem zgradi prekrasno cerkev, pa pokliče srbskega patriarha in dvanajst viadik, da bodo obha jali vojsko, da bo take pripravljen na boj. 5. Miloš, Ivan in Milan srečajo Kosovsko devojko. Pri Samodre?i cerkvi obhaja Lazarjevo vojsko trideset menihov tri tedne. Nazadnje prejmejo obhajilo vojvoda Miloš, Ivan Ko sančič in Toplica M,lan. - Cigaretni papir in cigaretne stročnice ABADIE PARIZ Dobe se vvseh trafika Nova trgovina moškega blaga j SVOJI K SVOJIM I SVOJI K SVOJIM ! JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Catepina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah, SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA. AR TUBO M0DRICKY Prodijalnlca rnanuf. blaga ln drobnih predmetov Trst, iL Belvedere 32. Šivane odeje od K 640 do 18*—, volnene K 3-— do 20'—, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni tri koji za moške, ženske in otroke; volnene in svilene šerpe. Izdelano perilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratniki, zapestnice, dežniki itd. Velikanska izbera. Br, Pecnik Dr. PETSCHNIGG Srsi, m S. Csierma štev, t Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 ln 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11 V.—1 in 7—7V,. JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caierina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batisfc in perij iva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. ing- ■ 3B3IE Sr. E Hurtlnellf Cesare Cosciancich tatctsijrairaftl zrto-tgJinfo >* ordinira od 9.—/. tn od 3.-6. Tnt, Barriira vecchia 33 IL Mi Telefon 1708. Fratelli lauber Trst, ulica Carducci 14 (ex Tcrrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. Sovama čevljev M00LIN6 w Trstu 130 filijalu. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev, 27. II. podražitica: ulica Cavana štev. II 1 (vis vis u!. Madonna del Mare) FinI čeuljl po ljudskih cenah, izključena vsaka konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7*50 „ Bcx.........„ 9-50 „ fini Goodjear Welt . . . „ 13*50 „ „ amerikanski . . . . „11*— „ „ „ najfinejši „ 17*— nizki čevlji črni......„ 6*— * zelo fini črni.....„ 11*30 „ amerikanski luksus . . „ 16*— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3*20 „ lakasti „ . . . . „ 4*20 nizki čevlji, močni.....n 5*— „ „ chevreau . . . . „ 7*50 „ najfinejši Goodjear Welt „ 11"— „ amerikanski luksus . . * 13'— „ »v barvah . „ 14 — „ „ lakasti . . „ 15*— Čevlji vlroki in nzki za otroke od 2 dalje. CORSO 27. Ul. CAVANA 11. i Nova slovenska trgovina izgotovljenih oblek ter domaČega in inozemskega blaga za moške obleke MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestaije, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. m" 9 ZIMA 1912 1913 Velika zaloga ter dnevni dohod najmodernejše angleške, kakor druge volne za ženske obleke, fuštanji tkani in velour, odeje šivane (kovtri) domači izdelek, flanelaste odeje, gradi za madrace, preproge, zavese, volnene vseh barv iz čipk in tula, maje, volnene in trieot (fuštanjasti). Ogromna izbera vsakovrstnega perila in moškega blaga. V največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova štev. 37. Zmerne cene. Domača in solidna postrežba. Uzorci na zahtevo franke. Stran IV. EDINOST-' št. 338. Varujte vsako rano Infekcije in pokrijte jo z antiseptično obvezo. Že 40 leta sem se je izkazalo omečilno mazilo, menovano Praško domače mazilo, kot zanesljivo obvezilno sredstvo. Isto varaj e rane, olajšuje vnetje in bolečine, učinkuje hladilno ter povspešuje zaceljenje in ozdravljenje. P ošilja se ve ak dan po pošti 1 doza 70 vinaijev. Pri naprej plačanih K 3'lti se pošljejo 4 doze, K 7*— 10 doz franko v vse kraje av. ogr. monarhije. GLAVNA ZALOGA: •fr B. FRAGNER, c. kr. dvorni zalagatelj lekarna „pri črnem orlu", Praga, Mala Stran, vogal Ne-rudove ulice Št. 203. Zaloge po avstro-ogr. lekarnah. . ___/ blag* z« Ž«nake In sukno za moika obleke, zadnje mode razpošilja najoeneje Jug*-tlovanaki razpešlljalna R. Stermeckl v Celju št. 302 Vzorol ln otnlk, čez tisoč stvari s slikami poštnina prosto. Dror Raimondo Blsiach Trst, ulica Caprin 9, vogal ulice Guardia. Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine. Regulatori! In budilke. Poprave po nizkih cenah. Vsako uro jamčim 2 leti Cnffe Kuovo (NOVA KAVARNA) " Trst, Piazza Batriera-Settefontane » Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovr.-tne pijače. Hladila vseh vrst. Biljard Seifert. Telefon 19-81. Poleg kavarni se nabaja tudi izvrsten B U F F E T, kjer se prodajajo mrzla jedila, vis o in Dreherjevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se udani FRANJO ABRAM, lastnik. Če želodec slabo prebavlja in so zaradi tega v neredu tudi druge funkcije organizma, se z uBpehom uporablja dr. KOSOV B&LZAM Priznamo, iz izbranih najboljSih in dobro u-činkujočih zdravilnih razstlin sirbno pripravljeno, vzbujajoče, prebavo pospešujoče in lahno odvajajoče domače Bredatvo, ki ublažuje znane posledice nezmernosti, napačne dijet*, prehlajeoja, vedne-ga sedenja in nadleiaega zaprtja, n. pr. zgago, nxpttj»', premočno tvoritve kisHin in krčevite bolečine, je Dr. ROSOV BALZAM ZA ŽELODEC iz lekarne B. FRAGNER J A v Prag*. Vsi deli ovoja imajo zakonito zajamčeno vastveno znamko. Glavna zaloga: L kana B. Fragnerja, c. in k. dvornega dobavitelja •"Kineumorlu", Praga, Mala-atran, 203, vogal Nerudove ul. Vsakodnevno poštno razpošiljanje. 1 cela stebl. 2 K, 1 polovična atekl. 1 K. Po pošti, če se pošlje denar naprej K 1*50, mala steklenica za K 2-80 ena velika, za K 4 70 dve veliki, za K 8'—, štiri velike za K 22-— štirinajst velikih steklenic poštnine prosto na vee postaje avstr.- ogertke monarhije. V Budimpešti lekarne: Korknyi Lajos, dr. Leo Egger in J, Egger, Ludovik Braun, Joa. pl. Torok. Zalege v vseh lekarnah Avstro-ogrske. Svarilo! - .rv - €rminli Varbinek manufakturna trgovina Trst, ulica Giulia št. 14. Velika izber oblekcc za ctroke, damskih bluz, kri vse izdelano po zadnji modi, boe in vseh manufak. turnih predmetov. — Stezniki, pasovi, drobnarija Cene najnižje, brez konkurence. Zaloga usnja za Čevljarje A. D0NDA r - Via deli Rivo št. 42. - TRST Izbor zgornjih del za Eeulle (toma!). Primerne cene In solidna postrežba« "VI Otvoritev nove trgovine s stekfenino in porcelanom ter raznih gaiante ijskih predmetov in šip. A. PALME & C.o, del. dr. z o. j. fRET Telefon štev. 302. ulica Campanile št. 21. Telefon št. 302. Steklar vedno pripravljen za dela na domn. Ugodja ptilika za nakup! Dne 21., 22., 25., 26., 28. in 29. novembra t. 1. in dne 2., 3., 5., 9., 11., 13. ter 16. decembra t. 1. vsakokrat ob 9 dop. se bodo prodajala pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani obširna Predovičeva po se bodo prodajala pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani obširna Predovičeva posestva in sicer v Ljubljani ležeča, za trgovino z živino renomirana trgovska hiš« (tik poleg klavnice) z živinskimi hlevi in skladišči ter z gostilno in znana Žida nova hiša ter 16 najemninskih in delavskih hiš v bližini električne železnice v Mostah (v Predovičevem selu) in obširno zemljišče. Skupna vrednost vseh nepremičnin je K 1,321.15666, najmanjši ponudek znaša K 1,253.610—. Prodajala se bode vsaka stavba, oziroma parcela zase in se daje s tem prilika interesentom za majhno svoto nakupiti lepo domovanje. Dražbeni pogoji so na razpolago pri inseratnem oddelku tega lista in pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 16. Vknjiženi kreditni zavodi so izjavili, da puste primeren del svojih tirjatev na kupljenih delih posestev še dalje vknjižen. Nova trgovina manifakiurnega blaga Trst, ul. Belvedere 2. Konfekcije in drugi drobni ===== predmeti. = Priporoča se cen j. občinstvu lastnica ANA vd. TONEL. Priporoča se slovenska šivilja 1 S T ulica Barriera vecchia 33 - vrata štev. 13. Izredna razprodaja!! Neverjetno ceno! 600 kesov za samo 3 K 80 vinarjem. Krasna pozlačena prec. 36 ur tekoča ura na sidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gospode, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariška novost, 1 par doubie zlatih manšetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 najfin. užigalo. 1 krasen album z najlepšimi slikami sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 20 komadov korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpoŠiljalna tvrdka Ch Jungwlrth, Krak ovo A/4. NB, Pri naročbi dveh avojev se priloži angleška brivna britev prve - iste. Za neugajajoče se vrne denar. Skladišče kož barvane, vseh vrst rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečja kože črne in rumene (Bokskalb). oščiia na sajbulje vrste za barvane čevije. Naročbe za i vse kraje deželo izvršuje točno in hitro Lorenzo Gaggaanelli ? Trstu, — ulica S . Lazara štev. 17 Kislo zelje I. vrste, škaf 40 kg kron 4 80; 100 kg kron 10*—. čebula 100 kg kron 7*50. Kumare. Pošilja vsakemu po povzetju Ant. Linek, Znojmo (Znaim) m ZOR^U FCU'J Dne 21. novembra t. 1. je začelo dražbeno postopanje posestva Elija Predoviča, veleposestnika in veletrgovca z živino, gostilničarja itd v Ljubljani ki obstoji predvsem iz renomirane in dolgoletne trgovske hiše, nahajajoče se v neposredni bližini mestne klavnice ljubljanske; v poslopju se nahajajo veliki hlevi za živino in skladišča za meso ter renomirana dolgo let obstoječa gostilna. Razun jtega se proda na dražbi tudi takozvana Židanova hiša v Ljubljani, v kateri je nameščeno že dolgo vrsto let c. kr. poveljništvo dopolnilnega okraja v Ljubljani; poslopje je zelo obsežno in se nahaja v njem tudi zelo renomirana, že dolgo vrsto let obstoječa gostilna pri Židanu. Končno se prodajo posamezne parcele, ki so deloma namenjene tudi za stavbišče in so raztresene po celi ljubljanski okolici. Proda se tudi celo selišče, takozvano Predovičevo selo, ki obstoji iz 16 večjih in manjših hiš, katerih večina je posebno prikladna za delavske družine in so sploh namenjene delavskim stanovanjem. Kdor naših čitateljev bi se zanimal za to prodajo, naj se oglasi v našem inseratnem oddelku, kjer mu je na razpolago dražbeni oklic, v katerem so posamezni objekti in pa njih cene natančno razvidne. a ČISTILNE KROGLJICE ^ ki prenavljajo kri dobre v# A proti hemorejdam. sestav- a ljena is rastlinskih snovij, j? priporočljive za redna delo- ^ J vanje dreves proti heruorojd- 9 nim nadležnostim t lavo bolu 9 itd. — Cena ftk&tljl 50 stotinu. 0 Glavna zaloga: lekarna „Saleno", Trst, via S. Cilino. mi EHEEHi Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke GiustoPilottifuGius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteta: ladijske avetlljke Posoda in škatli e i* bele in kamno-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne obloge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). =ir=ir= Prva slovenska mirodilnica v Trstu H loj z Saletelj u ica Carradori 18, v bi žini gostilne ND0. Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, svež, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo Be pošiljke petroleja v origi-nalnih posodah in drugo, a i^M—ii i n— A lite Lisica Trst, ul Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo št. 20 (Sv. Jakob) kjer teči žganje in druge likerje. Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo št. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk. Nove 0SRAM v: svetiljke v: Na mesto stisnjene kovinske niti se uporablja pri novi svetiljki .,Oiram" samo še potegnjena svetilna žica. Te nove svetiljke „Osram'* imajo veliko več odpornosti proti tresenju. Trditev, da se svetiljke s kovinasto nitjo v rokah občinstva hitro razbij ejo, postanejo brezpredmetna, ako se uporabljajo nove svetiljke „Oaram" s potegnjeno svetilno žico. Dobiva se v Trstu pri tvrdki Ingegneri Cimadori, Mauro & Ci. ulica Giosue Carducci štev. 8-10. 70% prihranka na toku in druge prednosti „Odramove" svetiljke ostanejo vzlic tej važni spopolnitvi nezmanjšane. Pri nabavi žarnic zahtevajte izrecno nove žične svetiljke „Osram" Vsaka prava „0*ramovau svetiljka mora nositi napis „Osram". Družba „Osramovih" svetilk z o. z. Dunaj VII2. V TrsšT? cii.'t 4. decembra. l 9 3 ž „EDINOST** St. 338 Stran V ■ i Trgovina izgotovljenih oblek za ženske in punčke AMELIA MARTiNICO Nova ulica 41 TRST Via Nuova 41 — bogat izbor — vsakovrstnih zimskih oblek za ženske in punčke volnene in od fuštanj a. Ženske vestalije. «=—= Izbrano perilo. Vsprejemajo se naročila po meri. Naj zmernejše cene. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl in s svežim blagom založil trgovino jestvin Trst - ulica Media št. 8 - Trst Podružnica v KoIodjI 295 Ker imam na prodaj sveže blago prve vrste in prodajam po najnižjih cenah se nadejam, da me bodo spoštovane gospe podpirale. Postražba točna in na dom. Z vsem spoštovanjem udani PETER BBADELJ. Nova tovarna kandit v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) Romano Oimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A» Paulin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. ~ Ces. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta v TRSTU ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju, streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih tabel proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica In rezerve dne 31. decembra 1911. 10.000.00 — 5 000.000.— 2.000 000 — 3.000.000 — 1.000.000 — 2.000.000*— 1.472.022 66 Delniška glavnica (pop. vplačana) K Statutarični rezervni zakladi . . „ Posebna rezerva dobička . ... 9 Razpoložljiva rezerva....... Izredna rezerva za škodo . . . • » Pomožna premijska rezerva . . . , Rezerve kurznih izpreminjevanj . „ Premijske rezerve in prenosi živ-ljenskih zavvrovanj ...... n Premijska rezerva zavarovanj proti elementarnim nezgodam . . . „ Rezerve za visečo škodo . ... r 128.397.53905 11.411.560.17 4.713.482.61 Skupaj . . K 168.994.604.43 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12 1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 726.197.869 34. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In važnejiih krajih Avstro-Ogrske monanljo. Čoplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Muova Fabbrica Trla 3tlna „Marca Angelo), katere so najboljše vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trat - ulioa Coroneo 39 - Trst Eiizmo družba za pome mline \AAAAAAAAAAA/ (Elisabeth Dampfmiihle - Gesellschaft) Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 220,000000 kg na leto, 55 vag. na dan Slavno zastopstvo: Ferf. FBrst, == Žito in otrobi na debelo. - BIBBBIIII Moja pred Štiridesetimi leti ustaaovlj«M h M obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov IvrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi -s vtae Špirit, likere, tropinoveo, olje, slivovec, maraSkin itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se st bojim konkurentov. — Na deželo pofiiljam cenika. U22 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. Ivan de Loreuzo ££. Zaloga peči in štedilnikov vsake vrste. ■■■■ Zastopstvo c. kr. priv. tovarne V.a Lutz in sinovi v Bludenz-u. Izbrana zaloga plošč za opremo sten in ognjišč, Sprejemajo se poprave, ki spadajo v to stroko. — CENE ZMERNE. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št II priporoča slavnemu občinstva svojo Mino jestoln In kolonllalnesa Masa. 8£Eiv-£t rsati in na deželi še pod vodstvom gosn. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro sL občinstvu s blagom prva vrste ln po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, korase ta moko. - PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. - Priporo5a tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Farneto 10. Artistični fotografični zavod EZIO ed ROTA - TRST ulica Barriera vecchla 5t 27 (nasproti lekarne Picciola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na olje, akvarel ali pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bedi vremena. Albert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz dr-venega Oglja, se priporoča v zalaganje hrastov. In buk. dro prirejenih za pel ipgležkfrga in inozemskega svetlega premoga ANTBAOIT, brezplinovih briketov iz drvn. oglja .Boalea" v veliki jajčji obliki za vsako kurjavo. Žareči komadi v (mali jajčji obliki) za odprto ognjišče in likanje. Naročbe, kt se tsvrle točno, je nasloviti na tovarniško pisarno : Trst - Via della Tesa »tev. 22 ali na naročilno pisarno v Trstu pri tvzdki Giovanni Angeli ulic. Vinc. Belimi štev. II (nasproti cerkvi novega Sv. Antona). Žganjarna F. Pečenko se je zopet odprla v ul. Scala Belvedere št. I (prihod iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občiustvu. WIKTORIN & Co., Trst, Vin del Acquedotto Z. n i 16 U Odlikovani čevljarski mojster 06 J., 'II 91 U aalagatelj obuvala e. kr. dež. :: orožulškega poveljstva :: priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voščila Fredin, Globin, cavalier in Cir. Metodovo mazilo. H št ® Trst, Belvedere 32 y n n u Stran VI. EDINOST« št. 338. V Trstu, dne 4. decembra 1912. Krasen Junak {e Miloš. Sablja se mu vleče po tlaku, glavo mu pokriva svilena kapa in okovano perje, ogrnjen (e v dolgo ogrinjalo, okrog vrata pa zavezan s svilenim robcem. Ko zagleda Kosovsko de vojko, ki se čudi slavi in junaštvu, sname ogrinjalo, ga da devojki in pravi: ,Vzemi to ogrinjalo ; spominjala se me boš po njem in po mojem imenu. Jaz grem, da poginem v taboru častitega kneza. Prosi Boga, draga duša, da se zdrav vrnem iz tabora, pa da tudi tebe najde dobra sreča. Izbrati te hočem za nevesto svojemu pobratimu Milanu: sam pa bom za pričo pri poroki*1. Za njim prihaja Ivan Kosančič, krasen junak, podarja devojki zlat prstan, nagovarja jo kakor Miloš in jo snubi za nevesto pobratimu Milanu. Naposled prihaja Toplica Milan. Krasen |unak, poklanja devojki zlato zapestnico, nagovarja jo kakor Ivan ln jo zasnubi za nevesto. Vsi trije junaki so odšli. Kosovska de-vojka gleda za njimi; mrzlo jej je pri srcu, solzne so njene oči. 6. Miloš Obilić vpraša za turško vojsko ln za šotor sultana Murata. Miloš vprašuje pobratima Ivana, koliko je turške vojske. Ivan odgovarja: „Hodil sera okrog turške vojske. Toliko je Turkov, da jim ne osolimo zajtrka, ako se mi vsi izpremenimo v sol. Petnajst dni sem pregledoval sovražno vojsko, pa ji nisem našel konca. Njih kopja se dvigajo kakor visoka gora, prapori se vijejo po zraku kakor oblaki, šotorov je toliko, kakor bi bil padel sneg. Ako začne deževati, pa kaplje ne bi prišle do zemlje." Nadalje vprašuje Miloš: „Kje pa je šotor sultanov? Tja hočem iti, da ga zakoljem in da mu stopim z nogo na grlo." Ivan pravi: „Ne bodj blazen ! Šotor se nahaja sredi vojs e. Če imaš tudi sokoiova krila, pa padeš iz neba kakor ptica, ne bi perje odneslo tvojega mesa." Končno svetuje Miloš Ivanu: „Ne povej resnice Lazarju, da se ne ustraši. Rec< mu, da imajo Turki neredno vojsko, da so se zbrali sami duhovniki, romarji, rokodelci, trgovci, da so zboleli vojaki za kolero in da je huda bolezen napala tudi njih konje.* Črnagora in balkanska vojna. Iz predavanja g. dež. posl. dr. Justa Pertota. Sploh za vse Srbstvo, pa naj je že v kraljevini Srbiji ali Črnigori ali tudi v prej turški in sedaj zopet osvobojeni Stari Srbiji, ste velikanskega pomena dve krajevni imeni: Pe<5 in Dećani. V Peču in Visokih Dećanih, ali kakor jih imenuje narod skoraj izključno — Svetih Dećanih bo bivali patrijarhi srbsko pravoslavne vere, bili ste to verski središči vsega srbskega naroda in ste kot taki tudi še da* nes prav tako sveti vsemu srbskemu narodu, kakor pred davnimi stoletji. Bilo je to tedaj, ko je nesrečnega Vi-dovnega dne 1. 1389. padla na Kosovem polju glava carja Lazarja in ž njo tudi srbsko carstvo, kar je ovekovečeno v neumrljivi narodni pesmi. Tedaj so morali tisoči srbskega naroda zapustiti svoja bivališča pred grozotami turških hord in pobegniti iz svoje domovine. Vodil jih je peški patrijarh Arze-nije Crnoević in preselili so se v Južno Ogrsko, Visoke, Svete Dečane pa so zavzeli Turki. Spomin na to težko izgubo je bil za vsakega Srba nekaj hudega, pekočega, in ničesar si ni bolj želel zadnji Črnogorec, nego da zaplapola v Peći in na Svetih Dečanih zopet srbska, črnogorska zastava, da pridete te sveti mesti zopet v srbske, črnogorske roke. In tedaj, ko je general Vukotić zavzel Peč in Visoke Dečane, tedaj je zaplalo v srcu vsakega Črnogorca neizmerno veselje, prekipevajoča radost, da sta tadva sveta kraja zopet njihova. Imajo pač sedaj edino le Še eno željo : da bi se posvetil na kupoli sv. Sofije v Carigradu sveti pravoslavni križ. To pa ni morda le želja onih Črnogorcev, ki so zvesto vdani pravoslavni veri, temveč sploh vseh, pa naj so že kateregakoli svetovnega naziranja, kar je imel predavatelj priliko slišati na svoja lastna ušesa. Ta misel in pa m. cl osvete nad stoin-stoletnim sovragom to ie kar napolnjuje srce vsakega Črnogorca, ki ga celo njegova obleka spominja te osvete, tega boja proti nasilniku Turčinu. Vzemimo le črnogorsko čepico. Črn rob, rdeče dno, preko rdečega dna pa zlata mavrica. Treba je le vprašati prvega Črnogorca in takoj ti pojasni, da pomeni črni rob žalost vsled padca srbskega carstva na kosovem polju, da pomeni rdeče dno ono silno srbsko kri, ki je potekla v oni grozni kosovski bitki, zlata mavrica pa da izraža upanje, da srbskim zemljam, ki so vsled nesrečne kosovske bitke prišle pod vlado turškega polumeseca, vendarle še posije solnce svobode. Za to pa da že poskrbi edina svobodna srbska, balkanska država, Črnagora, ki ne skrbi samo za se, temveč tudi za vse druge krščanske države na Balkanu. Evo, tako je torej Črnogorca celo njegova obleka vedno in vedno spominjala velike naloge, ki jo je vzela nase mala Črnagora : osvoboditev po kosovski bitki zasužnjenih bratov. In kako trdno so verovali Črnogorci, da prej ali slej mora priti ta osvoboditev ! Sam njihov sedanji kralj Nikola je v svoji mladosti, ko se je nahajal leta 1867. v Parizu, zapel ono proroško pesem „Onam onamo", v kateri je gledal lepše, boljše čase, ko črnogorske, Brbske čete z orožjem v roki zopet prodirajo tjakaj, kjer se je svoje čase nahajal carja Lazarja „junački zbor", tjakaj v carski Prizren. In Prizren je danes v srbskih rokah. Edino le še Skadar se trdovratno upira črnogorskim četam in njihovim naskokom, ker je varen v zaščiti orlovskega gnezda Taraboša. (Ko je predavatelj omenjal kralja Nikole, je pripomnil tudi, da je kralj Nikola kot mlad knjaževič leta 1860. bival tudi v Trstu, kjer je študiral na trgovski akademiji. Tedaj je tudi spesnil pesem v čast tržaškemu Slovanstvu). Človek bi mislil, da je Črnogorec, ko ga torej navdaja tako izključno ta misel na krvavo osveto, neusmiljenega, trdega, krvoločnega srca. Toda to ni res. Predavatelj je videl v bližini Podgorice okrog 5000 turških ujetnikov iz Tuzi, katerim se godi prav dobro in je zanje poskrbljeno prav v vsakem oziru najbolje, bolje nego pa prej, preden so prišli v črnogorsko ujetništvo. In kako versko in sploh tolerantni so Črnogorci, kaže prav po-sebno'dejstvo, da n. pr. v Podgorici, kjer se tudi nahaja turška mošeja, muezin (turški duhovnik) na ves glas, kakor bi bil kje sredi Turčije, prepeva z munare svojo molitev, ki slavi Alaha in Mohameda ter nadvlado islama nad vsem svetom. Ali ni to večja verska tolerantnost, nego pa jo nahajamo pri nas ? Primerjajmo le naš Trst s Podgorico I V Podgorici sme celo sedaj, ko bije Črnagora ljut boj z Osmani, muezin nemoteno oznanjati mohamedansko nestrpnost, v Trstu pa, kjer je najmanj četrtina prebivalstva slovenskega, pa se ne sme izpregovoriti pri Sv. Justu slovenska beseda s pridižnice! So pa Črnogorci zelo tolerantni tudi v drugem pngledu, kar zlasti kaže njihovo ravnanje z Albanci. Kakor je znano, so katoliški Albanci, zlasti Malisori, bili vedno v najbolj ših zvezah z Avstrijo in so tudi pričakovali, da stori v slučaju potrebe Avstrija vse primerne korake, da bi katoliški Albanci, ki so bili pod protektoratom Avstrije, ne trpeli nikake škode. Toda to upanje se ni uresničilo. In kaj so storili Albanci ? Zatekli so se v pravo slavno Črnogoro. Kakor hitro se je namreč proglasila vojna, so kotoliški Albanci začeli priganjati svoje ljudi in živino v Črnogoro, kjer so našli varno zavetje. Pripomniti pa je treba pri tem, da so ob tej priliki ravnali Albanci zelo nespametno. Ko so zapustili svojo domovino, so namreč zažgali in razdejali vsa svoja selišča, češ da ne bi Turkom rabila kot zavetišča. S tem pa so seveda oropali zavetišč tudi Črnogorce, ki so se morali pri svojih pohodih po onih krajih boriti z največjimi vremenskimi nezgodami, ker so vsled požganih selišč morali ostajati v najhujšem dežju in mrazu pod milim nebom. Gospod predavatelj je potem precej obširno govoril o črnogorskih vojnih akcijah, in jih pojasnjeval s pomočjo velikega zemljevida. O tem natančnejše ne bomo govorili, saj so stvari znane iz dnevnih poročil. Omenjal pa je, da je več albanskih plemen ponudilo kralju Nikoli albansko krono, kar bi se končno tudi strinjalo s tradicijami črncgor ske vladarske rodbine, ki je bila izpočetka duhovniška, in Črnogorci časte prednika sedanjega kralja, vladika Petra celo kot svojega svetnika. Tako bi pač bile združene zopet pod vladarjem srbskega rodu vse one zemlje, katerim so svoj čas carevali srbski carji in vladikovali srbski vladike, zlasti veliki srbski vladika in patrijarh sv. Sava. Naj se obrnejo stvari na Balkanu, kakor že, vendar pa vse to kaže veliko ljubezen Črnogorcev do njihove domovine, velikansko vztrajnost in požrtvovalnost, ki je vredna, da jo posnemnmo tudi mi. Ljubezen do domovine, ki tam doli tisoče in tisoče vodi do največjih žrtev, bodi tudi nam v zgled, kako je treba čuvati in braniti čast svojega rodu in jezika ! li Št. 2090/12. Daje se na obče znanje, da se bodo ob-državali, vsled namestništvenega dovoljenja v Trstu, zraven običajnega semnja dne 9. septembra še sledeči semnji: dne 9. decembra, dne 9. marca in dne 9. junija vsakega leta. V slučaju, da pade semenj na nedeljo ali praznik, se vrši isti dan pozneje. Županstvo Dekani dne 26. 11. 1912 ln modno blago xa gospoda In gospe priporoča izvozna hiSa Prokop Skorkovsky I Sin v Humpolcu, Češka. Vzorol na zahteva frank«. Zelo zmerne oene. la željo dajan tukaj tzgoU*IJatl gosposke obleke. E3 Ei rm mi Ei VBV trni S! Ei Sl&vnemn občinstvu naznanjam podpisani, da sem kupil ŽGANIARNO v ulici delle Acque 22 (blizu bolnišnice) kjer bodo na razpolago najnaznovrst-nejši likerji v buteljkah in na liter, kakor tudi najfineji tropinovec, pristni kranj-SSuSESSi ski brinovec in drugo. 512223! Za obilen obisk se priporoča uda ni Anton Perhavo. Ei im uu 13 iwi Ml Ei TWT Ei IBV Ml Ei rm uu Ei ran n ;«o Velika zaloga in tovarna pohištva IE ANDREJ JUG - TRST -SI 5-18 Vis S. Lucia 5-181 SI M a I* Via S. > £ BOGATI. IF LEPA IZBEJLA FINEGA EK NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU # • $ £ DELO SOLIDNO Im st*U«. OSNE ZJME&NE. tftr llberto Finzi & €.0 Tj s ':, uiica Gaetano Don'zetti 1. Poslovna agentura ogrske obča kreditne banke (Ungarische Allg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah : žito YSa~e vrste, debele ln fine otrobe, oves in SOČivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznar.e moke Združ. parnih mlinov „Hunga ia" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in uxorci ee pošiljajo na zahtevo. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. jfova trgovina modnih predmetov za moške, ženske in otroke V Trstu, ul. della Caserma 17 knjigarne ^JSEg^ nasproti Velika zaloga klobukov, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in dmgih predmetov po najnižjih ccnah. Rabite za strehe suolih blS! (asbest-cementni škriljavec). Zahtevajte cenike in vzorce pri g!aynem zastopstvu in zalogi 0. Janach in dru$ Trst, ulica Sanita 25 Pozor na znamko „ETERNIT". utis-njeno na naše Sipe. Samo tedaj pristen, če nosi vsaka plošča napis z Izbočenimi črkami. Nadaljnje razprodaja vseg-a blaga ^ 1 konkurzne mase I Brosch & I^aureaicič nI. Nnova 40, vogal nI. S. 0i ovanni. VELIKI POPUSTI! jj^^Razprodaja se vrši od 8 dop. do 6 kako ost proti nam Slovencem, ki smo menda prav posebno napoti gospodom ©koli teh d^eh lističev. Tako je tudi včerajšnji „Triester Tag-blatt" pograbil, kakor sestradan pes kost, vest c. kr. korespondenčnega urada iz Ptuja (došlo v Trst seveda preko Dunaja oz. Gradca), kateri je dal silno bojevit na slov: „Srbom sovražne manifestacije slovenskih kmetov V tej vesti pripoveduje slavni c. kr. korespondenčni urad — čudimo se, zelo se čudimo, da c. kr. korespondenčni urad poroča kaj takega — na dolgo in široko (v „Tagblattu" zavzema poročilo 47 tiskanih vrst), da je v nedeljo zborovalo v .nemšk« hiši- (I I) v Ptuju 500 (I) slovenskih (?) kmetov (?) iz ptujske okolice. Shod je sklical vodja „Štajerčeve" stradke Leopold Slavitsch. Shod je pozdravil ptujski župan Ornig v nemškem (II) jeziku. Potem je govoril — čujte in strmite — pisatelj doktor Linhart (11), ki je obsojal Srbom prijazno pisavo dela slovenskega Časopisja, obsojal politiko voditeljev slovenskega naroda, pri Čemer so zadoneli fe] -klici na dr. SusteršlČa, ter obsojal Srbom prijazno hujskanje in tria-listična stremljenja. Sprejela se je patrijotična resolucija, ki izraža svoje ogorčenje nad Srbom prijazno gonjo. Po navdušenih „hoch"-klicih cesarju, domovini, armadi in mornarici, je bilo so glasno sklenjeno, da se odpošlje slavnostna brzojavka cesarju in brzojavka ministrskemu predsedniku Stiirgkhu z zagotavljanjem zvestobe domovini In grajo državi sovražne gonje. Tako torej s posebnim veseljem »Triester Tagblatt" po c. kr. korespondenčnem uradu. Se pač res vidi, kam jadramo I Koliko javnih shodov se je vršilo pri nas v Trstu, kjer je bilo zbranih na tisoče ljudi, a vendar ni bilo nikjer nikakorŠnih uradnih poročil o teh naših shodih, dasiravno je tu zborovalo naše pošteno, cesarju in državi vedno neomajno zvesto slovenska ljudstvo. Tam gori v nemškutarskem Ptuju, kjer so svoj čas napadali s kamenjem mirne Slovence in pljuvali nanje, pa je zborovalo par sto vsega zaničevanja vrednih renegatov, menda prav istih napada(cev in pljuvalcev, izdajlc svojega rodu in jezika — saj so zborovali celo v nemški hiši in se dali pozdraviti po onem svetovno znanem najzagrlzeneJŠem sovražniku vsega kar je slovensko — izvzemši slovenski denar — ctujskem peku in županu Or-nigu, in c. kr. korespondenčni urad poroča o tem zborovanju na dolgo in široko I Kako to? Seveda, saj so to znani nemškonacijo-naini iredentisti, ki noč in dan škilijo preko črno-rumenih kolov, sedaj, seveda pa pod „slovenskim* imenom, kajti kot Nemci nočejo „onečastiti" svojega nemškega imena z avstrijskim patrijotizmom, udariti na avstrijsko patrijotlčno struno, hoteč na drugi strani označiti vse poštene Slovence kot sovražnike cesarja in Avstrije, kratkomalo kot nekake veleizdajalce, ki hočejo menda kar danes ali pa vsaj Jutri prodati Avstrijo Srbiji. Hinavci nesramni, lopovi obrekljivi 1 In c. kr. korespondenčni urad se daja izrabljati v to, da poroča svetu o govorih onega političnega neznačajneža Linharta. In kar za pisatelja ln doktorja ga je napravil c. kr. korespondenčni uradi!! Ako rečemo, da je tako poročanje škandal za c. kr. korespondenčni urad, mislimo, da smo rekli Še premalo, kakor je prav tak škandal, da priobčujejo oficijozni listi taka, ves slovenski narod nesramno žaleča poročila. Birokracija v svoji — smeŠnosti. Iz Novega mesta poročajo „Slov. Narodu": „Dolenjsko pevsko društvo je za prošlo soboto napovedalo koncert v „Narodnem domu" in Je med drugimi skladbami postavilo na spored tudi tri stare, znane in že neštetokrat z visokim dovoljenjem brezštevilnih policijskih uradov in okrajnih glavarstev pete pesmi: pl. Zaje: Crnogorac — Lrnogo rki; — V. Novak: Gorski k r a ); Fr. Vilhar: Bolgarska davorija. Dolenjsko pevsko društvo je spored tega koncerta predložilo politični oblasti in glej, ta Je navedene tri pesmi prepovedala peti. Na dotičnem odloku je podpisan okrajni glavar, toda občno mnenje Je, da Je to stvar skuhal nadebudni mladenič Golja, ki zavzema pri novomeškem glavarstvu visoko dostojanstvo konceptnega praktikanta in je že opetovano pokazal čuvajske talente. Pa to je postranska stvar. Dolenjsko pevsko društvo Je poslalo na glavarstvo posebno deputacijo intervenirat v tej stvari. Deputacija je imela čast, govoriti s komisarjem Liningerjem in je spoštljivo prosila, da se izdana prepoved razveljavi. Komisar Llninger je Jzjavil. da tej prošnji nikakor ne more ustreči. Šele po nujnih prošnjah se je dai nekoliRO omehčati; dovolil je peti Novakovo posem „Gorski kraj", toda s pogojem, da izostanejo verzi, v katerih se omenjajo Hrvatje in nado-meste z besedami „Mili naš narod". Glede ostalih dveh pesmi „Crnogorac — Crnogorski" in „Bolgarska davorija" pa komisar Lininger ni odnehal." V prvi hip, ko smo prečitali to sporočilo o tem činu novomeške politične birokracije, nas je obšlo nekaj kakor — jeza. Ali le za kip. Potem pa smo se zasmejall na ves glas — ljudem, ki kljubu vsej univerzi, ki so jo menda obsolvirali, še ne umejo, da živimo v 12. letu XX stoletja, v stoletju ko se duševno življeoje narodov vendar malce razliku|e od Življenja v dobah pred letom 18481 Ali ti ljudje res ne vedo nič o zgodovinskih dogodkih leta 1848, ali pa so tako grozno — pametni, da jih ne morejo umeti in zato se ne zavedajo, kako se s takimi predpovedni le — smešijo?! Mi bi stavili neki predlog. Tudi na Kitajsko je začela prodirati evropska civilizacija in sorazmerno so začeli prihajati iz kur za — cofi. Jih bo torej že precej na prodaj. Kaj bi bilo, ako bi naša država nabavila nekoliko cofov za take — ali le za take — svoje birokrate! Kako lepo bi jih bilo gledati, ko bi stopicali po novomeških ulicah s tem simbolom — civilizacije. Še eno besedo birokratom na novomeškem okra|nem glavarstvu. Tudi v Trstu imamo birokratov in menimo, dati ne umejo nič slabše svoje dolžnosti in da tudi niso nič slabši avstrijski patrijotje, nego gospodje v Novemmestu. Pri tem je razlika le ta, da naši birokratje poslujejo na malce bolj eksponiranih in vročih tleh, nego so novomeška. In vendar smo mi tudi v času hude erize s Srbijo mogli pevati znane vojevite srbske pesmi. A na zadnjem kODcertu minule sobote so peli celo ono srbsko „Bože bratimstva", v kateri se ponavlja refren „zacelimo kosovske rane". In — ut figura docet — Avstrija se ni podrla radi tega! Je pač razlika med modernimi birokrati in onimi, ki — niso moderni i Iz Bazovice. Podružnica sv. CM v Bazovici priredila Je dne 24. novembra veselico, pri kateri so se razprodajale kri-zanteme v prid naše družbe. Veselica in razprodaja cvetlic sta vspeli (za naše raz-meje) nad vse pričakovanje. Čisti dobiček v znesku K 150 smo poslali Družbi v Ljubljano. Pd tej priliki se odbor najtopleje zahvaljuje pevskemu društvu ^.Lipa", domačim deletantom, ki so burko dvodejanko „Pravica se je izkazala" proizvajali v popolno zadovoljnost, gg. darovateljem prekrasnih krizantem ter tamburaškemu društvu Zora" iz Lipice. Preplačali vstopnino, ozir. darovali so: Jos. Dodič K 6, Andre| Grgič K 6, Andrej Ražem K 2, Peter Križmančič K 2, dr. Reja K 2, M. Pahor 80 v., Peter Peternel „gostilničar pri Lipi" 2 krožnika salama in gnjati za srečolov. Vsem zavednim še enkrat srčna hvala. Zanimiva kombinacija z letnicami. Nemški cesar Viljem je bil rojen leta 1829. Če seštejemo te posamične številke v eno svoto, dobimo 20. Ce to število pridružimo k 1829, dobimo 1849. V tem letu se je cesar oženil. Če seštejemo te posamične številke v eno svoto, dobimo 22. Će to število prištejemo k 1849, dobimo 1871. V tem letu je Viljem postal nemški cesar. Ce te posamične številke seštejemo v eno svoto, dobimo 17. Če to število prištejemo k 1871, dobimo 1888. V tem letu je cesar umri. Ce te posamično številke seštejemo v; eno svoto dobimo 25. Če to število pri-1 štejemo k 1888, dobimo 1913 in tu se za-1 čenjajo — prorokovanja. Ugibljejo namreč, da v tem letu postane Nemčija republika. Ker pa je, kakor znano, prorokovanje tudi v politiki zelo rizkanten posel, je bolje, da ostanemo previdni in nezaupljivi napram tej poslednji številki. Za avstrijski rdeči križ v svrho pomoči balkanskim narodom se je po zadnjem izkazu v „Osservatoru" z dne 3. decembra t. 1. nabralo dosedaj na Primorskem s Tr-j stom vred K 7013 87. Rocolčani! Po dolgem času pride zopet med vas Sv. Miklavž. S krasnimi da- j rili se prikaže mladim in „starim" otrokom v soboto, dne 7. t. m. ob 8 zvečer v dvo-' rani pri „Drijonu". To bo pravi družinski večer, ko so bodo veselile zbrane družine okrog svojih miz. Ćast Sovranišču! Na klic po pomoči CM oglasilo se je zopet prvo Sovranlšče v Sv. Ivanu. Klub „ČrČek" je daroval del svojih dohodkov K 2125 g. Živic M hael pa svoj zaslužek pri vel. blagajni K 8. S-iupaJ K 29 25. Čast Sovranišču in mnogo posnemalcev I Osvojenje Belegagrada. Ustaja Ka-ragjorgja leta 1804. \e osvobodila Srbijo iz turških rok. V rokah Turkov so ostala samo mesta. Leta 1805 so si srbski ustaši osvojili tudi mesta, razun Belegagrada, kjer pa tudi niso več vladali turški delije, ampak Alija GuŠanac, paša beligrajskl. V pogajanjih, ki so lih vodili Srbi leta 1806 s Porto, so zahtevali Srbi popolno avtonomijo na verskem, gospodarskem in upravnem polju pod vlado svojega lastnega kneza, a poleg tudi jamstvo ene evropskih velevlasti, da bo Turška tudi držala določeni mir. Iz strahu pred grozečo rusko vojno je bila Turčija popustljiva v vsem, izvzemši vprašanja jamstva, oziroma protektorata ene evropskih velevlasti. AH niso bili tako popustljivi beligrajski Turki. Ti niso Paroplovnu družba D. Crlpcoukh & CI. trst EKSPRESNA. VOŽNJA TRST-BENETKE - IN NAZAJ = s krasnim parnikom na turbine in tremi vijaki ^ir vexezia opremljen z vsem modernim konfortom ter s saloni I., II. in III razreda. Zimski vozni red: (veljaven do preklica). ODHOD IZ TRSTA: (Pomol sv. Karla) vsak Četrtek in soboto ob 8 zjutraj ODHOD IZ BENETEK: (Bacino S. Marco) vsak ponedeljek in petek ob 1.30 popoldne. Izbrana restavracijska postrežba in v bifeju. (V smislu službenega pravilnika). Brivska dvorana. Rojana in okolice, ae priporoča brivska dvorana, v ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanovič, brivec. PEKARNA Ivan Kocjan Trst - Vrdda-Školj St. 317 ima dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naročila za postrežbo na dom. Sprejema v pecivo vsakovrstne testenine. Cene zmerne. Snaga zajamčena. 5 Prva in edina pisarna — v vojaški stvari ~ (koaoealjonlraoa ed o. k. aameatnlitva) r Trst, ulica della Caserma 5, IL n. Daja nasvete ln informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpo&lja vsako vrsto prošenj vojaškega, značaja — oproščen je od vaj, enoletno prosto volj stvo, ženitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške Šole itd. — Pooblaščena je zasto- E>ti stranke pred oblastnijami.— Reševenja tro in točno. — Uradne are« Ob delavnikih od 9. predporodne do 7. popoludne Ob nadeijah in praznikih, od 10. do 12. opold. Novo bonsnmno društvo Trst, ul. Lazzaretto vecchio št. 31 priporoča svojo gostilno „Alla nneva Mu" Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Tečna in cena postrežba. SLOVANI DOBRODOŠLI! Kron 6200!! AUTOMOBIL! FORD 1911 Največja teva.-oa tveta. Irdelcvanla 1etR3 40*000 v»< ećlaega tipa CKASSiS 2G HP irnt raznih tipov kaftlj. Kočija „FORD" je nsjpopolacjtft, uajhltrejla ln n^Jckonoavlfln«jl» kai Jih ob«to;:. - GENERALNI ZASTOPNIK AftTON SKERL . TRST Plazza OoldoBl 10—11, Tal 1734 Vallka oantrame s>™6>> ulica Molino a vento 11, rllEp rlRIb priporoča svojo delavnico in prodajalnico črevljev. Izdeluje po meri in prodaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim Iu 2868 ! Ppfirlsin ee vrata* okna, stopiiice, hišna vrata, I lUtldjU balkoni, tramovi, pralnice, kamen za tlak vsake velikosti, okenski okviri, podboji itd. Ulica Piccardi 18. 2642 Qlr»vfoncl#2 šivilja izvršuje vsakovrstne ž neke OIlMtJMolVa in dekliške obleke po najnižjih cenah. Priporoča bb Amalija Pertelj, ulica della Guardia št. 31, II. nad. vrata 7. 2635 Lepo posestvo S.5T'm. m.V^ dalena spod. Zemljišča je nad 10 klaftrov, hiša in vse spadajoče. Cena K 35.000. Ugodni plačilni pogoji, dovoljeni tudi v obrokih. Oglasite se pri lastniku Konradu Karlu Exner, Kuggero Manna 3. 2673 Obešala iz medi za zavese se po K 3 50. Caserma 14. Umberto Cesca, trgovina z prodajo — Via železnino. Kupujem železo, stare kovine : Anton Cerneca, Trst, nI. Olmo 5t. 12. 1733 Stari časopisi (papir) inS", Zglssiti se je v upravi „Edinosti". po ceni. 1142 Korešpondent išče trajnega nameščanja. Cenjene ponudbe pod šifro „Marljiv* na inieratni oddelek Edinosti 22~j6 v 7cncl/P laci izek po vlasuljar, Trst, via Carducci 9. 1865 Gostilna na prodaj. S25 v Dolini z vso gostilniško opravo. Nahaja Be v jako lepi legi, zraven glavne ceste. Krasen razgled, precej obilen promet. Pogoji in pismeni cenitev bp dobi pri načelstvu zgoraj omenjenega društva v Doliai štev. 61. 2550 PinHf) se ali deloma da v najem ljudska kuhi- j rrUUa hinja s prodajo pečenih rib zaradi pre- j velikega dela. Molin a vento 70, Siberna. 2671 flHH9 se ma'8 meblirana soba in ena velika soba U U U d z 2 posteljami in tudi s hrano. Via San i Marco §t. 13, IV. cad 2661 OOOOOOOOCCCZOCOOZ 3 C O C ~ C ooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o 50000000000000000000. PRIPOROČLJIUE TURDKE ooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooo OOO OOOOOOOOOQOt^~l^-00'^0-) Mohlipono soba se odda pri Blovenski družini. ITiC&Jliralla ul. Boschetto 40, vrata 8. 2678 Krojači: CD A KI DIIDMIIS krojaški mojster, Trat, rnrtll nurrtliv, ulica Geppa 5t. 10, l. n. Mlaripnir Btar 29 let> v državni službi, žeii "lldUCIllU spoznanja s pošteno gospodično v svrho ženitve. Starost 20 do 26 let, najmanj 2000 kron premoženja. Pisma naj Be pošiljajo poštno ležeče glavna pošta Trst, pod ,Jesenski št. 29i 2682 prodaja najelegantnejše modele, toque, klobuČinatte klobuke po uava 45, L 2679 a fini* dobro službo, lahko takoj nastopi za IVIIIII vratarja v ulici Galatti 20. Oglasiti pri vratarju._2684 l7n9filo lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna ■ZpdUlt/ najmodercejša lasna dela. ANDREJ ROJIC, ul. Acquedoto 20. 1751 Šivilja dela brez napake, poštene cene, zna vse jezike. Uiica Pillone št 2, vrata 25. , 2633 : Back & Fehl splošni unlformskl zavod Trst, Acquedotto 12 § Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri Aristide Grualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. OdHRouana togama (^IZ) cevi In cementnih :: M, teraco« In umetnega Kamna. :: Sprejema vsakovrstno delo v cementa. Cene zmerne, delo točno. I Movo pogrebno podjetje, T£?st (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON Št. 14 02.) Prevoz mrličev na vse kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opčine št. I70"; T. VITEZ v Nabreilnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIO v Škednju. — Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksnijoznih. Krasna izbira vencev iz umetDe^a cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste »z kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 14C2. Družabnik in upravitelj H. 6 T i B I L J. g Na obroke! ▼•lika zaloga izdelanih oblek 22 MIha hbtn vsakovrstnih oblek ca gespode In de?ke, juken|, povrlnlkoo mh kakovosti. — Specijaliteta v vczn]l. Velika izbera Talatbaga blaga. NftJzmerneJ&e oeue. Adolf Kostoris - Trst BOca S. Gfovanni štev. 10» L nadstropje. zr»«etf .Buffet AutomatJco". __Telefon & 251, Rim. II._____