»Termoelektrarna preblizu hiš« Rusinje in Ukrajinke niso le plesalke v nočnih barih Miloš Budin o krizi italijanske politike
QQSTISCE TOR]
Ribje in mesne specialitete _
Primorski
št. 64 (20.692) leto LXIX.
Ribje in mesne
specialitete
ter jedi lUnU O
startufi
Trgovski dom in poceni besede
Igor Devetak
Zgodba o Trgovskem domu v Gorici je razgalila stanje duha v manjšini. Pojdimo po vrsti. Leta 2001 si je Italija dala zakon, ki na ohlapen način zapoveduje vračanje Trgovskega doma. Pred dobrimi desetimi leti smo začeli odštevati čas do dneva, ko naj bi se zakon uresničil. Odtlej se je klobčič vračanja kar naprej zapletal, odvijal in spet zapletal, v tekmo za dosego rezultata pa se je spustilo več manjšinskih mož. Eni so na trnovi poti obupali, drugi so, zgledno, vztrajali.
Da ne bi kdo podvomil, komu Trgovski dom pripada, se je manjšina ob njegovi stoletnici, novembra 2004, pred njim zbrala, zapela in zaigrala. Sivolasi so obujali spomine, kako so na istem mestu po vojni vsak dan demonstrirali in ponoči stavbo stražili, da je ne bi nacionalisti zažgali. Mlajši pa so ob svetlih besedah govornikov ugotavljali, da so se časi spremenili in da je prihodnost v sožitju kultur, spremenjeni časi naj zato dobijo otipljivo znamenje ravno v Trgovskem domu. Odtlej smo še nekajkrat javno zakikirikali, kako je Trgovski dom naš in samo naš, da samo Slovenci lahko odločamo, kdo naj sodi vanj. Utrgalo se je nebo, ko si je župan sosednjega mesta drznil predlagati, naj se v njem najde prostor za sedež evropskega združenja, ki so ga uprave Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe posadile na čelo svojih čezmejnih želja. Škandal, ker nas ni vprašal za dovoljenje.
Danes, ko je Trgovski dom zares lahko naš, pa namesto praznika molk, nemoč in od nekod tudi nasvet, naj vsebino določi dežela. Še en šolski primer, kako so besede poceni, načelnost pa ne rojeva enako udarnih dejanj?

Poštenost in transparentnost
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
eč V ■ <f
Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Bertoki - Bertocchi, Tel: +386-5-639-25-95 Cesta med vinogradi 34 gostisce_turk@siol.net
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
NEDELJA, 17. MARCA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
italija - Prevlada kandidatov leve sredine
Pietro Grasso predsednik senata in Laura Boldrini na čelu poslanske zbornice
FJK - Volitve 21. in 22. aprila
Dežela: trije favoriti vložili kandidature
VIDEM - Debora Serracchiani (leva sredina), Renzo Tondo (desna sredina) in Saverio Galluccio (Gibanje 5 zvezd) so včeraj vložili predsedniške kandidature za aprilske deželne volitve. Gre za tri glavne favorite za zmago v volilni tekmi, ki se danes kot danes napoveduje zelo negotova. Tudi zato, ker bo izvoljen kandidat ali kandidatka z največ glasovi, kar pomeni, da ne bo drugega volilnega kroga (ba-lotaže). Danes bosta predsedniško kandidaturo vložila še Marino Andolina (levica) in Franco Bandelli (giba-
nje L'Altra Trieste), katerima se bo morda pridružil Stefano Salme (La Destra) pod pogojem, da bo zbral dovolj podpisov.
Do sinoči je kandidatne sezname vložilo šest list, prva je to storila Severna liga, nato Slovenska skupnost. Ligaši so za Tonda, slovenska stranka pa podpira Deboro Serracchiani. Kandidatne liste so vložili še Pensionati (upokojenci), gibanje Autonomia e responsabilita (Avtonomija in odgovornost), Gibanje 5 zvezd in SEL.
Na 2. strani
goriška
V ključnem času EZTS brez glave
GORICA - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) je še vedno brez direktorja. Poniknil je tudi njegov predsednik, nekdanji zunanji minister Franco Frattini, ki si s podporo italijanskega državnega vrha utira pot na mesto generalnega tajnika Nata. Goriški EZTS je torej brez glave in operativne roke ravno v trenutku, ko bi moral biti v najboljši formi, drugače ne bo kos črpanju denarja iz evropskih skladov v novem programskem obdobju 2014-2020.
Na 17. strani
RIM - Pietro Grasso in Laura Bol-drini sta predsednika senata in poslanske zbornice v novi zakonodajni dobi. Grasso iz vrst Demokratske stranke je bil do pred nekaj meseci vodja državnega protimafijskega tožilstva, Boldri-nijeva (stranka SEL) pa je bila glasnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. Za njuni kandidaturi sta se včeraj odločili parlamentarni skupini leve sredine na predlog vodje Demokratske stranke Pier Luigija Bersanija.
Izvolitev predsednikov poslanske zbornice in senata predstavlja formalno zeleno luč za predsednika republike Giorgia Napolitana, ki bo lahko v sredo pričel posvetovanja za sestavo vlade. Politična situacija v Italiji ostaja vsekakor še naprej skrajno zapletena in nejasna.
Na 9. strani
Manj upravnih pritožb, ker je manj denarja
Na 3. strani
V	Nabrežini območno srečanje s člani ZKB
Na 4. strani
V	Gorici nagrada za vojake in karabinjerje
Na 17. strani
Goriški turist skoraj ob tablični računalnik
Na 17. strani
Tina Maze ob slalomski mali globus
Na 21. strani
Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike
za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo.

Dr. Giuseppe CARAGLIU
torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h
in od 15h do 17h.
Ob sobotah pa od 10h do 12h.
Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345.
II
PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop.	€ 598,00 - dvop.
Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. CA0/ vzmeti € 476,00 - dvop. /0	€119,00-enop. € 238,00 - dvop.
Ležišče € 498,00 - enop. CflO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. ~JU /0	€ 249,00 - enop. € 498,00 - dvop.
Ležišče € 698,00 - enop. cA0/ memory foam € 1.396,00 - dvop. ' 0	€ 349,00 - enop. € 698,00 - dvop.
Vzglavniki lateksa in €98,00 rno/ memory foam preobleka proti pršicam /0	€ 49,00
™ €1.590,00 -50%	€ 790,00
Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 - 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30	
9771124666007
2
Nedelja, 17. marca 2013
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
deželne volitve - Debora Serracchiani, Renzo Tondo in Saverio Galluccio
Trije favoriti za zmago vložili svoje kandidature
VIDEM - Debora Serracchiani (leva sredina), Renzo Tondo (desna sredina) in Saverio Galluccio (Gibanje 5 zvezd) so včeraj vložili predsedniške kandidature za aprilske deželne volitve. Gre za tri glavne favorite za zmago v volilni tekmi, ki se danes kot danes napoveduje zelo negotova. Tudi zato, ker bo izvoljen kandidat ali kandidatka z največ glasovi, kar pomeni, da ne bo drugega volilnega kroga (balotaže). Danes bosta predsedniško kandidaturo vložila še Marino Andolina (Levica) in Franco Ban-delli (gibanje LAltra Trieste), katerima se bo morda pridružil Stefano Salmè (La Destra) pod pogojem, da zbere dovolj podpisov.
Do sinoči do 20. ure je kandidatne sezname vložilo šest list, prva je to storila Se-
volitve - Kandidature za deželni svet
Kandidati SSk podpirajo Deboro Serracchiani
verna liga, nato Slovenska skupnost. Liga-ši so za Tonda, slovenska stranka pa podpira Deboro Serracchiani. Kandidatne liste so vložile še Pensionati (upokojenci), gibanje Autonomia e responsabilita (Avtonomija in odgovornost), ki podpirata Tonda, Gibanje 5 zvezd predsedniškega kandidata Galluccia in SEL (Debora Serracchiani).
Lista Levica, ki sta jo oblikovali komunistični stranki SIK in SKP, je za kandidature zbrala dovolj podpisov v tržaški, goriški in videmski pokrajini, ne pa v porde-nonski in v okrožju Tolmeč-Karnija. To pomeni za Andolinovo listo precej hud udarec, saj se bo morala odpovedati lepemu številu glasov, posebno v Pordenonu. Precejšnje težave z zbiranjem podpisov je imela tu-
di stranka SEL Nichija Vendole, sicer podpornica Debore Serracchiani.
Po doslej znanih neuradnih podatkih se bo - poleg kandidatov in kandidatk Slovenske skupnosti - za mesto v deželnem svetu potegovalo še šest Slovencev. Stefano Ukmar (Trst) in Aleš Waltritsch (Gorica) na listi Demokratske stranke, Iztok Furlanič in Vesna Bukavec na Levici na Tržaškem ter David Peric (Trst) in Paolo Vizintin (Gorica) na listi SEL Nichija Vendole.
Kandidatne liste so objavljene na spletni strani Dežele Furlanije-Julijske krajine:
http://elezioni.regione.fvg.it/000377_Re g/Candidature/000001.html
volitve v fjk - Slovenska komponenta DS
Ukmar in Waltritsch kandidata Slovencev
GORICA - »Za naše območje in našo skupnost je bila izredno pomembna ponovna izvolitev Tamare Blažina v parlament, kar kaže na dobro delo, ki ga je dosedanja senatorka opravila v Rimu in to je prav v tem času še dodatno prišlo do izraza z zelo pozitivnim razpletom okrog financiranja manjšinskih organizacij. Ob tem ne gre zanemariti tudi dejstva, ki potrjuje stalno pozornost Demokratske stranke do slovenske stvarnosti v FJK,« piše v sporočilu slovenske komponente DS.
Pred vrati so sedaj deželne volitve. Tondova uprava po mnenju DS sploh ni znala izkoristiti razvojnih možnosti FJK, njene mednarodne vloge, večjezičnega prostora in čezmejne naveze. Za perspektivni razvoj našega prostora je nadvse pomembna zmaga Debore Serracchiani in levosredinske koalicije. Tudi prefe-renčni glas Slovencema, ki kandidirata na listi DS (Stefano Ukmar v Trstu in Aleš Waltritsch v Gorici), je izrednega pomena saj prav slovenska kandidata DS imata realne možnosti izvolitve, meni slovenska komponenta.
Njeno vodstvo pozitivno ocenjuje volilni dogovor s Slovensko skupnostjo, »kjer se je bolj odmaknjeno sodelovanje prejšnjega mandata spremenilo v pravi programski in politični dogovor. V tem je jasno izpostavljena vloga, ki jo ima DS in predvsem njena slovenska komponenta pri zastopanju naše narodne skupnosti in njenih interesov. Dogovor jamči dostojanstvo slovenskih predstavnikov in volivcev, ki se prepoznavajo v eni ali drugi stranki in dokončno spravlja med staro šaro pojem ekskluzivnosti ene ali druge strani. V duhu demokratičnega političnega pluralizma naša lista omogoča, na podlagi deželnega zakona za olajšano zastopstvo, stranki SSk izvolitev enega deželnega svetnika, obenem pa predstavniki DS, od parlamentarcev do krajevnih upraviteljev, postanejo glavni referenti SSk, s katerimi se vodstvo narodne stranke mora soočati ob vsakem odprtem vprašanju. V tem smislu bo potrebno tudi določiti načine in postopke medse-
Poslanka Tamara Blažina
bojnega političnega soočanja za poglobljeno analizo specifičnih manjšinskih problemov in skupni strategiji, ki bo segala tudi na čezmejno raven. Vedno seveda v duhu vrednot, ki jih predstavlja skupna pripadnost levosredinski opciji.«
Glede financiranja manjšinskih ustanov je nadvse spodbudno, da je prišlo do hitrega podpisa dekreta za izplačilo sredstev, kar je sicer senatorka Bla-žina že javno potrdila sredi februarja in kar je posledica skupnega naprezanja tudi v okviru rimskega omizja. Posebno gre podčrtati odlično delo, ki so ga opravili poslanci DS v poslanski proračunski komisiji z operativnim sodelovanjem senatorke Blažine.
Glavno prioriteto v tem času predstavljajo deželne volitve, zato so Slovenci v DS oblikovali ožje deželno vodstvo, ki ga sestavljajo David Peterin, Matej Iscra, Tomaž Ban in Fabio Vizintin, ki bo koordiniralo volilno kampanijo v sodelovanju s slovenskimima kandidatoma. Vodstvo si prevzema tudi nalogo, da po volitvah izpelje potrebno kadrovsko in organizacijsko prenovo komponente. V četrtek bo v Nabrežini prva pobuda odprta širši javnosti. S strokovno pomočjo raziskovalca Rada Fonde z inštituta SWG in novinarja Segija Premru-ja, ki redno spremlja pogled iz tujine na italijansko politiko, bodo demokrati analizirali rezultate političnih volitev, ki so prinesli velike novosti in presenečenja. Soočenje bo odlična priložnost za soočenje o posledicah volitev na Italijo in na našo skupnost.
slovenci v italiji - Krovna zveza
SKGZ pozdravlja odlok o prispevkih
TRST - Vodstvo Slovenske kultur-no-gospodarske zveze je z zadovoljstvom sprejelo vest, da je bil v Rimu podpisan dekret, s katerim bodo za leto 2013 financirani trije členi zaščitnega zakona (slovenske organizacije, družbeno-gospodarski razvoj v Benečiji ter dvojezično upravljanje javnih uprav). Naše organizacije in ustanove bodo torej kmalu razpolagale s finančnimi sredstvi, ki jih predvideva 16. člen zaščitnega zakona. Iz tega izhaja, da smo imeli prav, ko smo že pred leti predlagali sestavo vladnega omizja v Rimu. V tem primeru se je izkazalo, da se lahko številni problemi, med katerimi tudi postopek izplačila finančnih sredsev, večkrat ugodno rešijo na nivoju funkcionarjev. Iz tega izhaja, da mora biti vladno omizje te-nične narave in ne politične.
»Drugi, pomebnejši aspekt izrazito politične narave pa zadeva višino sredstev. Ne smemo namreč pozabiti, da še v oktobrskem vladnem predlogu finančnega zakona za leto 2013 je bilo predvideno le nekaj več kot 2 milijona evrov za naše organizacije. Samo hiter in odločen poseg poslancev Demokratske stranke v proračunski komisiji, prizadevanja senatorke Ta-mare Blažine in operativno delo Livia Se-moliča so omogočili bistveno finančno dopolnilo, s katerim bodo naše organizacije letos lahko računale na ustrezno finančno dotacijo in brez večjih zapletov izpeljale načrtovano dejavnost«.
Številni problemi, ki so pogojevali delo naših ustanov v zadnjih letih in lani krepko oklestili dejavnosti, se torej letos ne bodo ponovili. S tem pa je zaključen komaj prvi del novele o financiranju slovenskih organizacij. Za drugi del bodo odgovorni člani deželne posvetovalne komisije, predvsem pa deželna uprava. Deželno vodstvo SKGZ je namreč mnenja, da bo od njih odvisna ustrezna porazdelitev sredstev, ki bi morala biti prednostno usmerjena v razvoj naše organizirane skupnosti.
SKGZ izraža obenem zadovoljstvo, da se je ohranilo ministrstvo za Sloven-
Predsednik SKGZ Rudi
Pavšič
ce v zamejstvu in po svetu. Mandatarka Alenka Bratušek in stranke koalicije so upoštevale tudi naš poziv, ki smo jim ga naslovili pred dvema tednoma, in s tem sklepom pokazale pozornost do naših skupnosti.
SKGZ je prepričana, da bo imela z ministrico Tino Komel konstruktivne odnose na intitucionalni ravni. Kot predstavnica italijanske narodne skupnosti v Sloveniji bo gotovo posebno občutljiva na problematike manjšinskih skupnosti, ki so si večkrat zelo podobne, kar ji bo gotovo olajšalo razumevanje naših težav. Z imenovanjem Tine Komel vidi SKGZ tudi priložnost dodatnega razvoja že dobrih odnosov med obema manjšinama.
Sklep tržaške pokrajinske uprave, da bo na sejah pokrajinskega sveta delovala prevajalska služba, gre v smer izvajanja zaščitnih norm v mestu in izkazuje razumevanje levosredinske koalicije do problematik naše narodne skupnosti. SKGZ izraža nadalje prepričanje, da se bodo številni slovenski svetovalci in vodilni na Pokrajini sistemsko posluževali možnosti uporabe materinega jezika.
Obljuba tržaškega župana Roberta Cosolinija, da bo v kratkem namestil dvojezične napise Trieste-Trst je pomembna in potrebna. Po mnenju vodstva krovne organizacije ni nikakršnega razloga, da bi mesto v zalivu ne širilo svoje vidne dvo-jezičnosti. V tem smislu bi bilo primerno razmisliti o nadgradnji sklepa paritetnega odbora, ki je pred leti geografsko omejil dvojezičnost v tržaški občini.
VIDEM - Slovenska skupnost je včeraj zjutraj kot druga stranka (prva je bila Severna liga) vložila svoje kandidatne liste za deželne volitve v sklopu zavezništva, ki podpira predsedniško kandidaturo Debore Serracc-hiani. V imenu deželnega tajnika in pravnega zastopnika stranke Damijana Terpina je volilno dokumentacijo predstavil strankin delegat Miloš Čotar, ki ga je spremljal deželni svetnik Igor Gabrovec (na sliki).
Slovenska skupnost se kot zbirna stranka Slovencev v Italiji letos predstavi s samostojnimi slovenskimi listami v vseh petih volilnih okrožjih, se pravi v Trstu (9 kandidatov), Gorici (5 kandidatov), Vidmu (14 kandidatov), Pordenonu (11 kandidatov) in Tolmeču (3 kandidate), ki zaobjema Rezijo in Kanalsko dolino. V vseh okrožjih je slovenska stranka predstavila ugledne kandidature aktivnih članov naše narodne skupnosti, ki zastopajo najrazličnejše interesne sfere, poklice, starostne skupine in geografska območja, je dejal Gabrovec. Dosedanji deželni svetnik bo - poleg v Trstu -kandidiral tudi na Goriškem in v Tolmeču, kjer strankino listo vodi aktivna domačinka in družbeno-kulturna delavka iz Kanalske doline Anna Wedam.
V Pordenonu je SSk na prvo mesto na listi kandidirala pisatelja Borisa Pahorja (slednji je kandidat tudi na Videmskem), ki je s sprejetjem kandidature ponovno potrdil svojo podporo in navezanost na slovensko stranko in na načelo samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji. Poleg teh pa z list - tako Ga-brovec - razberemo imena številnih izvoljenih javnih upraviteljev, gospodarstvenikov, študentov, uradnikov, delavcev, kulturnikov in prostih poklicev. Kandidate in kandidatke ter strankin politično-upravni program v posameznih pokrajinah bo SSk podrobneje predstavila v prihodnjih dneh v tržaški, videmski in goriški pokrajini.
Kandidatne liste Slovenske skupnosti so na ogled na spletni strani Furlanije-Julijske kraji-ne:http://elezioni.regione.fvg.it/00 0377_Reg/Candidature/000001_00 0703.html
3	Nedelja, 17. marca 2013
TRST
Na Deželno upravno sodišče (DUS) Furlanije-Julijske krajine je bilo v letu 2012 vloženih bistveno manj pritožb kot v letu 2011, negativni trend pa je značilen za zadnje triletje. V letu 2010 je sodišče prejelo 698 pritožb, v naslednjem letu 557, lani pa 499. »Nedvomno je glavni vzrok gospodarska kriza. Sodni stroški so namreč velika in nepravična ovira, ki mnogim državljanom onemogoča dostop do sodišča, čeprav bi sami to hoteli in bi imeli vso pravico,« je v poročilu ob odprtju pravosodnega leta v sprejemni dvorani tržaške prefekture dejal predsednik DUS Umberto Zuballi.
Predsednik DUS je bil glede tega zelo oster: »V civilizirani državi, članici Evropske unije, ne bi smelo biti nobenih razlik med tistimi, ki si lahko privoščijo samostojno zastopanje lastnih interesov in onimi, ki potrebujejo finančno pomoč države. V zadnjih letih se ta razlika na področju upravnih postopkov gotovo veča, zaradi gospodarske krize pa je iskanje pravice vse dražje, saj se stroški na pobudo zakonodajalcev prekomerno višajo.«
Tržaške slovesnosti se je prvič udeležil predsednik Državnega sveta v Rimu Giorgio Giovannini, v prvi vrsti so bili tudi predsednica Upravnega sodišča republike Slovenije Jasna Šegan, predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poro-pat in tržaški župan Roberto Cosolini.
DUS Furlanije-Julijske krajine bo po dolgem času spet računal na štiri sodnike (vključno s predsednikom), saj se je Umbertu Zuballiju, Enzu Di Sciasciu in Orii Settesoldi nazadnje pridružila Manuela Sinigoi. V letu 2012 je največ pritožb prišlo iz gradbenega in urbanističnega sektorja (120), sledil je sektor razpisov za javna dela (96). Na tretjem in četrtem mestu so tuji državljani (46) in spori v zvezi z zaščito okolja (37). Zuballi je omenil, da se 10 do 15 odstotkov vseh postopkov nadaljuje na drugi stopnji, Drža-
Predsednik DUS Furlanije-Julijske krajine Umberto Zuballi
kroma
vni svet pa v povprečju ugodi približno polovici pritožb. 171 postopkov so zaključili v enem letu, kar je glede na razmere zadovoljivo, še naprej pa se bodo zavzemali za sojenje v razumnem času.
Predsednik italijanskega združenja odvetnikov, specializiranih v upravnih postopkih Filippo Lubrano in krajevna zastopnica državnega pravobranilstva Daniela Salmini sta pohvalila delo upravnih sodnikov in poudarila nekatere hibe pravosodnega sistema. Predstavnica odvetniške zbornice Daniela Iuri je zatrdila, da bodo procesi pravični, ko se bodo vse vpletene komponente složno zavzele za lažji (oziroma cenejši) dostop do pravosodja. Poudarila je tudi potrebo po po-
polni informatizaciji postopkov.
Krajevna predsednica združenja odvetnikov Gianna Di Danieli je opozorila, da upravna sodišča obravnavajo področja, ki so za gospodarstvo najbolj strateška: javne razpise za delo v zakupu, koncesije, energijo, telekomunikacije, okolje.
Govore je sklenil Fulvio Rocco, tržaški sodnik v Državnem svetu v Rimu. Kritičen je bil do slabih letalskih, železniških in prometnih povezav, zaradi katerih je Trst osamljen, pri tem pa je navzočega Renza Tonda (predsednika Dežele in komisarja za tretji pas avtoceste A4) opozoril, da ni dobro, ko se spori rešujejo na deželnem sodišču v Laciju, medtem ko bi jih lahko poravnali kar v Trstu. (af)
občini - Cosolini-Jankovič
Bo Verdi nastopil poleti v Ljubljani?
Sodelovanje med Trstom in Ljubljano, ki ga je pred nekaj leti začel udejanjati župan Roberto Dipiazza, se nadaljuje in utrjuje tudi za časa žu-panovanja Roberta Cosolinija. Tržaški prvi občan, ki je obenem tudi odbornik za kulturo, se je v četrtek, na povabilo italijanske ambasadorke Rosselle Franchini Sherifis, mudil v slovenski prestolnici. Tu se je sestal z ljubljanskim kolegom Zoranom Jankovicem, s katerim sta obravnavala nekatere možne oblike kulturnega sodelovanja, o katerih je bil že večkrat govor.
Tržaško operno gledališče Verdi naj bi v okviru praznovanja 200-letnice slovitega italijanskega glasbenika, po katerem nosi ime, sodelovalo na poletnem Ljubljanskem festivalu z eno od svojih produkcij. Četrtkovega srečanja se je zato udeležil tudi nadzornik in umetniški vodja Verdijevega gledališča Claudio Orazi. Gostovanje bi lahko spremljali tudi razni dogodki, s katerimi bi ljubljanskemu občinstvu približali tržaško kulturno in kulinarično ponudbo.
Ljubljana se je lani v Trstu predstavila v sklopu evropskega salona inovacije in znanstvenega raziskovanja Next 2013. Letos poleti pa naj bi ljubljanske kulturne sredine oblikovale enega od večerov iz niza Trieistestate.
škedenj - Star je bil 93 let
Umrl novinar Italo Soncini
V starosti 93 let je umrl novinar Italo Soncini (po rodu Sancin), ki je bil znan tudi kot jadralec in športnik. Doma je bil iz Škednja,
vso svojo poklicno pot pa je prehodil na Piccolu, kjer je v glavnem
pisal o športu. Bil je eden od ustanoviteljev italijanskega združenja športnih novinarjev in je bil ponosen na svoje škedenjske korenine ter navezan na staro škedenjsko slovensko narečje.
Imel je veliko prijateljev med danes v glavnem že pokojnimi povojnimi novinarji Primorskega dnevnika, s katerimi se je družil že v časih odporniškega gibanja. Bil je dosleden antifašist in sodeloval je s slovenskimi partizani IX. korpusa. Zavzemal se je, da bi bili slovenski novinarji vedno zastopani v stanovskih združenjih in časnikarskih ustanovah, njegova velika ljubezen pa je bilo morje. Z jadrnico je večkrat preplul Jadransko morje in poznal vsak kotiček Istre in Dalmacije. Napisal je tudi nekaj knjig o morju in jadranju.
Italo Soncini
upravno sodišče rs - Jasna Šegan
Sojenje v razumnem času ena glavnih skrbi tudi v Sloveniji
Gostja iz Ljubljane o možnem sodelovanju z DUS FJK
Na tržaški prefekturi je v prvi vrsti včeraj sedela tudi predsednica Upravnega sodišča Republike Slovenije Jasna Šegan, ki jo je predsednik DUS FJK Umberto Zuballi na začetku pozdravil in ob tem izrazil upanje, da bosta sodišči v prihodnje navezali plodne stike. »Stikov doslej ni bilo in danes sem se prvič udeležila te slovesnosti. Z veseljem sem se odzvala na vabilo,« je za Primorski dnevnik izjavila predsednica in višja sodna svetnica Šeganova.
Po njenih besedah se upravno sodišče v Sloveniji sooča s podobnimi izzivi kot italijanska sodišča. Ena glavnih skrbi je sojenje v razumnem času: »Na našem sodišču se trudimo in večinoma nam uspe zaključiti sojenje v enem letu.« Jasna Še-gan je izpostavila, da imajo upravna so-
Predsednica Upravnega sodišča RS Jasna Šegan
kroma
dišča zelo zahtevno nalogo, saj obravnavajo največ področij, ki se tičejo nas vseh.
Sama meni, da je sodelovanje z upravnim sodiščem v Trstu možno na raznih ravneh, predvsem s študijskimi obiski in na strokovni ravni, z medsebojnim posvetovanjem in konferencami. (af)
Ch)iox
Italia S.p.A. Išče sodelavce za naslednja področja v razvoju:
-	Razvoj programske opreme
-	Razvoj strojne opreme
-	Nadzor, upravljanje proizvodnje
-	Meritve, ugotavljanje skladnosti z mednarodnimi standardi
Za podrobnosti: www.u-biox.com/en/careers/jobs.html Življenjepis in vlogo poslati na: fadm-team-sgonico@u-blox.com
4
Nedelja, 17. marca 2013
TRST
/
zadružna kraška banka - Območno srečanje s člani v Nabrežini
Kljub težkim razmeram banka trdno posluje
Na prvem letošnjem območnem srečanju s člani je vodstvo Zadružne kraške banke predstavilo prvo oceno minulega poslovnega leta, ki je kljub splošnemu gospodarskemu trenutku še vedno pozitivna. Predsednik upravnega odbora openske banke Sergij Stan-cich je članom v Nabrežini dejal, da bo banka v bodočem obdobju nadaljevala s previdnostjo. Ob njem pa je strnjeno poročilo podal tudi ravnatelj Aleksander Podobnik, ki je orisal trenutni položaj bančnega zavoda.
Večer pa je bil v prvem delu tudi splošno informativnega značaja. V krajšem prispevku je Stefano Plahuta iz Deželne federacije zadružnih bank predstavil uredbo o zaščiti jamstvenih skladov. Normativ, ki ga urejajo določila Evropske unije, postaja v času ekonomske krize čedalje bolj aktualen, saj lahko v primeru nelikvidnosti in stečaja bank preko posebnega sklada zavaruje varčevalce. Med drugim je Plahuta izpostavil dejstvo, da so zadružne banke do tovrstnih zaščit zelo pozorne. Vsedržavna federacija pa snuje še boljšo zaščito, ki bo v prihodnjem obdobju dodatno zavarovala jamstvene sklade članov zadružnih bančnih zavodov. Te bodo lahko deležni tudi vsi člani ZKB.
V drugem delu večera je ravnatelj Podobnik podal svoj pogled na ekonomsko stanje teritorija, ki je močno vplivalo na poslovno leto 2012. Ocenil je, da se je v zadnjih šestih mesecih položaj številnih gospodarskih dejavnikov precej poslabšal. Pred dvema letoma je v banki še obstajal kanček optimizma, trenutne težave ter stečaji v industrijskem in terciarnem sektorju pa narekujejo veliko mero previdnosti.
pristanišče
Virus na ladji povzročil skrbi,
• v I	•
a je slo za gripo
Virus, ki je v bazenu arzena-la sv. Marka v Trstu okužil štirinajst delavcev, je povzročil precej skrbi, naposled pa se je izkazalo, da je to močna gripa. Italijanske in tuje delavce, ki sodelujejo pri koreniti obnovi ladje velikanke Carnival Destiny, so pestile vročina, bolečine in dihalne težave. Zaradi suma pljučnice so jih zdravniki, ki so vseskozi na krovu, poslali v bolnišnico na Katinaro. Angažirale so se tudi zdravstvene ustanove in pomorska mejna policija. V bolnici pa so naposled ugotovili, da je delavce prizadela močna gripa. Včeraj je bil v bolnici samo še en delavec, ostali so se vrnili na ladjo in nekateri že delajo.
V tržaški ladjedelnici družbe Fincantieri se trenutno ukvarjajo z zahtevno obnovo orjaške ladje za križarjenje Carnival Destiny. Obnova bo tako korenita, da se bo ladja ameriške skupine naposled preimenovala: nova ladja Carnival Sunshine naj bi prvič zaplula po Sredozemlju 13. aprila. Na sami ladji živi in dela 1600 delavcev, večinoma tujcev, njim pa je treba prišteti še več kot dva tisoč drugih delavcev, ki tako ali drugače sodelujejo pri ambicioznem načrtu. Pogodba med skupino Carnival in družbo Fincantieri je vredna 155 milijonov ameriških dolarjev.
S člani sta se v prostorih SKD Igo Gruden srečala predsednik in ravnatelj ZKB Sergij Stancich in Aleksander Podobnik
ansa
Negativne vplive občuti predvsem poslovanje banke. Doseganje pozitivnega položaja je po Podobnikovi analizi vedno težje, čeprav so vloge v primerjavi z letom 2011 pozitivnejše, za nekaj odstotkov je naraslo tudi izdajanje posojil. Končni dobiček bo zato pozitiven, vendar skromnejši.
Ravnatelj je nekaj besed namenil tudi prestrukturiranju banke, kjer veliko vlagajo v delo mladih. V zadnjem obdobju se je upokojilo 7 uslužbencev, sprejeli pa so kar 19 novih. Mlajšim generacijam postopoma zaupajo vidnejše in zahtevnejše odgovornosti.
Sklepno misel je na srečanju podal predsednik Sergij Stancich: »Čeprav ne pričakujemo velikih kratkoročnih izboljšav, je treba gledati na bližnjo prihodnost, saj trenutne težave ne smejo zaustavljati delovanja ZKB.« Med lanske neuspehe pa banka mora zabeležiti opustitev projekta o prevzemu lastništva Hranilnice in posojilnice Vipava. Ob razočaranju je Stancich dokončno napovedal tudi prodajo deleža ZKB, s čimer bo zgodba o poskusu prevzema tudi zaključena.
V Nabrežini pa se je pred meseci začela tudi nova zgodba, ki bo v krat-
kem doživela pozitiven epilog. Po delnem odstopu prostorov vaški lekarni bo ponovno zaživelo prvo nadstropje na-brežinske podružnice, kamor se bodo preselili uradi za storitve. Podobne notranje preureditve pa bodo v krajšem času doživele tudi druge izpostave ZKB.
Dobro obiskanemu srečanju v Na-brežini bo v petek, 22. marca, ob 20. uri sledilo srečanje v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Občni zbor članov pa bo v petek, 10. maja, v zgoniški telovadnici. (mar)
štivan - Policija odkrila dva različna plena
Dve muhi na en mah: 15 vreč in 750 kovancev
V bližini Štivana je v petek popoldne prišlo do razburljivega dogodka. V okviru poostrenih nadzornih dejavnosti na avtocestnem priključku so policisti se-sljanskega komisariata pri Štivanu ustavili in pregledali staro dostavno vozilo volkswagen transporter z romunsko registracijo. Voznika in njegovega sopotnika, stara 42 in 25 let (namenjena sta bila domov v Romunijo) so policisti pridržali, saj so v vozilu odkrili večjo količino ukradenih predmetov (na sliki). Zasegli so 15 vreč, polnih čevljev, telovadnih copat in oblek, na katerih so bile še etikete, pa tudi računalnik.
Med kontrolo je tretji romunski državljan nenadoma pobegnil. Zbežal je v gozd, za njim pa se je izgubila vsakršna sled. Policisti so ga dolgo iskali, naposled pa našli drugega moškega. Tudi ta je poskusil zbežati, a so ga ustavili: z dostavnim vozilom ni bilo nobene povezave, moški pa je imel v nahrbtniku nič manj kot 1500 evrov v kovancih po dva evra (750 kovancev). Ker ni znal razložiti, od kod denar, so mu ga zasegli, njega pa kazensko ovadili. Preiskava se nadaljuje: policisti sumijo, da prihajajo kovanci iz igralnih avtomatov, ki so jih v Trstu pred dnevi izpraznili neznani tatovi.
podlonjer
Več sosedov omenja
sumljivo dvojico
Iz pogovorov s sosedi pokojne Brune Cermelli, ki je pred dnevi umrla nasilne smrti v svojem stanovanju v Podlo-njerju, izhaja, da naj bi krajane v zadnjem obdobju večkrat obiskala neznanca. Dobro oblečeni in prijazni temnolasi osebi (pa tudi nekoliko temnejše polti) naj bi trkali na vrata priletnih domačinov in z raznimi izgovori poskušali vstopiti v hiše. Zaenkrat ni znano, ali je dvojico mogoče povezati s poskusom tatvine v hiši Brune Cermelli in z njeno smrtjo, hipotez je več. V ponedeljek bo sodni zdravnik opravil obdukcijo, zbrane indice pa so karabinjerji poslali v laboratorij forenzi-čnega oddelka RIS v Parmi.
Prošnje za odškodnino zaradi lanske suše
Svetovalna služba Kmečke zveze sporoča, da 22. marca zapade rok za predstavitev prošenj za odškodnino po lanski suši, ki jo je Odborništvo za kmetijstvo priznalo za obdobje 14. junij - 30. avgust 2012. Kdor je utrpel več kot 30% škodo na celotni letni bruto proizvodnji (PLV), lahko zaprosi za nepovratni prispevek, ki je odvisen od višine škode in bruto letne proizvodnje. Dežela ni zagotovila zadostnih sredstev za celotno kritje omenjene škode, zato bo prednostno pomagala mladim kmetijskim podjetnikom (18 - 40 let), ki so vpisani v INPS, in ostalim kmetijam, vpisanim v INPS. Kdor zadostuje omenjenim pogojem, naj se zglasi v uradih KZ.
Danes odprtje razstave Marka Vodopivca
V	galeriji Conestabo Artgallery (Ul. Fonderia 5, 1. nadstropje) bodo danes ob 17.30 odprli razstavo tržaškega likovnega ustvarjalca Marka Vodopivca, ki se javnosti predstavlja s psevdonimom Domine Doctor. Razstava njegovih alegoričnih in fantastičnih slik nosi naslov Beyond Petroleum; navdih za svoja dela je namreč iskal v ekološki katastrofi, ki jo je povzročila British Petroleum, v novih oblikah novodobnega suženjstva, globokem odnosu z naravo. Umetnika in njegova dela bo predstavila Lorella Klun. Razstavo si bo mogoče ogledati ob ponedeljkih, sredah in sobotah med 10. in 12. uro, ob petkih pa med 17. in 19.
V Trebčah danes razstava sladkega in slanega peciva
SKD Primorec prireja danes, ob mednarodnem dnevu žena, razstavo domačih slaščic in slanega peciva. Pričetek ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Nagradne razstave se lahko udeležijo vsi vaščani, otroci in prijatelji, ki bi radi pokazali svoje kulinarične spretnosti. Predvidene so tri kategorije: najboljša slaščica, najboljše slano pecivo in najboljši ci-cikuhar. Komisija, ki jo bodo letos sestavili predstavniki vaških društev, bo za vsako kategorijo izbrala najboljšo, najlepšo in najbolj okusno dobroto. Kuharski mojstri lahko dostavijo speciali-tete v trebenski Ljudski dom med 16. in 17. uro. S kulturno in glasbeno točko bodo večer začinili člani ansambla Domači zvoki (Tina, Stephanie in Tommy). Istega dne bo potekalo včlanjevanje za leto 2013; kdor bi se rad včlanil in tako podprl delovanje SKD Primorec je vljudno vabljen, da se zglasi od 16. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
Ogled jame Pejca v Lascu
V	Slivnem si bo mogoče tudi danes ogledati jamo Pevca v Lascu (Le Torri di Sli-via). Tako kot je že običajno med vikendi, so strokovna vodstva predvidena ob 10.30, 14. in 15.30; zbirališče na kmetiji Le Torri Di Slivia. Več informacij na spletni strani www.grottatorridislivia.it ali na telefonski številki 338 3515876.
Iz avtomobila ukradli denar Sedmak na Proseku
V noči na soboto so neznanci razbili desno prednje okno avtomobila, parkiranega v Ulici Visinada na Pončani. Iz vozila so vzeli torbico in jo nato pustili na tleh, iz nje pa so ukradli denar in osebne dokumente. Pešec je zjutraj opazil poškodovani avto in poklical policijo, ki je obvestila lastnika in uvedla preiskavo.
Mobilni urad redarjev
Kombi oziroma mobilni urad tržaških mestnih redarjev bo jutri od 8.30 do 13.30 na Trgu sv. Jakoba, popoldne pa na Trgu Garibaldi (14.30-16.45) in Trgu Stare mitnice (17.30-19.30). V torek bo kombi na Borznem trgu (8.30-10.45), Trgu Ca-vana (11.30-13.30), Trgu Liberta (14.3016.45) in Trgu Oberdan (17.30-19.30).
Knjiga psihologa Danila Sedmaka in njegove žene Floriane Stefani Jadranska oaza govori o naravni lepoti in bogastvu obmorskega pasu od Barkovelj, mimo Kontovela, Miramara, Križa, Sesljana, Devina vse do izliva Timave. Delo je izšlo lani pri Goriški Mohorjevi družbi in nosi podnaslov Psiho-ekološki pogled, saj predstavlja tesno povezavo med tukajšnjim slovenskim življem in obalnim prostorom ter bojem za obstanek in nasilno asimilacijo.
Knjigo bosta avtorja na povabilo SDD Jaka Štoka predstavila v Soščevi hiši na Proseku v sredo, 20. marca, ob 20.30, o delu pa bo spregovorila prof. Majda Ci-bic. Glasbeni okvir bo večeru dal krajevni ženski pevski zbor pod vodstvom Marka Štoke.
/
TRST
Nedelja, 17. marca 2013
5
slovensko dobrodelno društvo - Podelili Flajbanove nagrade
Podpore dobrim študentom
Predsinočnjim je Slovensko dobrodelno društvo v Trstu podelilo 26. nagrade Mihael Flajban, ki je namenjena uspešnim študentom, pri čemer se upoštevata letni družinski dohodek in aktivnost znotraj slovenske narodne skupnosti. Denar za nagrade društvo črpa iz zapuščine uspešnega trgovca Mihaela Flajbana, ki je kot zavedni Slovenec del svojega imetja namenil tudi štipendijam in podporam za študirajočo mladino.
Glavno nagrado, ki se obnavlja vsa leta dodi-plomskega študija, je prejela Asja Gregori, ki na vi-demski univerzi študira tuje jezike - angleščino in ruščino - ter je aktivna tudi v slovenskih kulturnih in športnih krogih. Enkratni nagradi za prvi letnik pa je društvo podelilo Damjanu Klanjščku, ki prav tako študira na videmski univerzi, in sicer agronomijo, ter Elisi Peric, ki študira komunikacijske vede v Trstu. Med prosilci, ki so vpisani v višje letnike, so enkratno nagrado prejeli: Ester Gag-gi Slokar, študentka drugega letnika medicine v Ljubljani, Nastja Slavec, študentka drugega letnik fizike v Trstu, Tina Kralj, ki obiskuje podiplomski študij filozofije prav tako v Trstu, Boris Gaggi Slo-kar, tržaški magistrski študent ekonomije, ter Dennis Heric, magistrski študent Evropske pravne fakultete v Novi Gorici. Posebno nagrado za svoje dosežke je prejela študentka magistrskega programa Slovenistika v Kopru Agata Venier.
Dobrodelno društvo je enkratno nagrado za uspešne študente likovne in glasbene umetnosti Irena Srebotnjak letos podelilo Sanji Mikac, štu-
Flajbanovi nagrajenci s podpredsednico Slovenskega dobrodelnega društva prof. Vero Čok Vesel
kroma
dentki drugega letnika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki študira na Oddelku za industrijsko oblikovanje v Ljubljani. Poleg študijskih dosežkov je tudi pomembno, da mladi nagrajenci žanjejo vsestranske uspehe na raznih področjih, od kulture, do športa in umetnosti ter da
so obetavna perspektiva za našo slovensko narodno skupnost. Zahvala gre tudi Slovenskemu dobrodelnemu društvu in vsem tovrstnim ustanovam na našem teritoriju, ki še zlasti v teh kriznih trenutkih verjamejo v mlade in investirajo v njihovo bodočnost.
Pobude društva Vigred
Mesec marec je mesec pomladi, vigred je stara slovenska beseda za pomlad, zato prav v tem mesecu SKD Vigred prireja celo vrsto pobud. Prva bo že jutri s pričet-kom ob 20. uri v Štalci v Šempolaju. To bo tradicionalni kulturni večer posvečen 8. marcu - mednarodnemu dnevu žensk. Na večeru bodo sodelovale članici SKD Tabor Tatjana Malalan in Irene Pahor s kabaretnimi točkami in domača pevka Laura Bu-dal ob spremljavi Račkota. Večer bo posvečen ženskam, a seveda so nanj vabljeni vsi, tudi moški.
V	torek ob 19. uri bo v Štalci odprtje razstave lesenih izdelkov Franca Armanija Čarobni odtenki lesa, butar, pisanic in slik članov KRUTA (Saške Križmančič, Sonje Gruden, Neve Uršič in Stojana Ra-žem), košar, »ošul« in »žbrinc« Emila Šva-ba ter pirhov in ročnih del. Na otvoritvi bo nastopila mladinska glasbena skupina Vigred-Kraški fenomeni, ki jo vodi Aljoša Saksida. Emil Švab pa bo prikazal, kako izdeluje košare. Razstava in sejem bosta na ogled do četrtka, 28. marca, ob delavnikih samo popoldne od 15.45 do 18.30 in v nedeljo, 24.marca, samo zjutraj od 9.40 do 13. ure.
V	nedeljo, 24. marca, pa bo ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini tradicionalna otroška in mladinska pevska revija Vsi smo prijatelji. SKD Vigred organizira prireditev v sodelovanju s KD Rdeča Zvezda, na njej bo nastopilo preko 200 otrok in mladih, ki sodelujejo pri raznih društvih na Tržaškem in Goriškem. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni združenju AGMEN, ki pomaga malim onkološkim bolnikom.
dsi - Jutri v Peterlinovi dvorani okrogla miza
70-letnica prihoda prvih primorskih padalcev
Redno ponedeljkovo srečanje v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu bo jutri ob 20.30 posvečeno študiji »Prikriti odpor - Ameriška obveščevalna služba na Slovenskem«. Napisal jo je mlajši tolminski zgodovinar dr. Blaž Torkar iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske v Mariboru. V njej je prvi celovito obdelal ameriške vojaške misije med drugo svetovno vojno v Sloveniji, delo tajne službe OSS na slovenskih tleh, stike med Slovenci in OSS ter vlogo slovenskih padalcev, ki so se spustili v Slovenijo z ameriškimi misijami.
Društvo slovenskih izobražencev, Knjižnica Dušana Černeta in Mohorjeva založba Celovec, ki je knjigo izdala, prirejajo predstavitev monografije ravno na 70. obletnico spusta prvih »primorskih padalcev«.
Kot je znano, sta se v noči od 17. na 18. marec 1943 iz britanskega letala spustili prvi dve skupini padalcev. Najprej so se nad Smrečjem pri Šent-joštu v Dolomitih spustili Anton Božnar, Venceslav Ferjančič in Bojan Koler. Pričakali so jih slovenski
četniki. Malo za tem so se nad vasico Paljevo pri De-sklah na slepo spustili še Radoslav Semolič, Miroslav Križmančič in Nikolaj Sever, ki so nato poiskali stik s partizani. Obe skupini, ki sta izhajali iz Jugoslovanskega kraljevega gardnega bataljona na Bližnjem Vzhodu, je na vojno območje poslala britanska tajna služba MI6. Z julijem 1943 so začeli prihajati v Slovenijo še fantje, ki jih je za radiotelegra-fiste in saboterje izvežbala britanska tajna služba SOE. Šele kasneje so se slovenskih padalcev poslu-žili še Američani pri tajni službi OSS.
Vloga in usoda mladih idealistov, ki so se želeli boriti za svobodo svojega naroda, so bile različne. Čeprav bo jutrišnji večer posvečen predvsem doslej manj znanim prigodam »ameriških padalcev«, bo njihova zgodba umeščena v junaški, v glavnem pa tudi tragični okvir omenjenega dogajanja.
Ob okrogli mizi bodo spregovorili časnikar Ivo Jevnikar in zgodovinar dr. Gorazd Bajc, ki sta že veliko pisala o primorskih padalcih, in avtor »Prikritega odpora« dr. Blaž Torkar.
nabrežina - V četrtek
Filmski večer z Aljošo Žerjalom
V četrtek 21. marca, z začetkom ob 20. uri bo v Kam-narski hiši v Nabrežini večer z naslovom Filmsko ustvarjanje Aljoše Žerjala, od 8-milimetrske do digitalne kamere. Društvo Noe bo v sodelovanju z Občino Devin Nabreži-no in pod njenim pokroviteljstvom predstavilo nekaj krat-kometražnih filmov, ki jih je Aljoša Žerjal posnel v osemdesetih letih. Filmi so bili večkrat nagrajeni.
Žerjal svoje potovanje začenja v petdesetih letih v Trstu. Predstavil bo filma Škedenjski portič in Pust v Šked-nju, nato pa bo odpotoval na Balkan. Svojo pot bo nadaljeval po Bližnjem vzhodu in jugovzhodni Aziji, sklenil pa jo bo v Južni Ameriki. Kljub raznolikosti krajev bo umetnik predstavil njihovo skupno esenco - radovednost, ki jo ob srečanju vzbudijo v človeku, in ritem slik, ki ne dopušča raztresenosti.
Na sporedu bo tudi barvni dramski film, sinteza predstave Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Večer se bo sklenil s kratko zabavno reklamo. Na večeru bo tudi govor o knjigi s priloženim DVD-jem, v kateri Aljoša Žerjal s številnimi fotografijami predstavlja svoje filmsko ustvarjanje.
ladja ogs explora - Danes popoldne predvidena tri strokovna vodenja
Kapitan Sedmak s proseškimi učenci
Učenke in učenci OŠ Černigoj so si ogledali ladjo Explora - Ma krovu so okusili tudi dobrote ladijskega kuharja
Ladja OGS Explora bo jutri zapustila tržaški pomol Bersaglieri in odplula novim raziskovalnim podvigom naproti. Njeno notranjost si je zato mogoče ogledati samo še danes: strokovna vodenja so predvidena ob 17., 17.30 in 18. uri (vsakič sprejmejo na krov le 15 ljudi). V prejšnjih dneh pa so ladjo obiskali tudi proseški učenci.
Učenci OŠ Černigoj s Proseka so bili deležni dvournega vodenega obiska raziskovalne ladje Explora. Ladja je last inštituta OGS, njen kapetan pa je Franko Sedmak, očka naših učenk Elise in Caterine.
O tehničnih značilnostih in opravljenih podvigih svoje raziskovalne oceanske ladje nam je prijazni kapetan s Konto-vela marsikaj zanimivega povedal. Izvrstni kuhar pa nam je ob koncu obiska postregel s slastno pico in torto Caprese. Prijaznemu kapetanu Sedmaku in njegovi posadki se prisrčno zahvaljujemo in želimo obilo uspehov pri nadaljnjem delu.
Učenci in učitelji OŠ Černigoj
Učenke in učenci OŠ Černigoj s člani posadke ladje Explora
i TRŽAŠKI PARTIZANSKI JK PEVSKI ZBOR V PINKOTOMAŽIČ
vabi
27. aprila 2013 ob 18. uri
v dvorano Stožice v Ljubljani na
koncert ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF
...za svobodo, za kruh
PREDPRODAJA VSTOPNIC: od ponedeljka 18.03.2013:
www.eventim.si. bencinski servisi Petrola, Kompasove poslovalnice, poslovalnice Pošte Slovenije... Zveza slovenskih kulturnih društev: urad v Trstu, Gorici in Čedadu (ponedeljek-petek od 9. do 13. ure)
M Izleti
KRU.T - obvešča, da so na razpolago še zadnja štiri mesta za velikonočni izlet v »večno mesto« Rim in Ciociari-jo, od 29. marca do 1. aprila. Dodatne informacije in prijava na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD Lipa iz Bazovice vabi na dvodnevni izlet v Ra-pallo in Genovo, ki bo 20. in 21. aprila. Podrobnejše informacije, program izleta in vpisovanje potekajo na sedežu društva v Bazovskem domu, vsak torek od 17.00 do 20.00. Toplo vabljeni, ne bo vam žal!
AGRITURIZEM
\1J---
Kovač
ZA CERKVIJO V DOBERDOBU
Tel. 0461 7Û125 www.kovac.tt ■ 1nfo9K.ovac.lt
Odprto ûb petkih, sobotah, nedeljah in praških
Catering z domačo hranç, kmHij veterjç, ïityskç katerokoli prMoinort.
6
Nedelja, 17. marca 2013
TRST
9
OBČINA DOLINA

OBČINA HRPELJE-KOZINA
v sodelovanju s
SKD Slovenec
Odprta meja v novem času 2013
Petek, 22.3.2013 - občinsko gledališče "F. Prešeren" Boljunec v teku jutra srečanje šol
ob 19.30 - predstavitev hišk za netopirje ob "Letu netopirja" v sodelovanju s Tržaškim naravoslovnim muzejem
sledi - mladinska igra v izvedbi mladinske dramske skupine BREG v režiji Bože Hrvatic
Sobota, 23.3.2013 - pohod po dolini Glinščice iz Boljunca na Beko ob 10.30 odhod iz Sprejemnega centra doline Glinščice do Botača ob 11.15 uradno srečanje med občinama v Botaču in glasbeni utrinek Pihalnega orkestra _Breg ter nadaljevanje pohoda do Beke, kjer bo zaključek s kulturnim programom
Včeraj dan es
Danes, NEDELJA, 17. marca 2013
JERICA
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 18.13 - Dolžina dneva 11.59 - Luna vzide ob 8.58 in zatone ob 0.00
Jutri, PONEDELJEK, 18. marca 2013
EDVARD
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1000 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 10 km/h vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C.
OKLICI: Fabiano Parrello in Jennifer Marinelli, Michele Ferreri in Giovan-na Pavanello, Adriano Parisi in Elena Drioli, Giulio Iellini in Annarita Ma-gnone, Matteo Belli in Francesca Marchetti, Tanyi Ediage Clifford in Valerie Sheila Taguela Megni, Lorenzo Chelleri in Valentina Capolicchio, Ivan Zerbinati in Laura Bussani, Matteo Salcuni in Giuseppina Palma, Lucio Jerse in Giorgia Pianon, Stefano Petronio in Paola D'Amato, Christian Arena in Eleonora Illarietti, Marco Gobet in Paola Cecconi, Matteo Tom-masi in Martina Girardelli, Pierpaolo Bisleri in Cristina Sain, Danjel Slavec in Martina Milič, Alberto Pilat in Gina Potropopescu, Diego Richiedei in Carla Sabbati, Patrik Pastore in Ana Eremija, Alberto Tomaselli in Aleksandra Dedic, Gianluca Rovatti in Alice Marchioro, Massimiliano Del Pup in Mara Martincic, Danilo Distante in Desiree Ambrosino, Ludovi-co Pesce in Francesca Misculin, Roberto Neri in Liana Pausa.
U Kino
AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »II grande e potente Oz«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La cuo-ca del presidente«.
CINECITY - 15.00, 22.15 »Educazione siberiana«; 13.15, 17.30 »Upside down«; 10.45, 17.05, 19.40 »Il grande e potente Oz«; 11.15, 15.40, 18.35, 21.30 »Il grande e potente Oz 3D«; 15.00, 19.45, 22.10 »Il lato positivo«; 11.05, 15.30, 19.55 »Amiche da mo-rire«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »La frode«; 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Buongiorno papa'«; 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »Dead man down - Il sapore della vendetta«; 13.15, 17.40, 22.05 «Sinister«; 11.10, 13.20 »Zambezia«; 11.05, 13.10 »Pi-nocchio«; 16.30, 19.00, 21.30 »Noi sia-mo infinito«.
FELLINI - 15.30 »Pinocchio«; 17.00, 20.30 »Ci vuole un gran fisico«; 18.40, 22.10 »Amiche da morire«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il lato positivo«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »La frode«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La scelta di Barbara«.
KOPER - PLANET TUŠ - 11.30, 12.30, 16.30 »Ernest in Celestina«; 12.20, 17.00, 19.40 »Mogočni Oz«; 13.00, 18.05 »Mogočni Oz 3D«; 12.50, 15.50 »Nesrečniki«; 16.35 »Podkupljeno mesto«; 18.55, 20.55 »Polnih 21«;
18.50, 21.00 »Prvo leto po poroki«; 12.00, 14.15, 16.40 »Razbijač Ralph 3D«; 13.20 »Samova pustolovščina 2«; 18.55, 21.10 »Tatica identitete«; 18.20, 20.30 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«; 15.30, 20.40 »Za dežjem posije sonce«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 16.30 »Il grande e potente Oz 3D«; 18.30, 20.20, 22.15 »Dead man down - Il sa-pore della vendetta«; Dvorana 2: 11.00 »Zambezia«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Educazione siberiana«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Anna Karenina«; 18.30, 20.15, 22.15 »Upside down«; Dvorana 4: 11.00 »Pinocchio«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Buongiorno papa«.
SUPER - 16.00 »Lincoln«; 18.30, 20.00 »Viva la liberta«; 21.45 »Argo«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 17.10, 19.50, 22.10 »Il grande e potente Oz«; Dvorana 2: 15.00, 17.30, 20.00, 22.00 »Buongiorno papa«; Dvorana 3: 15.45, 17.15 »Il grande e potente Oz 3D«; 18.10 »Argo«; 20.30 »Educazione siberiana«; Dvorana 4: 15.00, 17.45, 20.00, 22.10 »Dead man down - Il sapore della vendetta«; Dvorana 5: 17.00, 19.50, 22.10 »Il lato positivo - Silver linigs playbook«; 15.30 »Pippi Calzelunge: Pippi a bordo!«.
Prireditve
GLEDALIŠKI VRTILJAK - Zadnja predstava Gledališkega vrtiljaka, igra »Jur-ček«, v programu danes, 17. marca, odpade. Na sporedu bo v nedeljo, 24. marca. Predstava bo kot vedno v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi danes, 17. marca, ob 17. uri na ogled komedije »Zbeži od žene« v izvedbi PD Štandrež dramski odsek, režija Jože Hrovat. Toplo vabljeni.
PESEM MLADIH 2013: Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Pesem mladih 2013«, na kateri bodo nastopili danes, 17. marca, v Športnem centru Zarja v Bazovici ob 16. uri in ob 18.30 zbori, ki delujejo v okviru društev in župnij.
RAZSTAVA SLAŠČIC IN DOMAČEGA PECIVA ob mednarodnem dnevu žena v organizaciji SKD Primorec bo danes, 17. marca, ob 18. uri v Ljudskem do-
KRD DOM BR1SC1K1
Briščiki 77 vabi
DANES, v nedeljo, 17. marca, ob 17. uri
na ogled KOMEDIJE
Zbeži od žene
Izvedba PD Štandrež Režija Jože Horvat
Toplo vabljeni!
mu v Trebčah. Kuharski mojstri lahko dostavijo specialitete v Ljudski dom od 16. do 17. ure (info: 040-214412 - gospa Zorka). Ob priliki bo od 16. do 18. ure potekalo včlanjevanje za l. 2013. S kulturno in glasbeno točko bodo večer začinili člani ansambla Domači zvoki (Tina, Stephanie in Tommy).
RICMANJSKI TEDEN: danes, 17. marca, ob 15.00 na dvorišču hotela La Fontana (v primeru slabega vremena v Kulturnem domu) koncert PO Ricmanje, vodi Aljoša Tavčar; v torek, 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani nastopata ZMePZ Slavec - Slovenec, vodi Danijel Grbec in gledališka skupina KD Brce, Gabrovica pri Komnu s komedijo »Mira Gavrana vse o ženskah«, režija Sergej Verč in Minu Kjuder.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, v sodelovanju z VZPI-ANPI vabi na ogled razstave »Ko je umrl moj oče: Risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji«. Urnik: danes, 17. marca, 10.00-13.00, v ponedeljek, 18. in v torek, 19. marca, 16.00-19.00.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Knjižnica Dušana Černeta in Mohorjeva založba Celovec vabijo v ponedeljek, 18. marca, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, ob 70-letnici spusta prvih »Primorskih padalcev«. Na sporedu bo predstavitev knjige vojaškega zgodovinarja Blaža Torkarja »Prikriti odpor - ameriška obveščevalna služba na Slovenskem«. Poleg avtorja bosta o knjigi in o pomembni obletnici spregovorila zgodovinar Gorazd Bajc in časnikar Ivo Jev-nikar. Začetek ob 20.30.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 18. marca, v Štalci v Šempolaju ob 20. uri na kulturni večer ob mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo Tatjana Malalan in Irene Pahor s kabaretno točko o ženskah in pevka Laura Budal ob spremljavi Račkota.
ŽUPNIJA SV. JOŽEFA vabi vse njegove častilce na njegov praznik 19. marca v Ricmanje. Sv. maši bosta ob 11. uri in ob 17. uri. Ob 11. uri bo maševal tržaški škof, pel pa cerkveni pevski zbor iz Ricmanj, ob 17. uri pa bo pri maši, ki jo bo daroval domači župnik, pel MePZ Zveze cerkvenih pevskih zborov. Odprt bo tudi etnografki muzej, ki se nahaja na drugi strani vhoda v cerkev. Toplo vabljeni!
ZKB
1908
G
ZADRUZNA KRAŠKA BANKA
vabi cenjene člane na območno srečanje v petek, 22. marca 2013,
ob 20. uri na sedežu ZKB na Opčinah
Iz organizacijskih razlogov vas naprošamo, da čimprej prijavite udeležbo Uradu za člane in teritorij -tel. št. 040-2149278/263, v vaši podružnici ali po elektronski pošti na naslov clanisoci@bcccarso.it.
DrJdfro ¿JúVírtífcffr botraittmv,
Ki tjiin it j ^i.'Mjhjj C.fmei a iri Alaho/ffzaioibu
vjbjg |Wtn v PgrlBrtrtOVO dvojno Donnctlinjva i.
Ob TO-ieufci ipijiiä prvJipijmflrpftiii poduke* pn'ditJviV-v |fi| :;<.■ H .ii',1 To kjrj.i
Prikriti odpor-amor ilkd obwUwilni ilulb* riüSloveriktm
ObMúpJu lAdek^Kfe lioi ird ti* m Ivo Jl-yt k.ir
Začetek ob 20.30
SKD TABOR ob dnevu žena vabi v Prosvetni dom na srečanje - razstavo kle-kljarskih krožkov in še kaj v torek, 19. marca, ob 18.00 uri. Predstavitev Alenka Krizmančič, glasbeni utrinek Kraški šopek.
SKD VIGRED vabi v torek, 19. marca, ob
19.	uri v Štalco v Šempolaju na otvoritev razstave: lesenih izdelkov Franca Armanija, butar in pisanic, slik članov Krut-a, košar Emila Žvaba in prodajnega sejma velikonočnih pirhov ter ročnih del. Sodeluje mladinska glasbena skupina Vigred - Kraški fenomeni, razstava bo odprta do 28. marca od 15.45 do 18.30, v nedeljo, 24. marca od 9.40 do 13.00.
SDD JAKA ŠTOKA Prosek - Kontovel vabi na predstavitev knjige Floriane Stefani in Danila Sedmaka »Jadranska oaza« v sredo, 20. marca, ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. Knjigo bo predstavila prof. Majda Cibic, sodeluje ŽPZ Prosek - Kontovel.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT v sodelovanju z Združenjem Salaam - Otroci oljke in ISM iz Vidma vabijo v sredo, 20. marca, ob 10. uri v Tržaško knjigarno na kavo z razstavo slik iz Palestine - Spoznavanje neznanca. Spregovorila bo Odinea Zupin.
FILMSKO USTVARJANJE Aljoše Žerja-la: »Od 8-milimetrske do digitalne kamere« - predstavitev knjige in nekaterih filmov, v četrtek, 21. marca, ob
20.uri	v kamnarski hiši »Igo Gruden« v Nabrežini, v organizaciji Društva Noe s pokroviteljstvom in v sodelovanju Občine Devin - Nabrežina. Info: tel. 349-8419497, e-mail: noeinfo-noe@yahoo.it
OTROŠKE URICE v NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri v četrtek, 21. marca, »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
SEKCIJA VZPI - ANPI Naselje Sv. Sergija, Sv. Ana, Kolonkovec vabi v petek, 22. marca, ob 18. uri v Naselje Sv. Sergija (Ljudski dom P. Togliattija - Ul. Di Peco 7) na predstavitev knjige Draga Slavca »Zgodbe mojega življenja - Sto-rie di una vita«. Ob prisotnosti avtorja bo knjigo predstavil sen. Stojan Spetič.
PREŠERNO SKUPAJ 2013 - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor, SKD Grad: sobota, 23. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Primorska poje.
RAZSTAVA ŽENSKI LIK dijakov 3.A in 3.B razreda nižje srednje šole S. Kosovel z Opčin ter 3.A in 3.B razreda nižje srednje šole F. Levstik - s Proseka je na ogled v Prosvetnem domu na Op-činah do 23. marca, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro ter ob prireditvah.
ZSKD IN SLOVENSKI KLUB vabita na matinejo ob svetovnem dnevu poezije, ki bo letos posvečena Marku Kra-vosu, v Ljudskem vrtu De Tommasini v Trstu v soboto, 23. marca, ob 10.30. Ob 11.00 bo na Ul. S. Francesco 20 Pomlad odprtih vrat - dan odprtih vrat slovenskih ustanov, ki tam delujejo: TK, NŠK, ZSKD, SKGZ, SPDT. Ogled prostorov, razstave, otroška urica v sodelovanju z ZTT, akcijske cene, glasbene točke in še marsikaj.
ZSKD vabi na niz koncertov Primorske poje 2013. Prosvetni dom na Opčinah v soboto, 23. marca, ob 20.30 - v sodelovanju z vzhodno - kraškimi društvi. Kulturni center Anton Ukmar -Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob
RICMANJSKI
SKD Slavec TEDEN 2013
na dvorišču Hotela La Fontana danes, 17.3.2013, ob 15.ih
koncert
Pihalnega orkestra Ricmanje
vodi Aljoša Tavčar (v primeru slabega vremena ^ bo prireditev v društvenih prostorih) i
Toplo vabUeai!
20.30 - v sodelovanju z društvi dolinske občine. V društvenih prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri - v sodelovanju s KRD Dom Briščiki. V Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30 - v soorganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri - v soor-ganizaciji SKD Igo Gruden.
SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na dobrodelno prireditev »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 24. marca, ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini.
GLASBENA MATICA vabi v ponedeljek, 25. marca, ob 20.30 v baziliko Sv. Silvestra na koncert »Hommage a Verdi« v sklopu koncertne sezone Glasbeni spleti. Nastopali bodo člani opernega zbora gledališča Giuseppe Verdi: Miriam Spano, Silvia Bonesso, Francesco Cortese in Damjan Locatelli. Pri klavirju bo spremljala Tamara Ražem Locatelli.
ZSKD IN DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabita na koncert Novomeškega simfoničnega orkestra v četrtek, 28. marca, ob 20. uri v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah.
FOTOVIDEOTS80 v sodelovanju s Kraškim pustom obvešča, da so na ogled do 29. marca v piceriji Veto na Opči-nah najlepše fotografije Foto extempore 2013 Kraškega pusta. Zaprto ob torkih. Vabljeni!
Id Osmice
COLJA JOŽKO IN LJUBA vabita na osmico v Samatorco 21. Tel. 040229326.
DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu, Ul. Ventura 31/1. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni.
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223.
KRISTINA IN MARINO BESEDNJAK sta odprla osmico v Repniču 63. Tel. 040-2296083.
OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje št. 34. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299800.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876.
V	LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444.
V	MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni! Tel. 040-208451.
V	PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211.
/
TRST
Nedelja, 17. marca 2013
7
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonmajski program
17. marca ob 16.00 - red C
21.	marca ob 20.30 - red T
22.	marca ob 20.30 - reda A,F
23.	marca ob 20.30 - red B
24.	marca ob 16.00 - red C 4. aprila ob 20.30 - red T 6. aprila ob 19.00 - red K
V Mali dvorani SSG
REZERVACIJA JE OBVEZNA
(prosimo abónente, da najavijo morebitno odsotnost)
Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi
Vozni red avtobusa za abonente in gledalce:
14.30 - Sesljan, parkirišče 14.40 - Nabrežina, trg 14.45 - Križ, avtobusna postaja 15.00 - Zgonik, pred županstvom 15.15 - Prosek, Kržada
Avtobus bo pritakai gledalce po predstavi
na drevoredu D'Annunzio
Predhodna rezervacija za avtobus ni potrebna
Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je
odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542
GLEDALIŠKI VRTILJAK
obvešča:
igrica JURČEK in razstava risbic
NE bosta na sporedu
DANES,
kot je bilo napovedano, pač pa
V NEDELJO, 24. MARCA!
[13 Lekarne
Danes, 17. marca 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - P.le Monte Re 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mascagni 2 - 040 820002, Opčine - P.le Monte Re 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - P.le Monte Re 3/2 -040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 - 040 633080. Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. marca 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare
čPogzeßtw podjetje
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97
Tel. 040 2158 318
Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. S. Giusto 1 - 040 308982.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
H Šolske vesti
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sledeči naslov: sss.gor@gmail.com. Okvirni program na spletni strani sindikata www.sindikat.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL Trst - Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2013/14 (pon. - pet. 8.00 - 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dijaski.it). DNEVI POMLADI SKLADA FAI - dijaki ciceroni zavodov Prešeren in Zois s svojimi mentorji vabijo na ogled Železniške postaje pri Sv. Andreju z Železniškim muzejem in Hidrodina-mične centrale v Starem pristanišču. Vodeni ogledi v slovenščini bodo - na obeh lokacijah - v soboto, 23. marca, in v nedeljo, 24. marca, ob 15.30 in ob 17. uri. Vsak ogled traja okrog 45 minut. Do Postaje pri Nabrežju Oktavi-jana Avgusta peljeta avtobusa št. 8 ali 9. Dostop v Pristanišče je na trgu Santos za Silosom ali pa pri odcepu na Miramarskem drevoredu, v bližini mosta kopališča »Ferroviario« - avtobusa št. 6 ali 36. Centrala je, z obeh strani, nekaj sto metrov daleč. 13. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala od 16. do 18. aprila v sedežu šole (Ul. Caravaggio 4 - Sv. Ivan). Vabljeni vsi dijaki osnovnih in nižjih srednjih šol, ki igrajo glasbeni inštrument. Rok za vpis je 27. marca, udeležba je brezplačna. Razpis in obrazec za vpis lahko dobite na spletni strani www.icbartol.it ali po mai-lu glasbena.revija@libero.it
+
V 86. letu starosti je mirno zaspala naša draga nona in tašča
Marija Raseni vd. Grahonja
Matej, Andrej in Nevenka z družinama
Pogreb bo jutri, ponedeljek, 18. marca. Pokojnica bo ležala v cerkvi na Pesku od 12.30 do 13.30. Sledila bo sveta maša in pokop na domačem pokopališču.
Gročana, 17. marca 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji pozdrav teti Mariji
Silvestra, Nevia, Marjan, Silvio in Manuel
t Zapustila nas je naša draga
Sofia Blasina
Žalujoči
sestri Ema in Maria ter brat Bruno z družinami.
Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v ulici Costalunga jutri, v ponedeljek, 18. marca od 11.30 do 13. ure. Pogreb bo v torek, 26. marca, od 14.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Opčine, 17. marca 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji pozdrav Sofiji
svakinja Albina ter nečakinji Klara in Nadja z družino
ZAHVALA
Giulio Rovattini
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in počastili njegov spomin.
Svojci
Opčine, Nabrežina, 17. marca 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
ZAHVALA
Raimondo Prašelj (Mundi)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Svojci
Kontovel, 17. marca 2013
ZAHVALA
Hvala vsem, ki ste nam bili ob strani, ko nas je zapustil naš dragi
Livio Albi
Še posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru in vsem govornikom.
Svojci
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Vida Strnad
por. Ban
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Posebna zahvala doktorju Jevnikarju, župniku Pohajaču in nosilkam cvetja.
Svojci
Pogrebno podjetje Alabarda
Tiho je odšla naša draga mama in nona
t
Liliana Gornik vd. Počkar
Žalostno vest sporočajo
sin Renzo z Marino, hči Teri z Dariom ter ostalo sorodstvo
Pokojnica bo ležala v sredo, 20. marca od 12.00 do 13.30 v ulici Costalunga. Sledila bo sveta maša ob 14. uri v cerkvi v Bazovici in pokop na domačem pokopališču.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene
Bazovica, Krmenka, Gropada, 17. marca 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
Zadnji poljubček noni
Morena s Christianom in Irina s Cristianom
Žalovanju se pridružujejo
Santo in Kristina Calzi ter družini Lizzi
Žalovanju se pridružujeta Luciano in Franca
Ob izgubi drage mame Liliane izrekajo iskreno sožalje prijatelju Renzotu in Teri ter ostalim sorodnikom
družine
Klun M., Klun S., Križmančič, Ota, Di Donato, Terčon, Kocijančič, Vescovo
Renzu in Irini iskreno sožalje ob izgubi drage Liliane
Združenje prostovoljnih gasilcev Breg in dolinska občinska skupina Civilne zaščite
Ob boleči izgubi drage mame
Liliane izrekamo našemu godbeniku Renzu in družini občuteno sožalje.
Pihalni orkester Breg
15.3.2012
15.3.2013
Nerina Majcen vd. Fabi
Vedno z nami.
Tvoja družina
Opčine, 17. marca 2013
t
Mirno je zaspal naš dragi
Alojz Kalc (Mežnarjev)
Z ljubeznijo
žena Laura, hčerki Tanja in Jana z družinama
Pogreb bo v četrtek, 21. marca, ob 13.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev na Padriče.
Zahvaljujemo se vsem, ki bodo počastili njegov spomin.
Padriče, 17. marca 2013
Za dragim stricem Lojzetom žalujejo
Nataša, Oskar in Ida z družinami
Žalovanju se pridružujejo
družine Mazza, Taucer, Farina in nečakinje iz Amerike
ZAHVALA
Stanko Racman
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega.
Posebno se zahvaljujemo župniku Žarku Škerlju, nosilkam cvetja in MPZ upokojencev iz Brega.
Svojci
ZAHVALA
Ljudmila (Milka)
v
Gregori vd. Žagar
Zahvaljujemo se MPZ Skala-Slovan, gospe Nataši za lepe poslovilne besede, družini Županovi in vsem, ki so počastili njen spomin.
Svoj'ci
Padriče, 17. marca 2013
17.3.2003
17.3.2013
Vittorio Sossi Biondo
Premoč spomina in iskrena zavest darujeta duši naših dedov plemenito dostojanstvo.
Svojci
8
Nedelja, 17. marca 2013
TRST
/
Ondina in Binko
pfaznu|efa£0 tot porote
Še na mnoga skupna zdrava in vesela leta jima želimo
hčerki Tatiana in Nicoletta, vnuki Ilaria, Karen in Thomas, zeta Srečko In Johnny
Ob visokem življenjskem jubileju iskreno čestita in kliče še na mnoga zdrava leta
odv. Jožetu Škerku
- prvemu deželnemu svetovalcu, aktivnemu članu stranke od njenega nastanka, občinskemu svetovalcu in pokrajinskemu tajniku -
Slovenska skupnost
V petek je na tržaški univerzi uspešno zagovarjala prvostopenjsko diplomsko nalogo iz fizike
v
Petra Šegina
Iz vsega srca ji čestitajo njeni najdražji
Jutri, 18. marca 2013, naša mama, nona in bižnona
Anica Turco
jih slavi 93. Vse najboljše ji kličejo vsi po vrsti
Na tržaški univerzi je iz ekonomskih ved uspešno diplomirala naša
Jasmine Schmelzer
Veliko nadaljnjih uspehov ji iz srca želimo
vsi domači
¿i Čestitke
Draga ERIKA! Minilo je 13 let, odkar bila si majhen cvet. V otroških letih si nasmeh sejala, v njem si rosno dekle postala. Da bi ti sreča vedno in povsod sledila, to so naša iskrena voščila. Sestra Elena in vsi domači.
Elisi, Markotu in Sofiji se je pridružila ALINA!Iskrene čestitke in veliko sreče ter zdravja želimo vsi pri SKD Primorsko iz Mačkolj.
□ Obvestila
SKD LIPA iz Bazovice vabi danes, 17. marca, ob prazniku svetega Jožefa na spomladanski sprehod v Ricmanje »Kje so tiste stezice?«, zbirališče ob 11. uri pred Ba-zovskim domom. Kosilo iz nahrbtnika. Med potjo igre od »ambot«. V slučaju slabega vremena pohod odpade.
TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da je danes, 17. marca, odhod avtobusa iz Padrič za nastop na reviji Primorska poje (Cerkno) ob 13.30, v torek, 19. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
vaEi na

Zveza cerkvenih pevskih zborov revijo otroških in mladinskih pevskih zborov
PESEM MLADIH 2013
Danes, 17. marca, v Športnem centru Zaija v Bazovici ob 16. uri in ob 18.30
bodo nastopili zbori, ki delujejo v okviru društev in župnij
fljff SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Rdeči abonmajski sklop
SNG Drama Ljubljana, Via Negativa, Via Nova 2011
MANDIČSTR0J
režiser: Bojan Jablanovec
Jutri, 18. marca ob 20.30 V Mali dvorani SSG (breznadnapisov)
Prosimo abonente, da čim prej najavijo prisotnost ali morebitno odsotnost
Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com
URAD ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
Občine Devin Nabrežina bo v ponedeljek, 18. marca, zaprt.
VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ v
Trstu sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 18. marca, na sedežu Sklada v Ul. Ginnastica 72 v Trstu, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 ob drugem sklicanju. Vljudno vabljeni člani, predstavniki javnih občil in vsi, ki jim je dejavnost Sklada pri srcu.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v torek, 19. marca, ob 18.30 in v drugem sklicanju v četrtek,
21.	marca, ob 20.00, v društvenem sedežu v Babni hiši, Ricmanje 64.
RAJONSKI SVET prireja javno srečanje o bivšem domu za ostarele Don Mar-zari v torek, 19. marca, ob 19. uri v župnijski hiši pri športnih igriščih naselja San Nazario. Prisotni bodo odborniki Laura Famulari, Antonella Grim, Elena Marchigiani in Andrea Dapretto.
TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za za četnike pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje v torek, 19. marca, ob 17.30 v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66 - Opčine. Vpisi in info: 040212289.
V TOREK, 19. MARCA, od 15.00 do 17.30 se začne delavnica krašenja oljčnih vejic, po proseški in kontovel-ski tradiciji. Pobuda se bo vršila na Kontovelu 523, ob avtobusni postaji pri društveni gostilni. Vabljeni vsi! Info na tel. 347-9322123. Pridite, ne bo vam žal!
DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS sklicuje v sredo, 20. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, v prostorih Gregorčičeve dvorane v ulici Sv. Frančiška 20.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Caregive in oskrba težkega bolnika na domu« v četrtek, 21. marca, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8, v Trstu. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, odgovorni za Hospice »Pineta del Carso« v Nabrežini.
ZKB obvešča cenjene člane, da zaradi tehničnih razlogov odpade območno srečanje v četrtek, 21. marca, v Dom-ju. Ostane potrjeno srečanje v petek,
22.	marca, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Iz organizacijskih razlogov so člani naprošeni, da prijavijo udeležbo Uradu za člane in teritorij - tel. št. 040-2149278/263, v vaši podružnici ali po elektronski pošti na naslov clanisoci@bcccarso.it.
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzini 30, organizira na sedežu v Trstu dve konferenci na temo: »Poglobitev biografske zavesti«. Prvo srečanje bo v petek,
22. marca, ob 20. uri, drugo pa v soboto, 23. marca, ob 17.30. Predaval bo priznani psihiater Leonardo Marchio-ri, ki na konferencah in v knjižni obliki raziskuje psihološko in psihiatrično stanje človeka z antropozofskega stališča.
FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da zaključni večer Video natečaja Ota Hro-vatin bo 29. marca, ne pa 22. marca, kot je bilo v programu.
SPDT TRST vabi člane in prijatelje na 59. redni občni zbor, ki bo v petek, 22. marca, ob 19. uri ob prvem in ob 19.45 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu. Pred začetkom Občnega zbora, ob 19.30 bo v Gregorčičevi dvorani otvoritev razstave, ki nosi naslov Nova razstava 120 let SPD/PZS, ki sta jo čisto na novo pripravila Planinska zveza Slovenije in Slovenski planinski muzej ob 120. obletnici društva.
ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER vabi na predavanje dr. Ingrid Bersenda, ki bo potekalo v petek, 22. marca, ob 17.30 in ima naslov Zdravo telo v veselem človeku. Med predavanjem bo govora o dobrem počutju, pozitivnem odnosu s samim sabo, s svojim telesom in drugimi. Toplo vabljeni! Za morebitne dodatne informacije in obvezen vpis na brezplačno predavanje (glede na to, da je število mest omejeno): 320-7431637, bersendai@gmail.com ali www.psico-logo.trieste.it/sl.
KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro po-čutje-spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 23. marca, od 15.00 do 19.00 ure v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lo-renzi. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. št. 3474437922 ali 334-7520208.
SKD GRAD od Banov vabi na občni zbor v nedeljo, 24. marca, ob 10.30 v društvene prostore.
SKD TABOR - OPČINE vabi člane, prijatelje in simpatizerje na 45. redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v nedeljo, 24. marca, ob 11. uri v prvem in v sredo, 27. marca, ob 20.30 v drugem sklicanju.
SPDT TRST v sodelovanju s Komisijo za topografijo pri Narodni in študijski knjižnici prireja v nedeljo, 24. marca, Arheološki pohod po poteh L.K. Mo-serja. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pri nabrežinskem pokopališču. Pohod je nenaporen, primeren za vsakogar; s postanki pri jamah in kratkimi prikazi Moserjevih raziskav bo trajal približno 5 ur.
SKD F. PREŠEREN - BOLJUNEC vabi vse odbornike in člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. marca, ob 19.30 v prvem, ob 20.30 v drugem sklicanju, v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi člane in prijatelje v torek, 26. marca, na redni občni zbor ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedež, Ul. Mazzini 46, v Trstu.
TELOVADBA ZA PRAVILNO DRŽO -
vodi fizioterapevtka pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje bo v sredo, 27. marca, ob 18.30 v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66 - Opčine. Vpisi in info: 040-212289.
LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin).
BIVŠI USLUŽBENCI »IRET« so vabljeni na skupno kosilo, ki bo v soboto, 6. aprila, v gostilni v Trstu, Ul. Malaspina 4. Prijavite se do četrtka, 4. aprila, po tel. št.: 040-820158 ali 339-3659198.
KRU.T - v soboto, 6. aprila, prihaja na društveni sedež Pika Rajnar, predavateljica AAMET, ki bo vodila 4-ur-no začetno praktično delavnico uporabe metode »EFT - tehnike doseganja čustvene svobode«. Delavnica je primerna za vsakogar, ki verjame, da mora obstajati način, s katerim si učinkovito lahko pomaga sam. Informacije in dodatne prijave na Kru.tu, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za nadaljevalce pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje bo v torek, 9. aprila, ob 19.00 v Večnamenskem središču - Repen-tabrska ul. 66 - Opčine. Vpisi in info: 040-212289.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8.00 v prvem sklicu in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b, 33049 Špeter/San Pietro al Natisone. Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno.
S Poslovni oglasi
TRIDNEVNI IZLET
od 14. do 16. junija v BRATISLAVO in s katamaranom PO DONAVI NA DUNAJ.
Informacije in vpisovanje
Mirela 340-2741920
OPČINE - DUNAJSKA
v najem poslovni prostor, 45kv.m z 2 izložbama.
Tel.333-8658801
PRODAJAMO
mlade kokoši. 00386(0)41584116
PRODAM DRUŽINE ČEBEL
na 6 ali 10 satov. Tel.3486806345(GO)
ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila
v trgovini MANA-SEŽANA
Tel.00386-41455157
^ Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA
SALEŽ 46 je odprt do 24. marca. Tel. 040-229439
rejših oseb in pomoč v gospodinjstvu. Tel. 00386-51852892.
IZKUŠENA IN ZANESLJIVA GOSPA
išče delo kot hišna pomočnica ali za nego ostarelih oseb. Tel. 329-0287649 izključno od 17.30 dalje.
NUDIM POMOČ pri vrtnih opravilih. Pokličite tel. št.: 320-0265573.
PODARIM avto citroen ax še v voznem stanju, možnost vpisa v seznam sta-rodobnih vozil. Za informacije pokličite tel. št.: 339-6084148.
PRODAJAMO stanovanje v Divači, 70 kv.m. Za informacije kličite na tel. št.: 392-2225821.
PRODAM vrstno hišico (Girandole): velika kuhinja, dnevna soba z lončeno pečjo, velika spalnica, enoposteljna soba, kopalnica z oknom, shram-ba-pralnica, majhno podstrešje, 300m vrta s shrambo za orodje. Prenovljena, lastno ogrevanje, klima. Tel.: 3474599511.
PRODAM GORILNIK (bruciatore) na plin znamke unigas cib, malo uporabljen, po ugodni ceni - tel. 338-2105138.
PRODAM HIŠO na Krmenki, 90 kv.m, klet in dvorišče 500 kv.m.. Tel. Št.: 040228908 - ob uri kosila.
PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682.
PRODAM VOZIČEK, štirikolesni, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo, vse po zelo ugodni ceni - tel. 338-2105138.
PRODAM avto mitsubishi colt, cz3 1.100, tri vrata, rdeče barve, letnik 2007, 35.500 prevoženih kilometrov, lepo držan, zimske gume vključene v ceno: 3.500 evrov, tel. 040-214412.
PRODAM avto seat ibiza, sive barve, letnik 1999, po ugodni ceni. Tel. 04044631.
PRODAM stanovanje, 60 kv. m., pri sv. Jakobu. Za informacije pokličite na tel. št. 348-0401884.
RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica ali za likanje, 1x na teden, 4-5 ur. Tel. 331-7659986.
ZANESLJIVA GOSPA z dolgoletnimi izkušnjami, veselega značaja, išče delo kot kuhinjska pomočnica, negovalka starejših oseb ali kot pomočnica pri raznih hišnih opravilih. Pokličite tel. št.: 00386-57345459.
ZLATI PRINAŠALEC (labrador) svetlo rumenkaste barve, se je v sredo, 13. marca, zvečer, izgubil v območju Doline. Ime mu je Atos. Kdor ga je videl naj prosim sporoči na tel. št. 3332257273.
Loterija
16. marca 2013
Bari	67	40	74	12	6
Cagliari	21	40	86	90	7
Firence	85	90	62	15	57
Genova	3	80	59	31	75
Milan	19	32	5	50	2
Neapelj	11	58	83	55	47
Palermo	65	88	38	36	85
Rim	60	12	84	80	61
Turin	70	32	23	1	67
Benetke	50	90	68	32	42
Nazionale	85	62	69	19	36
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 3332892869.
38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 3281740877.
DAJEM V NAJEM komaj prenovljeno malo stanovanje na Kozini. Za informacije 392-2225821.
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica in nudi pomoč pri likanju. Klicati ob večernih urah na tel. št 331-7467805.
IZKUŠENA GOSPA išče delo za nego sta-
Super Enalotto Št. 33
19 41 43 48 73	81 jolly1
Nagradni sklad	2.394.738,44 €
1 dobitnik s 6 točkami Jackpot	53.250.221,77€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
17 dobitnikov s 5 točkami	21.130,05 €
1.199 dobitnikov s 4 točkami	301,63 €
41.399 dobitnikov s 3 točkami	17,41 €
Superstar	57
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitniki s 4 točkami	30.163,00 €
203 dobitnikov s 3 točkami	1.741,00 €
2.806 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
19.566 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
43.981 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
ITALIJA, SVET
Nedelja, 17. marca 2013
9
italija - Prevlada kandidatov levosredinskega zavezništva
Pietro Grasso predsednik senata, Laura Boldrini predsednica zbornice
RIM - Pietro Grasso in Laura Boldrini sta bila včeraj izvoljena za predsednika senata in poslanske zbornice v novi zakonodajni dobi. Gras-so iz vrst Demokratske stranke je bil do pred nekaj meseci vodja državnega protimafijskega tožilstva, Boldrinijeva (stranka SEL) pa je bila glasnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. Za njuni kandidaturi sta se včeraj odločili parlamentarni skupini leve sredine na predlog vodje Demokratske stranke Pier Luigi-ja Bersanija. Izvolitev predsednikov poslanske zbornice in senata pomeni zeleno luč za predsednika republike Giorgia Napolitana, ki bo lahko tako v sredo pričel posvetovanja za sestavo vlade. Politična situacija v Italiji ostaja vsekakor še naprej skrajno zapletena in nejasna.
Nova predsednica poslanske zbornice je v četrtem glasovanju dobila 327 glasov, kar je trinajst glasov manj od števila poslancev levosre-dinske koalicije. Grasso (137 glasov) je v tretjem odločilnem krogu (balotaži) prevladal nad dosedanjim predsednikom senata Renatom Schi-fanijem (117 glasov) iz Ljudstva svobode. Gras-so je v tajnem glasovanju prejel petnajst glasov več od na papirju predvidenih glasov, kar pomeni, da so zanj glasovali tudi nekateri senatorji Montijeve liste in Gibanja 5 zvezd. In to kljub temu, da so se slednji na seji senatne skupine odločili za belo glasovnico, nekateri senatorji pa
Novi predsednik senata Pietro Grasso
kroma
so vseeno podprli Grassa. Glasovanja se je udeležil tudi Silvio Berlusconi, ki je prišel v senat direktno iz milanske bolnišnice, kjer se je zdravil zaradi očesnega vnetja. Bivšega predsednika vlade je pred senatom pričakala skupina mladih in ga izžvižgala.
Laura Boldrini se je v svojem umestitvenem govoru spomnila partizanov in antifašistov,
Nova predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini
ansa
žensk in vseh tistih, ki so tako ali drugače di-skriminirani. Njen poseg so s ploskanjem pozdravili ne samo somišljeniki leve sredine, temveč tudi mnogi poslanci Grillovega gibanja. Grasso se je v svojem govoru med drugim spomnil obletnice umora Alda Mora in njegovih varnostnikov ter vseh, ki so darovali življenja v boju proti mafiji in organiziranemu kriminalu.
Nova predsednica poslanske zbornice je stara 51 let in je bila rojena v Macerati, iz prava je diplomirala na rimski univerzi. Po kratki poklicni izkušnji na RAI se je leta 1989 zaposlila pri Združenih narodih, kjer je leta 1998 postala glasnica Visokega komisariata za begunce (Unhr). To funkcijo je opravljala do leta 2012. Vodila je številne mednarodne misije na vojnih žariščih, v Italiji pa se je uveljavila kot velika za-ščitnica migrantov in beguncev iz severne Afrike. Boldrinijeva nasprotuje rabi besede »nezakoniti priseljenec«, češ da gre za politično obarvano besedo. Kot glasnica Unhr je predvsem ob množičnih prihodih priseljencev na otok Lam-pedusa večkrat glasno polemizirala z desnosre-dinsko vlado Silvia Berlusconija.
Novi predsednik senata je star 68 let in je doma s Sicilije, kjer je leta 1969 začel svojo poklicno pot kot tožilec na sodišču v kraju Barra-franca, največ let svojega življenja pa je preživel v Palermu, kjer je vodil tamkajšnje tožilstvo in se odlikoval v boju proti mafiji. Sodeloval je z ubitima sodnikoma Giovannijem Falconejem in Paolom Borsellinom, leta 2005 pa je bil imenovan za vodjo državnega protimafijskega tožilstva. Na tem mestu je ostal vse do lanskega decembra, ko se je odločil za senatno kandidaturo kot neodvisen na kandidatni listi Demokratske stranke v Laciju.
novi papež - Frančišek se je srečal s časnikarji
»Želim revno Cerkev za revne«
VATIKAN - Novi papež Frančišek se je včeraj v Vatikanu sestal z več sto novinarji z vsega sveta. Na srečanju je dejal, da se zavzema za "revno Cerkev za revne", in pojasnil, da je svoje pa-peško ime izbral, "ker je bil Frančišek Asiški človek revščine in človek miru".
Papež je novinarjem opisal čustvene trenutke ob koncu volitev novega papeža na kon-klavu, s čimer je ponudil vpogled v dogajanje, ki sicer poteka za strogo zaprtimi vrati.
"Med volitvami sem bil poleg nadškofa iz Sao Paola Claudia Hummesa, velikega prijatelja (... ) Ko so stvari postale nevarne, me je tolažil. Ko je bilo glasov zame dve tretjini, me je objel in mi rekel, naj ne pozabim revnih," je dejal papež. "Takoj sem v zvezi z revnimi pomislil na Frančiška Asiškega, na vojne, na človeka revščine, človeka miru," je dodal.
Papež se je sicer novinarjem, ki na srečanju niso smeli zastavljati vprašanj, zahvalil za opravljeno delo. "Kar veliko dela ste imeli, kajne?" jim je še dejal ter tako nakazal, da bo njegovo pape-ževanje manj formalno kot dosedanja.
Papež je tudi poudaril, da Cerkev ni politično telo, temveč predvsem duhovno. "Na koncu koncev je Sveti Duh spodbudil Benedikta XVI. k njegovi odločitvi v dobro Cerkve, Sveti Duh je vodil molitve in glasovanje kardinalov. To je treba imeti v mislih," je dejal.
Papežu so predstavili novinarje in osebje, ki v Vatikanu skrbi za odnose z mediji, neka ženska pa mu je pri tem ponudila skodelico s čajem mate, ki ga Argentinci, tudi novi papež, zelo radi pijejo.
Že pred tem so v Vatikanu sporočili, da se bo dosedanji kardinal Jorge Mario Bergoglio, ki je bil na papeški položaj izvoljen v sredo, prihodnjo soboto, 23. marca, v Castel Gandolfu sestal s svojim predhodnikom Benediktom XVI. Ta je 28. februarja zaradi starosti in slabega zdravja odstopil in se umaknil v papeško letno rezidenco Castel Gandolfo kakih 30 kilometrov iz Rima.
Umestitvena maša novega papeža Frančiška bo v torek, udeležili pa se je bodo številni državniki z vsega sveta. (STA)
Papež govori časnikarjem
ansa
zda - Gre za 18. zvezno državo
Tudi v Marylandu ukinjajo smrtno kazen
WASHINGTON - Ameriška zvezna država Maryland bo kmalu postala 18. ameriška država, v kateri bo prepovedana smrtna kazen. Poslanci državnega parlamenta so namreč na glasovanju podprli ukinitev smrtne kazni. Zakon mora tako podpisati le še guverner Martin O'Malley.
Podpis bo sicer le formalnost, saj je demokratični guverner pet let vodil kampanjo za ukinitev smrtne kazni.
O'Malley je v izjavi med drugim izpostavil dokaze, da smrtna kazen morebitnih zločincev ne odvrne
od zločina, da je pri njej zelo pogosto odločanje na podlagi rase ter da proračun stane trikrat več kot dosmrtno življenje obsojenca v zaporu.
"Še več, če usmrtimo napačnega človeka, tega ni mogoče popraviti," je poudaril po poročanju britanskega BBC.
V zvezni državi Maryland so smrtne kazni izvajali vse od leta 1638. Kljub temu niso nikogar obsodili na smrt niti nikogar usmrtili že od leta 2005. Med poslanci jih je za ukinitev kazni glasovalo 88, proti pa jih je bilo 56. (STA)
kitajska - Nova vlada
Wang Yi je novi zunanji minister
PEKING - Kitajska ljudska skupščina je včeraj potrdila sestavo nove kitajske vlade. Mesto zunanjega ministra bo v skladu z odločitvijo zasedel Wang Yi, nekdanji kitajski veleposlanik na Japonskem, ki je v zadnjem času skrbel za odnose s Tajvanom, poroča francoska tiskovna agencija APF.
Wang je na mestu zunanjega ministra nasledil Yanga Jiechija, ki je to delo opravljal od leta 2007. Imenovan je bil tudi za člana državnega sveta. Jiechi bo sicer odslej deloval kot svetovalec kitajske vlade, kar po navedbi nemške tiskovne agencije dpa pomeni napredovanje. Jiec-hi naj bi s svojimi izkušnjami skrbel predvsem za zapletene kitajske odnose z ZDA.
Wang Yi
ansa
Do menjave na vrhu zunanjega ministrstva prihaja v času zaostrenih odnosov z Japonsko zaradi neposeljenih otokov v Vzhodnokitajskem morju, ki si jih lastita obe državi. (STA)
Zaenkrat še brez sprememb v rimski kuriji
VATIKAN - Med najbolj zahtevnimi nalogami, ki čakajo novega papeža Frančiška, je ureditev razmer v rimski kuriji. Novi papež pa si bo za to očitno vzel čas. Kot so včeraj sporočili iz Vatikana, zaenkrat namreč kadrovskih sprememb v kuriji še ne bo. Argentinski papež si po navedbah Vatikana najprej želi vzeti čas za premislek, molitev in pogovore. Šele zatem naj bi se odločil, kdo bo obdržal svojo službo v kuriji, koga pa bo treba zamenjati.
Po 10 urah pogajanj dogovor o 10 milijardah pomoči Cipru
BRUSELJ - Finančni ministri držav v območju evra so po približno desetih urah pogajanj v Bruslju dosegli politični dogovor o programu pomoči za Ciper, ki bo znašala do deset milijard evrov, je povedal šef evroskupine Je-roen Dijsselbloem.
Ker so izzivi na otoku "izjemni", so potrebne "nekateri edinstveni ukrepi", je pojasnil Dijsselbloem. Ciper je peta država v območju evra, ki bo prejela mednarodno finančno pomoč. Pred njo so morale zanjo zaprositi Grčija, Irska, Portugalska in Španija.
Danes bodo v Mariboru izbirali novega župana
MARIBOR - V Mestni občini Maribor bodo danes nadomestne volitve, na katerih bodo volili župana in štiri mestne svetnike. Med 11 kandidati za naslednika Franca Kanglerja, ki so ga z županskega mesta odnesli protesti, ankete najbolje kažejo nestrankarskemu Andreju Fištravcu in kandidatu SD Matevžu Frangežu. Zadnja javnomnenjska raziskava časnika Večer, opravljena nekaj dni pred nadomestnimi volitvami, je 56-letnemu sociologu Andreju Fištravcu, ki uživa podporo vstajni-škega gibanja, pokazala 27 odstotkov podpore. Za 34-letnega poslanca državnega zbora in dolgoletnega vidnega člana SD Matevža Frangeža bi glasovalo 13 odstotkov anketiranih.
1 0 Nede|Ja' 17- marca 2013	KULTU RA
slovik - Predavanje teologa Fulvia Ferraria
Pogled v verske osnove kapitalizma
Kalvinizem je botroval sistemu, ki je danes v globoki krizi
/
knjige - Predstavitev v knjigarni Lovat
O italijanskem izvoru denarja, financ in škandalov
Alessandro Marzo Magno na predstavitvi z Vlasto Bernard
LO]
V času pomanjkanja delovnih mest in splošne gospodarske, družbene in moralne krize, kakršni smo priča dandanašnji, je vsekakor zanimivo in poučno prisluhniti predavanju, kakršnega je Slovenski izobraževalni konzorcij v četrtek zvečer priredil v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Odkrivanje duhovnih, religioznih in kulturnih temeljev širše evropske družbe je vselej koristno, saj je načrtovanje sedanjosti in prihodnosti lažje, če poznamo svojo preteklost. To toliko več velja za slovenski narod, na duhovno podobo katerega je protestantizem vendarle vplival.
Srečanje, ki spada v programski sklop seminarjev Religija in ekonomija in je nosilo naslov »Kalvinizem - etika kapitalizma?« je oblikoval teolog in prodekan Valdeške teološke fakultete v Rimu, Fulvio Ferrario. Po pozdravnem nagovoru znanstvene direktorice Slo-vik-a, Matejke Grgič, je ducat poslušalcev najprej spoznaval zgodovino protestantizma in po izčrpni ter temeljiti profesorjevi obrazložitvi prejel pritrdilen odgovor na v naslovu srečanja zastavljeno vprašanje: kalvinisti so »v
iskanju znamenj svoje predestinacije« delali in molili, živeli trezno ter profit, ki so ga ustvarili in tolmačili kot božji dar, ponovno investirali ter s tem spodbujali kapitalistični gospodarski razvoj (industrializacija) območij, ki so jih naseljevali.
Protestantizem govori o poklicu in poklicanosti: Bog hoče, da mu človek služi prek dela v družbi: zaradi tega je poklicna etika v protestantskem svetu zelo pomembna. Zgodovina te religije je raznolika: Martina Lutra, ki je izhajal iz agrarnega okolja, je označeval še srednjeveški, statični pogled na družbo, ki ni bila naklonjena socialni mobilnosti posameznikov; Calvin je prihajal iz urbanega in meščanskega sveta, v katerem je cvetela trgovina in banke; puritanizem, ki se razvije v Severni Ameriki, sestavljajo zelo motivirani begunci, ki si uredijo družbo, v kateri je Cerkev ločena od države. Kaj določa še privržence protestantskih gibanj? Praktičen odnos do življenja in uporaba časa, ki je strogo namenjen delu, vodita samoumevno do poklicnega uspeha. Vera ljudi (Max Weber) seveda pripomore k strukturiranju družbe
s družbeno ekonomskega vidika.
V nadaljevanju je predavatelj obrazložil razlike med kalvinizmom in lu-teranstvom: medtem ko je prvi šel v smer progresističnega (demokratičnega) razvoja družbe, je drugi ohranil bolj statični pogled (monarhija se v Nemčiji ohrani do Weimarske republike). V drugem delu srečanja se je teolog zaustavil pri omembi razlik, ki določajo italijansko in nemško družbo. Globaliza-cija, izredna sekularizacija evropske povojne družbe in dejstvo, da usodo svetovne ekonomije določajo ogromna od realnega gospodarstva ločena finančna sredstva, postavljajo na rob dogajanja staro celino, ki izhaja iz krščanstva. Odnos med etiko in ekonomijo se danes spreminja. Do leta 2008 je tržišče predstavljalo ideologijo. Kasneje so se pokazale velike hibe sistema, ki dejansko vodi v redne implozije. Danes se na marsikateri ekonomski fakulteti odpirajo oddelki, v katerih se preučuje in poučuje etiko ekonomije. Naslednje srečanje v organizaciji Slovik-a, ki se bo odvijalo prihodnji teden, bo namenjeno refleksiji o odnosu, ki obstaja med islamom in ekonomijo. (Mch)
kroma
Zanimivo, privlačno in predvsem tudi zabavno branje, ki bralca popelje na izvir financ - nastanka denarja, obveznic in zavarovanja. Korenine sodobnih financ so namreč na Apeninskem polotoku, v trikotniku med Genovo, Firencami in Benetkami. Resna tema, ki se je je na svoj raziskovalni, a ne resnoben način lotil novinar in pisatelj Alessandro Marzo Magno, Benečan, ki živi med Milanom in Trstom, kjer si je ustvaril družino s Slovenko Mirjam Korsič. Njej, ki si je poklicno pot utrla v bančnem okolju, je avtor tudi posvetil svojo zadnjo knjigo z naslovom L'in-venzione dei soldi (Izumitev denarja) in podnaslovom Quando la finanza par-lava italiano (Ko so finance govorile italijansko). Knjiga je februarja letos izšla pri založbi Garzanti v njeni zgodovinski zbirki.
Knjigo, enajsto izpod peresa Alessandra Marza Magna, so pred dnevi predstavili v tržaški knjigarni Lovat, kjer se je z avtorjem pogovarjala novinarka Vlasta Bernard. Udeleženci predstavitve so tako izvedeli, kako so se po letu tisoč začele pojavljati prve multi-nacionalke, saj so bogati trgovci iz Genove, Firenc in Benetk začeli ustanavljati svoje trgovske postojanke po vsem Sredozemlju. S prvimi čeki in obveznicami so se pojavili tudi prvi finančni prekrški, prav tako kot so se že v srednjem veku spletale nezdrave po-
vezave med finančniki in oblastniki.
Pica, mandolina, špageti, mafija -ta sinonim italijanstva ni nobena novost, ugotavlja avtor. Že v srednjem veku je bilo tako, besede so bile sicer drugačne, koncept pa isti: Lombardi, umazani oderuhi, so bili vzrok za vse nesreče, ki so se dogajale v krajih, kjer so opravljali svoje umazane posle. A prav prvi finančniki iz Lombardije so pustili v zgodovini evropskih financ tako dolgotrajne sledi, da so v Londonu, Parizu in Amsterdamu, pa tudi drugod, po njih še danes poimenovane ulice, prav tako kot še vedno obstaja lombardijska obrestna mera.
Med branjem, h kateremu Marzov privlačen in nezahteven način pisanja o zahtevnih stvareh vabi tudi ekonomsko in finančno nepoučenega bralca, je mogoče najti odgovore na marsikatero vprašanje, ki nam jih zastavlja naš s problemi prenatrpan čas. Nekaj zanimivih cvetk je prišlo na dan v razpravi na tržaški predstavitvi knjige, kot na primer ta, da so bili nekdaj namesto Nemcev, kot se dogaja danes, na zatožni klopi Judje in Lombardi, ki so bili zaradi oderuških poslov deležni velike antipatije po vsej Evropi. V dvanajstih poglavjih najnovejše knjige Alessandra Marza Magna, ki jih dopolnjuje bogata bibliografija, ne manjka niti ljubezenskih zgodb, intrig in tragedij, tako da je branje res pravi užitek.
razstava - V nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu
Mirsad Begič Veliki čuvar
V nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu je še danes na ogled razstava Mirsada Be-giča. Avtor, rojen leta 1953 v Glamoču v Bosni, je zaključil srednjo umetniško šolo v Sarajevu in se nato vpisal na ljubljansko Akademijo likovnih umetnosti. Tu je leta 1979 diplomiral na kiparskem oddelku pri profesorjih Zdenku Kalinu, Slavku Tihcu in Dragu Tršarju. Pri slednjem je leta 1986 končal še kiparsko specialko. Med študijem se je redno izpopolnjeval v Zagrebu, v letih 1982-83 pa na Saint Martin's School of Art v Londonu pri profesorju Antonyju Caru. Avtor, ki od leta 1983 živi in ustvarja v Ljubljani, je sodeloval na več mednarodnih kiparskih simpozijih in kolonijah ter razstavljal v Sloveniji in v tujini. Njegova dela se na primer nahajajo v zbirkah Moderne galerije Ljubljana, Obalnih galerij Piran, Mestne galerije Ljubljana, Galerije Murska Sobota, Galerije Božidarja Jakca v Kosta-
njevici na Krki, Muzeja lepih umetnosti v Sao Paolu. Za svoje delo je Begič prejel leta 1997 Župančičevo nagrado, leta 2000 Prešernovo nagrado, leta 2011 pa še veliko nagrado mesta Ljubljana.
Begič je tudi avtor številnih javnih spomenikov in portretov po Sloveniji. V Slovenj Gradcu najdemo spomenik Jožeta Tisnikarja, na Ravnah spomenik kulturnika Franceta Sušnika, v Ljubljani pa spominski relief Žige Zoisa. Med drugim je za Slovensko umetnostno-zgodovin-sko društvo oblikoval portretno glavo Izidorja Cankarja. Njegovo delo so tudi stranska vrata ljubljanske stolnice, kjer so upodobljeni ljubljanski škofi 20. stoletja. V Munchnu pa se nahaja njegov portretni spomenik Antona Ažbeta, v ljubljanski cerkvi svetega Jožefa pa portret Janeza Pavla II.
V portoroškem razstavišču se soočamo s
prostorsko postavitvijo sestavljeno iz slik in skulptur. Pri ustvarjanju eksponatov se je avtor posluževal izključno odpadnih materialov, kot so les, vrv in žakljevina. Slike različnih formatov se predstavljajo kot reliefne površine, ki fizično vdirajo v prostor in vzpostavljajo dialog s tridimenzionalnimi izdelki postavljenimi v prostoru. Soočamo se tako s premišljeno zasnovano postavitvijo materialnih abstraktnih podob oziroma struktur, ki se predstavljajo kot nekakšne mumificira-
ne gmote. Razstava namreč izhaja iz avtorjevega razmišljanja o večnem kroženju človekove eksistence oziroma življenja in smrti. Obravnavanje te vsebine neizogibno prikliče v igro tudi skrivnosti človeške podzavesti, na katere nas nedvomno opozarjata nedefiniranost podob in nadrealistično vzdušje, ki prežema postavitev.
Ogled razstave je danes možen med 11. in 13. uro.
Štefan Turk
TEDENSKI POUDAREK	Nedelja, 17 . marca 2013 1 1
NAŠ INTERVJU - Nekdanji vladni podtajnik Miloš Budin
Iz izrednih razmer z izrednimi ukrepi
poljanka dolhar
Miloš Budin je bil več desetletij najvidnejši politični predstavnik Slovencev v Italiji. Aktivno politično kariero je začel v vrstah Komunistične partije Italije in jo zaključil v Demokratski stranki: bil je zgoniški župan, deželni svetnik, podpredsednik deželnega sveta, poslanec in senator. Romano Prodi ga je leta 2006 imenoval za podtajnika za evropsko politiko in mednarodno trgovino; Budin je tako postal prvi (in doslej edini) Slovenec v italijanski vladi. Leta 2008 se je umaknil iz aktivne politike, s svojim izostrenim in večkrat nekonvencionalnim političnim pogledom pa še dalje spremlja dogajanje okrog sebe.
Ste pričakovali tak rezultat Demokratske stranke, ali ste bili med tistimi, ki ste ji napovedovali prepričljivo zmago?
Več nisem pričakoval. Osebno sem bil zelo kritičen do stališča Demokratske stranke, da mora na volitvah zmagati sama oz. z Vendolovo levico. Meni se je tak start zdel šibak, saj ta koalicija ne bi imela, tudi če bi zmagala, zadostne politične kritične mase za upravljanje težkih razmer, v katerih se nahaja Italija. Te razmere vsi poznamo, nihče pa nima v žepu enostavne formule, s katero bi se počasi vrnili k ekonomski rasti. Ker smo z Montijevo vlado začeli v državi nekako združevati moči, se mi je zdelo, da bi morali po isti poti nadaljevati. Medtem ko smo se z volilno kampanjo in opredelitvami vsi obnašali tako, kot bi živeli v normalnih razmerah, kakršne so bile pred desetimi ali tridesetimi leti. Zato se mi zdi, da se ne smemo čuditi, če je rezultat tak, kakršen je. Za Grillov uspeh so tudi drugi specifični razlogi, bistven pa je, da razmere zahtevajo skupen napor za potrebne reforme. Ker se DS ni odločila temu ustrezno, sem bil do nje kritičen.
Če prav razumem, bi bilo v danih razmerah bolj primerno iskati zavezništvo s sredinskimi silami ...
Ta formula ne velja več in ni veljala niti decembra ali januarja. Gre bolj za to, da bi takrat morali izoblikovati predlog za sodelovanje vseh reformisti-čnih sil v državi. Levičarske, sredinske, desničarske, desnosredinske etikete so presežene in volilni rezultat je dejansko zreduciral njihovo težo. Pred volitvami sem bil za tako sodelovanje (... oziroma bi bil zanj, ampak v stranki ni prostora, kjer bi se lahko o teh stvareh pogovarjali), medtem ko je vsaka stranka šla na volitve s svojim programom, svojo linijo. Vsi so zatrjevali, da bodo zmagali, vsi so kot običajno obljubljali vse mogoče. Drugače pa bi bilo, če bi trdili: na volitve gremo s svojo stranko in predlogi, kako kljubovati težkim razmeram, po volitvah pa smo se pripravljeni, seveda
upoštevajoč rezultat, pogovarjati in sodelovati z vsemi, ki so za reforme. Vem, da se sliši nenavadno, ampak tudi situacija je nenavadna.
Vse kaže, da bodo politiki sedaj prisiljeni narediti ravno to ...
Verjetno bi bilo manj travmatično, če bi se o tem pogovarjali že prej. Volilni rezultati in težave, ki jih zdaj povzročajo, dokazujejo, da se je neko politično obdobje končalo in da se tista t.i. druga republika ni v resnici nikoli začela, saj so jo vodili ljudje, ki so imeli odločilne vloge že v prvi republiki. To gotovo velja za levico in za mojo stranko: spreminjali smo imena, tudi določene prijeme, metode, delno programe, v resnici pa so odločali eni in isti ljudje. Če se ne motim, so še vedno tam, tako na levici kot na desnici. Silvio Berlusconi je res šele kasneje postal bog in batina, ampak v njegovi garnituri so ljudje, ki so bili vodilni že pred njegovim prihodom. Tudi to je dokaz, da se v zadnjih
19	letih ni nič spremenilo. In tudi v tem gre iskati razloge, da se je predvsem družbeno-gospodarska situacija, a tudi politična, slabšala. Kriza je Italijo doletela nepripravljeno, s šibko politično strukturo in javno strukturo, ki je neučinkovita, ker je ogromna in obremenjujoča.
Gibanje 5 zvezd je postalo prva stranka v Italiji z ljudmi, ki niso imeli vloge ne v prvi ne v drugi republiki. Kakšno mnenje ste si ustvarili o njem?
Mislim, da je motivacija večine njegovih volivcev izraz nezadovoljstva, razočaranja nad političnim razredom, kateremu volivci očitajo, da ni znal preprečiti, da bi Italija padla v to težko situacijo. Kar z drugimi besedami pomeni, da zahtevajo učinkovitejšo, boljšo politiko. Površno mislimo, da je vse volivce G5Z pritegnila želja po bolj moralni politiki. Državljana res zanima, da bi imel politik nižjo plačo in manj ugodnosti, ker pa hoče, da se rešujejo problemi in da se Italija izvleče iz krize, mu to ni dovolj. Zato zahteva učinkovitejša politiko. So sedanji politiki zares sposobni drugačne politike kot so je bili v teh
20	letih?
Človek bi rekel, da so imeli na voljo dovolj časa, da bi dokazali, če so sposobni ... a so bili neuspešni.
Meni se tako razmišljanje zdi logično. In v tej luči tudi interpretiram volilne rezultate. Kako si lahko človek drugače razlaga, da DS izgubi 3,5 milijona glasov, Ljudstvo svobode pa skoraj 6 milijonov? Seveda tudi zato, ker imajo politiki preveč "benefitov', ampak vprašanje je, kdaj bomo izboljšali ekonomsko situacijo, omejili brezposelnost in državo izvlekli iz položaja, ko nima denarja za javne storitve, usluge, bolnice ...To zahtevajo državljani, to je naš interes. Ta položaj seveda ni samo italijanski, am-
pak pri nas je huje kot recimo v Nemčiji, kjer so na politični ravni pravočasno združili moči. Ko so postavili na noge t.i. veliko koalicijo (če poenostavim: sodelovanje med socialisti in demo-kristjani), je dogovor žel odobravanje večine nemškega prebivalstva: zahtevne reforme, ki jih je tisti dogovor predvideval, je večina prebivalstva sprejela in zato so bile tudi učinkovite. Politika je učinkovita, ko ji državljani prepričano sledijo. Nemčija se je zato ob nastopu krize boljše znašla.
Bi bila »grosse koalition« danes v Italiji uresničljiva?
V Italiji so se tradicionalne stranke zamajale, zato dogovor samo med njimi ni več dovolj. Do sodelovanja bi moralo priti med vsemi, ki se zavedajo, katere reforme in ukrepe potrebujemo. Zdi se mi, da je leva in desna politična garnitura tako obremenjena z dosedanjim delom in da uživa tako malo zaupanja med ljudmi, da ne more učinkovito sodelovati in prispevati k združitvi moči. Verjetno je eden od pogojev, da pride do širšega sodelovanja, korak nazaj vseh, ki so v teh 20, 30 letih vodili stvari.
Renzi namesto Bersanija in Al-fano namesto Berlusconija?
Če se omejimo na ti dve imeni, ostanemo pri tradicionalnih prijemih in formulah, ki ne zadostujejo več. Ta proces sodelovanja, o katerem govorim, zahteva širšo angažiranost novih imen in nov pristop do politike. Sodelovanje bi bilo seveda omejeno na določeno obdobje, da se sprejmejo nujni, zahtevnejši ukrepi na gospodarskem in socialnem področju ter seveda volilna reforma, za katero se doslej, meni se zdi to dokaj očitno, ni nihče zares ogreval.
Se vam zdi, da bi največji tradicionalni stranki našli skupni jezik? Niso nekatera stališča nezdružljiva?
Če so nezdružljiva, potem moram reči uboga Italija. Osebno mislim, da je tudi na političnem področju možno poiskati najbolj koristne in nujne ukrepe. To seveda ne izključuje konfrontacije med levičarskimi in desničarskimi pogledi, ampak politika naj jo vodi z zavestjo, da je sodelovanje in združitev moči nujno in torej možno. Začetek takega razmišljanja je bila Montijeva vlada, s katero smo se izognili t.i. grški situaciji, a so nanjo vsi pozabili. Tako dogovarjanje izključuje strankarske interese. Če bi ukrepe razumeli kot koristne in za državo nujne, bi se tudi Grillovo gibanje ne moglo izogniti sodelovanju.
Imate občutek, da so se stranke pripravljene odpovedati svojim strukturam in vlogam?
Mislim, da je ta zavest prisotna tudi med vodilnimi. So pa tudi protislovja, anahronizmi, ki jih je treba premostiti. Eden od teh je, kdo naj ta proces vodi. Ta proces bi bil po mojem mogoč, če bi vodilni storili korak nazaj, kar je, kot vemo, izredno težko. Mogoče me bodo dejstva demantirala, mogoče imajo prav tisti, ki si prizadevajo za, nisem še dobro razumel kakšno vlado, po bolj ali manj tradicionalnih parametrih. Jaz lahko govorim samo o svojih vtisih in občutkih. Če sem bolj konkreten: DS skupaj s SEL predstavlja 29% volivcev, ker je bilo na zadnjih volitvah teh 75%, predstavlja 22% italijanskih državljanov. Drugih 22% zastopa desnica, nekoliko manj Grillovo gibanje. Kako učinkovite vlade si lahko objektivno sposoben, če zastopaš 22% Italijanov? To je vprašanje, to ni politološka igrica. Čeprav imaš zaradi volilnega zakona večino v
poslanski zbornici in jo lahko morda »skljukaš« tudi v senatu ... še vedno predstavljaš 22% Italijanov. Premalo. Tudi v normalnih pogojih, kaj šele v teh razmerah.
Omenili ste, da v vaši stranki ni foruma, kjer bi lahko debatirali. G5Z zagovarja drug ekstrem: o vsem je treba diskutirati na spletu, kar verjetno spet ni idealno ...
Ob vedno istem vodilnem razredu je glavna šibka točka DS ta, da ni bila sposobna izbrati in določiti preciznih programov in predlogov. Skoraj o vseh glavnih vprašanjih ima različna stališča. Stranka si ni dala neke procedure, na podlagi katere bi se ta stališča soočala, globoko analizirala tudi s članstvom, na koncu pa bi večina določila, katero je de-finitivno stališče te stranke. Celo za volilno reformo nima skupnega predloga, podobno velja za reformo dela, sodstva ... Človeško je, da so stališča različna, stranka pa je stranka, kadar je sposobna o stališčih diskutirati in izbrati le eno. Zakaj do tega ni prišlo? Ker so na ta način lažje ohranili ravnovesje med vodilnimi, druga razlage nimam.
Splet je lahko eno od sredstev, tudi zelo učinkovito, ampak ne zadostuje. Fizična prisotnost na zborovanju ali sestanku je še vedno zelo učinkovit način. Sredstev je skratka več, glavno pa je, da je neka procedura, na koncu pa se, če ne gre drugače, glasuje. In ko se glasuje, ne zmagajo vsa stališča. Državljane zanima, da ima, kdor vlada in odloča v parlamentu, jasna stališča.
Pomanjkanje jasne procedure in pravil je prišlo jasno do izraza v »aferi Ukmar-Sardoč«. Bili ste med tistimi, ki so vložili podpis za Sardo-čevo kandidaturo. Kakšno mnenje ste si ustvarili?
Kadar procedure niso natančno določene, kadar se improvizira, kadar so stranke v tako šibkem položajem, kot so danes, ko vsaka napaka, tudi najmanjša, ogromno stane ...lahko pride do takih situacij. Stranke pa so šibke tudi zato, ker navznoter niso tako trdne, kot bi bile, če bi bile te procedure jasne, če bi bilo vse zares »prebavljeno« in izbrano po demokratični poti. Kadar trdnosti ni, postane vsaka napaka ogromna. Volivci so šli na volišča zelo nejevoljni, zato je neogibno, da vsako navzkrižje v stranki postane problem. To je treba urediti, problemov si ne smemo skrivati. Zdi se mi, da poznamo napake, a se bojimo o njih spregovoriti.
DS je kandidate za deželne volitve izbrala na primarnih. Marsikomu pa se je zdelo nedemokratično, da je deset (italijanskih) kandidatov šlo v igro za vsa razpoložljiva mesta, medtem ko sta se slovenska kandidata lahko potegovala samo za eno.
To je prav gotovo anahronistično. Recimo, da bi drugačen dogovor v drugačnih pogojih seveda lahko narekoval tudi to, da se iz oportunosti odločimo za manj kandidatov, ki lovijo preference v istem bazenu; to ni samo stvar Slovencev, tudi druge realnosti so v sorodnem položaju. Ampak take izbire so možne, ko so pravila jasna in ko ima stranka trdno organiziranost, jasen program, jasne usmeritve. Brez teh pride do absurdov, ki so z vidika demokratičnih pravil anahronistični.
Prijatelj me je povabil, naj v »aferi Ukmar-Sardoč« besedo Slovenec zamenjam z besedo Jud. Kaj bi se zgodilo, če bi pokrajinski tajnik Russo dejal, da je lahko na njihovi kandidatni
listi en sam Jud? Najbrž mednarodni škandal ...
Seveda. In to je dokaz, da nekaj ne gre. To vprašanje specifično zadeva DS, v resnici pa mislim zadeva tudi pristop, ki ga do politike ima naša skupnost. Na prvi pogled bi se zdelo, da je zakonska norma za olajšano ali zajamčeno zastopstvo boljša rešitev. Meni se ne zdi. Zadnje čase smo imeli priložnost brati tudi zelo ugledna mnenja mladih razbremenjenih ljudi: zanje bi moralo biti slovensko izvoljeno predstavništvo meritorno utemeljeno, zanje nima smisla voliti Slovenca samo zato, ker je Slovenec.
Osebno se nisem nikoli navduševal nad zajamčenim zastopstvom, ker vodi v nekaj vnaprej zagotovljenega, ki ni priborjeno s prizadevanji in angažiranostjo na terenu. V širšem prostoru si zagotoviš izvolitev, močnejše je tvoje predstavništvo. Včasih imam vtis, da pojmujemo naše predstavništvo izključno kot prizadevanje za naše pravice. To je v redu, ampak le delno: naš predstavnik mora vnašati predloge za skupno politiko tega prostora, za sožitje, zato da bo celotna družba pojmovala našo skupnost kot njen sestavni del, da bo imela od naše prisotnosti neke koristi. Našega predstavnika vidim kot nosilca teh politik. Koristno bi bilo, če bi naša razprava šla v to smer. Pred nami je 50-letnica Dežele FJK: vprašanje je, kakšen je lahko naš prispevek za to deželo, kakšna naj bo naša vloga. Vsi se moramo čutiti del deželne skupnosti in ne nekaj ločenega. To je osnovni pogoj, potem smo pa vsi poklicani, da se s tem ukvarjamo.
Po drugi strani se zdi, da DS nekoliko getizira Slovence, saj ocenjuje, da lahko zanje glasujejo »le« Slovenci.
To je na liniji s tem, kar pravim. Žal ne vidim drugačnih pogledov in predlogov. Mislim, da je to znak neke zagate, krize. Navsezadnje je politika v Italiji v krizi in to se zrcali tudi v naših pogledih in stališčih. Zdaj je treba stvari postaviti na novo osnovo, najti nove pristope. Svet se spreminja in ne bo več tak, kot smo ga poznali. Ne vemo pa, kakšen bo, in ta zbeganost nas utesnjuje. Zato je povsem na mestu, da tudi od politike zahtevamo, da išče in najde odgovore za jutrišnji svet. Zato moramo več zahtevati tudi od sebe: nato bodo tudi naše zahteve do politike učinkovitejše.
Še verjamete v moč politike?
Politika je način, s katerim človeška družba upravlja samo sebe in torej mora z njo sobivati. Ko neki politiki ne funkcionirajo, bi morali nastopiti drugi. Vse moramo analizirati na novo, ampak pot vodi samo skozi demokracijo in politiko, o tem ni dvoma.
Ostajate član DS?
Ostajam. Z vsemi omenjenimi pogledi in pomisleki. Stranke obstajajo, ker je človeška družba, če poenostavim, načeloma razdeljena na levico in desnico. Vprašanje so vsebina in ljudje, ki so sposobni to vsebino oblikovati in uresničevati. Zato me ne skrbi biti član organizacije, ki se zaveda, da se bo moralo radikalno spremeniti, pa čeprav tega vsi ne priznavajo. Ampak dejstva so močnejša od ljudi, zgodovina je močnejša od posameznih voditeljev, izjema so ponesrečene situacije, katerim smo bili priča v 20. stoletju. Prepričani moramo biti, da je danes demokratična zavest tako zrela, da bomo znali po demokratični poti premagati te težke razmere.
1 2 Nedelja, 17.
marca 2013
MANJŠINE
Pod pepelom nekdanje avstro-ogrske monarhije je še vedno veliko žerjavice
»Vojna za zastavo« predmet mednarodnega spora med Budimpešto in Bukarešto zaradi madžarske manjšine
P
ri evropski zvezi manjšin FUEN so zelo zaskrbljeni zaradi zadnjega spora med madžarsko in romunsko vlado, ki so jo krajevni mediji že poimenovali »vojna za zastavo«. Spor se razvnema že nekaj časa, zadeva pa zastavo dežele Szekler, na vzhodnem delu Transilvanije v Romuniji, kjer živi madžarska manjšina. Ta regija ima svojo tradicionalno zastavo, med drugim popolnoma različno od madžarske državne zastave, ki jo uporabljajo ob raznih dogodkih. Tokrat pa jo je župan izobesil na občinsko poslopje, kar je razburilo romunske oblastnike.
Tako je župana obiskal sam prefekt in mu zaradi prekrška, ker je izobesil zastavo na županstvo, naložil visoko globo, v vrednosti približno 1.000 evrov. Predstavniki vlade so sporno zastavo tudi odstranili z občinskega poslopja.
V Romuniji je izobešanje krajevnih zastav ob uradni državni zastavi dokaj običajno. Vlada v Bukarešti pa vztraja pri stališču, da je ta sporna zastava simbol »neobstoječe ozemeljske entitete« in da z njo Madžari težijo k ločitvi od romunske države. Madžari, ki živijo na tem območju, kjer sestavljajo 90 odstotkov prebivalstva, pa take namere odločno zanikajo
Ta dogodek je izzval izredno ostro reakcijo madžarske vlade, ki jo sestavlja večinska desno usmerjena stranka Fi-desz; v Budimpešti so izkoristili dogodek za nov mednarodni spor z Bukarešto, ki jo že itak obtožujejo, da v nezadostni meri ščiti madžarsko manjšino. Fidesz je namreč izredno občutljiva na vsa dogodke v zvezi z madžarskimi manjšinami v drugih državah in sama sebi pripisuje vlogo nekakšne zaščitni-ce manjšin. To pa je pogosto problematično, ker tudi odnosi med Budimpešto in manjšinami v sosednjih državah ter uradna stališča madžarske vlade ne odražajo vedno interesov legitimnih zastopnikov madžarskih manjšin v teh državah.
Krovna organizacija in politično predstavništvo madžarske manjšine v Romuniji Demokratična zveza Madžarov v Romuniji (RMDSZ) pa podpira pot kompromisa, ki je v zadnjih dveh desetletjih obrodila pomembne sadove.
Pri manjšinski zvezi FUEN pa so odločnejši in trdijo, da oni podpirajo predvsem Madžare, ki živijo v Romuniji. »Mi ne moremo pristati na taka dogajanja. Romunija mora dovoliti prebivalcem Szeklerja, da izobešajo lastno zastavo, seveda tudi na javna poslopja. Z evropskega zornega kota bi bila kakršnakoli drugačna odločitev nesprejemljiva. Evropska unija bi morala kot za-
ščitnica manjšin posredovati v takih primerih in seveda zagovarjati stališče manjšin. Vladama v Budimpešti in v Bukarešti mora biti jasno, da se ne moreta med seboj bojevati na koži manjšin,« je dejala podpredsednica zveze FUEN, južnotirolska predstavnica Martha Stocker. Južni Tirolci in Madžari namreč tesno sodelujejo pri pobudi za zaščito manjšin v Evropski uniji, h kateri bodo morali zbrati milijon podpisov in jo predložiti v obravnavo vsem institucijam Evropske unije.
Sicer pa je dogajanje v Transilvaniji vzbudilo kar nekaj komentarjev in tudi precejšnje zanimanje medijev. Romunski dnevnik Romania Libera poroča, da je prišlo do nemirov zaradi izobešanja stare habsburške zastave, vendar pri nemirih ni bil ranjen nihče. »Romunski voditelji ne zamudijo nobene priložnosti, da ne bi nagajale madžarski manjšini v Romuniji, v tem primeru Sze-klerjem. Vojna o zastavi, ki jo osrednja vlada vodi z nekaterimi transilvanskimi krajevnimi občinami je le zadnji primer kampanje Bukarešte z očitnim namenom ustvarjanja napetosti z madžarsko manjšino,« piše romunski list.
Szeklerji so ena izmed številnih majhnih etničnih skupin, ki so po razpadu avstro-ogrskega cesarstva ostale kot manjšine v takrat nastalih novih državah. Ob koncu prve svetovne vojne je Romunsko kraljestvo prejelo veliko ozemlja, na katerem je živelo madžarsko prebivalstvo. V Romuniji je tudi veliko mest, v katerih živi nemška manjšina, med temi mesto Sibiu, nekdanji Hermannstadt, v madžarščini Nagyszeben, ki ga sedaj vodijo nemški župani, čeprav so Nemci tam zelo maloštevilna manjšina. To mesto je bilo leta 2007 kulturna prestolnica Evrope.
V letu 2008 je New York Times poročal, da j priznanje neodvisnosti Ko-sovca vzbudilo upe med Szeklerji, da bi lahko tudi sami pridobili avtonomijo za svojo regijo, ki jo sestavljajo tri administrativne grofije Harghita, Kovasna in Mures. V regiji je bilo kar nekaj demonstracij in zelo težko je reči, ali gre za nacionalistične težnje Szeklerjev, ali pa za njihovo reakcijo na sramoten romunski nacionalizem. Verjetno je resnica nekje na sredini, v smislu, da je malo enega in malo drugega. Težnja, da bi osnovali nacionalne države, je bila na ozemljih, ki so jezikovno tako mešana, očitno neučinkovita in tako se posledice razpada avstro-ogrskega imperija še niso polegle.
Po popisu prebivalstva iz leta 2011 živi v Romuniji 1.237.276 pripadnikov madžarske manjšine. Polovica, natanko 611.391 jih živi v treh administrativnih grofijah Harghita, Kovasna in Mures,
kjer je madžarsko prebivalstvo najbolj strnjeno. Na popisu pred dvema letoma so poskusile romunske oblasti s preizkušenim trikom zmanjšati število Madžarov tako, da so na popisnih polah
omogočile tudi odgovor Szekely (Szekler v madžarščini), vendar je poskus klavrno pripadel ker se je za to skupino opredelilo samo 532 oseb.
Zastava, ki ji romunske oblasti
Nad naslovom manifestacija madžarske manjšine v Transilvaniji, zastava Szeklerjev in zemljevid njihovega poselitvenega ozemlja
ugovarjajo, pa je stara zastava Transilvanije v času, ko je bila to regija avstro-ogrskega cesarstva. Mesec in sonce na zastavi sta siubola staromadžarskih bogov.
Katalonci na Balearskih otokih množično in odločno proti vladnim ukrepom, ki omejujejo jezik v izobraževanju
Spodaj: katalonska pentlja na hiši opozarja na zavzetost za jezik
Zveza ravnateljev in ravnateljic srednjih šol na Ba-learskih otokih, v katero je vključenih 52 ravnateljev, je odločila, da bo odločno nastopila proti predlogom deželne vlade, ki namerava s prihodnjim letom uvesti veliko sprememb na področju šolstva. Med drugim so ravnatelji močno razburjeni zaradi zakonskega predloga o obravnavanju jezikov v šoli.
V novem osnutku zakonskega besedila, ki ga je predstavila deželna vlada oziroma njen urad za izobraževanje, namreč po mnenju predsednika zveze ravnateljev Antonija Quintane prihaja do bistvene spremembe v ravnotežju med španščino in katalonščino. Najhujše pa je dejstvo, da so ravnatelji k prvemu osnutku zakona že vložili svoje spremembe, ki pa jih je deželna vlada popolnoma zanemarila.. »Temu novemu besedilu zato odločno nasprotujemo,«! je poudaril. Po oceni ravnateljev novi predlog sploh ne upošteva temeljnih načel sociolingvistike, demografskega stanja in »jezikovnega sožitje v skupnosti« Balearskih otokov.
To nasprotovanje je bilo samo eden izmed razlogov za množično manifestacijo za katalonski jezik, ki je potekala prejšnjo soboto na Balearskih otokih. Tisoči ljudi so svoje hiše okrasili s pentljo v barvah katalonske zastave in s tem potrdili svojo zavzetost za jezik. Sicer pa je napad deželne vlade na katalonščino vsestranski in ne zadeva samo šolske reforme; zato je bila manifestacija splošna, zadevala je jezikovne pravice, kulturo, izobraževanje, sredstva obveščanja in druge dejavnosti.
Tako se je že ob 10. uri javno sestal Družbeni svet za katalonski jezik, ki ga sedanja desničarska balearska vlada (sestavljajo jo samo pripadniki Ljudske stranke - Partido
popular) ni nikoli sklicala. Na srečanje je bil vabljen tudi predstavnik deželne vlade, ki pa ga ni bilo na spregled.
Malo po 12. uri se je nekaj tisoč ljudi zbralo v centru Palme de Mallorce na protestnem zborovanju, na katerem so med drugim sprejeli resolucijo z zahtevami po ustrezni jezikovni zaščiti katalonščine na Balearskih otokih. Manifestaciji sta potekali tudi na drugih dveh večjih otokih Ba-learskega otočja, na Menorci in na Ibizi. Vse te dogodke so obogatili z glasbenimi nastopi, recitacijami in branjem zahtev, naslovljenih na deželno vlado.
To je bila prva manifestacija, ki je potekala koordinirano po vsem otočju, organizatorji pa zagotavljajo, da ni bila zadnja. Voditelji organizacij za zaščito jezika sedaj pripravljajo srečanje s poslanci z namenom, da svoje zahteve prenesejo tudi v madridski parlament, naslednji korak pa bo namenjen evropskim institucijam, od katerih bodo Katalonci Balearskih otokov zahtevali solidarnost in pomoč.
Pobuda za ohranitev katalonskega jezika je zelo široko zastavljena; na spletni strani se je prijavilo že 650 organizacij, ki jo podpirajo; gre v veliki večini za katalonske organizacije, nekaj celo iz prekomorskih držav. Tako množična podpora, ki so jo v torek predstavili in obrazložili na tiskovni konferenci v Madridu, je tudi za velike narodne, kakršen je katalonski, prava redkost.
Skupni imenovalec vseh teh dogajanj je manifest, h kateremu so pristopile vse organizacije in tudi več tisoč posameznikov. V njem opozarjajo na vse probleme katalonskega jezika, še zlasti pa se osredotočajo na izobraževanje s poudarkom, da je krivično na različen način obravnavati jezika, ki sta na otočju enakovredna in enakopravna.
/
KMETIJSTVO
Nedelja, 17. marca 2013
13
POSEGI V SADOVNJAKU
Ob začetku pomladi nad škodljivce dreves
Podajamo pregled zatiranja bolezni in škodljivcev sadnih vrst v mesecu marcu in aprilu, ko se bodo začeli brsti napenjati in razpenjati, ob začetku razvoja cvetnih pecljev ter pred cvetenjem. V shemi navajamo sredstva, ki se uporabljajo za tradicionalno zatiranje bolezni in škodljivcev ter tista, ki jih dopušča zakonodaja EU za biološko zatiranje. Želimo tudi podčrtati, da se bomo pri svojem navajanju omejili le na bolezni in škodljivce, ki pogosteje napadajo pri nas bolj razširjene sadne vrste. Koristnike opozarjamo, naj škropijo le v primerih, ko posledice bolezni oziroma napada škodljivcev presežejo prag škodljivosti.
V zvezi z uporabo fitofarmacev-skih sredstev želimo tudi pojasniti, da obstajajo poleg navedenih še drugi enako učinkoviti pripravki. Iz praktičnih razlogov navajamo le nekatere, kar ne izključuje uporabo drugih. Pomembno je le, da pri nakupu preverimo na etiketi, če so sredstva učinkovita proti boleznim ali škodljivcem, ki jih nameravamo zatirati in se pri tem strogo držimo navodil, navedenih na etiketi.
JABLANE - V času razpenjanja brstov in začetku razvoja cvetnih pec-ljev (mišje uho) napadata to sadno vrsto predvsem dve bolezni: JABLA-
NOV RAK (Nectria galligena, Sphae-ropsis malorum, Phomopsis mali) in JABLANOV ŠKRLUP (Venturia ina-equalis). Proti prvi uporabljamo uspešno bakrov oksiklorid 50 (Rame Caf-faro) ali bordojsko brozgo ter Ziram (Triscabol DG) Metiram (Polyram DF) Propineb (Antracol 70 WG), proti drugi pa ista bakrena sredstva in Do-dina (Venturex). Pri biološkem zatiranju te bolezni lahko uporabljamo navedena bakrena sredstva. Čeprav le v redkih primerih in pri občutlivejših sortah napade jablano tudi jablanova pepelovka (Podosphaera leucotricha), ki jo zatiramo z koloidnim žveplom ali Bupirimatom (Nimrod 250 EW).
Jablano napadajo v tem času tudi škodljivci in sicer: AMERIŠKI KA-PAR (Quadriaspidiotus perniciosus) in razne listne uši. Prvega zatiramo z belim oljem, za uši pa uporabljamo sledeča sredstva: Acetamiprit (Epik), Imi-dacloprid (Kohinor 200 SL), Tiameto-xan (Actara 25 WG) in Pirimicarp (Pi-rimor 17,5) ipd.
Za biološko zatiranje kaparja uporabljamo že navedeno belo olje, za listne uši pa Azadiractino (Aza Nema).
HRUŠKE - V času razpenjanja brstov napadata to sadno vrsto predvsem HRUŠEV RAK (Nectria gallige-
na) in HRUSEV SKRLUP (Venturia py-rina). Za zatiranje prve bolezni uporabljamo sledeče pripravke: Bakrov oksiklorid 50 (Rame Caffaro) ali bordojsko brozgo in Ditianonom (Delan). Za zatiranje druge bolezni pa poleg omenjenih za prvo, uporabljamo Mancozep (Dithane M-45), Metiram (Polyram DF), Tiram (Silfur WG), Dodino (Venturex), Tebuconazol (Folicur WG) in Tetraconazol (Domark) ipd. Omenjena bakrova sredstva uporabljamo tudi za biološko zatiranje teh bolezni.
V	istem času napada hruške AMERIŠKI KAPAR (Quadriaspidiotus perniciosus), proti kateremu uporabljamo belo olje-80 (2-3 kg), ali Imi-dakloprid (Confidor 200). Belo olje uporabljamo tudi za biološko varstvo.
V	primeru prisotnosti BAKTERIJSKEGA OŽIGA (Erwinia amylovo-ra) odstranimo in zažgemo okužene dele. Rez opravimo 70 cm pod delom, kjer so vidni znaki bolezni.
Listne uši zatiramo na hruškah s sredstvi, ki smo jih navedli za zatiranje teh škodljivcev na jablani.
Prihodnjič o zatiranju bolezni in škodljivcev na koščičarjih, oljki, trti in orehu.
Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Prošnje za odškodnino po lanskoletni suši
Svetovalna služba Kmečke zveze sporoča, da 22. marca (če ne bo prišlo do podaljšanja) zapade rok za predstavitev prošenj za odškodnino po lanskoletni suši, ki jo je deželno odborništvo za kmetijstvo priznalo za obdobje 14. junij - 30. avgust 2012. Kdor je utrpel več kot 30% škode na celotni letni bruto proizvodnji (PLV), lahko zaprosi za nepovratni prispevek, ki je odvisen od višine utrpene škode in od višine bruto letne proizvodnje. Dežela ni zagotovila zadostnih sredstev za celotno kritje omenjene škode zato bo prednostno pomagala mladim (18 -40 let) kmetijskim podjetnikom, ki so vpisani v INPS, nato ostalim kmetijam vpisanih v INPS. V primeru, da bodo še razpoložljiva sredstva, bodo pomoči deležne tudi ostale kmetije. Kmečke zveza vabi vse, ki so utrpeli škodo zaradi lanskoletne suše in imajo omenjene pogoje ter bi zaprosili za odškodnino, da se čimprej zglasijo v uradih zveze.
Gniloba koreninskega vratu
Čeprav je vrtno zelenjadarstvo danes pri nas manj pomembna pridelovalna usmeritev kot pred časom, je še vedno precej razširjeno, predvsem pri vrtičkarjih. Zato je umestno, da si podrobneje ogledamo pojav gnilobe koreninskega vratu, ki pogosto napada zelenjadnice, predvsem pa plodovke (paradižnik, jajčevec, ipd).
Nevarnost tega obolenja je prisotna že ob setvi zelenjadnic v rastlinjake ter tople grede in, seveda v toplejših mesecih, na prosto. Bolezen se pojavi predvsem v obliki potemnitve koreninskega vratu (to je del rastline med koreninami in steblom). To gnilobo povzročajo razne glive, predvsem pa dve iz družine PERONOSPORACEAE, ki spadata v rod PHYTIUM in PHYTOPHTORA.
Posledice napada teh glivic so lahko zelo resne, saj pride do ove-nelosti ali padavice, zato moramo proti njim preventivno ukrepati s sledečimi posegi:
-	uporabljamo samo razkužena semena;
-	ne sejemo pregosto;
-	sejemo na šotnico, ki ne vsebuje škodljivih mikroorganizmov, predvsem
glivic;
-	njen pH naj bo približno 6 (srednje kisla tla, ki so zelo primerna za
rast mladih rastlinic);
-	z zalivanjem ne pretiravamo, pazimo, da voda odteka ter da ni tem-
peratura namakalne vode prenizka (izpod 20° C);
-	prostor (rastlinjak ali toplo gredo) zračimo čim pogosteje, da ne na-
staja v njem previsoka vlaga, kar pospešuje glivične napade;
-	v začetni fazi rasti tretiramo rastline s pripravki na osnovi bakrovega
oksiklorida - 50 v odmerku 250-300 gr. na 100 litrov vode; s tem posegom prenehamo najmanj 20 dni pred uporabo rastlin.
Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB
V DRUGI POLOVICI MARCA
Obrezovanje oljke
V drugi polovici marca obrezujemo oljke. To opravilo se lahko nadaljuje vse do začetka maja, oziroma dokler oljka ne brsti. Opisali bomo nekatera splošna pravila o tem pomembnem kmetijskem opravilu.
Glavni namen obrezovanja je, da vzpostavimo ravnotežje med zelenimi deli rastline in rodnostjo. Redka, svetla in urejena krošnja, ki jo dobimo po pravilnem obrezovanju, bo rodila večje in bolj kakovostne plodove. Vsakoletno obrezovanje urejuje izmenično rodnost, ki je tipična za veliko sort oljk. Z obrezovanjem omogočimo dobro kroženje zraka v notranjosti krošnje in s tem omilimo širitev škodljivcev in povzročiteljev bolezni. Odpornost proti burji se nekoliko poveča.
Obrezovanje ni enostavno opravilo, posebno pa zahteva dolgoletno izkušnjo. Dobro je tudi, da vsako rastlino posebej obrezuje po možnosti ena sama oseba. Tako lahko opazuje poleti učinkovitost obrezovanja in si zapomni morebitne napake.
Po drevesu se pretakajo rastlinski sokovi, ki vodijo vodo in mineralne snovi iz korenin navzgor, sladkorje pa iz lista po vsej rastlini. Sok z mineralnimi snovmi sili navzgor v navpične veje. Temu pripomore transpiracija listov. Čim bolj je veja navpična, tem bolj veja bujno raste, a manj rodi. Obratno se po vodoravni veji pretaka malo soka z mineralnimi snovmi, več pa sladkorjev, ki pospešijo tvorbo cvetnih brstov in torej rodnost. Zato vodoravna veja veliko rodi, a je malo bujna. Najboljše ravnotežje med buj-nostjo in rodnostjo ima diagonalna veja. Eno glavnih načel pri obrezovanju je torej, da odstranimo odvečne navpične veje ali jih upogibamo navzdol, če je drevo mlado. Bujno krošnjo ma-
lo obrezujemo, ne bujno in zelo rodno pa dosti.
Ko odstranjujemo ali krajšamo veje, moramo paziti, da to storimo ob bazi. Tu se namreč nahajajo snovi, ki pripomorejo, da se rana hitreje zaceli. Velika napaka je, če pustimo gol kos veje, brez vej ali listov na koncu. Spomladi se rastlinski sokovi ne pretakajo in se zato veja posuši. Tako vejo lahko napadejo razni mikroorganizmi ali škodljivci, ki ogrožajo tudi celotnemu drevesu. Po odstranitvi veje robove zgladimo z dobro nabrušenim nožem in premažemo s cepilno smolo. Nekatere sorte oljk, kot na primer belica, izmenično rodijo. Po obilni letini malo obrezujemo, po slabi letini pa dosti.
Obrezovanje in gojitvena oblika morata biti čim bolj preprosti in učinkoviti. To je zamudno opravilo in nam pobere kar precej časa. V intenzivnih nasadih obrezujemo vsako leto.
Oljka je v naših krajih še posebno zahtevna kar zadeva svetlobo, saj je tu njen najsevernejši in torej najbolj mrzel kraj, kjer jo gojimo. Če rastlina nima dovolj svetlobe, se začne goliti v spodnjem delu in rodnost se preseli v vrh. To povzroča težave pri pobiranju, plodovi so manjši, manj kakovostni in manj oljnati.
Obrezovanje je prilagojeno starostnemu obdobju oljke. V mladostnem obdobju zelo malo obrezujemo, saj bi z močnim obrezovanjem spodbudili rast in zakasnili rodnost. Rez v tem obdobju mora biti pravočasna in natančna. Razpiramo in upogibamo veje, da jim damo želeno obliko ter odstranjujemo bohotivke.
V dobi rodnosti ohranjamo redno in dobro rodnost ter kakovost plodov. Važno je, da vemo, katere veje so rodne. Pri oljki bo letos rodil tisti les,
ki je zrasel lani. Dolžina rodnih vej je odvisna od hranilnih snovi in vode v tleh, osvetljenosti krošnje, sorte, zdravstvenega stanja, starosti, bujno-sti in rodnosti rastline. Najboljše rodne vejice so dolge od 20 do 50 cm. Zato bomo izrojene veje, posebno tiste, ki so zaradi teže pridelka nagnjene navzdol, odstranili in pustili eno srednje bujno mladico v bližini debla, ki bo letos rodila. Zelo važno je redčenje krošnje, posebno v notranjosti. V tem obdobju odstranjujemo tudi odvečne veje, bohotivke in vzdržujemo primerno višino z odvajanjem vrhov. Bo-hotivke odstranimo tudi s poletnim obrezovanjem, v avgustu. Krošnja naj bo na koncu primerno razredčena.
Starejša je oljka, več in bolj energično obrezujemo. Narediti moramo vse, da ostane rodnost na nizkem. Na ta način bo pobiranje oljk hitrejše in manj nevarno.
Večkrat, posebno neizkušen olj-kar, ko stopi pred rastlino, ne ve, kje bi začel. Najprej začnemo z odstranitvijo večjih vej in bohotivk, in postopoma preidemo na manjše. Bo-hotivke so navpične veje, ki zrastejo iz večletnega lesa in niso rodne. Nato veje redčimo. Najprej poiščemo glavne veje in redčimo vejice na njej začenši od zgoraj navzdol. Šele, ko končamo eno vejo, preidemo na drugo. Po potrebi krošnjo nižamo tako, da previsoko vejo odrežemo ob odcepitvi kake nižje. Po možnosti naj veja, ob kateri odrežemo, raste navzven, da se krošnja širi. Sledi odstranjevanje izrojenih vej. To so tiste, ki so lani rodile in ne bodo več rodile. Vedno moramo paziti, da je krošnja povsod enakomerna in vedno najprej končamo na eni strani, šele nato začnemo na drugi.
Magda Šturman
14
Nedelja, 17. marca 2013
TRŽAŠKI DNEVI POMLADI SKLADA FAI 2013
TRŽAŠKA POSTAJA PRI SV. ANDREJU IN NJEN ŽELEZNIŠKI MUZEJ
/
elezniški muzej v Trstu domuje v poslopju nekdanje po-
Ztniške železniške postaje pri Sv. Andreju. Muzej je nastal leta 1984 in sloni na delu navdušenih prostovoljcev. Sedaj pa mu grozi zaprtje, saj tudi njemu odtegujejo sicer že skromne finančne prispevke. Stavba postaje pa tudi sicer propada. Zato je tržaška delegacija sklada FAI - Fondo per l'Ambiente Italiano, sklenila, da muzej podpre. Namenila mu je jesenske dneve za šole, sedaj pa vabi na dneve pomladi, ki jih sklad FAI ponuja širšemu občinstvu. Kot vsako leto bodo občinstvo vodili dijaki višjih srednjih šol. Sklad opozarja na pomen varovanja kulturne in naravne dediščine, to pa je tudi eno od vodil našega šolskega dela.
Za dijake-cicerone smo mentorji pripravili gradivo, sklad FAI pa v jeseni vsako leto ponudi šolam vrsto strokovnih predavanj. Pri samem nastopu mladih ciceronov ne pride vse na vrsto, saj bi se obisk spremenil v predavanje. Delček tega tako ponujamo bralcem.
O KOLODVORU SV. ANDREJA IN NJEGOVI ARHITEKTURI
Nova postaja pri Sv. Andreju je bila dograjena leta 1906. Slovensko so ji rekli Kolodvor Sv. Andreja, ali Kolodvor pri Sv. Andreju. Italijansko so ji rekli Sta-zione di SantAndrea. Uradno se je imenovala »Triest Staatsbahnhof«, torej: Trst - Postaja državne železnice. Z veliko novo palačo se je oblast seveda želela tudi proslaviti, kot je to veljalo za druge javne zgradbe: ne le za glavne vladne palače, temveč tudi za pošte, šole, bolnice in vse železniške postaje, do najmanjših, pa tudi za skladišča, pomožne zgradbe in industrijske obrate. Državna postaja je želela tekmovati tudi s postajo zasebne Južne železnice, sedanjo glavno železniško postajo v Trstu, ki je bila dograjena leta 1878. Postaja pri Sv. Andreju je videti preprostejša, ima pa vsekakor monu-mentalno podobo. Kot pri vseh takih zgradbah zaznamo tudi tu skrb za funkcionalnost in za lepoto, v želji, da bi oboje povezali in združili. Tudi po tem in sploh po slogu v njej še prepoznamo eklekticizem, ki pa prehaja tudi v novi slog secesije - tega tudi pri nas pogosto pozna-
pisi pa so se v avstrijskem času uveljavili na Krasu in v drugih slovenskih krajih. V manjših istrskih naseljih so se uveljavili slovenski in hrvaški napisi, kar je tudi v tem primeru vzbudilo burne reakcije italijanskih liberalnacionalnih krogov. Med železničarskimi organizacijami pa je v Trstu in Gorici prihajalo do konfliktov tudi z namškimi poklicnimi združenji.
O BOHINJSKI PROGI IN NJENEM POMENU
Prva železniška proga, ki je pripeljala do Trsta, je bila znamenita avstrijska Južna železnica - Sudbahn - Ferrovia Meridionale, ki je dosegla Trst leta 1857. Povezovala je Dunaj čez prelaz Semmering, skozi Gradec, Maribor, Celje, Ljubljano in Postojno s Trstom. Začela jo je gra-
Osrednja slovenska katoliška kulturna revija Dom in svet je leta 1906 v svoji avgustovski številki posvetila novi železniški progi vrsto fotografij, ki jih je posnel priznani jeseniški fotograf Fran Pavlin. O železnici so, med drugim, tako pripisali: »Ob otvoritvi le želimo, da bi služila v prospeh in korist slovenskemu narodu, ki se je z navdušenjem udeležil otvoritvene slavnosti.«
STANE KUMAR , 1950: LOKOMONTAŽA - MARIBOR 1950 Slikarju Stanetu Kumarju je bila železničarska motivika vedno zelo pri srcu. Rodil se je v Rocolu, nato pa je živel pri postaji Sv. Andreja. Njegov oče je bil kot izučen mizar zaposlen pri državni železnici. Po prvi svetovni vojni se je družina preselila na Ptuj in nato v Ljubljano ter delila z mnogimi Primorci slično usodo. Umetniška pot pa je slikarja popeljala tudi v svet.
mo z imenom liberty.
V novem Trstu se je sprva uveljavil klasicizem - tako v sami zasnovi Terezijanske četrti, kot v pomembnih zgradbah: borzni palači, cerkvi Sv. Antona Novega, palači Carciotti, gledališču, ki nosi ime po Verdiju. Kasneje se je uveljavil in v novem mestu v resnici prevladal eklek-ticizem, ki je tudi drugje nasledil klasicizmu. Slednji, klasicizem, se je naslanjal na idealizirano in univerzalno podobo starogrških in starorimskih spomenikov. V nasprotju s tem pa so v novem obdobju želeli odbirati elemente iz različnih zgodovinskih obdobij in različnih krajev, da bi z njimi izrazili svojo in krajevno posebnost - »duh kraja«. Tudi gradbeni material je bil vse različnejši: kamnu so se pridruževali elementi in konstrukcije v steklu, lesu in železu. Klasicizem je bil v Trstu bolj izraz zgodnjega obdobja rasti novega pristanišča in novega sloja ve-letrgovcev, eklekticizem pa je povsod, tudi v Trstu, izraz nove industrijske dobe in novega industrijskega visokega meščanstva. Trst je svojo industrializacijo doživel po letu 1860 in do konca 19. stoletja. Pravijo, da je v naše kraje novi slog eklekticizma prinesla prav železnica.
Postaja ima več elementov, ki nas peljejo k secesiji, novemu slogu iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Slogu so na Dunaju rekli secesi-ja - Sezession, ločitev, ker so se njeni pripadniki želeli ločiti od takratne prevladujoče akademske umetnosti in biti svobodnejši, od tod drugo, angleško in tudi italijansko poimenovaje liberty. Zanje je značilna večja skrb za okrasne elemente. Dunajski secesiji je pripadal tudi arhitekt Max Fabiani: Narodni dom, ki je njegovo delo, je bil postavljen leta 1904, torej malo pred postajo Sv. Andreja. V istih letih sta bili zgrajeni tudi velika tržaška ribarnica na nabrežju in vladna palača. Pri takih zgradbah, kot so postaje, so se značilnosti secesije pokazale prav v detajlih: lesenih opažih, vzorcih in štukaturah, pri ploščicah, s katerimi je tlakovan pod v halah, pri ograjah, podpornih stebrih, nadstreških, okenskih in vratnih okvirih, pri železnih klopeh za potnike ob peronih, pri vodnih pipah na prostem, ipd. Nekaj tega opazimo na zunanjem pročelju postaje, zlasti okrog glavnih vrat. Predvsem pa v njeni notranjosti. Poteze in okrasje v secesijskem stilu dajejo prostoru tudi lahkotnost in prispevajo k prijetnosti okolja.
Vse postaje so imele tudi kurilnico, torej veliko zgradbo, v katerih so zakurili kotle parnih lokomotiv in jih tako pripravili, da so lahko s polno močjo odpeljale. Kurilnice so bile obenem remize. Tržaška kurilnica - stala je nekaj sto metrov od postaje Sv. Andreja v smeri proti Škednju, se ni ohranila. Pač pa je še ohranjena polkrožna stavba nekdanje kurilnice pri Svetogoski postaji v Novi Gorici. Tudi tržaška je imela krožišče in deset tirov. Okretnica, to je posebna okrogla ploščad, ki je omogočala, da so vagon ali lokomotivo na njej kar zasukali v levo ali v desno, je imela 18 metrov premera.
Ime Campo Marzio, ki poudarja rimskost kraja, je postaja dobila leta 1923 ali nekoliko kasneje. Ze v času nastajanja železnic in predvsem ob slavnostnih otvoritvah pa so se vrstila prizadevanja, da bi ob nemščini in italijanskem jeziku v javnosti nastopala tudi slovenščina. V mestu Trstu zaradi nasprotovanj do tega ni prišlo, slovenski železniški na-
Vabilo na ogled Železniške in Hidrodinamične centrale
Klasični oddelek liceja Prešeren in oddelek za geometr sklada FAI. Dijaki ciceroni in profesorji mentorji vas vab vodeni ogledi vam bodo na voljo v soboto, 23. marca, drobnejše informacije najdete med obvestili v rubriki
železniškega omrežja merilo za stopnjo gospodarske razvitosti krajev in dežel.
Gradnja železnic je tudi ošibila, nato pa povsem zatrla prevozništvo. To je bila včasih pomembna stranska kmečka dejavnost. Tovor-jenje blaga z vozovi in konjsko ali volovsko vprego, ki so ga običajno trgovcem nudili premožni kmetje, je bilo pomemben vir dohodkov. S tem so kmetje prišli do dodatnega zaslužka in ga vlagali v svojo kmetijsko posest. Vprego pa so običajno vodili mladi fantje, včasih domači sinovi, pogosto pa kmečki fantje - furmani, ki so si tako prislužili nekaj denarja, da so se lahko, recimo, poročili. S propadanjem prevozništva so svojo vlogo izgubile tudi furmanske poti, z gostilnami in postajališči za vprego. Tudi nekateri slovenski kraji so bili zato zelo prizadeti.
dlib.si.
diti država, ker pa finančno podviga ni zmogla, se je naposled vlada na Dunaju odločila, da privatizira takrat še nedokončano Južno železnico, tako kot tudi nekatere druge železnice, med njimi tiste v Lombar-diji in Venetu, ki sta pred zedinjenjem Italije, torej od leta 1815 do leta 1861 oziroma 1866 pripadala Avstriji. Mlada Kraljevina Italija je nato pospešila z gradnjo železnic, ki so modernizirale in tesneje povezale njene dežele. Po dolgotrajnih pogajanjih je leta 1858 koncesijo za upravljanje in dograjevanje Južne železnice dobil mednarodni konzorcij zasebnikov, ki so ga ustanovili bančniki treh vej družine Rotschild na Dunaju, v Londonu in Parizu ter z njimi še predstavniki dunajske banke Kreditanstalt in nekateri drugi visoki finančni predstavniki. Pri teh privatizacijah so sodelovali npr. tudi nekateri pripadniki visokega plemstva, med njimi severnoita-lijanski in madžarski. Nastal je mednarodni konzorcij, ki je dobil kot priviligirana družba v koncesijo še celo vrsto železnic. Pri načrtovanju železnice se je posebej proslavil Carlo Ghega - Karl Ritter (Vitez) von Ghega. O njem lahko danes beremo tudi na spletni strani cesa-project.eu. To je stran mednarodnega srednjeevropskega poljudnoznanstvenega projekta Central European Science Adventure, ki se predstavlja tudi s slovensko verzijo cesa-project.si. Splet nudi res veliko specializiranih poklicnih in ljubiteljskih strani o železnicah. Bogata pa je tudi bera tiskanih knjig, med njimi je veliko del slovenskih avtorjev.
Kmalu se je v Avstriji pokazala želja, da bi Trst povezali tudi z drugo progo. Država je želela tudi prevzeti ponovno vajeti železniškega prometa v svoje roke. Načrt se je uresničil leta 1906, ko je prvi vlak peljal po novi progi, ki jo poznamo tudi pod imenom Bohinjska železnica -čeprav je to le en njen del, italijansko in latinsko pa jo poznamo z imenom Transalpina. Ta proga - če jo upoštevamo v celoti - je povezovala Češke Budejovice na jugozahodu današnje Češke s Trstom in je torej pomenila drugo železniško povezavo širšega zaledja s Trstom. Peljala je čez deželo Salzburg skozi Beljak in čez ali skozi Karavanke do Jesenic, nato po Baški in Soški dolini skozi Gorico in čez Kras. Po Op-činah se je spustila čez rob, tekla nad Sv. Ivanom, skozi Podlonjer do Rocola in nato k Sv. Andreju. Na severu je bila povezana tudi z drugimi železniškimi progami.
Bohinjska železnica ali Transalpina je nastala iz več razlogov in dolgo so razpravljali o njeni trasi. Veliko je bilo pričakovanj in zahtev, da bi tekla ob tej ali oni posestvi. Slednjič je prevladala proga, ki nas sedaj popelje skozi Beljak in Celovec čez Karavanke, mimo Jesenic in po Ba-
Ko iščemo sledi slovenskega Trsta, nepričakovano naletimo na lik inženirja Maksa Klodiča, Viteza Sabladoskega, ki se je rodil v Trstu kot sin
beneškoslovenskega rojaka in šolskega nadzornika Antona Klodiča. Leta 1906 je objavil trideset strani obsegajočo knjižico o Bohinjski progi. Ob stoletnici je izšel ponatis, original pa je dostopen tudi na spletu, na straneh družine Rutar - rutars.si in na straneh Digitalne knjižnice Slovenije -dlib.si.
Najpomembnejša in najslavnejša od vseh železniških zgradb Bohinjske proge je Solkanski most. Znan je po tem, da ima en sam velik kamnit lok, ki je največji na svetu. Razdalja med dvema koncema loka meri (v ravni črti) 85 m, višina loka pa doseže 36 metrov. Ko je bil še v gradnji, so mu posvetili razglednico s slovenskim, italijanskim in nemškim napisom. Posnetek je iz tržaškega Železniškega muzeja.
ški grapi do Soške doline, in ob slikoviti progi ob reki Soči do Gorice (danes je njena postaja del Nove Gorice, trg pred njo, pred Svetogor-sko postajo, pa si, kot je znano, delita obe sosednji državi, saj jo prečka meja). Čez Kras je šla nato proga mimo Štanjela in Opčin, nato nad Sv. Ivanom ter mimo Podlonjerja in Rocola v Trst k Sv. Andreju. Po drugi svetovni vojni je bila z novo mejo pretrgana njena trasa pri Repenta-bru oz. Krepljah. Takrat so Jugoslovanske železnice zgradile novo povezavo do Sežane in tako povezale traso Bohinjske proge z Južno železnico.
Kraji, ki se jim je približala železnica, so se naglo razvijali, se modernizirali in gospodarsko rasli, izgubljali pa so svoje nekdanje lice in svoje izročilo. Kraje, ki so ostali daleč od železnice, pa je pogosto zajela kriza, ki je pospešila izseljevanje v mesta in opuščanje kmetijstva ter tradicionalnih drobnih obrtniških dejavnosti. V času prve in tudi druge industrijske revolucije, od začetkov železniškega prometa v prvih desetletjih 19. stoletja in vse do prve svetovne vojne, je bila prav dolžina
O MNOŽICI DELAVCEV, O PRISELJENCIH, O DELAVSKEM GIBANJU IN PARTIZANSKIH AKCIJAH
Včasih pozabljamo na množico delavcev, ki so gradili železnice. Mnogi so bili revni kmetje, ki so si iskali zaslužka. Prihajali so iz bližnjih krajev in dežel, s Krasa, Istre, Goriške, Kranjske, Furlanije, a mnogo je bilo rudarjev in drugih delavcev, ki so prihajali od daleč: manj znano je na primer, da je progo avstrijske Južne železnice in njene tunele gradilo tudi od 1200 do 1500 rudarjev iz kraljevine Italije. Tudi pri gradnji Bohinjske proge je bilo mnogo delvcev od vsepovsod: veliko število težakov je prišlo iz Bosne, Albanije, nekaj sto iz Makedonije, drugi so prišli na primer s Poljske. Slike nam kažejo gradnjo tunelov Bohinjske železnice in očrnele obraze in roke rudarjev. Treba je bilo graditi tudi nove vodovode. To je bilo težko in zelo nevarno delo. Več je bilo nesreč, ki so se pripetile med gradnjo. Potem so bili tu delavci, med najrevnejšimi, ki so tolkli kamenje, za železniške nasipe in za zasuvaneje prostora ob in med tračnicami - »batudo«, kot so rekli pri nas. To je bilo trdo, slabo plačano, nekvalificirano in nehvaležno delo.
Drugače je bilo z železničarji. Tudi njihovo delo je bilo zelo naporno, zahtevno in nevarno, a so si kmalu utrdili svoj sloves in tudi svoj položaj. Biti železničar, to je bil ugleden poklic in pomenil je - vsaj v nekaterih obdobjih - večjo gotovost pri zaposlitvi, saj so različni želez-ničarski poklici zahtevali tudi veliko znanja. Pogosto je poklic zahteval veliko moč, vzdržljivost in pogum, ko je bilo treba voditi, upravljati in zalagati peči velikih parnih lokomotiv. Pri nas je bilo mnogo železničarjev Slovencev. Kmalu so se železničarji začeli združevati v poklicna združenja in z razvojem delavskega gibanja tudi v sindikate železničarjev. Bili so zmožni tudi trdih, odločnih pogajanj in velike medsebojne solidarnosti. V slovenskem jeziku sta še pod Avstrijo izhajala, nekaj časa prav v Trstu, vseslovenski glasili Železničar in Jugoslovanski železničar. Ze v letih Avstro-Ogrske je prihajalo tudi do nesoglasij in polemik med razližnimi organizacijami. Pogosti so bili konflikti, ki so zadevali nacionalno vprašanjo, tako med pripadniki različnih narodov, kot tudi znotraj istih narodnosti, recimo med tistimi, ki so se pridružili liberalnemu nacionalnemu gibanju in tistimi, ki so se pridružili socialistom oz. socialdemokratom.
Iz življenja železničarjev lahko povemo mnogo. Na primer to, da so mnogi italijanski železničarji širom po Italiji po 8. septembru 1943 pomagali tudi slovenskim fantov iz t. i. posebnih bataljonov in drugih enot italijanske vojske, da so se lahko srečno vrnili domov. Ustavili so npr. vlak pred velikimi postajami, kjer so bili na straži člani fašistične milice ali že tudi nemški vojaki, jim povedali, naj izstopijo, in naj počakajo vlak na drugi strani mesta. O tem piše v svojih spominih tudi pesnik Ciril Zlobec. Prav tako so vlak ustavili pred Trstom, da so lahko skrito odšli in se izognili aretacijam.
Nemška vojaška oklopna drezina, ki danes stoji na postaji pri Sv. Andreju, prihaja iz mirovniške zbirke Diega de Henriqueza, nas opozarja na stran iz vojne zgodovine. Železniki oklopnik je bil oborožen z mitraljezi, vojaške patrulje so s takimi vozili nadzirale železniške proge, da bi preprečile partizanske diverzantske akcije.
/
TRŽAŠKI DNEVI POMLADI SKLADA FAI 2013
Nedelja, 17. marca 2013
15
iga muzeja pri Sv. Andreju e v Starem pristanišču
e zavoda Zois tudi letos sodelujeta pri dnevih pomladi ijo na vodene oglede, namenjene občinstvu. Slovenski , in v nedeljo, 24. marca 2013, v popolanskih urah. Po-
Solske vesti. Stran^ je pripravila prof. Marta Ivašič
Danes je staro pristanišče večji del zapuščeno. Že dolgo je govor o tem, da mu je treba najti nove funkcije, ki naj bi bile vendar v največji meri povezane s pomorsko in pristaniško dejavnostjo. V zadnjih letih pa so tu zaživele nekatere kulturne pobude. Nedavno so obiskovalcem odprli restavrirano hidrodinamično centralo. To, da je bilo pristanišče dolgo zapuščeno, je po svoje tudi nepričakovana prednost. Opirajo se nove možnosti: malokje v Evropi so namreč ohranjene in skoraj nedotaknjene take stare pristaniške strukture. Ne le stavbe, ohranili so se tudi stroji in druge naprave. Nastaja, morda, pravi tehniški muzejski pol.
O NASTANKU NOVEGA PRISTANIŠČA
Pristanišče zaobjema prostrano območje in sega od ustja Kanala sredi Terezijanske četrti do Barkovelj. Prvotno so mu rekli »novo«, danes pa mu - morda nekoliko netočno - rečemo »staro pristanišče«. Zgradili so ga med leti 1868 in 1887 in je pravi spomenik delu in tehniki. Začetne zamisli so bile zaupane francoskima inženirjema P. Talabotu in H. Pascalu. Pravi celovit načrt pa je sad znanja in dela v Trstu rojenega inženirja švicarskega porekla Luigija Buzzija (njegovo delo je med drugim tudi Kalistrova palača na današnji ul. Carducci) in nemškega inženirja iz Dresdena Franza Krauseja, ki se je priselil v Trst.
V zgodovini t.i. novega mesta ločimo dve obdobji. Prvo se začenja leta 1719, ko je cesar Karel VI. razglasil mesto Trst (in tudi Reko) za prosto luko, kmalu bo tega tri sto let. Za njegove hčerke cesarice Marije Terezije se je začelo ob takratnem še obzidanem starem Trstu razvijati novo mesto. Tja do leta 1860 se je Trst razvijal predvsem kot veletrgovsko, paroplovno in zavarovalniško središče. Tudi pristanišče je takrat bilo še ob Starem mestu in v novi Terezijanski četrti. Jadrnice, kot vidimo tudi še na starih fotografijah, so pristajale in raztovarjale svoje blago na nabrežjih in v samem kanalu pri cerkvi Sv. Antona, ob palačah grških in srbskih veletrgovcev, ki so imeli, kot povsod v terezijanski četrti, skladišča kar v pritličju svojih palač.
Sredi 19. stoletja se je pokazala potreba po novem pristanišču, zaradi pomanjkanja prostora, pa tudi zaradi novih tehnoloških zahtev. Pripluli so parniki, do Trsta pa je bila leta 1857 speljana železnica, ki je Dunaj in kraje ob trasi povezala s tržaškim pristaniščem. Zato so se odločili, da novo pristanišče zgradijo ob končni postaji takratne Južne železnice. Zanj so si prizadevale tržaška mestna uprava in borzna depu-tacija, odločilno besedo pa so imele avstrijske oz. avstroogrske oblasti. Zgledovale so se po severnih, zlasti nemških pristaniščih, posebej po Hamburgu. Takim pristaniščem so rekli Lagerhauser - skladiščna hiša. Da bi pristanišče zgradili, so močno spremenili obalo, zasuli so velike površine, ki so do takrat bile večinoma močvirnate. Poskrbeti so morali tudi za izlive potokov in izvirkov, posebno tistega največjega po imenu Kluč (Klutsch, Kluc). Pristanišče je imelo, oziroma ima še, štiri pristajalne pomole in še enega, ki je po vrsti prvi pomol. To je varovalni in pomožni pomol in nosi št. 0. Tu je še Tržačanom znan veliki zaščitni zunanji valobran - »diga«. Pristanišče obsega 3.100m pristajališč za ladje in za pretovor blaga, ki so opremljene z žerjavi in dvigali različnih vrst. Značilni so na primer portalni žerjavi, ki imajo portalu podobno konstrukcijo. Nimajo torej enega, visokega stebra -taki so npr. mnogi gradbeni žerjavi: tem rečemo zato stebrni žerjav. Por-talni žerjavi so segali od ladje do skladišča in kar naravnost prekladali blago. Šele kasneje so tudi ladje imele svoje žerjave in se je delo v pristanu tudi zaradi tega zelo spremenilo.
Načtrovalci so želeli, da bi bilo pristanišče urejen kraj, in še več: da bi bilo mesto ob mestu. Med skladišči tečejo zato mestnim podobne ceste, posebej glavna se kaže kot prava ulica. V njem je veliko ljudi delalo in preživljalo velik del dneva ali noči. Med gradnjo skladišč in hangerjev so tu bili inžinirji, gradbeni mojstri, zidarji, kamnoseki, mizarji, tesarji, kovači, strugarji, steklarji in mnogi drugi. Zelo pomenljiva je bila pristaniška gostilna, kjer je vladalo posebno vzdušje med ljudmi, ki jih je delo v pristanišču močno povezovalo. Skratka, to je bilo res mesto v mestu. Zato so že od prvega načrtovanja skrbeli tudi za to, da bi skladišča ne bila na oko monotona, težka, nezanimiva, pusta: izbrali so preprostejši, a vendar razgiban, izrazit in tudi v detajlih skrbno načrtovan slog. Mnoga skladišča imajo poteze srednjeveških gradov, kar se navezuje na slogovno smer, ki se je posebej uveljavila v arhitekturi industrijskih zgradb. Tak je, med drugimi, Lloydov stolp v Trstu. Na ta slog pa se navezuje, na primer, tudi Miramarski grad.
»
STARO PRISTANIŠČE« in njegova HIDRODINAMIČNA CENTRALA
Jeseni so tržaški dijaki - ciceroni sledili pripravljalnim predavanjem in vodenim ogledom. Tudi letos so med njimi dijaki klasičnega oddelka liceja Prešeren in geometrske smeri zavoda Zois.
ob kateri se dvigata stolpa, ki nas v detajlih spominjata na srednjeveške gradove v gotskem stilu. Tudi s tem je centrala pokazala svoj pomen in prispevala k oblikovanju prostora.
Stroje v centrali, ki še danes tu stojijo, je zgradilo avstrijsko-češko podjetje - to lahko beremo na napisu na samem stroju: »Machinenbau Aktien Gesellschaft« - »Breinfeld, Danek & Company« iz Prage - točneje iz takratnega novega industrijskega okraja v Pragi - Karolinenthal, ki mu v češčini rečejo Karlin. Otvoritve centrale se je udeležil sam češki ineinir Emil Škoda, ustanovitelj podjetja, ki je izdelovalo tudi mehanske stroje in je danes z njegovim imenom znano predvsem po avtomobilih.
Med letoma 1936 in 1939, tik pred drugo svetovno vojno, so parni pogon opustili, naprave v strojnici so predelali za električne motorje. Dela so opravile nekatere italijanske tovarne, med njimi Officine Mec-caniche Camillo Sacerdoti iz Milana. Elektromotorji, ki so zamenjali parne kotle, so bili izdelani v bližnjem Tržiču, v elektromehaničnih delavnicah ladjedelnice, takratne Cantieri Riuniti dellAdriatico. V kasnejših letih so nekateri žerjavi delovali neposredno na električni pogon in niso bili več vključeni v ta hidrodinamični sistem. Kot je bil običaj, pa so nekaj parnih strojev pustili, da bi po potrebi vskočili in tako zagotavljali nemoteno delovanje sistema.
Leta 1988 je centrala še zadnjič redno obratovala. Stroje so ugasnili 15. junija 1988, med slavnostnim obredom, ki še danes delavce in tehnike, ki so tu delali v zadnjem obdobju njenega delovanja, navdaja z močnimi občutki in jih gane. Prav oni pa nam danes znajo zavzeto in zelo potrpežljivo, na razumljiv in zelo občuten način spregovoriti o pristanišču in pojasniti, kaj je hidroninamična centrala. Nedaleč od pristanišča, stoji danes v bližini Kanala stavba, ki je po drugi svetovni vojni postala sedež delavskega sindikata pristaniščnikov: na njej stoji velik kamnit dvojezični napis, eden redkih v mestu, na katerem beremo: Casa del Lavoratore Portuale - Dom pristaniških delavcev. Tudi med pristaniškimi delavci so bili Slovenci vedno v velikem številu. A to je stran zgodovine, ki jo je treba v glavnem šele napisati. Tudi slovenske literature o zgodovini tržaškega pristanišča je še premalo.
pri Sv. Jakobu, v katerem so sedaj prostori Primorskega dnevnika, pa še palačo Kalister na trgu pred Železniško postajo, kjer je sedaj tudi podružnica Zadružne kraške banke, in stavbo nekdanje češke Živnostenske banke, sedanje Deutsche bank s kariatidami na ul. Roma pri Rusem mostu. Podjetje je v času svojega največjega uspeha zaposlovalo tudi preko dva tisoč delavcev. Več lahko preberemo tudi v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu goriške Mohorjeve družbe, ki je dostopen tudi na spletu na straneh za slovensko zgodovino -sistory.si.
KAJ JE HIDRODINAMIČNA CENTRALA
Prostrano pristanišče je potrebovalo veliko energije za pogon premnogih strojev, zlasti žerjavov in dvigal. Ko so okrog leta 1890 pristanišče dogradili, so problem rešili na način, o katerem mnogi še danes povedo, da je bil genialen. Uporabili so prototipe strojev, ki so nastali posebej za tukajšnjo rabo. Centrala je s parnimi stroji, kasneje pa z električnimi motorji, proizvajala pritisk, ki je omogočal, da je voda, mrzla voda, po ceveh dosegala vse žerjave in jih poganjala. V črpalke je voda vstopala pod pritiskom sedmih atmosfer, kar je odgovarjalo pritisku vode v mestnem vodovodu, ki je oskrboval tudi pristanišče. Črpalke so nato ustvarjale visok tlak štiriinpetdesetih atmosfer in potiskale vodo v cevi sistema. Cevi so se v centrali stekale v podzemlje in pod zemljo dosegale vse konce pristanišča. Po celem pristanišču je tako teklo okrog 65 km cevi iz litega železa, ki ga pri nas poznamo tudi z italijanskim izrazom »ghisa«. Žerjavov je bilo v pristanišču preko sto, dvigal pa okrog petdeset.
Ko stopimo v centralo, srečamo najprej peči. Srce centrale pa je strojnica. Nad stroji teče, vzdolž celega njenega stropa, velik mostni žerjal, ki je bil namenjen vzdrževalnim delom in popravilom. V bližnji delavnici pa so izdelovali tudi potrebne nadomestne dele.
Vsak od strojev v glavni hali ima dva dela: zgornji del je parni stroj in ima pogonsko funkcijo, motorno, bi lahko tudi rekli. Spodnji del pa opravlja operativno nalogo, torej črpa in potiska vodo. Tak, vertikalno postavljen stroj je bil novost in je bil v resnici prototip, torej prvotni izvirni model. Sistem žerjavov in dvigal pa je potrosil zdaj več, zdaj manj sile, glede na delo, ki je trenutno potekalo v pristanišču. Zato je bilo potrebno vzdrževati v sistemu konstantni, dovolj stalni tlak. Ohranjanju stalnega tlaka v ceveh sta služila dva vodna akumulatorja. Zato ima centrala dva, po zunanjosti skoraj gradiču podobna stranska stolpa. Akumulatorja, ki sta bila v notranjosti stolpov, sta imela obliko valja. Oblika valja namreč najbolje omogoča drsenje. Pritisk na vodo v teh velikih valjih sta ustvarjali posebni napravi: imeli sta kovinski del valjaste oblike, s prostornino enega kubičnega metra, bat in veliko betonsko utež. Podobna naprava je stala tudi v stolpu, ki ga vidimo na drugi strani pristanišča, nedaleč od vhodnih vrat v luko. Služila je temu, da je bil ves sistem v ravnotežju.
Podobno tehnologijo so uporabili tudi drugje, na primer v Hamburgu, Buenos Airesu, Kalikutu, Genovi. Danes so nekatere centrale dobile novo, drugačno in nepričakovano namembnost. Tržaška, s svojimi dobro ohranjenimi napravami, pa je posebnost.
PODOBA HIDRODINAMIČNE CENTRALE, O GRADBENEM PODJETJU MARTELANC, O PRISTANIŠKIH DELAVCIH
Tudi zgradba hidrodinamične centrale je harmonična, simetrična, s pozornostjo do tega, da bi, seveda, najbolje služila svojemu namenu, a da bi obenem bila lepa. Od zunaj se zdi prijetna dvonadstropna hiša,
Delovanje hidrodinamične centrale je v resnici veliko bolj zapleteno. Da bi dijakom - ciceronom pomagali, je prof. Pavel Zobec pripravil računalniško animacijo.
Tu smo izbrali dve, za tisk prirejeni shemi.
Prav ob hidrodinamični centrali stoji staro skladišče št. 26 - ohranili so le pročelje, ostala zgradba pa je novejša. Pročelje, ki ga tu vidimo, je preprosto, vendar tudi tokrat ni izostala pozornost do tega, da bi bilo lepo in da bi imelo svoje arhitekturne značilnosti. Vidno je, tokrat, naslanjanje na antične, klasične vzore. To, enonadstropno skladišče je zgradilo takrat zelo znano slovensko gradbeno podjetje Martelanc, ki je na prehodu iz 19. v 20. stoletje v pristanišču, tako kot na železnici Bohinjske proge, opravilo veliko del. Posebno zahtevno in obsežno je bilo utrjevanje in tlakovanje zunanjih površin v območju pristanišča. Podjetje je dobilo veliko takih gradbenih nalogov, gradilo je hangarje za hidroplane, razne pomole v Gradežu, Pulju in Dalmaciji ter mnogo stanovanjskih hiš. Postavilo je tudi nekaj pomembnih palač v Trstu. Po načrtih arhitekta Maxa Fabianija so zgradili tržaški Narodni dom. Gradili so tudi poslopje šole Cirilmetodove družbe
16
Nedelja, 17. marca 2013
RUBRIKE
POGOVOR Z BOGDANOM KRALJEM
Glasbeni spleti, nova koncertna sezona Glasbene matice

Ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kraj
kroma
obdobju krize, ki ne prizanese nikomur, posebno pa ne ključnim manjšinskim ustanovam, na vprašanje, kako ohraniti kvaliteten nivo delovanja in obenem nuditi ljudem zanimiva kulturna srečanja, nimamo lahkega odgovora. Glasbena matica, ki sicer redno ponuja ljubiteljem glasbe koncerte in vsako leto sodeluje bodisi s slovenskimi kot italijanskimi ustanovami in organizacijami, se je odločila, da bo po nekajletnem molku znova stopila na oder s svojo koncertno sezono Glasbeni spleti. O tem smo se pogovorili z ravnateljem Glasbene matice Bogdanom Kraljem, ki nam je obenem zarisal delovanje šole.
Koncertna sezona Glasbeni spleti je bila zadnjič na sporedu leta 2008. Kako to, da ste se odločili za ponovno obuditev te koncertne sezone?
Koncertne sezone Glasbene matice so pred leti požele velik uspeh. Sodelovali smo s profesionalnimi in v glasbenem svetu priznanimi umetniki in orkestri, kot so na primer pianistka Dubravka Tomšič, Simfonični orkester RTV Slovenija in Orkester Slovenske filharmonije, nastopali pa so tudi naši najboljši glasbeniki in komorne skupine, na primer godalni kvartet Glasbene matice. Žal smo morali zaradi finančne stiske pred štirimi leti to delovanje ukiniti, vendar smo kot glasbena šola v teh letih pogrešali lastno koncertno sezono. Zaradi tega smo se odločili za ponovno koncertno ponudbo, ki bo po eni strani ovrednotila delo in kader, ki ga imamo na Glasbeni matici, obenem pa nas ne bo finančno obremenila v taki meri kakor v prejšnjih letih. Kot glasbena šola menimo, da je širitev glasbene kulture izredno pomembna in je ne smemo zaustaviti zaradi finančnih težav. V trenutku krize se lahko naslonimo na naše ljudi in skupaj poskrbimo za kvaliteten in posrečen koncertni program.
Kaj vsebuje letošnji program Glasbenih spletov?
Letošnji program bo zelo raznolik in bo bolj komornega značaja. Na
25. MARCA
Prvi koncert »Hommage à Verdi«
Prvi koncert v sklopu koncertne sezone Glasbeni spleti bo v ponedeljek, 25. marca 2013, v baziliki Sv. Silvestra v Trstu ob 20.30. Koncert Hommage a Verdi bo posvečen italijanskemu opernemu skladatelju Giusep-peju Verdiju ob proslavljanju 200-letnice njegovega rojstva. Nastopali bodo člani opernega zbora gledališča Giuseppe Verdi, in sicer sopranistka Miriam Spano, mezzosopranistka Silvia Bonesso, tenorist Francesco Cortese in baritonist Damjan Locatelli. Pri klavirju bo spremljala prof. Glasbene matice Tamara Ražem Locatelli. Vstop je prost.
tak način nudimo možnost tako profesorjem kot bivšim ali sedanjim učencem Glasbene matice, da javno nastopajo in se izkažejo, ne le v Gallusovi dvorani na Glasbeni matici kot solisti, temveč tudi drugod v komorni zasedbi. Sodelovanje med glasbeniki je bistvenega pomena in ustvarja nove ideje, nove možnosti. Poleg tega je igranje v komorni zasedbi, naj bo to duo, trio ali kvartet, izziv in nudi našim glasbenikom nove izkušnje. Letošnjo koncertno sezono sestavlja šest koncertov, ki se bodo odvijali v šestih različnih dvoranah, tako v Trstu kot v Gorici in v Špetru. Nastopili bodo prof. klavirja Tamara Ražem Locatel-
li in člani opernega zbora Giuseppe Verdi, prof. harfe Tatiana Donis in violinist orkestra Verdi Elia Vigolo, prof. kitare Janoš Jurinčič in prof. klavirja Jana Zupančič, prof. klavirja Beatrice Zonta, prof. harmonike in klavirja Manuel Figheli ter prof. violine Matej Santi. En koncert pa bo posvečen najboljšim učencem Glasbene matice.
Na dveh koncertih bodo nastopili člani gledališča Giuseppe Verdi. Kakšno je sodelovanje med italijanskim gledališčem in Glasbeno matico? Kakšno pa s Slovenskim stalnim gledališčem?
Z gledališčem Verdi imamo zelo dober odnos, ki se stalno nadgrajuje. Poleg sodelovanja med glasbeniki je tu tudi sodelovanje z naše strani pri pro-moviranju dejavnosti opernega gledališča, v zameno pa nam oni nudijo vstopnice oz. abonmaje za učence in profesorje. V letošnjem šolskem letu so nam zastonj dali na razpolago dvorano za koncert v spomin na 150-letnico rojstva skladatelja Debussyja. Poleg tega si je Glasbena matica postavila kot cilj, da bo v vlogi posrednika navezala stike med opernim gledališčem v Trstu in ljubljansko opero. S Slovenskim stalnim gledališčem redno sodelujemo in imamo od tri do štiri koncerte letno, od katerih sta dva del abonmajske ponudbe gledališča, dva pa sta izvenabonmajska, kot je bilo na primer v zvezi s koncertom v sklopu mednarodnega festivala Kogojevi dnevi. Zaradi finančnih težav nismo bili zmožni samostojno organizirati večjih pobud, na tak način pa sta si obe ustanovi priskočili na pomoč.
Glasbena matica ni aktivna le v glasbenem okolju, ampak ima celo paleto stikov in projektov z drugimi organizacijami. Kaj nam lahko poveste o tem?
Učenci so zelo aktivni tudi izven projektov, ki jih organizira naša šola, saj večkrat nastopajo na raznih prireditvah, naj bo to Prešernova proslava v Narodnem domu ali pa odprtje razstave in predstavitev kake knjige, kot na primer v Narodni študijski knjižnici ali pri Društvu izobražencev na ulici Donizetti. Radi sodelujejo tudi pri prireditvah, ki jih prirejajo vaška domača društva. Vedno bolj aktivni smo tudi v italijanskem ambientu. Morda vsi ne vedo, da ima šola celoleten projekt v sodelovanju s fundacijo CRT, ki obsega nastopanje v trinajstih različnih domovih za ostarele. Tržaška občina nas je znova povabila, da nastopimo v sklopu koncertov v botaničnem vrtu v Trstu, italijanska šola z glasbeno smerjo Carducci pa nas je povabila na predstavitev šole in skupni nastop. Navedel sem le nekaj primerov sodelovanja izven glasbenega ambienta, nastopov, tekmovanj, izpo-polnjevalnih tečajev in srečanj z drugimi glasbenimi šolami pa je veliko.
Kateri so realni cilji oz. želje Glasbene matice za bodočnost?
Trdo delamo na tem, da gojimo dobre odnose z italijanskimi in slovenskimi ustanovami in šolami. Upamo, da se bo sodelovanje z njimi nadaljevalo in da bomo v prijateljskih stikih. Poleg tega upamo, da bomo lahko dodatno obogatili naše programske načrte. In seveda, da bi po letošnji koncertni sezoni sledile še mnoge druge, bodisi z našimi glasbeniki kot z drugimi gosti. (J. Z.)
»Fiat lux et lux facta est«
Barbara Žetko
Ko sem obiskovala univerzo v Benetkah, sem si po opravljenih izpitih ob koncu julija privoščila dvotedensko potovanje po raznih evropskih državah. Želela sem si ogledati v živo vse tiste arhitekture, ki sem jih med šolskim letom lahko občudovala le v specializiranih revijah. Doživetje je bilo vsakič enkratno in vračala sem se v Trst z bogatimi izkušnjami in lepimi spomini, ki sem jih ovekovečila s stotinami diapozitivov. Te sem dolgo urejala, zbirala primernejše in jih nato pokazala prijateljem. Dogajalo pa se je, da s svojimi diapozitivi nisem bila pretirano navdušena, saj so bili umirjeni, sivka-sti in megleni in niso vzbujali takih občutkov kot tisti, ki mi jih je kazala kolegica, s katero sem delila študijsko pot. Kaj je bilo drugačnega? Zakaj so bili njeni živahni in veseli, moji pa bledi in žalostni? Precej časa sem premišljevala, potem pa se mi je posvetilo.
S svojim fotoaparatom nisem ujela v objektiv le arhitekture, trge in pokrajine, temveč tudi svetlobo, ki jih je obdajala. Evropska mesta, ki sem jih obiskovala v študentskih letih, so ležala severno od Alp, tista pa, ki si jih je ogledala moja prijateljica, so se nahajala v Sredozemlju. Spoznanje, da je luč še kako pomembna pri zaznavanju prostora, me je takrat presenetilo, a mi je omogočilo, da sem začela gledati na arhitekturo na drugačen način. Zgradbe niso le element, ki stoji sam zase, temveč so del okolja, s katerim so neločljivo povezane in svetloba nam jih prikaže drugače, če so postavljene ob ekvatorju ali ne severu Skandinavije. Že naše vsakodnevno izražanje nam dokazuje, kako se spreminja naše zaznavanje istih stvari, če jih opazujemo v drugačni luči.
Od vedno so me dežele srednje Evrope privlačevale zaradi svoje urejenosti: sanjske hiše s svojimi lepimi vrtovi v Avstriji, zelena in valovita pokrajina v Franciji, privlačne in čiste vasice v Švici, funkcionalna in estetsko bogata mesta v Nemčiji. Ves ta red me je pritegoval in očaral, predvsem ko sem ga primerjala s kaosom nekaterih italijanskih mest, kot sta Rim in Neapelj. A naj so bile te dežele še tako občudovanja vredne, niti slučajno nisem občutila želje, da bi se kdaj preselila severno od Trbiža. Brez sonca in dolgih svetlih dni ne bi mogla živeti.
Morda sem razvajena, saj sem od vedno živela v svetlih in sončnih domovih. Drugačnih si sploh ne morem predstavljati in me stisne pri srcu, ko pomislim, da nekateri moji znanci prebijejo večji del svojega časa v temnih stanovanjih v središču mesta ali v umetno razsvetljenih trgovinah kakega nakupovalnega centra. Morda se ljudje niti ne zavedajo, kako pomanjkanje naravne svetlobe negativno vpliva na njihovo psihološko in zdravstveno stanje, pa vendar so različne študije neizpodbitno dokazale, da bolniki mnogo prej okrevajo v naravno osvetljenih bolnicah. Dobro počutje in pozitivni rezultati učencev v primerno osvetljenih šolskih prostorih pa se povečajo v razponu od deset do petindvajset odstotkov!
Sama sicer ne znam natančno opisati znanstveno dokazanih vzrokov, zakaj ima svetloba tako močan vpliv na počutje in zdravje, lahko pa navedem konkreten primer osebe, ki je od rojstva živela v temnem stanovanju, kjer je morala tudi v najbolj sončnih poletnih dneh prižigati luč. Po dolgem času se je preselila v zelo svetlo stanovanje in razlika v zdravju je bila presenetljiva: ni ji bilo več treba redno obiskovati okulista zaradi vnetja očes, za katerim je trpela že vrsto let.
Danes so naši domovi načrtovani tako, da nam v veliki večini primerov zagotavljajo primerno količino svetlobe, težave pa nastanejo pri starih stavbah v mestnih središčih, kjer so ulice zelo ozke, okna pa majhna in neprimerna. Nekoč to ni predstavljalo problema, saj so naši predniki preživljali veliko časa na prostem, danes pa, ko smo zaprti v prostorih skoraj ves dan, pomanjkanje naravne svetlobe negativno vpliva tako na produktivnost pri delu kot na dobro počutje in, kot smo že omenili, dolgoročno celo na zdravje.
Pri načrtovanju novih stavb je treba torej biti zelo pazljivi in upoštevati različne vidike in lastnosti ne samo svetlobe, ki obliva zgradbo, temveč tudi lokacijo, v katero namestimo objekt, pa še obliko in orientacijo stavbe same. Lokacija in sončno sevanje sta tesno povezana, saj se slednje zelo razlikuje ne samo v različnih urah in letnih časih, temveč tudi na različnih geografskih področjih. Predvsem moramo biti pozorni na vpad sončnih žarkov v prostor in torej na orientacijo stavbe, kajti gotovo nam ne bo vseeno, če bo naša kuhinja obrnjena proti severu ali proti jugu. V prvem primeru bo prihajala skozi okna pretežno svetloba neba, ne pa neposredno sončno sevanje, v drugem pa se bomo morali v poletnem času celo ščititi pred njo, kajti tudi pretirana svetloba je lahko moteča, če jo spremljajo bleščanje in druge motnje.
Ne smemo pa pozabiti na druge dejavnike, kot so npr. materiali in barve sten in tal naših notranjih prostorov, saj ti odbijajo svetlobo na različne načine in razlika je lahko tudi zelo velika. Celo pastelne barve, ki navidezno odbijajo svetlobo prav tako kot bela barva, niso priporočljive v primeru, da želimo maksimalno osvetliti temen prostor. Še posebno pomembno je upoštevati te postavke, če so prostori zelo globoki, morda pa je tudi koristno se odločiti za strešna okna, kjer je seveda to mogoče.
Upoštevanje učinkov naravne svetlobe na osvetlitev notranjih prostorov in posledično na naše počutje torej ni tako enostavno, kot bi si človek lahko mislil na prvi pogled. Načrtovanje pa zahteva veliko znanja in odgovornosti, kajti gotovo nam ne bo vseeno, če bomo lahko v poznih popoldanskih urah brali, ne da bi morali prižigati luč, ali če bomo morali umetno osvetliti prostor večino časa, ki ga preživljamo doma. Nekaterih dejavnikov, kot so visoke zgradbe v okolici, hribi ali vegetacija, sicer ne moremo prezreti in spremeniti, pomembno pa je, da se zavedamo, da svetloba ni le fizični pojav, ki nam omogoča razločevanje stvari, ampak predvsem dragocen soustvarjalec našega dobrega počutja.
Nedelja, 17. marca 2013 1 J
Na julijski seji skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) je bil za vršilca dolžnosti direktorja do konca lanskega leta imenovan Novogoričan Marjan Pintar. Pintarja danes ni več, še vedno pa ni pripravljen razpis, ki naj bi združenju občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtoj-ba dal direktorja za prihodnja štiri leta. Hkrati je poniknil predsednik EZTS, nekdanji zunanji minister Franco Frattini, ki si s podporo italijanskega državnega vrha utira pot na mesto generalnega tajnika Nata. Goriški EZTS je torej ostal brez glave in operativne roke ravno v trenutku, ko bi moralo biti združenje v najboljši formi, drugače ne bo kos črpanju denarja iz evropskih skladov v novem programskem obdobju 2014-2020.
Kam to vodi, smo vprašali Roberta Goloba, podpredsednika skupščine EZTS. O razpisu za direktorja nam je povedal, da čakajo na italijansko stran, ker so vsi postopki na to temo v domeni predsednika Frattini-ja. Slovenska stran je sosede večkrat pozvala, zato Golob upa, da bo v kratkem narejen korak naprej. »Razpis naj bi bil že pripravljen, italijanski partnerji so ga sicer kar sami pripravili, ne da bi se kaj dosti posvetovali. Sedaj smo v fazi usklajevanja pripomb, ki bi jih lahko že zdavnaj uskladili, če bi na drugi strani imeli sogovornika,« je pojasnil Golob in dodal: »Če bi bila za to volja, bi novega direktorja lahko dobili v roku
F. Frattini
M. Pintar
enega meseca.«
Stanje duha je povzel goriški član skupščine EZTS, Li-vio Semolič: »V trenutku, ko bi moral EZTS iz formalnih postopkov stopiti na plano z operativnim delom, smo priča zamrznitvi njegovega delovanja zaradi pomanjkanja direktorja. Edini operativni element, ki ga je združenje imelo, je zmanjkal ravno v letu 2013, ko bi morali nastaviti konkretne projekte. EZTS drugih operativnih organov nima, skupščina že dalj časa ni bila sklicana in tudi angažiranost predsednika Frattinija je pomanjkljiva. Slika ni spodbudna, zato pričakujem, da bodo tri občinske uprave in njihovi župani takoj odreagirali na takšno stanje. Predvsem pa pričakujem od župana Gorice, da sproži vse potrebne postopke, ki bodo omogočili medobčinskemu združenju normalno operativno dejavnost. Slovenska stran je seveda ključen partner, zaradi pravno formalnih temeljev, na katerih sloni EZTS, pa mora biti glavni nositelj delovanja občina Gorica. Ne moremo več čakati, EZTS je prepomembno sredstvo razvoja za naš prostor, ki le v čezmejnih projektih lahko najde takojšnjo priložnost za izhod iz krize in za udejanjenje srednjeročnih razvojnih strategij.«
»Zavedam se splošnega občutka, da je EZTS zašel na slepi tir. Poverili smo vsekakor nalogo Informestu in Regijski razvojni agenciji Severne Primorske, da zbirata razpise za EZTS. Narediti pa moramo korak naprej, čeprav nas ovira pomanjkanje denarja. Računam, da se bom še v prihodnjem tednu v ta namen sestal z županoma Nove Gorice in Šempetra,« je včeraj napovedal Etto-re Romoli. (ide, km)
gorica - Nagrada zavetnikov
»Odhod brigade še ni zaprto poglavje«
Poleg vojakov mesto nagradilo tudi karabinjerski regiment
Ker sta z veliko profesionalnostjo in humanostjo popeljala ime Gorice v kraje, kjer se gradi mir, in zaradi njunega aktivnega vključevanja v mestno družbeno tkivo sta si konjeniška brigada Pozzuolo del Friuli in 13. karabinjerski regiment prislužila trinajsto nagrado mesta Gorica, ki so jo podelili med včerajšnjim praznovanjem mestnih zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana v deželnem avditoriju.
Praznični dan se je pričel dopoldne s slovesno mašo v stolnici; daroval jo je nadškof Carlo Redaelli, ki je ponovil poziv novega papeža Frančiška, naj se ne predamo pesimizmu. V deželnem avditoriju, kjer so se zbrali predstavniki oblasti in pripadniki obeh nagrajenih vojaških enot, je bila pod večer slovesnost, med katero je prisotne poleg nadškofa nagovoril še župan Ettore Ro-moli. Po prejemu priznanja sta zahvalne beseda izrekla poveljnika brigade in regimenta. Z letošnjo izbiro nagrajencev so želeli potrditi navezanost mesta na vojake; to naj bi še zlasti veljalo za brigado Pozzuolo, ki odhaja iz Gorice, čeprav župan še vedno upa, da bo v novi vladi dobil pozornega sogovornika. Če mestu ne bi uspelo ohraniti brigade, naj bi na račun njenega odhoda dobilo vsaj kompenzacijo.
Poveljnika brigade in regimenta s priznanjema
bumbaca
APrimorski
~	dnevnik
goriški lok
Župan Arčon, nas je padec meje uspaval?
Kaj se obeta Novi Gorici? O tem bo govor jutri ob 18. uri v Tumovi predvalnici goriškega KB centra, kjer bo v klepetalnici Goriškega loka z naslovom »Razvojni plan Nove Gorice« nastopil župan Matej Arčon. Povedal bo, ali mu je doslej uspelo vsaj delno uresničiti začrtane cilje, če je mlado sosednje mesto v koraku s časom in katere načrte ima glede infrastruktur in gospodarstva. In še: do katere mere mestna občina Nova Gorica prilagaja urbanistični načrt novim razvojnim potrebam čezmejnega prostora in torej do katere mere razmišlja o celotnem teritoriju in ne samo o ozko občinskem? Veliko neznanko predstavlja EZTS, o katerem sicer razpravljamo že veliko časa, konkretnih rezultatov pa še ni. Glede sodelovanja Gorice in Nove Gorice na področju univerz, zdravstva, okolja, turizma obstajajo konkretni načrti ali, kot vedno doslej, bo vse ostalo le na ravni političnih proglasov? Dobri sosedski odnosi niso v resnici sprožili kakovostne medetnične integracije, ki bi se kazala v večji prisotnosti vidne dvojezičnosti v Gorici. Zgovorno je tudi dejstvo, da v Gorici ni niti enega smerokaza, ki bi omenjal Novo Gorico. Kako torej župan Arčon ocenjuje stike z goriško občino in s tukajšnjim županom? Kje tičijo vzroki za mlačno in vsekakor nekoordinirano sodelovanje med ustanovami slovenske manjšine v Gorici in sorodnimi ustanovami v Novi Gorici, od kulture vse do športa in dlje? Ali nas je padec meje uspaval, namesto da bi nas spodbudil k sodelovanju? Vprašanj za župana je na pretek, postavljala pa mu jih bo tudi publika.
gorica - Leva sredina napoveduje glasovanje proti elektrarni na biomaso
»Odločno preblizu hiš«
Danes ob 10.30 bodo zbirali podpise pred štandreško cerkvijo - Jutri bo občinski svet odločal o varianti k regulacijskemu načrtu
»Termoelektrarno na biomaso načrtujejo odločno preblizu hiš, zato pa bomo vsi po vrsti glasovali proti spremembi regulacijskega načrta in na ta način preprečili njeno gradnjo.« Tako je včeraj napovedal goriški občinski svetnik Giuseppe Cin-golani v imenu vseh svetniških skupin leve sredine pred jutrišnjim zasedanjem občinskega sveta, med katerim bodo med drugim odločali o varianti k regulacijskemu načrtu, ki bi spremenila namembnost zemljišča med restavracijo McDonald's in kasarno brigade Pozzuolo v Tržaški ulici v Gorici, zato da bi na njem podjetje Enrica Roitza Rail Services lahko zgradilo termoelektrarno na biomaso.
»Na žalost nimamo zakona, ki bi predpisal, koliko metrov bi morale biti tovrstne elektrarne oddaljene od urbanih središč. V nekaterih občinah so v svoje pravilnike zapisali specifične pogoje, tako da je gradnja elektrarn na biomaso dovoljena le, če so vsaj en kilometer oddaljene od hiš. To seveda ne bi nikakor veljalo za Tržaško ulico, kjer je najbližja hiša oddaljena le štirideset metrov, mestno središče pa komaj sedemsto metrov,«
poudarja Cingolani in opozarja, da goriška občina investitorja ni povprašala za nikakršno odškodnino v primeru izdaje dovoljenja za gradnjo. »Pred enim mesecem sem med zasedanjem občinskega sveta opozoril občinske upravitelje, naj se dogovorijo za odškodnino in naj povprašajo, ali bi lahko neizkoriščeno toploto iz termoelektrarne uporabili za ogrevanje na daljavo. Na občini po enem mesecu niso ničesar preverili, kar dokazuje, da jim za prihodnost mesta ni ravno mar,« poudarja Cingolani, ki je včeraj o termoelektrarni spregovoril skupaj z drugimi občinskimi svetniki, med katerimi so bili tudi Marilka Koršič, Walter Bandelj in Božidar Tabaj. »V Štandrežu imamo že dve termoelektrarni na metan in eno na palmovo olje,« opozarja Tabaj, ki nikakor ne verjame zagotovilom podjetja Rail Services, da nova termoelektrarna na biomaso ne bi onesnaževala. »Čemu potem služi pet-najstmetrski dimnik?« se sprašuje Tabaj in opozarja, da bodo danes ob 10.30 pred štan-dreško cerkvijo zbirali podpise proti gradnji termoelektrarne. »Z zbiranjem smo komaj začeli, doslej je naš poziv proti termoe-
GORICA-NEAPELJ
Goričanu iz nahrbtnika smuknil Applovo tablico
Iz nahrbtnika mu je smuknil tablični računalnik iPad, ne da bi se goriški turist česar koli zavedel. K sreči sta bila na tramvaju dva karabinjerska marešala v civilnih oblačilih, ki sta tatu takoj zatem aretirala. Do sicer neuspele tatvine je prišlo v Neaplju. 64-letni goriški turist je stopil na tramvaj, da bi se odpravil iz enega mestnega predela v drugega. Skozi okno je opazoval okolico, ko se mu je sredi gneče potnikov pri-
lektrarni podpisalo že šestdeset ljudi,« dodaja Bandelj.
Občinski svetniki leve sredine so si v petek v spremstvu Enrica Roitza ogledali območje, kjer naj bi stala termoelektrarna. Roitz jih je skušal prepričati, da termoelektrarna naj ne bi onesnaževala, vendar ni bil ravno uspešen. Posebno neprepričljiv je bil pri navajanju podatka, da naj bi v termoelektrarni zaposlil 35 oseb, potem ko so občinski svetniki v dokumentaciji prebrali, da bo obrat popolnoma avtomatiziran. »Kvečjemu bi v njem delala dva delavca,« pravi Cingolani in pojasnjuje, da kot znano Roitz načrtuje še eno termoelektrarno na bioma-so med nekdanjim avtomobilskim salonom, trgovino z oblačili in tračnicami v začetku Tržaške ulice. V tem primeru je bila urbanistična sprememba sprejeta 16. decembra, ko občinski svetniki niso vedeli, da se za varianto skriva načrt za termoelektrarno, saj jih občinska uprava o tem ni obvestila. Zaenkrat ni povsem jasno, ali sta načrta za gradnjo obeh termoelektrarn povezana; občinski svetniki so to vprašanje postavili Roitzu, ki pa ni postregel z jasnim odgovorom. (dr)
bližal alžirski državljan in mu skrivoma odprl nahrbtnik. Iz njega je nato pobral ta-blični računalnik in ga skril pod bundo, a kaj ko sta njegovo početje opazila karabi-njerska marešala. Alžirski državljan je na prvi postaji stopil s tramvaja, marešala pa sta se odpravila za njim. Tat jima je skušal zbežati, vendar sta ga kaj kmalu ujela in aretirala zaradi kraje. Zatem sta ga prepeljala na karabinjersko poveljstvo, kjer so ugotovili, da je star znanec sil javnega reda. Alžirski državljan nima stalnega bivališča, v preteklosti je zakrivil več tatvin in kraj. Po njegovi aretaciji so karabinjerji vrnili tehnološko tablico Goričanu.
Načrt predvideva petnajstmetrski dimnik
VPIS ABONMAJEV
Prva predstava: Kulturni dom sreda, 3.4.2013 Info: +39 0481 33288 email: info@kulturnidom.it
18
1 4 Sobota, 16. marca 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
štandrež - Jože Pirjevec o slovenski preteklosti
Za začetek prva vojna, na vrsti so beli in rdeči
Do izraza je prišla želja o sodelovanju pri pobudah ob stoletnici vojne
V Standrežu je v četrtek stekel niz treh srečanj o zgodovini Slovencev; pobudo zanj je dala Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) iz Gorice v sodelovanju s kulturnim društvom Oton Župančič iz Štandreža, KB centrom iz Gorice in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Večer s strokovnjakom na tem področju, zgodovinarjem Jože-tom Pirjevcem, je v dom Andreja Bu-dala priklical veliko slušateljev, kar zgovorno kaže, da se za zapleteno preteklost naših krajev zanimajo mnogi ljudje. Tematika četrtkovega večera je zadevala prvo svetovno vojno in njene posledice v naših krajih.
Po uvodnem pozdravu goriške predsednice ZSKD Vesne Tomsič je Pirjevec spregovoril o manj znanih vidikih prve svetovne vojne, ki je korenito
spremenila politični zemljevid stare celine. Nekatere države so razpadle, med njimi je bila tudi Avstro-ogrska, druge so pridobile velika ozemlja, spet tretje so se morale zadovoljiti s pičlimi prisvojitvami, nastalo pa je kar nekaj novih državnih enot, med katerimi sta bili tudi Češkoslovaška in Jugoslavija. Poleg ogromnega števila človeških žrtev je vojna pustila za sabo strahovito opustošenje. V več kot poldrugi uri se je tržaški gost na razumljiv in obenem dopadljiv način dotaknil dogajanja na širšem evropskem območju, ki so ga v desetletjih pred prvo svetovno vojno prepletale najrazličnejše intrige med vladajočimi elitami in kro-nanimi glavami, ki pa niso upoštevale prisotnosti malih narodnostnih skupnosti, kot je bila slovenska. O usodi malih narodov so odločale velike države, ki
Pirjevec med predavanjem v domu Andreja Budala
foto vip
gorica - V Feiglovi knjižnici nastopila skupina O'Klapa
Štirje muzikantje
Jutri zadnje pravljično srečanje s prigodami petelina, ki je hotel znesti jajce
V nabito polni mladinski sobi goriške Feiglove knjižnice je prejšnji ponedeljek nastopila mladinska gledališka skupina O'Klapa iz Gorice z lutkovno predstavo »Štirje fantje muzikantje« v priredbi Miroslava Košute. Dvanajst mladih deklet in fantov je pod režijo Franka Žerjava vlilo živega duha krasnim lutkam na palicah, ki sta jih izdelali Katerina Ferletič in Ana Turus v lutkovni delavnici Brede Varl. Živahno so oponašali vse nastopajoče junake. Ljudska pravljica pripoveduje o oslu, psu, mački in petelinu, ki se odpravijo od doma, ker po dolgih letih služenja pri svojih gospodarjih z veliko grenkobo spoznajo, da hvaležnosti na tem svetu ni. Zato se vse štiri živali odločijo, da bodo postale glasbenice v mestni godbi. Veselo in glasno so prepevale in lačne prispele v gozd, kjer so se skrivali razbojniki. Prebrisane živali so razbojnike prestrašile in spodile iz njihove koče. Zadovoljno so sedle za mizo in se pogostile s hrano, ki so jo pustili bežeči razbojniki.
Sceno sta oblikovala in izdelala Franko Žerjal in Marjan Markežič, poslikal pa David Raida. Pod vodstvom
Katerine Ferletič so igralci slikovito prikazali dogajanje in pritegnili malčke v pravljični svet. Jasno in razgibano ter privlačno odigrana igra je bila nagrajena z glasnim aplavzom.
Jutri ob 18. uri bo na vrsti zadnja pravljična urica v letošnjem šolskem letu. Martina Šolc bo pripovedovala pravljico o petelinu, ki je hotel znesti jajce.
Skupina O'Klapa v Feiglovi knjižnici
gorica - Ob dnevu poezije
Srečanje s pesnico in spust balončkov
so bile tudi gospodarsko in vojaško močne. Velik del Slovencev je bil pahnjen v vojno že poleti 1914, ko je Avstro-Ogr-ska mobilizirala pretežni del moškega prebivalstva. Naši dedje in pradedje so se borili na srbski in ruski fronti. Veliko jih je padlo, veliko je bilo hudo ranjenih, veliko pa je bilo tudi vojnih ujetnikov. Položaj je poslabšal vstop Italije v vojno, ki se je najbolj razdivjala ravno v Posočju in je pognala desettisoče slovenskih ljudi v begunstvo. Po vojni, leta 1918 so se vrnili domov in našli eno samo pogorišče. Našli pa so tudi nove gospodarje, ki našemu narodu niso bili naklonjeni. Stanje je še dodatno poslabšal nastop fašizma nekaj let kasneje, o čemer bo tekla beseda v naslednjem predavanju iz omenjenega niza.
Prisluhniti Jožetu Pirjevcu je doživetje, kajti tržaški zgodovinar velja za izjemno razgledanega in pripravljenega preučevalca preteklosti, kar je dokazal že v avtorstvu neštetih člankov, knjig, strokovnih nastopov na radiu in televiziji. Slušatelji v Štandrežu so izvedeli marsikaj takega, kar lahko razkrije le zgodovinar, ki se je poglobil v arhive domala vseh vojskujočih se držav. Na koncu se je razvila tudi krajša debata, ki je še dodatno poglobila gledanje in razumevanje dogajanja v nemirni Evropi, ki so jo v dvajsetem stoletju pretresle kar dve veliki vojni. Načeto je bilo tudi vprašanje o tem, kako naj se v naslednjih dveh letih vključimo v spominske prireditve, ki bodo na razne načine obeležile stoletnico izbruha prve svetovne vojne. Do izraza je seveda prišla želja, da bi tudi naši kraji aktivno sodelovali v spominskih pobudah, ki naj jasno povedo, kaj vse so na Soški fronti pretrpeli tudi slovenski ljudje.
Prihodnje predavanje bo v petek, 22. marca, z začetkom ob 20. uri. V štan-dreškem domu Andreja Budala bo Pir-jevec tokrat predaval o drugi svetovni vojni ter še zlasti o razkolu med »belimi« in »rdečimi«, ki je zaznamoval tudi ves nadaljnji povojni čas. (vip)
Zveza slovenskih kulturnih društev, goriška knjižnica Damir Feigel, Glasbena matica in KB center prirejajo v sredo srečanje s pesnico Vido Mokrin Pauer ob svetovnem dnevu poezije, ki vsako leto poteka na prvi pomladni dan.
K sodelovanju so organizatorji povabili tudi učenke in učence večstopenjske šole Doberdob in Gorica. V Fei-glovi knjižnici bodo ob 9. uri pesnici prisluhnili otroci osnovne šole z Vrha in učenci petega razreda osnovne šole Oton Župančič iz Gorice. Po končani prireditvi, okrog 10. ure, se bodo otroci odpravili v Ljudski vrt, kjer bodo ob kipu pesnika Simona Gregorčiča spustili v nebo balončke, ki bodo ponesli visoko v nebo kartončke, na katere so otroci napisali svoje poezije. V Ljudskem vrtu jih bodo pričakali učenci tretjega in četrtega razreda osnovne šole Oton Župančič, ki se bodo po spustu balončkov podali v Feiglovo knjižnico in se poigrali s poezijo Vide Mokrin Pauer. Pesnica in pisateljica, performerka, predavateljica, urednica in voditeljica literarnih šol za
Vida Mokrin Pauer
otroke in odrasle je doslej izdala šestnajst leposlovnih knjig in dve zvočni knjigi z glasbo. Prevodi njenih pesmi so izšli v dvanajstih jezikih v Evropi, ZDA in Južni Ameriki, nastopila je v enajstih državah. S svojo radostjo, otroškostjo in modrostjo vsakič očara mlade in manj mlade poslušalce.
Park z nekdanjim spomenikom goriškim prostovoljcem, padlim v vojni proti avstroogrski državi (zgoraj), ki so ga med drugo svetovno vojno razstrelili in je danes nekakšen »spomenik spomeniku« (spodaj).
Spominski park
V prostem govoru se kaj rado pripeti, da namesto Ljudski vrt rečemo Mestni park. V Gorici Mestnega parka ni, obstaja pa Spominski park, in sicer na levi strani Korza Italia v smeri glavne železniške postaje. Pred več kot stoletjem so Štandrežci imeli tisto območje deloma za svoje, ker so tam obdelovali rodovitne njive. Verjetno ni nobeno poimenovanje neke ulice v Gorici doživelo toliko sprememb. Naštejmo jih: najprej po (južni) železniški postaji, nato pa Korzo - tudi Tekališče Franca Jožefa, Viktorja Emanuela III., Ettoreja Mutija, Maršala Tita in Roosevelta ... Gorica leži pač na prepihu!
Na površini približno 2,5 hektarja je pred prvo svetovno vojno bilo mestno pokopališče (1827), po njej (1923) pa so uredili park v spomin na goriške prostovoljce, padle v vojni proti svoji avstroogrski državi. Leta 1944 so v zapletenih vojno-političnih okoliščinah domobranci s privoljenjem nemške vojaške oblasti izvedli protiitalijanski atentat in spomenik razstrelili (po Wikipediji); od tedaj ni bil več popravljen, kar pomeni, da je nekakšen »spomenik spomeniku«. V parku so tudi spomenik deportirancem v letu 1945 (niso vsi bili italijanski državljani), spomenik padlim pomorščakom, spomeniki nekaterim herojem in dvema italijanskima vojaškima enotama.
Sredi parka je vodomet, sicer pa je to ena izmed najbolj opustelih velikih mestnih površin.
Aldo Rupel
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 19 . marca 2013 1 5

gorica-nova gorica - Tujci, ki niso več tujci
Rusinje in Ukrajinke niso le plesalke v nočnih barih
»Odnos Slovencev do tujcev je različen. Velikokrat na račun tega, da si Rusinja ali Ukrajinka doživiš poniževalen odnos. Kot da smo vse Ukrajinke ali Rusinje plesalke v nočnih lokalih. Biti plesalka sicer ne pomeni, da si slab človek. Vsi vemo, da jih je življenje pripeljalo do tega. Vse pa nas mečejo kar v isti koš,« pravi ena izmed treh sogovornic iz držav bivše Sovjetske zveze.
Nova Gorica je v zadnjih letih postala demografsko zelo raznoliko mesto. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je v novogoriški občini stalno ali začasno prijavljenih dobrih 2.200 tujcev, ki prihajajo iz več kot štiridesetih držav vsega sveta. V teh podatkih niso zajeti tisti, ki so pridobili slovensko državljanstvo. Zgodbe in usode posameznikov, ki se skrivajo za suhoparno statistiko, pa so različne. In gledane skozi oči domačinov marsikdaj prepolne stereotipov. Zgodba Svitlane iz Ukrajine, Anne iz Rusije in Ilo-ne iz Moldavije jih rušijo.
Svitlana je po prihodu v Slovenijo najprej delala v logistiki, sedaj že nekaj časa dela v enem od goriških podjetij kot komercialistka za trge bivše Sovjetske zveze, zvečer za sprostitev poučuje aerobiko. Njene ure Posebne aerobike, ki vsebujejo elemente telovadbe, kardiova-skularnih vaj, joge in utrjevanja mišic z utežmi, obiskujejo Slovenke z obeh strani meje, pa tudi katera od Svitlaninih prijateljic iz Ukrajine, Moldavije ali Rusije. Še en dokaz več, da so čisto vsakdanje stvari, pa naj si bodo to nakupovalni centri ali v tem primeru telovadba, bolj povezovalne kot pa dragi evropski projekti, ki nastajajo v pisarnah politikov in so pogosto sami sebi namen.
Svitlana je v Slovenijo prišla pred osmimi leti, najprej kot turistka, na obisk k prijateljici. »Ker se mi je zdelo vse tako lepo, sem si želela, da bi ostala,« se spominja. Po srečnem naključju je takoj našla zaposlitev in želja se ji je izpolnila. »Odhod od doma v Slovenijo je prišel spontano, življenje me je pripeljalo,« v smehu pove Svitlana. »Prvi dve leti, ko sem živela v Sloveniji, sem mislila, da sem v raju. Mislila sem, da tu ne kradejo, da ni narkomanov, ničesar takega. Prvi dve leti tu-
di nikogar nisem poznala. Ko pa sem začela popoldan poučevati aerobiko, sem si našla prijateljice. K meni so začele prihajati Slovenke, zamejke, Ukrajinke,« pove Svitlana v lepi slovenščini s simpatičnim ruskim naglasom, sicer pa dobro govori tudi italijansko in nekaj angleščine. »V šestih letih, odkar vodim telovadbo, sem se tudi veliko naučila jezika. Slovenščina je bila zame zelo težka. Je sicer zelo podobna ruščini - v delu Ukrajine, od koder prihajam, govorimo pretežno rusko - težava pa je v tem, ker ista beseda v ruščini pomeni nekaj drugega kot v slovenščini. Stol, na primer, je po rusko miza,« pojasnjuje.
Dvaintridesetletna Anna, ki je diplomirala iz menedžmenta, je v Sloveniji oziroma v Števerjanu ostala zaradi ljubezni. Anna je pred nekaj leti prišla na obisk k sestričini, poročeni v Sežani. Na obisku je spoznala svojega bodočega moža, Slovenca iz Števerjana. »Z bodočim možem sva najprej nameravala poskusiti biti nekaj časa skupaj. Zato sem najprej želela pridobiti delovno vizo. A ker se je to izkazalo za precej dolgotrajen in zapleten postopek, sva ga poenostavila tako, da sva se poročila,« pove Anna v mešanici ruščine, slovenščine in italijanščine, zaradi česar v smehu zaključiva, da se sporazumevava v nekakšnem svojstvenem esperantu. »Prvo obdobje, ko sem bila tukaj, je bil "un disastro'. Prej sem stanovala v velikem mestu, nato pa sem prišla sem, v to majhno mesto. Nisem znala jezika, nisem imela prijateljev. Veliko sem prejokala prve tri mesece, dokler ni za menoj iz Rusije prišel sem še moj sin. Potem so se stvari obrnile na bolje ...« se začetkov spominja Anna, ki v Števerjanu sedaj živi že 4 leta, z možem pa sta pred nekaj meseci dobila še hčerkico. Na vprašanje, kakšne so po njenem temeljne razlike med njeno »staro« in »novo« domovino, odgovarja: »Ljudje so tu bolj kulturni, več je ljubezni. Pri nas je več alkoholizma, zaradi tega pride med mladimi pogosto do nasilja. Tu ni tako, ljudje tudi pijejo alkohol, a se ga ne tako napijejo. To pa je po mojem zato, ker ima tu veliko ljudi vozniško dovoljenje. Pri nas je javni promet bolj razvit, še posebej v velikem mestu, zato ljudje ne potrebujejo vozniškega, če hočejo kam priti. A če
števerjan - V soboto bo čistilna akcija
Prirejajo »eko-dan«, delijo »eko-nasvete«
V soboto, 23. marca, ob 9. uri bo v Števerjanu ekološki dan, med katerim se bodo odpravili na čiščenje naravnega okolja v občini. Udeleženci se bodo zbrali pred županstvom; samo v primeru slabega vremena bo eko-dan odložen na soboto, 13. aprila. Pobudo sta dali lovski družini iz Števerjana in z Jazbin, k organizaciji pa so pristopili tudi občinska uprava in vaška civilna zaščita, kulturni društvi F.B. Sedej in Briški grič ter osnovna šola Alojz Gradnik.
»Čiščenje naravnega okolja je potrebno za utrjevanje ekološkega čuta vseh občanov, predvsem mladih. Otroci in mladina nasploh morajo svoj vsakdan graditi na ekoloških temeljih,« poudarja županja Franka Padovan, ki v razmislek ponuja tudi nekaj eko-nasve-tov: »Živite enostavneje; recite ne plastičnim vrečkam; zavračajte nepotrebno embalažo; ločujte odpadke; posadite drevo; ne onesnažujte narave; uporabljajte recikliran papir; kupujte lokalno hrano; iz vtičnic odklopite vso elektroniko, ki je ne uporabljate; pozimi nastavite termostat za dve stopinje nižje; ugasnite luč, kadar zapustite sobo za več kot dve minuti; vozite se s kolesom; hodite peš,
kadar je to mogoče; uporabljajte javna prevozna sredstva; širite eko-nasvete.«
Udeleženci čistilne akcije naj s sabo prinesejo vedro za pobiranje stekla, naj si priskrbijo rokavice, udobno obutev in primerna oblačila ter preventivno naj poskrbijo za zaščito proti klopom. Ekološki dan se bo zaključil približno ob 14. uri z družabnim srečanjem v spodnjih prostorih Kulturnega doma na Bukovju, kjer ima sedež števerjanska lovska družina.
Anna (z leve), Svitlana in Ilona
potrebuješ pomoč, ti ljudje pri nas prej pomagajo, so bolj odprti. Pri nas se ljudje dobivamo na domu, tu pa se gre s prijatelji na pijačo v bar,« niza Anna razlike, ki jih vidi med obema prostoroma. Svitlano je spoznala na njenih urah aerobike, ki jih obiskuje tudi 33-letna Ilona iz Moldavije.
Ilona soprogom in triletnima hčerkicama dvojčicama živi v Gorici: pred desetimi leti je iz Moldavije prišla na magistrski študij kot štipendistka Evropskega socialnega sklada. Najprej je upala, da bo študirala v Trstu, a ko je »pristala« v Gorici, je bila nekoliko razočarana, saj majhno mesto ni bilo to, kar si je želela. Ilona je rusko-ukrajinskega porekla, odrasla pa je v Moldaviji. »Po končanem študiju v Gorici sem razmišljala o odhodu v katero od večjih italijanskih mest ali pa morda o selitvi v katero od evropskih držav. Potem pa sem spoznala svojega bodočega moža, Italijana iz Rima in tako ostala v Gorici,« pripoveduje v brezhibni italijanščini. Poleg materinščine pa tekoče govori še rusko, angleško, nekaj francoščine in osnove nemščine. O vrnitvi v Moldavijo ni raz-
trgovski dom
Waltritsch: Dežela naj zagotovi denar
»Dežela bo morala zagotoviti sredstva za redno upravljanje Trgovskega doma.« Tako meni kandidat DS za deželni svet Aleš Waltritsch: »Finančni krizi slovenskih ustanov je pripomogla tudi neposlušnost Tonda, De Anne in li-gaških sopotnikov, ki so večkrat obljubili konkretno pomoč, a niso do danes držali dane besede. Nova deželna uprava bo morala zagotoviti finančno dotacijo tudi deželnemu zakonu za slovensko manjšino, ki ga je izglasovala Illyje-va uprava, desna sredina pa ga že nekaj let pustila brez denarnega kritja in torej izvotlila. Slovenske ustanove dokazujejo odprtost do vseh sogovornikov v mestu s tem, da dajejo EZTS-ju na razpolago pritlične prostore Trgovskega doma na Korzu, isto odprtost naj s konkretnimi dejanji pokaže tudi deželna uprava do Slovencev. Sedanja se temu vabilu gotovo ne bo odzvala, aprila pa jo lahko na volitvah nadomestimo z odpr-tejšo in nam bolj naklonjeno vlado,« zaključuje Aleš Waltritsch.
foto km.
mišljala. »Ker je to majhna država, v kateri so tudi omejene možnosti. Veliko mladih gre iz države,« pravi. Zaenkrat z družino ostaja v Gorici. Življenja v majhnem mestu se je navadila, prednost vidi tudi v bližini Slovenije, ki ji je zelo všeč prav zaradi številnih podrobnosti, ki jo spominjajo na domovino. »Na primer hrana. Slovenska kuhnja je zelo podobna naši, italijanska pa ne,« Pa tudi prepletanje kultur na obmejnem prostoru se ji zdi zanimivo. »Ko je leta 2004 Slovenija vstopila v Evropsko unijo, smo bili tudi mi na trgu Evrope in doživeli ta zgodovinski trenutek,« se spominja. Zaposlitve v Italiji ni ravno lahko dobiti, če si tujec, pravi. »V Italiji je nekaj posebnosti: veliko je majhnih družinskih podjetij, ki torej zaposlujejo svoje družinske člane. Druga pa je ta, da mladega človeka, kljub svojim sposobnostim, težko dojamejo kot kredibilnega,« niza dosedanje vtise. Zato je pred nekaj leti s kolegico ustanovila svoje podjetje za svetovanje družbam, ki želijo poslovati z vzhodnimi trgi, kar namerava v bodoče početi sama.
Katja Munih
moščenice
Aretirali Ukrajinca
BMWX5 ni bil njegov
Prometni policisti so v noči s sobote na včerajšnji dan aretirali 43-let-nega ukrajinskega državljana O.Y., ki se je peljal z avtomobilom BMW X5 s ponarejenim prometnim dovoljenjem. Ukrajinca so za pregled dokumentov ustavili na cestninski postaji pri Moščenicah; ob moškem je sedela ukrajinska državljanka, oba živita v La-tini. Policisti so takoj opazili, da s prometnim dovoljenjem nekaj ni bilo v redu; serijske številke so preverili v svoji podatkovni bazi in ugotovili, da je bilo prometno dovoljenje ukradeno leta 2009 skupaj s številnimi drugimi dokumenti na civilni motorizaciji v Cam-pobassu. Po preverjanju v kasarni v Ulici Pola na goriških Rojcah so ugotovili še, da je imel avtomobil registrsko tablico drugega BMW X5. Izkazalo se je, da je pravi lastnik vozila podjetje iz Rima, ki avtomobile oddaja v najem. Zaradi tega so ukrajinskega državljana aretirali, avtomobil pa vrnili rimskemu podjetju.
Vstopnice tudi v Gorici
Vstopnice za koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki bo 27. aprila z začetkom ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani, so naprodaj tudi na sedežu ZSKD v KB centru v Gorici; za informacije sta na voljo telefonska številka 0481-531495 in naslov elektronske pošte gorica@zskd.org. Vstopnica velja trinajst evrov; organiziran bo tudi avtobusni prevoz, ki stane deset evrov.
Primorska poje v Gorici
V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 17. uri koncert v okviru revije Primorska poje. Nastopili bodo mešani pevski zbor Varda iz Orehka, mešani pevski zbor Sveta Lucija iz Portoroža, mešani pevski zbor Brnistra iz Svetega Antona, mešani pevski zbor Bazovica z Reke, ženska vokalna skupina z Vrha in ženska vokalna skupina Vinika iz Meda-
Brian May julija v Gradežu
Na obrežju Nazario Sauro bo 16. julija nastopil Brian May, nekdanji kitarist legendarne rock skupine Queen. Pred-prodaja vstopnic že poteka, in sicer na spletni strani www.azalea.it.
Oreti kandidat za deželo
Goriški občinski svetnik liste Civica per Gorizia Fabrizio Oreti kandidira za deželni svet FJK na listi Autonomia re-sponsabile, ki podpira kandidaturo Ren-za Tonda za predsednika dežele.
gorica - Gironcoli
Podjetje Ater naj se ukine
Še zadnjič z Di Pietrovim imenom
Donatella Gironcoli
bumbaca
»Ukiniti je treba stanovanjsko podjetje Ater in številne druge javne ustanove in konzorcije, za delovanje katerih potrosimo ogromno javnega denarja in v katerih stranke reciklirajo svoje neizvoljene domnevne veljake.« Tako pravi Donatella Gironcoli, pokrajinska odbornica za delo, ki na listi Italije vrednot kandidira za deželni svet. Po njenih besedah se mora njena stranka čim prej očistiti dediščine, ki jo za sabo pušča Antonio Di Pietro. »Junija bomo na državnem kongresu izbrali novo vodstvo stranke, saj ne potrebujemo nikakršnih personaliz-mov,« poudarja Gironcolijeva in pojasnjuje, da Italija vrednot na deželnih volitvah podpira levosredinsko kandidatko za predsednika dežele Deboro Serracchiani. »Po neuspešni izkušnji Državljanske revolucije se pač vračamo, kamor spadamo,« pravi Gi-roncolijeva glede podpore Serracchianijevi in dodaja, da se bodo na deželnih volitvah še zadnjič predstavili s simbolom, na katerem je Di Pietrovo ime. »Iz tehničnih razlogov ga nismo uspeli izbrisati,« poudarja in pojasnjuje, da je deželna svetniška skupina Italije vrednot edina, ki se je ni dotaknila preiskava finančne straže o zlorabi javnega denarja. Ob Gironcolijevi kandidirajo v goriški pokrajini na listi Italije vrednot še 28-letna študentka prava Donatella Serafino, ki živi v števerjanski občini, 31-letni občinski svetnik iz Gradišča Alessandro Grandi, 64-letni občinski svetnik iz Tržiča Claudio Martin in Alfredo Piacentini, ki je preko trideset let zaposlen na občini v Šlovrencu.
20
1 4 Sobota, 16. marca 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Na pobudo društva upokojencev
Z mimozo v Bassanu
Ob dnevu žena so se z dvema avtobusoma odpravili na ogled zanimivosti kraja
Želja po praznovanju dneva žena, letos proglašenega pod geslom »Naredimo konec nasilju nad ženskami«, je 8. marca pritegnila številne goriške upokojence in prijatelje, v večini žensk, da so se odzvali vabilu na izlet v Bassano del Grappa. V dveh avtobusih so bile ženske najprej deležne čestitk in voščil.
V Bassanu, ki spada pod pokrajino Vicenza, so se izletniki v spremstvu dveh izkušenih vodnic seznanili najprej z glavnimi zgodovinskimi dogajanji od davne preteklosti do današnjih dni. Zvedeli so, da je mesto v 13. stoletju prišlo pod oblast Ezzelinov, potem Padove, plemičev Visconti, od 15. stoletja dalje pod beneško republiko do Napoleonove dobe, nato pa pod Avstrijo in nazadnje pod kraljevino Italijo. Staro obzidje je počasi izginjalo zaradi širjenja mesta. Bassano je znan zaradi mosta nad Brento, ki je bil
Praznovali so in se za spomin tudi nastavili fotografu
večkrat v dobi vojn in poplav porušen in spet obnovljen. Med prvo svetovno vojno je bilo mesto vojaško oporišče bojev na hribu Grappa, posebno po zelo hudem porazu italijanske vojske pri Kobaridu. Številne žrtve so bile tudi med drugo vojno. Po padcu fašizma so namreč območje zasedli Nemci, ki so jeseni 1944 pobili okrog 500 ljudi in 400 pregnali v taborišča, 31 mladih pa obesili ob drevoredih. Bassano je znan tudi po industrijah in obrtništvu (tekstil, keramika, tiskarstvo itd.). V njem so izletniki ob ogledu mesta spoznali še marsikaj novega. Obiskali so tudi muzej žganjekuhe Poli, kjer jim je bil prikazan razvoj destilacijskih postopkov. Pozneje so se odpeljali v kraj Vedelago, kjer jih je čakala praznična pogostitev. Ženske so seveda prejele šopek mimoze, popoldne pa se je nadaljeval ob veselem druženju in bogatem srečelovu. (ed)
CI3 Lekarne
M Koncerti
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025.
Q Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »II grande e potente Oz«. Dvorana 2: »Crescere Leggendo... anche al Cinema« 15.30 »La fabbrica di cioccolato«; 18.00 »Amiche da mori-re«.
Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.30 »La frode«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 17.10 -19.50 - 22.10 »Il grande e potente Oz«. Dvorana 2: 15.00 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Buongiorno papa«. Dvorana 3: 15.45 - 17.15 «Il grande e potente Oz« (digital 3D); 18.10 »Argo«; 20.30 »Educazione siberiana«. Dvorana 4: 15.00 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Dead Man Down - Il sapore della ven-detta«.
Dvorana 5: »Crescere Leggendo... anche al Cinema« 15.30 »Pippi Calze-lunghe: Pippi a bordo!«; 17.00 - 19.50 - 22.10 »Il lato positivo - Silver Linigs Playbook«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: »Animamente -SOS Rosa« 17.30 »Norma Rae«; 20.30 »Il grande e potente Oz«. Dvorana 2: 18.00 »Amiche da morire«. Dvorana 3: 17.45 - 20.30 »La frode«. JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -
22.10 »Il grande e potente Oz«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Buon-
giorno papa«. Dvorana 3: 17.15 «Il grande e potente Oz« (digital 3D); 19.50 »Argo«; 22.10 »Educazione siberiana«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Dead Man Down - Il sapore della vendetta«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 -20.00 - 22.00 »Voci nel buio«.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI:
18. marca, ob 20.15 koncert Vokalne akademije Ljubljana; Stojan Kuret, dirigent; informacije po tel. 0038653354013.
GLASBENA MATICA GORICA vabi na 6. srečanje komornih skupin z naslovom »Z glasbo v pomlad«. Nastop učencev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v sredo, 20. marca, ob 18. uri.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem domu v Gorici: v četrtek, 21. marca, ob 20.45 violinistki Jae Hyeong Lee in Jaewon Kim, na klavirju Evgueni Sinaisk.
30. SOVODENJSKA POJE bo v nedeljo, 7. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Organizatorji toplo vabijo vse ljubitelje petja.
H Šolske vesti
LU DOTEKA PIKANOGAVIČKA za otroke 2. in 3. letnika vrtcev ponuja animacijo, glasbo, gledališko dejavnost, pravljični kotiček, ustvarjalne delavnice, ples, predvsem pa veliko igranja in zabave. Dejavnosti bo vodila Damjana Golavšek, glasbenica, igralka in avtorica gledaliških predstav. Delovala bo vsako sredo od 27. marca do 15. maja, od 15.30 do 17.30 v Dijaškem domu. Prevoz iz vrtcev v Dijaški dom je zagotovljen; informacije in prijave do zasedbe mest po tel. 0481-533495.
ENOLETNO ŠOLANJE V SLOVENIJI za dijake višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji organizira SLO-VIK v sodelovanju z Gimnazijo Poljane in z Dijaškim domom Ivana Cankarja. Program omogoča zamejskim dijakom šolanje in bivanje v Sloveniji pod pogoji, ki veljajo za dijake s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji: to pomeni, da zanje ni predvideno plačevanje šolnine, bivanje v dijaškem domu, prehrana in prevozi pa so subvencionirani; informacije v uradih Slovika na Korzu Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-530412, in-fo@slovik.org, www.slovik.org.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sledeči naslov: sss.gor@gmail.com. Okvirni program na spletni strani sindikata www.sindikat.it.
ri Čestitke
S Izleti
glasbena Hrp matica
I I fínrina
F I h .H t. I D M I


Z GLASBO V POMLAD
6. SREČANJE KOMORNIH SKUPIN
nastop učencev Glasbene matice iz goriške, tržaške in videmske pokrajine
<. i
\ «iv
IM
Dvorana Kulturnega doma v Sovodnjah
sreda, 20. 3. 2013 ob 18. uri
Sodelujeta: Glasbena šola Nova Gorica in Istituto di Musica iz Gorice
Šolsko leto 2012/13
Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica • Zveza pevskih zborov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji • Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Primorska poje 2013
Nedelja,
17. marca, ob 17. uri
Gorica,
Kulturni center Lojze Bratuž
Nastopajo: MePZ VARDA MePZ SVETA LUCIJA MePZ BRNISTRA MePZ BAZOVICA ŽeVS DANICA ŽeVS VINIKA
Orehek Portorož Sveti Anton Rijeka
Vrh Sv. Mihaela Medana
Soprireditelj Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice
PREDAVANJE ZA STARŠE z naslovom »Vpliv televizije, video igric in interneta na otroka: na kaj moramo biti starši pozorni« bo potekalo v Dijaškem domu v petek, 22. marca, ob 17.30 (v slovenščini) in v ponedeljek, 25. marca, ob 17.30 (v italijanščini). Srečanje bo vodila psihologinja Susanna Pertot. Poskrbljeno bo za varstvo otrok (s predhodno najavo); informacije po tel. 0481533495.
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00.
stvenik Anton Komat z naslovom »Hormonski motilci, največje tveganje človeške vrste«.
S Poslovni oglasi
□ Obvestila
15. marca je EMIL TOMŠIČ praznoval svoj 80. rojstni dan. Še na mnoga, zdrava leta mu želijo brata in sestra z družinami.
(1)7 rojstnih let, kot šele začel bi se zate ta svet. Naj vsaka pomlad ti cvetja nasuje in sonce naj k tebi vsak dan pripotuje, naj spremlja te sreča, ljubezen, uspeh in nikdar z obraza ne izgine nasmeh! Vse najboljše, ERICA, ti iz Jamelj želijo mama, tata in brat Michele.
Naša draga ALEXANDRA praznuje danes 16. rojstni dan. Obilo lepega, veliko uspehov v šoli in da bi se ti uresničile vse skrite želje, so prisrčna voščila tvoje none, Maria, Borisa in vseh, ki te imajo radi.
SPDG priredi v prvem tednu julija 8-dne-vni izlet na Slovaško in Poljsko. Prevoz z avtobusom. Predvideni obiski in vzponi na nekaj vrhov v Tatrah. Koordinator: Vlado Klemše (tel. 0481-882079). Prijave do konca marca.
VINITALY: ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vin) prireja v nedeljo, 7. aprila, obisk sejma Vinitaly v Veroni; informacije in vpisovanje po tel. 048132283 ali markovicdaniela@yahoo.com.
AMATERSKO KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO VIPAVA vabi na pohod »Na koto 144 - Vrtače - po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo 24. marca. Zbirališče ob 8.45 v Jamljah, na parkirišču blizu plinovoda. Organizator priporoča primerno obutev, ročno svetilko in fizično kondicijo (udeležba na lastno odgovornost); informacije na tel. 328-2180158.
SPDG prireja v nedeljo, 24. marca, pohod Cerje-Trstelj. Hoje je tri ure in pol. Zbirališče pri gostilni Miljo pri Devetakih ob 8. uri. Izlet vodi Srečko Vizintin (3355421420).
SKGZ vabi v torek, 26. marca, ob 20. uri na sejo pokrajinskega sveta, ki bo potekala v Tumovi predavalnici goriškega KBcentra (Verdijev korzo 51, 3 . nadstropje). Seja je razširjena tudi na člane pokrajinskega tajništva, Zbor članov posameznikov in uslužbence goriških ustanov.
BARVANJE PIRHOV: veselo popoldansko ustvarjanje bo v četrtek, 28. marca, od 15.30 do 18. ure v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu. Vsak udeleženec naj prinese s seboj 4 kuhana jajca; informacije po tel. 334-2294517.
IS Prireditve
V	KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v
Solkanu bo ob 10-letnici delovanja danes, 17. marca, ob 21.30 Jam Session; v ponedeljek, 18. marca, ob 18. uri »Od prostorskih problemov do artikulacije interesov neinstitucionalne kulture«, ob 20. uri projekcije filmov goriške produkcije Go Go Video-Film; več na www.mostovna.com.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi ob dnevu žena v grad Kromberk v torek, 19. marca, ob 20. uri na predavanje Petre Testen z naslovom »Služkinje na Goriškem konec 19. in v začetku 20. stoletja«.
KD BRIŠKI GRIČ vabi na gledališko predstavo za otroke in odrasle »Palček« v izvedbi dramskega društva Slavec iz Solkana v četrtek, 28. marca, ob 18. uri v kulturnem domu na Bukovju v Štever-janu; vstop prost.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v skopu niza »Srečanja z avtorji 2013« v četrtek, 21. marca, ob 18. uri Marko So-sič predstavil svoj roman »Ki od daleč prihajaš v mojo bližino«.
AŠKD KREMENJAK vabi na predstavitev knjige »Filmsko ustvarjanje Aljo-še Žerjala. Od 8mm do digitalne kamere« v petek, 22. marca, ob 20.30. Predstavitev bo potekala v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Knjigo bo predstavil avtor, Aljo-ša Žerjal iz Škednja.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: v petek, 22. marca, raziskovalec, pisatelj, publicist in naravovar-
AKCIJA
PELETI 220 €/tona in bukova DRVA 120 €/paleta za NAROČILA nad 3 PALETE. LEGNAACASA Gorizia +386 31 770410 in 334-2200566
0 Mali oglasi
BOLNIČARKA s slovenskega Krasa išče delo za nego starejših oseb ali za varstvo otrok; tel. 00386-40-272290.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Darinka Terpi-na daruje družina Miklus 100 eurov za kulturno društvo Briški grič.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 9.00, Ezio Riosa z glavnega pokopališča v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče; 10.30, Claudio Roset z glavnega pokopališča v stolnico in na glavno pokopališče.
JUTRI V RONKAH: 10.20, Crimea Lenar-don vd. Mitton iz hiše žalosti v Ul. Gabriele DAnnunzio 14 v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na pokopališču.
JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Luigi De Santis iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev.
ZAHVALA
Gianni Feroleto
Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Posebna zahvala župniku Mirku Butkoviču in pevskemu zboru.
Njegovi najdražji
Števerjan, 17. marca 2013
w
Nedelja, 17. marca 2013 2 1
Za evropsko lovoriko Cuneo in Novosibirsk
OMSK - V finalu moške odbojkarske lige prvakov se bodo danes pomerili igralci Lokomotive Novosibirska in Bre Ban-ce Cunea. Obe ekipi sta polfinalna obračuna zaključnega turnirja dobili po petih nizih, Lokomotiva je dobila ruski obračun z branilcem naslova Kazanom, Cuneo pa je ugnal poljsko ekipo Zaksa Kedzierzyn-Kozle. V ekipi Cunea sta se izkazala Bolgar Cvetan Sokolov, dosegel je 24 točk, in srbski veteran Nikola Grbic (na arhivskem posnetku KROMA).
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Uspeh »azzurrov«, naslov Walesu
RIM - Italija je z drugo zmago v pokalu Šestih narodov v rag-biju izenačila uspeh, ki ga je dosegla že leta 2007. V primeru zmage Francozov proti Škotom (večerna tekma) bi Italija končala na tretjem mestu. »Azzurri« so včeraj z 22:15 premagali Irsko. Naslov prvaka je ubranila valižanska reprezentanca, ki je v Cardiffu premagala neporaženo Anglijo kar s 30:3. Za Wales je to 26. naslov prvaka, s čimer se je izenačil z Anglijo na vrhu lestvice zmagovalcev tega tekmovanja.
alpsko smučanje - Zadnji slalom sezone pripadel Američanki Schiffrin, Mazejeva tretja
Zaradi kave ob globus
LENZERHEIDE - »V drugi vožnji sem veliko zgrešila. Verjetno so živci naredili svoje. Bi jih pa verjetno obvladala, če se mi ne bi vrtelo v glavi, kot se mi je. Popila sem dve kavi preveč,« je po včerajšnjem slalomu povedala najboljša smučarka letošnje sezone Tina Maze, ki je najbrž v želji, da bi storila več storila napako. V zadnjem slalomu sezone je osvojila tretje mesto, kar ni bilo dovolj za tretji kristalni globus. Skupno zmago je odnesla mlada Američanka Mikaela Shiffrin, ki je včerajšnjo tekmo tudi zmagala. Mazejeva je sicer po prvi vožnji vodila, pred kasnejšo zmagovalko Schiffrinovo je vodila s 1,17 sekunde prednosti, vendar prednosti v drugi vožnji z zadržanim nastopom ni ohranila. »V prvi vožnji sem veliko tvegala. Občutek sem imela, kot da sem trikrat skoraj zletela s proge. Mogoče tudi zato nisem tvegala v drugi vožnji toliko, da se mi ne bi kaj zgodilo,« je pojasnila Mazejeva. »Verjetno je bilo preveč nervoze. Danes mi ni uspelo zadržati pritiska. Treba pa je znati izgubiti.« Schiffrinova pa je predvsem v spodnjem delu druge proge odlično odsmuča-la in prevzela visok naskok. Drugo mesto je pripadlo Avstrijki Bernadette Schild, mlajši sestri Marlies.
S tretjim mestom in torej novimi stopničkami je Mazejeva ob doseženih točkah (včeraj 2314) podrla še en rekord: s 23 zmagovalnimi stopničkami je zdaj najboljša vseh časov, za ene zmagovalne stopničke je pred Hermannom Maierjem. S tem se je tudi po mnenju predsednika Mednarodne smučarske zveze Gianfran-ca Kasperja vpisala med legende športa. Tudi Mazejeva je ponosna nad letošnjo sezono, zaveda pa se, da bo težko take rezultate ponavljati v vseh disciplinah: »Pri moških je to skoraj nemogoče, ker je konkurenca mogoče malo večja, pri ženskah pa je to nekoliko lažje,« je še dodala Črnjan-ka.
»Razočaranje po današnji (včerajšnji op.a.) tekmi je sicer veliko in naravno, vendar bo šla tudi ta žalost mimo. Iz teh napak se bom morala kaj naučiti. Mikaela Shiffrin je bila danes, bila je tudi zelo suverena v vsej slalomski sezoni. Mogoče globusa nisem izgubila tu in danes, ampak že prej. Slalomistke imajo čas trenirati, tega časa pa sama nisem imela. Letos smo imeli v slalomu na začetku tudi precej težav z materialom. Prav smuči smo našli šele po Mariboru, kar se nazorno vidi. Ko mi uspe dobra vožnja, imam ogromno prednost. Ampak za tak nastop moraš biti 100-od-soten, kar pa sama danes nisem bila.«
Osemnajstletna Shiffrinova je tako naslovu svetovne slalomske prvakinje dodala še skupno zmago v pokalu. » Vidim, da v njeni ekipi delajo dobro. Je mlada in ima okrog sebe deset ljudi, ki skrbijo zanjo. Verjetno, če bi imela pri 17 letih to, kar ima ona, bi tudi sama bila podobno uspešna. Včasih, ko jo gledam, mi je kar malo žal, da temu ni bilo tako. Shiffrinova je mlada, talentirana, prednost ima, ker celo sezono nastopa le v slalomu in veleslalomu. Salom pa je disciplina, v kateri je najtežje držati ritem in ohranjati občutek za gibanje, posebej, če tekmuješ v vseh disciplinah. En dan treninga mi zelo pomaga, vendar ne toliko, da bi bila 100-odstotna v obeh vožnjah.«
Tini Maze ni uspel naskok na tretji mali kristalni globus. Zmago v posebnem slalomskem seštevku je osvojila Mikaela Schiffrin (desno). Danes bo Črnjanka ne glede na uvrstitev dvignila še mali veleslalomski globus, podelili pa ji bodo tudi veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku
ansa
Pred Mazejevo je še današnji veleslalom, kristalni globus za to disciplino pa si je priborila že januarja v Mariboru. »Jutri (Danes op.a.) se grem zabavat, vendar ne tako, kot se mogoče sliši. Tu je proga težka, zato je potrebno vse narediti stoodstotno. Če tako ne bo šlo, bom šla pa vzvratno. Ne vem še, kako se bom odločila,« je nekoliko v šali zadnjo tekmo sezone napovedala Mazejeva.
Izidi: 1. M. Shiffrin (ZDA) 1:55,60; 2. B. Schild (Avt) +0,20, 3. T. Maze (Slo)
+0,35, 4. K. Zettel (Avt) +1,44, 5. W. Hol-dener (Švi) +1,77, 6. L. Mougel (Fra) +1,79, 7. M. Höfl-Riesch (Nem) +1,95, 8. C. Thalmann (Avt) +2,35, 9. V. Velez Zuzulova (Slk) +2,36, 10. E. Mielzynski (Kan) +3,12. Skupno slalom: 1. M. Shiffrin (ZDA) 688, 2. Tina Maze (Slo) 655, 3. Veronika Velez Zuzulova (Slk) 500, 4. Frida Hansdotter (Šve) 435, 5. Tanja Poutiainen (Fin) 354.
DANES: veleslalom, ob 10.00 in 12.30.
al. smučanje
Enostavno, »kralj« je Ted Ligety
LENZERHEIDE - Američan Ted Ligety je na zadnjem veleslalomu svetovnega pokala alpskih smučarjev v švicarskem Len-zerheideju potrdil, da mu letos ni para. Svetovni veleslalomski prvak je že predčasno osvojeni mali kristalni globus v posebnem seštevku discipline potrdil na najlepši možni način - s prepričljivo zmago. V Lenzerheideju je Lige-ty je vodil že po prvi vožnji, vodstvo pa je ohranil tudi po zadnjem veleslalomskem finalu. Drugi je bil Avstrijec Marcel Hirscher (+0,37), ki si je že zagotovil veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu, tretji pa je bil Francoz Alexis Pinturault (+1,16). Ligety je v svetovnem pokalu osvojil svojo že 17. zmago, vključno s svetovnim prvenstvom v Schlad-mingu je zmagal na sedmih veleslalomih. V svetovnem pokalu je na osmih veleslalomih tako zbral skoraj absolutno število točk - 720.
DANES: slalom, ob 9.00 in 11.30.
APrimorski
~	dnevnik
Celjani visoko izgubili
CELJE - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v prvi tekmi osmine finala evropske lige prvakov na domačem igrišču izgubili z nemško ekipo HSV Hamburg z 29:38 (13:20). Celjska zasedba je z uvrstitvijo v osmino finala izpolnila svoj načrt na mednarodnem področju, že po prvem obračunu z izjemno kakovostno ekipo iz Hamburga pa je jasno, da ga bo le stežka presegla.
Cimos Koper izpadel
MADRID - Rokometaši koprskega Ci-mosa pa so v petem krogu evropskega pokala EHF (skupina A) v gosteh izgubili s špansko ekipo Naturhouse La Rioja z 28:35 (14:19). Močno zdesetkana koprska zasedba je na Pirenejskem polotoku zapravila tudi teoretične možnosti, da se prebije v četrtfinale pokala EHF.
Milanski EA7 praznih rok
RIM/MILAN - Vnaprej igrani tekmi košarkarske A1-lige sta se končali z zmagama Rome in Cremone. Rimska ekipa je na domačem igrišču premagala beneško Umano s 74:69, medtem ko je Armani Jeans doma izgubil proti Cremoni z 78:81. Druge tekme bodo na sporedu danes.
Ratejeva šesta v Španiji
MADRID - Martina Ratej (Kladivar) je na 13. evropskem zimskem pokalu v metih, ki poteka v španskem Castellonu, zasedla šesto mesto v metu kopja (58,19 m). Zmagala je Rusinja Marija Abakumova, aktualna svetovna prvakinja in druga na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 (69,34 m). Eva Vivod (Poljane Maribor) je bila v tej disciplini med mlajšimi članicami (do 23 let) v prvi, slabši skupini tretja (50,27 m), v drugi skupini pa bo tekmovalo še sedem tekmovalk.
Pet Slovencev v finalu
OSLO - Na današnji tekmi svetovnega pokala smučarjev skakalcev na Hol-menkollnu nad Oslom bo nastopila peterica Slovencev. Poleg Petra Prevca in Roberta Kranjca, ki sta imela nastop že zagotovljen, so bili v kvalifikacijah uspešni še Anže Semenič, Andraž Pograjc in Matjaž Pungertar.
košarka - A2
Miljski Interclub matematično v končnici
Miljski Interclub je v ženski A2-ligi v Zavljah premagal Virtus Cagliari 67:56. Slovenka iz Milj Jessica Cergol je bila z 19 točkami najboljša strelka. Joganove varovanke so se tako matematično uvrstile v play-off.
VATERPOLO - V 9. krogu moške A2-lige so tržaški vaterpo-listi na gostovanju izgubili z 9:7 proti Rn Sori.
TRIESTINA - V okviru elitne lige bo Triestina danes gostovala v Lignanu. Vodilni Ufm bo doma igral proti Manzaneseju.
ODBOJKA - V polfinalu 1. DOL bodo igral tudi odbojkarice Luke Koper, ki jih vodi Marko Kalc. V povratni tekmi četrtfina-la končnice so premagale Zgornjo Gorenjsko s 3:0. Hit Nova Gorica pa je ostala brez polfinala, saj so Novogoričanke v povratni tekmi izgubile proti Braniku 0:3. V moški 1. DOL pa v polfinalu ne bosta igrala ne GoVolley (izgubil proti ACH Volleyu) niti Salonit Anhovo (izgubil proti Astecu Triglav).
nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige
OK le eni črno-beli
Juventus zmagal v Bologni - Udinese je moral priznati premoč Catanie
CATANIA - Videmski Udinese je na Siciliji zamudil edinstveno priložnost, da bi v pričakovanju ostalih današnjih tekem, ujel Romo na 8. mestu na lestvici. Z zmago bi črno-beli hkrati prehiteli včerajšnjega nasprotnika Ca-tanio, ki pa se je z osvojitvijo treh točk približali mestom, ki vodijo v evropsko ligo. Guidolinovi varovanci niso bili prav nič razpoloženi. Prvi polčas se je končal neodločeno 0:0. Nato pa se je začel Gomez »show«. Argentinec Alejandro Gomez, ki je igral tudi pri argentinskemu moštvu San Lorenzo, za katerega navija novi papež Frančišek I., je kar dvakrat (v 49. in 67. minuti) zatresel Brki-čevo mrežo. Za tretji gol je poskrbel Lodi (v 72.). Častni gol je za Furlane dosegel Muriel (v 36. minuti).
Večerno tekmo v Bologni je osvojila »stara dama«, ki je v pričakovanju današnjega kroga povečala prednost pred drugouvrščenim Napolijem (+12). Prvi polčas je bil izenačen. Bologna, ki je doslej zmagala trikrat zaporedoma, se je izkazala za trd oreh. V drugem polčasu je sodnik zaradi nedovoljenega položaja raz-
Giorgio Chiellini in Alberto Gilardino
veljavil gol Gilardinu. Nato so se zbudili gostje, ki so povedli z Vu-činičem (v 61. minuti). Za Črnogorca je 11 gol v letošnji sezoni. Piko na i je v 73. minuti postavil Marchisio.
Vrstni red: Juventus 65, Na-poli 53, Milan 51, Fiorentina 48, Inter 47, Lazio 47, Catania 45, Roma 44, Udinese 41, Bologna 35, Sampdoria 35, Parma 35, Cagliari 34, Atalanta 33, Torino 32, Chievo 32, Genoa 26, Siena 24, Palermo 21, Pescara 21.
Danes: 12.30 Siena - Cagliari, 15.00 Fiorentina - Genoa, Milan - Palermo, Napoli - Atalanta, Pescara - Chievo, 20.45 Roma -Parma, Sampdoria - Inter, Torino - Lazio.
B-LIGA - Izidi 31. kroga: Brescia - Bari 1:1, Empoli - Lanciano 2:2, Grosseto - Modena 2:0, Juve Stabia - Ascoli 1:1, Novara - Cro-tone 5:1, Padova - Pro Vercelli 0:1, Reggina - Cesena 1:2, Sassuolo - Cittadella 1:0, Spezia - Varese 0:0, Verona - Li-vorno 1:1, Vicenza - Ternana 0:1.
PRIMORSKI DERBI NEODLOČEN - 1. SNL: Gorica - Luka Koper 1:1, Olimpija - Celje 3:1, Maribor - Domžale 1:3.
ansa
22
Nedelja, 17. marca 2013
ŠPORT
/
odbojka - V skupini za napredovanje moške deželne C-lige
Olympia pred Valom Sočo
Vivil - Val Soča Imsa 3:0 (25:18, 25:15, 25:15)
Val Soča: Lavrenčič 14, Masi 4, Vidotto 7, Černic 0, Faganel 10, M. Juren 1, Plesničar (L), Magajne 0, Stera 0, E. Juren, Nanut, Devetak. Trener: Makuc.
Združena ekipa je v Villi Vicentini prepustila celoten izkupiček nasprotniku in si tako za-komplicirala življenje v boju za napredovanje v višjo ligo. Varovanci trenerja Roberta Makuca so igrali zelo živčno in nezbrano. »Prepoceni smo pustili zmago nasprotniku. Pogrešal sem več borbenosti in natančnosti. Naredili smo preveč napak. Zgrešili smo kar 17 servisov,« je sinočnjo tekmo in razpoloženje odbojkarjev Vala Soče opisal trener Makuc. V prihodnjem krogu bo združena ekipa igrala proti tržiškemu Fincantieriju. »V boju za napredovanje bo tista tekma že odločilna,« je dodal Makuc.
košarka - Deželna C-liga
Real Casarsa - Olympia 1:3 (21:25, 19:25, 25:23, 12:25)
Olympia: Terpin 22, Princi 3, Komjanc 10, Vo-grič 14, Corsi 0, Pavlovič 5, Visin 5, Cobello 1, Š. Čav-dek (L), A. Čavdek (L) n.v., Hlede. Trener: Markič.
Za pomembno zmago so poskrbeli odbojkarji goriške Olympie, ki so tako prehiteli Val Sočo in so tretji na lestvici v skupini za napredovanje. Tekma v Casarsi je bila borbena in gostje so stalno držali vajeti igre v svojih rokah. V tretjem setu so si Mar-kičevi fantje privoščili običajen padec zbranosti, kar pa se ni pripetilo v četrtem, ko so udarili z vso močjo. Odločilno orožje Olympie sta bila blok in servis. Zmaga je bila na koncu povsem zaslužena. V prihodnjem krogu bo Olympia gostila Vivil. »Prvenstvo postaja vse bolj zanimivo,« so dejali v taboru Olympie.
DRŽAVNA B2-LIGA
Sloga Tabor v Repnu za vse tri točke
Sloga Tabor Televita bo v današnjem (ob 18.00 v Repnu) krogu državne B-lige gostila ekipo Volleyball iz Gumina, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici. Varovanci trenerja Lucia Battistija so na papirju glavni favoriti. »V poštev pride le zmaga in tri točke, s katerimi bomo tudi matematično dosegli obstanek v B2-ligi, kar seveda ni bilo pod vprašanjem. Ekipa iz Gumina je mlada in neizkušena. Dejansko je selekcija mladincev U19 iz naše dežele,« je dejal kapetan Ambrož Peterlin. Trener Battisti bo imel na razpolago vse svoje varovance. Slogaši so se med tednom dobro pripravili na današnji dvoboj.
Tako, kot na prvem derbiju
Breg tesno zmagal - Bor Radenska z borbeno igro nadoknadil kar 20 točk - Meden 22 točk, M. Grimaldi 19 točk
Drugi derbi deželne C-lige med Bregom in Borom Radensko v Dolini je bil sko-radja fotokopija prvega. Zmaga je spet tesno pripadala Bregu, ki je tudi tokrat že visoko povedel (na začetku 3. četrtine je povedel z 20 točkami 47:27), naposled pa je dopustil, da ga je okrnjeni Bor - brez zanesljivega Boleta in nevarnega Zivica - dohitel. V zadnjem napadu se je Bor tako kot na prvem derbiju spet odločil za met za tri točke, vendar se je tudi tokrat žoga odbila od obroča.
Vse do tretje četrtine je bilo srečanje pod nadzorom Brega, ki je sicer igral brez Fer-foglie: na parketu so Gori in ostali povsem zagospodarili, učinkoviti so bili v obrambi, v napadu pa so ob nizanju košev s svojo fizično premočjo prevladali tudi v skokih. Za razigranimi gostitelji je Bor capljal z veliko težavo: obramba je bila premalo agresivna, v napadu pa niso uspeli prebijati Bregove obrambe: »Nič nam ni šlo od rok, vsak je igral po svoje, hkrati pa se nismo ujeli tudi zaradi nekaterih odsotnosti,« je priznal igralec Bora Stefano Babich.
Breg si je maksimalno prednost priigral na začetku 3. četrtine (67:47) in nakazal, da bo brez težav odnesel zmago. Vendar je v zadnjih petnajstih minutah Bor s consko obrambo uspel zaustaviti zalet brežanov, v napadu pa je z Mednom (22 točk) pridobil na samozavesti. V zadnji četrtini so borovci tudi s povratnikom Sosičem - vseh deset minut je igral tudi Pertot, svoj doprinos je dodal prej še Favretto - postopoma znižali prednost, minuto pred koncem pa tudi izenačili 68:68. V naslednji akciji je Breg dosegel koš z razpoloženim Marcom Grimaldi-jem (70:68), ki je bil tudi zadnji, saj je bil nato Breg neuspešen pod košem, Bor Radenska pa je »forsiral« met za tri točke, ki je bil prekratek.
Klemen Kladnik, trener Brega: »Podcenjevanje na koncu se nam je maščevalo, tako da nam je na koncu kar tekma voda v grlo. Toda tudi tokrat sem nam je izšlo čisto na koncu.«
Boban Popovič, trener Bora: »V drugem delu smo branili smo agresivneje, kar pa nismo storili v prvem polčasu.«
Stafano Babich, Bor: »Škoda za poraz, saj smo nadoknadili kar 20 točk. Čestital bi našim mladim igralcem, ki so v zadnjem delu dobro zaigrali in dokazali, da se nanje lahko zanesemo. Vsekakor smo dokazali dober karakter.«
Marco Grimaldi, Breg: »Veseli me, da smo reagirali po našem zadnjem hudem porazu. V zadnjem delu nam žoga nikakor ni hotela v obroč, k sreči pa smo v odločilnem trenutku zadeli. Prepričan sem, da bi bila ob prisotnosti igralca Bora Zivica tekma najbrž drugačna.«
Breg - Bor Radenska 70:68 (18:10, 43:27, 59:42)
Breg: Schilani 4 (1:2, 0:1, 1:2), M. Grimaldi 19 (3:4, 5:9, 2:7), Zobec n.v., Robba 6 (14, 1:3, 1:1), Sternad, Semec 2 (-, 1:4 -), Nad-lišek n.v., Cigliani 5 (-, 1:5, 1:2), Mattiassich
Tekmo si je v Dolini ogledalo več kot 100 gledalcev. Na fotografiji brežana Marca Grimaldija, ki je bil v petek zelo zanesljiv (19 točk), brani borovec Alberto Favretto
kroma
n.v., Kos 15 (-, 6:10, 1:5), Gori 17 (-, 4:9, 3:7), A. Grimaldi 2 (-, 1:4, -). Trener: Kladnik.
Bor: Madonia 8 (2:6, 3:6, 0:2), Favret-to 4 (4:4, 0:1, 0:1), Crevatin 5 (1:2, 2:2, 0:4),
Meden 22 (6:7, 5:11, 2:6), Contento 6 (4:4, 1:1, -), Babich 4 (2:2, 1:1, 0:5), Sosič 9 (2:2, 2:3, 1:3), Fumarola 8 (-, 4:13, -), Pertot 2 (2:3, -, 0:3), Kocijančič n.v. Trener: Popovič.
ALPSKO SMUČANJE - Abetone
Najmlajši solidno
Na Abetoneju se je včeraj s tekmo najmlajših babyjev 1 (2004) začela državna faza trofeje Ostržek na smučeh (Pi-nocchio sugli sci). Pravico do nastopa so si na deželnih kvalifikacijah prismučali trije člani Devina Med 110 tekmovalci je bil najboljši Francesco Loperiat 34., Maks Skerk je bil 47., Erik Bordon pa 68. »Z nastopom sem zadovoljen, čeprav bi vsi lahko smučali vsaj sekundo hitreje, s čimer bi uvrstitev izboljšali tudi za deset mest. Od najboljših nas ločijo 3 sekunde, kar smo pričakovali,« je pojasnil trener Aleš Sever. Člani slovenskih klubov v Italij i bodo tekmovali še danes med babyji 2 in v torek med miški 2.
376 prijavljenih
Na 25. Pokalu prijateljstva treh dežel, ki sodi v niz tekem Primorskega smučarskega pokala, bo nastopilo 376 tekmovalcev iz 20 društev, med katerimi tudi trije iz avstrijske Koroške in hrvaški klub iz Opatije. Tekmovanje bo v kraju Forni di Sopra: start ob 9.45, ogled proge pa ob 9.00.
košarka - Predzadnji krog D-lige
Ujeli so play-off
Varovanci trenerja Maria Gerjeviča premagali neposrednega tekmeca v boju za končnico
Basket4TS - Kontovel 48:60 (14:14, 26:27, 36:41)
Kontovel: Škerl 4 (-, 2:2, 0:2), Paule-tic n.v., Majovski 1 (1:2, -, -), Bufon n.v., Gantar 6 (0:2, 3:3, -), Starc 2 (-, 1:5, 0:4), Lisjak 13 (7:12, 3:7, 0:1), Šušteršič 15 (1:1, 4:5, 2:3), Regent (-, 0:1, -), Hrovatin 19 (3:5, 5:8, 2:3). Trener: Gerjevič.
Košarkarji Kontovela so se tokrat potrudili in v zadnji četrtini pokazali, kako se lahko igra dobro v obrambi. »V tem elementu smo bili odločilni, saj smo gostiteljem dovolili le 7 točk,« je po tekmi dejal Kontovelov spremljevalec Jan Godnič. Prvi dve četrtini sta bili izenačeni. Igra je bila živčna in precej je bilo napak na obeh straneh. V tretji četrtini so Gerjevičevi fantje vodili za pet točk. V zadnjem delu so vodstvo še povišali in strnili svoje vrste. Z granitno obrambo in hitrimi protinapadi so si zagotovili pomembno zmago, s pomočjo katere so se matematično uvrstili v playoff. Do konca rednega dela prvenstva je še en krog. Od posameznikov se je tokrat izkazal Peter Lisjak, ki je dosegel 13 točk, ujel 18 odbitih žog in izsilil 8 osebnih napak.
V	promocijski ligi zmagi Doma in Sokola
Dom Mark 900 - Olimpia 68:53 (14:24, 30:39, 49:47)
Dom: Vončina, Fabrissin 2, Terčič, Zavadlav M. 16, Cej 8, Zagorc 16, Abrami 18, Collenzini 2, Graziani 4, Franzoni, Zavadlav G. 2, Sanzin. 3T: Zavadlav M. in Cej 2. Trenerja: Zavrtanik in Dellisanti.
Domovci so prekinili niz dveh porazov z lepo zmago proti Olimpii. Po prvih dveh četrtinah je bila slika na igrišču za domače sicer zelo slaba, saj so nasprotniki od vsega začetka zadevali kot za stavo in v prvi četrtini dosegli skoraj polovico končnih točk.
V	drugem polčasu pa so se domovci prebudili in z delnim izidom 10:0 dosegli prvo vodstvo na tekmi. Odlična conska obramba je Olimpii dovolila zgolj 14 točk v zadnjih dvajsetih minutah, tako da je bila končna koš razlika relativno visoka. Pohvalo si zaslužijo vsi, omeniti pa je treba Abramija in Grazianija, ki sta se izkazala. (av)
Libertas B - Sokol 44:58 (8:17, 19:32, 35:47)
Sokol: Guštin 6, Jevnikar 6, Umek 3, Sossi 8, Križman 8, Hmeljak 9, Visciano, Piccini 5, Tapacino 11, Buin 4, trener Lazarevski. 3 točke: Križman 2, Hmeljak 1, Ta-pacino 1, Umek 1; SON: 22.
Čeprav je nastopil z okrnjeno postavo, je Sokol v 7. povratnem krogu v gosteh zanesljivo premagal Libertas B. Sokol je igral zbrano v napadu in čvrsto v obrambi ter dopustil gostiteljem, da so na koncu dosegli le pičlih 44 točk. Skozi vse srečanje je bil v vodstvu, tako da je trener Lazarevski poslal na igrišče vse razpoložljive košarkarje. Od posameznikov bi pohvalili Tapacina (11 točk) za igro v napadu ter Visciana (8 skokov), Guština in Hmeljaka za požrtvovalnost v obrambi. (lako)
odbojka - C-liga
Igralke Zaleta C samozavestno do nove zmage
Zalet C - Tarcento 3:1 (25:22, 25:20, 24:26, 25:17)
Zalet C: Babudri 16, Gridelli 14, Bal-zano 9, Spanio 6, Crissani 5, Štoka 15, Cvel-bar (libreo), Starec 1, Bukavec 1, A. Grgič, P. Grgič. Trener Edi Bosich.
Združena ekipa je po sinočnji zmagi še za korak bližja matematičnemu obstanku v ligi, ki sicer tako kot igra zdaj že nekaj mesecev niti približno ne more biti sporen. Tudi proti Tarcentu so naše igralke pokazale učinkovito igro, kljub tem, da so se jim igralke iz Čente močno upirale. Tekma je bila živahna, akcije pa dolge, ker sta obrambi večji del tekme prevladovali nad napadoma. Ko pa je Zalet C strnil vrste, igral bolj zbrano in borbeno, je dokazal, da je v vseh elementih, posebno pa na mreži, objektivno boljši. Da Crissani-jevo in tovarišic zdaj zlepa ni mogoče iztiriti, sta pokazala prvi set, ko je Tarcento po vodstvu Zaleta povedel z 19:17, in pa zadnji set, ko so gostje izničile visoko začetno vodstvo gostiteljic s 7:1. V obeh primerih so igralke Zaleta C samozavestno reagirale in največ pokazale, ko je bilo najbolj potrebno. S tem so tudi pokazale, da je bil poraz v tretjem setu le posledica prevelikega prepričanja, da jim Tarcento po vodstvu z 18:14 ne more več priti do živega. Podcenjevanje se jim je maščevalo, a pravzaprav brez posledic. (ak)
MOŠKA C-LIGA
Skupina za obstanek Soča Val ZBDS - Volley club 3:0 (27:25, 25:19, 27:25)
Soča: Boschini 2, Braini 2, Brando-lin 4, I. Černic 4, M. Černic 14, R. Devetak, Sfiligoj 8, Zoff 11, Škerk (L). Trener: Kustrin.
Soča Val je v napeti tekme vknjižila vse tri razpoložljive točke. Z izjemo drugega niza, v katerem je ves čas vodila, je v prvem in tretjem nizu prevladala šele v končnici. V zadnjem nizu je Soča Val ujela nasprotnike šele na 19:19, v izenačeni končnici pa je naposled prevladala predvsem po zaslugi razpoloženega Marka Černica. »Veseli me, da so igralci ob zaostanku vsakič znali reagirati in zaigrati zbrano, z željo po zmagi, kar smo v prejšnjih nastopih pogrešali,« je po tekmi dejal predsednik Soče Fabio Tommasi.
ŽENSKA D-LIGA
Skupina za obstanek Buia - Govolley 3:0 (25:14, 25:17, 25:15)
Govolley: Bressan 10, Mania 6, Princi 4, Valentinsig 4, Zavadlala 2, Panozzo 2, Povšič, n.v. Paulin, Devetak in Mosetti. Trener: Vogrič.
Govolley je na gostovanju v Buii povsem odpovedal. V okrnjeni postavi - brez Ilarie Cernic (gripa), Isabel Mania pa je igrala kljub slabosti - so varovanke trenerja Vogriča zastale predvsem v napadu, kar jim je onemogočilo nizanje točk. Nasprotnice so v vseh nizih diktirale ritem, z dinamično obrambo so nevtralizirale celo vrsto goriških napadov, s servisom pa so bile prav tako zelo učinkovite.
Zalet D - Fiumicello 2:3 (21:25, 25:22, 27:25, 14:25, 10:15)
Zalet D: Rudez 23, Zavadlal 4, Cas-sanelli 1, Klobas 8, Ghezzo, Cabrelli 4, Bembi (L1), De Walderstein (L2), Kneipp 3, Škerl 11, Kralj 3, Preprost 2, Valič 2. Trener: Maver.
Zalet D je v 7. krogu drugega dela prvenstva osvojil prvo točko. V napeti tekmi sta si bili ekipi enakovredni, izjema je bil 4. niz, v katerem so Maverjeve varovanke povsem odpovedale. V tem delu je bil neučinkovit predvsem napad, kar so mlajše nasprotnice izkoristile. Tudi v zadnjem nizu so igralke Zaleta povedle z 8:7, vendar na koncu klonile. »Kljub porazu pozitivno ocenjujem rezultat, saj točka kaže na premik v pravo smer. Škoda, da smo odpovedali v četrtem nizu, saj so bile nasprotnice v našem dometu,« je po tekmi dejal trener Maver, ki je izkoristil vse razpoložljive igralke.
ŠPORT
Nedelja, 17. marca 2013
23
JUTRI NA ŠPORTELU
V jutrišnji športni oddaji Športel (po TV Ko-per-Capodistria ob 18. uri) bodo gostje članice slovenskega navijaško-plesnega kluba Cheerdance Millenium Nastja Milič, Jasna Kneipp, Kristina Žerjal in Lara Iscra Skerl, ki bodo v živo z voditeljem Igorjem Malalanom (foto KROMA) spregovorile o 4. Millenium Cup in o klubu, ki praznuje 10-letnico. Oddajo bodo dopolnili prispevki z nogometne tekme Krasa v Repnu in derbija med Sovodnjami in Primorcem, odbojkarske tekme Sloge Tabor v državni B2-ligi in o košarkarskem derbiju med Bregom in Borom. Športel si boste lahko ogledali tudi na naši spletni strani ww.primorski.eu.
NAJZVESTEJŠI OBISKOVALCI
Ob slovenskih klubih, ki so že redni obiskovalci tekmovanja - s 84 tekmovalci so bile letos najštevilnejše Žabice iz kraja Log-Dragomer, ki so za to prejele tudi nagrado -, je Millenium cup že četrtič obiskal tudi hrvaški klub Bravo iz Va-raždina s 40 tekmovalci (foto KROMA). »Izredno prijetno je tu, zato se vračamo. Druge ekipe so bolj oddaljene, zato se v Trst še niso pripeljale. Nam ustreza tudi termin, ker gre za generalko pred našim državnim prvenstvom,« je pojasnila Dunja Ščapec iz kluba Bravo, ki je tudi predsednica hrvaške cheerleading zveze.
CHEER-MAME (IN OČETJE)
Med prvim premorom je program popestril zabaven nastop: na parterju je nastopila skupina mam in očetov članov in članic slovenskega kluba Cheerdance Millenium. Na dveh treningih so starši sestavili zanimivo navijaško točko, ki so jo vadili pod vodstvom Nikol Križmančič
in Kristine Žerjal. Skupina bo nastopila tudi na zaključni prireditvi ob 10-le-tnici kluba. Med drugim premorom pa je na parterju navijaške vragolije prikazala slovenska reprezentanca, ki bo nastopila na SP v Orlandu.
navijaštvo in ples - Na Čarboli na 4. Millenium cupu več kot 400 tekmovalcev in tekmovalk
Na navijaškem zemljevidu
Dobra lokacija tekmovanja, saj je Trst stična točka med Slovenijo, Hrvaško in Italijo, odlična organizacija in dober nivo tekmovanja daje 4. izvedbi Millenium cupa, ki ga je včeraj organiziralo slovensko društvo Cheerdance Millenium v športni palači na Čarboli, še dodatno potrdilo, da je tekmovanje zadetek v polno. Že po štirih letih so si pridobili mesto na zemljevidu tekmovanj cheerleadinga, zato se navijaške in plesne skupine zelo rade vračajo v Trst. Letošnje tekmovanje, privabilo preko 400 tekmovalcev iz Italije, Slovenije in Hrvaške, ki so se pomerili v otroški, mladinski in članski konkurenci v navijaških in plesnih točkah. Na mizici ob dveh parterjih, kjer so si nastopi sledili od jutranjih do poznih popoldanskih ur kot po tekočem traku, je tekmovanje spremljala tudi večletna predsednica društva Ivica Štok, ki je bila nad vsem navdušena. Veselila jo je tudi številna udeležba, pa čeprav je bila v primerjavi s prejšnjimi izvedbami nekoliko manjša. Štokova je pojasnila, da je to vpliv krize, zato ekipe ne izbirajo več čisto vseh tekmovanj. »Dosegli pa smo cilj, ki smo si ga zastavili pred leti, in sicer to, da se je tekmovanja letos udeležilo več italijanskih ekip,« je še dejala. Glede na to, da se je tekmovanje rodilo predvsem zato, da bi pro-moviralo navijaštvo in ples v Italiji, jim je to letos uspelo: ob Avianu, ki so bili na Millenium cupu že drugič, so nastopili še člani društev iz Gattinare pri Vercelliju, Tu-rina, Padove in Vicenze. Ker se v Italiji che-erleading šele razvija, nudi tržaško tekmovanje predvsem italijanskim ekipam enkratno priložnost, da se primerjajo z res kakovostnimi tekmeci, saj tovrstnih primerjav v Italiji nimajo.
Na tekmovanju so seveda nastopile tudi ekipe domačega društva Cheerdance Millenium. Zajčki v drugem letošnjem nastopu - nastopili so že na tekmovanju Rom pom pom v Sloveniji - so pokazali spet napredek. Glede na to, da tekmujejo proti tudi tri leta starejšim tekmovalkam, šele nabirajo izkušnje, je poudarila trenerka Jasna Kneipp, ki ji pomaga Rayan Starc. Osvojili so zadnje, 6. mesto. Strele v dveh peterkah so prav tako šele letos prestopile med mladinke in so v svojem krstnem nastopu v skupinskih dvigih zadovoljile trenerja Marka Sabola in Katerino Iscra. Bele strele so osvojile 6., modre pa 8., zadnje mesto. V isti starostni kategoriji so bile najboljše na-vijačice ŠZ Doma Stardust, ki so osvojile visoko 4. mesto. V njihovem prvem nastopu v tej kategoriji (sicer nastopajo med skupinami, vendar so se zaradi poškodb odločile za nastop v peterki) so s čisto koreografijo razveselile trenerko Nikol Križmančič.
Škrati pa so prav zaradi poškodb morali prilagoditi in poenostaviti koreografijo: med članskimi mešanimi skupinami (skupinski dvigi) so osvojili 2. mesto, še najbolj pa jih je razveselilo, ker so nastopili brez napak. Skupaj so trenirali samo dvakrat pred tednom dni. Najmlajše članice ŠZ Dom All stars pa so nastopile izven konkurence.
nogomet
Teniška zmaga Brega v 2. AL
San Canzian d'Isonzo - Breg 0:6 (0:4)
Strelci: Marturano v 5., Mos-colin 15., Nigris 25., Brunetti iz 11-m v 40.,; Nigris v 70. in M. Bertocchi v 80. min.
Breg: Cresi, Kuret (od 46. Lo-di), Degrassi, Čok, Coppola, Belladonna, Daris (od 65. Bampi), M. Ber-tocchi, Moscolin (od 20. Nigris), Marturano, Brunetti.
Nogometaši Brega so potrdili, da so v odlični formi. V Škocjanu ob Soči so domačo ekipo premagali s teniškim izidom. Cernutovi fantje so povedli že po petih minutah. »Nato je bilo vse bolj lahko,« je dejal spremljevalec Brega Marko Ota. Brežani so izid pospravili pod streho že po prvem delu, ko so vodili s 4:0. Žal se je kmalu po zadetku poškodoval napadalec Moscolin. Poškodba gležnja je v prvem trenutku izgledala hujša, tako da so Bregovega igralca z rešil-cem odpeljali v tržiško bolnico.
VČERAJ ŠE - D-LIGA: Virtus Vecommp - Legnago 1:0; 1. AL: Do-mio - Muglia 0:0, Isontina - Pro Go-rizia 1:2; 2. AL: Aquileia - Staranzano 2:2, Torre - Fogliano Turriaco 1:2.
DRŽAVNI MLADINCI SandonaJesolo - Kras 1:2 (0:1)
Strelec Radoševič v 25. in 60.
min.
Kras: D'Agnolo, Krizman, Mi-niussi, Russo, Cinque, S. Tari, Maio (Bianco), Ridolfi, Bovino (A. Tari), Pe-tracci (Caselli), Radoševič.
Državni mladinci Krasa so v go-steh dosegli pomembno zmago. Strelec obeh golov je bil Petar Radoševič. Kras je igral dobro in zmaga je bila zaslužena.
Celotno prireditev je povezovala Majrim Cheber. Pred nagrajevanjem, kjer so nagradili tudi najmlajšo tekmovalko (Nino Pečar iz Cheerdance mille-niuma) ter ekipo z najizrazitejšim navijaškim duhom (Bravo iz Varaždina), so vsi uprizorili še privlačni Harlem Shake. (V.S.)
šah - Pokrajinsko šolsko prvenstvo
Vse ekipe slovenskih šol v deželni finale
Ekipno pokrajinsko prvenstvo v šahu za srednje šole, ki ga je v petek organizirala središčna šola Žige Zoisa v sodelovanju s pokrajinskim šolskim uradom in društvom SST 1904, je bilo letos na nižji kakovostni ravni kot v prejšnjih letih. Zaradi birokratskih zapletov niso namreč nastopile šole Dante, Bartol in Cankar, ki uvrščajo najboljše posameznike cele pokrajine. Čast slovenskih šol je tako branila le openska večstopenjska šola, ki je v konkurenci šestih ekip osvojila prvo mesto tako v moški kot v ženski konkurenci. Dekleta so bila na koncu sicer peta, a kot edina ženska ekipa seveda uvrščena v nadaljnjo fazo. Nastopile so brez svoje najboljše igralke Lejle Juretič, a se kljub temu enakovredno borile z moškimi. Najboljši rezultat je dosegla Mateja Tavčar, ki je bila s sošolcem Matijo Blasino najboljša na četrti šahovnici (4/5). Največ zaslug za prvo mesto v moški konkurenci pa nosi Loris Carli, ki je na drugi šahovnici zmagal vse tekme (5/5). Najboljši igralec turnirja pa je bil Gabriele Morgante drugouvrščene šole Weiss s petimi zmagami na prvi šahovnici. V višješolski konkurenci pa je včeraj nastopilo 9 ekip v štirih kategorijah. Čeprav so bile že vse ekipe uvrščene v deželni finale, so se vsi igralci z veliko zavzetostjo borili za dosego čim boljšega rezultata. Na koncu so nekoliko presenetljivo zmagali naraščajniki liceja Franceta Prešerna pred starejšima ekipama Ste-fana in Zavoda združenega sveta. Največ zaslug za zmago nosita Andraž De Luisa in Lu-dovico Nicola Bressan, ki sta zmagala vse dvoboje v 2. oz. 4. šahovnici. Z najboljšim izidom na 1. šahovnici (5/5) je Enrico Gen-zo odločilno pripomogel k drugemu mestu Stefana in lovoriki v kategoriji juniores. V ženski konkurenci sta naslov osvojili ekipi Zavoda združenega sveta med mladinkami in Prešeren med naraščajnicami. V deželni finale pa sta uvrščeni še dve moški in ženska ekipa Zoisa.
Končni obračun slovenskih šol je nadvse pozitiven, saj so se vse, ki so nastopile, tudi uvrstile v deželni finale ( dve ekipi Opčin in Nabrežine med osnovnošolci, dve ekipi Opčin med srednješolci in tri ekipe Zoisa, dve Prešerna in ena Stefana med višješolci).
Izidi (srednje šole): Opčine (moški): Jordan Štekar 3/5, Loris Carli 5/5, Andraž Štoka 4/5, Mattia Blasina 4/5; Opčine (ženske): Tina Busan 1/5, Ivana Kresevič 3/5, Tja-ša De Luisa 1/5, Mateja Tavčar 4/5.
Izidi (višje šole): Prešeren (naraščaj-niki): Vedran Guštin 1/5, Andraž De Luisa 5/5, Liam Visentin 1/5, Ludovico Nicola Bressan 5/5; Stefan: Enrico Genzo 5/5, Ajlin Visentin 3/5, Nejc Kravos 3/5, Mirko Juretič 1/5; Zois (mladinci): Rudi Kante 3 /4, Carlo Porro 2/4, Dominik Sodja 1, Andrea Riosa 2/4; Zois (naraščajniki): Gabrijel Žetko 2/4, Alexander Sardoč 1, Jaš Mikac 1, Denis Čeri-movič 3 /4 Prešeren (naraščajnice): Urška petaros 2,5/4, Mojca petaros 3,5/4, Maja Ko-janec 0/4, Ivana Pahor 1 /4; Zois (naraščaj-nice): Anja Struna 1 /4, Ilenja Sedmach 1 /4, Nasj Zonta 2 /4, Selma Bečirevič 1,5 /4.
Marko Oblak
Srebrni znak OKS za jadralca Čupe
V okviru podeljevanj najboljšim športnikom iz občine Ajdovščine je Olimpijske komite Slovenije podelil Srebrni znak OKS tudi tržaškima jadralcema Čupe in reprezentantoma Simonu Sivitzu Košuti in Jaš Farneti-ju, ki pa se podeljevanja nista udeležila, saj sta trenirala v Zadru ter Splitu z bivšima svetovnima prvakoma Fantelom in Mareničem.
Z leve: najmlajši člani Cheerdance Millenium Zajčki na mi mohodu, plesalke; Frogs, italijanska skupina Aquatica in Škrat i med nastopom.
Vse fotografije KROMA
Domači šport Danes
Nedelja, 17. marca 2013 ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Volley ball Gemona
MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Vidmu, Benedetti: VBU
-	Sloga Tabor
2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Roiano Greta Barcola - Zalet Plave
UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Zalet Oranžne - Oma; 11.00 v Repnu: Zalet Dviganal Barich - Virtus; 19.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB -Ricreatori Comunali;
UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 na Opčinah: Sloga Dvogala Barich - Azzurra UNDER 13 ŽENSKE - 17.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Oma
UNDER 13 - 11.00 v Doberdobu: Val Arcobaleno
-	Pieris; 15.00 v Trstu, Scala Campi Elisi: Coselli -Sloga
NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Delta Porto Tolle
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Caporiacco
-	Vesna; 15.00 v Štandrežu: Juventina - Reanese
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Primorec
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Opčinah: Opicina
-	Zarja; 15.00 na Proseku, na Rouni: Primorje -Mossa
3.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Aurisina; 15.00 v Ločniku: Lucinico -Gaja
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Seveglianu: Sevegliano
-	Juventina; 10.30 v Dolini: Kras - Roianese
NAJMLAJŠI - 10.30 v Gorici: Audax - Sovodnje; 10.30 v Podgori: Juventina - Aris San Polo; 10.30 na Proseku: Kras - Fani Olimpia A KOŠARKA
DRŽAVNO PRVENSTVO U17 - 11.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran ZKB - APU, ob 11.00 v Dolini: Breg
-	CBU
Jutri
Ponedeljek, 18. marca 2013 KOŠARKA
PRVENSTVO U19 ELITE - 20.30 pri Briščikih, Ervatti: Jadran Qubik - Servolana DEŽELNO PRVENSTVO U19 - 19.30 v Trstu, ul. Locchi: Pall Trieste 2004 - Dom
24
Nedelja, 17. marca 2013
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
stv rai - Po dnevniku Mikser
Nocoj pred dnevnikom Skupaj lažje rastemo
Nocojšnje oddajanje slovenskega tv sporeda Rai se bo začelo ob 20. uri s prvim delom dokumentarnega niza Skupaj lažje rastemo namenjega otrokom, ki želi mlajšim gledalcem predstaviti Slovenijo. Nastal je v sodelovanju z goriškim Dijaškim domom, vodi pa ga otroški gledališki ustvarjalec Sten Vilar. Tokrat bo na sporedu oddaja z naslovom Dežela Zelenega Jurija.
Po TV dnevniku, približno ob 20.50, pa bo na sporedu mesečna oddaja Mikser.
Gosta tokratne oddaje, ki jo vodi Tamara Stanese, sta glasbenika Marco So-fianopulo in Janko Ban. Pred kratkim je namreč pri založbi Pizzicato izšla antologija slovenskih ljudskih pesmi z naslovom Rasti, rasti rožmarin, ki jih je za glas in kitaro priredil prav tržaški skladatelj in zbo-
rovodja grškega porekla profesor Marco Sofianopulo. Pri izbiri glasbenega gradiva mu je stal ob strani dolgoletni glasbeni urednik na Deželnem sedežu Rai in zborovodja Janko Ban. Pogovor bogatita portret Marca Sofianopula in premierno predvajanje videospota skladbe Rasti, rasti rožmarin v izvedbi dua Feri.
Pred pogovorom v studiu bodo na ogled tudi štirje prispevki: prvi bo na vrsti prispevek o muzeju na odprtem v Gorici in Novi Gorici, ki ga je pripravilo združenje italijanskih in slovenskih zgodovinar-jev47/04. Sledila mu bosta prispevek o razstavi Leonardo Da Vinci, o kateri bo spregovoril prof. Igor Škamperle, in prispevek o sirarni v Čarnemvarhu v Benečiji. Zadnji bo na vrsti kratkometražec iz arhiva Aljoše Žerjala.
iL Rai Tre bis	
	SLOVENSKI PROGRAM
	Na kanalu 103
20.00	Tv Kocka
20.30	Deželni TV dnevnik
20.50	Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnev-
	nik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 MixItalia 10.30 A Sua immagine, vmes Sveta maša in Angelus 12.20 Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: Formula 1, Velika nagrada Avstralije, prenos dirke 16.30 20.00 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - L'Arena 17.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nad.: Un medico in famiglia 23.30 Dnevnik
^ Rai Due
7.00 9.20 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 8.55 New Art Attack 10.10 Dok.: Ra-gazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventu-ra 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in fami-glia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspettano 15.40 Quelli che... (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nad.: Il commissario Rex 20.30 1.00 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Elementary 22.35 Športna rubrika
^ Rai Tre
O Italia 1
7.20 Serija: La grande vallata 8.15 Film: La Gerusalemme liberata (dram., '57) 9.55 Nan.: L'Ispettore Derrick 10.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Odd.: RES Lezioni dal Conclave 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in
La 7
LA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Coffee Break 10.40 Maratona di Roma 2013 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Il ras del quartiere (kom., It., '83) 16.15 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Nad.: I Borgia 23.20 Dok.: La7 Doc
^ Tele 4
Dnevnik 14.30 In \u00BD ora 15.05 16.15 Rubrika: Alle falde del Kilimangia-ro (v. L. Coló) 16.05 Kolesarstvo: Milano - Sanremo 18.00 Per un pugno di li-bri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Presa di-retta 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Gazebo
n Rete 4
6.30 Dnevnik 6.50 Mediashopping 7.20 Nan.: Vita da strega 8.20 Dok.: Pianeta Di-nosauri 9.00 Nad.: Dangerous Roads 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viag-gio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.05 Donnavventura 14.00 Dnevnik 14.40 Ieri e oggi in Tv 15.05 Film: Titanic (dram., '96) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.40 Film: Comandante Florent - Legami di sangue (krim., Fr.) 21.30 Film: Chi trova un amico trova un tesoro (pust., It., '81) 23.50 Nad.: Tierra de Lobos
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Dok.: South Pacific 11.55 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'ar-ca di Noe 14.00 Domenica Live 18.50 Kviz: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la domenica 21.30 Film: Francesco (relig., It., '01)
7.00 Risanke 10.35 Film: Due gemelle in Australia 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: Il magico tesoro di Loch Ness 16.00 Film: Il mi-stero della casa stregata 18.00 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.25 Film: 30 anni in 1 se-condo (kom., ZDA, '04, i. J. Garner) 21.25 Le Iene Show
—--—	VREDNO OGLEDA
HM Nedelja, 17. marca	-
UmJ Raimovie, ob 11. uri
Persepolis (Francija 2007)
Režija: Marjane Satrapi, VincentParonnaud
Glas: CatherineDeneuve, ChiaraMastroianni, Paola Cortellesi, LiciaMaglietta, Sergio Castellito
Animirani film iraške režiserke Marjane Satrapi, zelo enostavno in hkrati hecno, pripoveduje o otroštvu v času revolucije.
V Teheranu leta 1978 odrašča osemletna Marjane, ki sanja o tem, da bo kot bodoča prerokinja rešila svet. Ob sebi ima napredna starša in ljubečo babico, v družbi katerih pozorno spremlja padec šahovega režima. Ustanovitev nove Islamske republike napoveduje dobo »varuhov revolucije«, ki nadzorujejo vedenje prebivalcev. Marjane si mora zdaj zakrivati obraz, njene sanje o revoluciji pa postajajo še močnejše. V vojni proti Iraku na mesto padajo bombe, začne se pomanjkanje, ljudje izginjajo, represija je vsak dan hujša. Marjane je vse bolj uporniška, zato jo starši pošljejo v Avstrijo, kjer pri štirinajstih letih spozna novo življenje, puberteto, svobodo in ljubezen, a tudi grenak vsakdan v tuji državi. Zdaj že štiridesetletna režiserka živi in dela v Parizu. Film je leta 2007 v Cannesu prejel nagrado žirije.
pop Pop TV
6.00 Festa in piazza 12.30 20.15 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Cattedra di San Giusto 18.10 Le ricette di Giorgia 18.30 Rubrika: Tanta salute 19.00 Vendo casa in Tv 19.45 Cartellino Rosso 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.00 Risanke 10.20 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Sledi 11.10 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Na zdravje! 14.50 Ansambel Zadovoljni Krajnci 15.20 Film: Moj oče Barišnikov 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Dekameron 17.50 Igralci brez maske 18.25 Igralci tudi pojejo 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.00 Pisatelj in mesto 22.00 Dok. serija: Zdravje Slovencev 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Nad.: Luther
Jr Slovenija 2
6.50 Formula 1: Velika nagrada Avstralije, prenos iz Melbourna 8.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, prenos 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos 10.40 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), vključitev v prenos 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, prenos 12.25 Alpsko smučanje -svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos 13.30 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), vključitev v prenos 14.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž in M), vključitev v prenos 16.45 Umetnostno drsanje - svetovno prvenstvo: ženske, posnetek 18.45 Odbojka - liga prvakov: finale, posnetek iz Omska 20.45 Žrebanje Lota 20.55 Nad.: Mali širni svet 21.50 Dok. serija: Prelomni zgodovinski dnevi 23.25 Kratki igr. film: Amelia
(t Slovenija 3
6.10 Primorska kronika (pon.) 6.30 7.15, 8.10 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.5014.50 Tedenski pregled 7.35 Svet v besedi in sliki 9.25 Kronika 10.00 15.05 Na tretjem... 11.05 Utrip (pon.) 11.20 15.55 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 16.05 Satirično oko 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 21.45 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor
Koper
14.15 Čezmejna Tv 14.30 Tednik 15.00 „Q"
-	Trendovska odd. 15.45 Mediteran 16.10 Eno življenje, ena zgodba 17.20 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod
-	Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Karol Wojty-la 22.15 Šport 22.30 Odbojka: Champions League 23.50 Slovenski magazin
Tv Primorka
14.3017.00 Tv prodajno okno 15.00 Zgodbe o glasbi 16.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.30 Tedenski pregled, Napovedujemo... 20.00 Tistega lepega dne v Podnanosu - 50 let 20.30 To je moje kultura 21.30 Mozaik za gluhe in naglušne 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani
7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.50 Serija: Beverly Hills 9021011.20 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 11.45 Dok. serija: Kuharski dvoboj tortic 12.45 Dok. serija: Preobrazba doma 13.45 Film: Vizija umora (triler, '07) 15.30 Nan: Nadarjeni mož 16.25 Film: Moja mala navihanka (rom., '04) 18.20 Dok. serija: Ana kuha 18.55 24UR -novice 20.00 Slovenija ima talent 21.40 Film: Pasti velemesta (kom., '99) 23.20 Film: Moje ime je Sam (dram., '01, i. M. Pfeiffer)
A Kanal A
8.10 Nan.: VIP 10.00 ŠKL 10.55 Astro Tv 12.25 Faktor strahu ZDA 13.25 Film: Neurje 15.10 Film: Wing Commander -Vesoljski komandant 17.00 Dok. serija: Poker Stars 18.00 Volan 18.40 Nan.: Zvezde na kolesih 19.15 Pazi, kamera! 20.00 Film: Popolni umor 22.00 Nad.: Grimm 22.55 Film: Časovna bomba
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Pogovor z gledališko igralko Mirando Caharija; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Koni-ka; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente clas-sici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e as-saporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osser-vatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violin-ček (pon.);18.30 Prižgimo luč ljudje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kroni-ka;7.50, 14.22 Snežne razmere; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Prešernova nagrajenca; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro ju-
tro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstru-mentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Močna volja in delovni zagon vam bosta v prihodnjem tednu pomagala doseči vrhunske rezultate na delovnem mestu. Denar: vaše finance bodo trpele.
m^l BIK 21.4.-20.5.: V prihodnjih dneh se lahko zgodi, da se v stresnih okoliščinah ne boste najbolje znašli. Razlog bo tičal v pomanjkanju pozornosti, ki bo posledica ne-prespanosti.
±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V donosu do partnej boste včasih delovali hladno in brez čustev. Če potrebujete več časa zase, se o tem pogovorite z ljubljeno osebo, ki bo razumela vaše težave.
RAK 22.6.-22.7.: Ne pretira*	vajte z delom, prav tako se v prihodnjem obdobju poskušajte izogibati stresnim okoliščinam v službi. Ob koncu tedna odpeljite družino na krajše potepanje.
yLEV 23.7.-23.8.: Mars vas bo (^^r navdal z močno energijo in tekmovalnostjo, s katero boste na delovnem mestu kljubovali nadrejenemu in sodelavcem. Pazite, da vas svojeglavost ne bo spravila v težave.

DEVICA 24.8.-22.9.: V službi ali šoli ste v zadnjih dneh dosegli uspeh za uspehom, ki so pripomogli k vaši samozavesti in vas napolnili z novim zagonom. Poskrbite za ustrezno motivacijo.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pri-^ ^ hodnji teden boste imeli odločno žilico za trgovanje, vaša intuicija vas bo vodila v pravilne odločitve. Pazite, da uspehi na delovnem mestu ne bodo vplivali na vaše življenje.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Dosežek na osebnem področju vas bo napolnil s samozavestnostjo in zagonom. Na delovnem mestu se boste končno spopadli s predsodki glede nekega sodelavca.
STRELEC 23.11.-21.12.: Ne
dovolite, da bi vam prihodnji teden čustva ušla izpod nadzora. Na delovnem mestu vas čaka veliko obveznosti, ki jih zaradi preteklih težav še niste mogli opraviti.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Planeti bodo v prihodnjih dneh na vas vplivali negativno, predvsem kar zadeva splošno počutje in pomanjkanje energije. Preživite prost dan ob dejavnosti, ki vam je pri srcu.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Na delovnem mestu se boste počutili utesnjeno v rutini, kar bo negativno vplivalo na vašo motivacijo. Stres se bo poznal tudi v odnosih z družino, delovali boste nepotrpežljivo.
RIBI 20.2.-20.3.: V službi se potrudite pri izzivih, vendar se obveznostim ne podredite popolnoma. Vzemite si čas za sebe, domača opravila in odnose z družino.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 17. marca 2013
25
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 K2 - La montagna degli italiani 23.15 Porta a Porta
Rai Due
17.00 Nad.: Army Wives 17.45 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 22.40 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Hawaii Five-0 21.50 Nan.: Vegas 23.40 Emozioni
^ Rai Tre
Canale S
6.40 Risanke 8.45 Nad.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar -Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.10 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: Arrow 23.00 Nan.: Nikita
La 7
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Film: Jane Doe 17.10 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Odd: Piazzapulita 23.45 Omnibus notte
6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.15 Nan.: Seltz 9.30 Rubrika: Sorgente di vita 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Detto fatto 16.05 Nad.: Tutti pazzi per amore
^ Tele 4
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.10 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Per ridere insieme con Stanlio e Ol-lio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Che tempo che fa del lunedi 22.50 Neripoppins
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan: My life - Segreti e passioni 16.55 Nad.: Le indagini di padre Castell 18.55 Dnevnik 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Quinta colon-na 23.55 Terra!
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Centovetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.10 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-solvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Zelig Circus 23.40 Nad.: Baciati dall'amore
7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Il portolano 8.30 Deželni dnevnik 12.30 Aktualno: Musa Tv 12.40 Vendo casa in Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe dello sport 22.00 Triestina - Lignano 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta
Slovenija 1
7.00 Dobro jutro 10.15 15.40, 18.35 Risanke in risane nanizanke 11.00 Gremo na smuči 11.30 Dok. odd.: Megabiti energije 12.00 Odd: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Umetni raj 23.40 Knjiga mene briga
Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 8.55 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 14.15 Točka 15.05 Na lepše 15.35 Pisatelj in mesto 16.30 Dok. odd.: Človek z otoka Flores ali zgodba o zadnjih hobitih 17.35 Dober dan, Koroška! 18.05 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 23.15 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Shirley 21.10 Serija: Kačjerep-kin brlog 22.50 Razred zase
Jr Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.10 22.50 Tedenski napo-vednik 17.50 Kronika 18.40 Beseda volil-cev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Etnohist(e)ria 16.15 Vesolje je... 16.45 Tednik 17.15 Avtomobilizem 17.30 Istra in... 18.00 22.40
Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok.: Italija - Potenza 20.00 Mediteran 20.30 Ar-tevisione 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Pred odločitvijo - Univerza v Novi Gorici 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo...
pop Pop TV
7.50 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 17.50 Nad.: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan: nadarjeni mož 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Naša mala klinika 14.45 Nad: Ko listje pada 15.40 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 17.45 Misli zdravo 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Čista desetka
21.00 Film: Tisti veseli dan (i. R. Williams, M. Moore) 23.10 Nan: Težki zločini
Kanal A
6.00 18.00, 19.45 Svet 6.30 Serija: Sanjska upokojitev 6.55 Risanke 8.20 Nan.: Frasier 8.50 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.20 Dok. serija: Igrače za velike 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 13.45 Nan.: Frasier 14.45 Film: Pasti velemesta 16.30 Dok. serija: Igrače za velike 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 20.00 Film: Pljuni jo ob stran 21.55 Nad.: Grimm 22.50 Film: Doktor Mladen
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z gledališko igralko Mirando Caharija; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Jasna Jurečič: Pasji dnevi - 7. nad.; 18.00 Quinda - kraj sreče; pot do nje preko naših čustev; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Me-tamorfoza.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Te-
Rai 5, ob 22.15
VREDNO OGLEDA
When you're strange. The doors
ZDA 2009
Režija: Tom DiCillo
Igrajo: Johnny Depp, John Densmore, Ray Manzarek in Jim Morrison
Še en dokumentarec o Jimu Morrissonu in skupini Doors, nastal po tistem, ki ga je kalifornijskemu bandu posvetil Oliver Stone. Dokumentrna zgodba spremlja člane od leta 1965 do Morrisonove smrti leta 1971. Režiser Tom DiCillo si je pred realizacijo ogledal več ur posnetkov, večinoma je šlo pri tem za zasebni, še ne poznan videomaterial, s katerim je avtor želel sestaviti neobičajen poklon, popolnoma različen od tistega Olivera Stoneja.
Premierna projekcija je delo zaživelo na Sundance Film Festivalu, Roberta Redforda. Film je prepričal, a po mnenju kritikov, je režiserjevo pripovedovanje delovalo nekoliko preveč dolgočasno. Zato se je avtor odločil, da bo vezni tekst zaupal Johnnyju Deppu, ki v filmu prebere tudi 15 Morrisonovih pesmi. Slavni Jim, ni bil le pisec besedil, temveč tudi pesnik. V italijanski verziji je Deppovo vlogo pripovedovalca, prevzel Morgan.
levizijski in radijski programi; 10.3512.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 -nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov;
22.29	Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture;
16.30	Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
/'Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26 Nedelja, 17. marca 2013	VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
Jutri zvečer se bodo močna atlantska fronta in pred njo vlažni tokovi v nižjih in višjih legah premikali nad-deželo. Nato bodo v višinah prispeli manj vlažni zahodni tokovi.
Spremenljivo oblačno. Oblačnost bo dopoldne in zvečer izrazitejša v Predal-pah, kjer bodo možne padavine in sneženje tudi v dolinah; na obali in na Trbiškem se bo čez dan občasno razjasnilo. Na obali bo zapihal jugo, ki bo zvečer močnejši.
Danes bo v vzhodni Sloveniji še delno jasno. Drugod se bo od zahoda postopno pooblačilo, popoldne bodo v hribovitem svetu zahodne Slovenije občasno rahle padavine. Pihal bo jugozahodni veter.
Pretežno oblačno s padavinami, ki bodo dopoldne zmerne, zvečer pa močnejše: pojavile se bodo nevihte. Pihal bo zmeren jugo v nižinah, močnejši na obali, kjer bodo možne morske nevihte. Ponoči bo zapihal močan lebič. Snežilo bo v gorah. Pihal bo močan južni veter v višinah.
V ponedeljek bo oblačno, dež se bo okrepil in razširil nad vso Slovenijo. Več dežja bo v zahodni Sloveniji. Meja sneženja bo med 800 in 1100 metri nadmorske višine. Ob morju bo pihal jugo. V torek in sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo še padavine, deloma plohe. Pihal bo jugozahodni veter.
£ £ Kanin - Na Zlebeh . . .300	Piancavallo . . . .. . . . . .150
'H s Vogel ................215	Forni di Sopra .......130
gg Kranjska Gora.........65	Zoncolan............150
cc Krvavec..............150	Trbiž .................150
Cerkno...............130	Osojščica ............130
Rogla ................160	Mokrine .............190
Rusija bo kaznovala kletvice v medijih
MOSKVA - Rusija bo uvedla posebne kazni za zmerjanje in kletvice na televiziji, v časnikih in na radiu. Za neprimerne besede bodo lahko sedaj medijem naložili do približno 5000 evrov kazni. Kaznovane pa ne bodo le založbe, televizije in novinarji, pač pa tudi oseba, ki bi v pogovoru takšne besede izrekla. Ruska vlada želi s tem zaščititi družbo pred "nemoralnim informacijskim sistemom". Zakonodaja bo veljala tudi za internet. Kritiki so medtem prepričani, da bo zakon služil kot nov izgovor za izvajanje cenzure v vladi nenaklonjenih medijih. Za zakon je sicer v odločilnem drugem branju v ruski dumi glasovalo 388 od navzočih 444 poslancev, sedaj pa ga mora le še podpisati premier Vladimir Putin. (STA)
V Londonu našli violino, ki je igrala ob potapljanju Titanika
LONDON - Na podstrešju hiše v Londonu so našli violino, ki je igrala, ko se je potapljal Titanik, so sporočili iz britanske dražbene hiše. Po več letih preverjanj je nesporno gotovo, da gre za instrument, na katerega je vodja orkestra na ladji Wallace Hartley igral vse do nekaj trenutkov pred smrtjo v ledeni vodi. Hartleyu je violino podarila njegova zaročenka Maria Robinson ob njuni zaroki leta 1910. Na violini se je nahajala srebrna spominska ploščica z napisom: "Za Wal-leca, ob najini zaroki. Od Marie." Strokovnjaki so po skrbnem pregledu potrdili, da je instrument avtentičen. (STA)
SAWAL NOVA GORICA
Najboljši Opel trgovec 2011
PRODAJA
NADOMESTNI
EDINI POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER VOZIL OPEL NA GORIŠKEM
8 LET BREZPLAČNE GARANCIJE SAWAL OB NAKUPU NOVEGA AVTOMOBILA OPEL
ENOSTAVEN NAKUP: POTREBNO DOKUMENTACIJO ZA REGISTRACIJO UREDIMO KAR PRI NAS. SERVIS 4+ : ZA VOZILA OPEL STAREJŠA KOT 4 LETA DO -40% POPUSTA.
SAWAL NOVA GORICA INDUSTRIJSKA CONA KROMBERK
ULICA VINKA VODOPIVCA 16,5000 NOVA GORICA, SLOVENIJA WWW.SAWAL.SI - TEL. 003865 / 330 63 30
UDOBNO IN ENOSTAVNO Z VAŠIM NOVIM OPLOM.
DODATNA OPREMA
KLEPARSTVO LIČARSTVO
V petek, 22. in soboto, 23. marca vas pričakujemo v ljudskem vrtu (korzo Verdi) v Gorici.
Wir leben Auto,
PRIREDITVE, KRIŽANKA	Nedelja, 17 . marca 2013 2 7
/—
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
V	ponedeljek, 18. marca, ob 20.30 v Mali dvorani / MandicStroj, režija Bojan Jablanovec
V	četrtek, 11. aprila, ob 10.30 v Veliki dvorani Fran Milčinski / Butalci, režija Jaka Ivanc
Gledališče Rossetti Dvorana Generali
Danes, v nedeljo, 17. marca, ob 16.00
/ H. von Kleinst / Princ iz Hamburga. Režija Cesare Lievi, igrajo Andrea Col-lavino, Lorenzo Gleijeses, Ludovica Modugno, Maria Alberta Navello, Gra-ziano Piazza in Stefano Santospago. Dvorana Bartoli
Danes, v nedeljo 17. marca, ob 21.00 /Pi-no Roveredo in Marko Sosič po romanu Pina Rovereda / La melodia del corvo. Režija Marko Sosič, igrajo Adriano Braidotti, Laura Bussani, Alessandro Mizzi, Maria Grazia Plos in Maurizio Zacchigna. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada
Danes, v nedeljo, 17. marca, ob 16.30
/ Cochi e Renato / Quelli del cabaret. Režija Renato Pozzetto. Ponovitve: v torek 19. marca ob 16.30; 20., 21., 22. in v soboto 23. marca vedno ob 20.30 ter v nedeljo 24. marca ob 16.30.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Velika dvorana
V sredo, 27. marca ob 21.00 / Flamen-QueVive. Pinturas je predstava fla-menko glasbe in plesa, ki dobi navdih
SLIKOVNA KRIŽANKA -
v delih znamenitega andaluzijskega slikarja Pabla Picassa. Slikar riše in naslika z neobrzdano silovitostjo in strastjo, medtem ko ritmika flamenka pripoveduje o njegovem ekscentričnem življenju.
Gledališče Rossetti
Dvorana Generali
V	sredo, 20. marca, ob 20.30 Mel Brooks/ Frankenstein Junior (Musical), režija Saverio Marconi, igrajo Giampie-ro Ingrassia, Giulia Ottonello, Mauro Simone in Altea Russo. Ponovitve: v četrtek, 21. in petek, 22. marca ob 20.30; v soboto, 23. marca ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo 24. marca ob 16.00.
V	petek, 29. marca, ob 21.00 / Negrita unplugged tour 2013, v sodelovanju z občino Trst koncert slavne italijanske rock skupine Negrita.
Veliki trg
V	soboto, 25. maja, ob 21.00 bo koncert pop punk skupine Geen Day.
_SLOVENIJA_
LUBLJANA
Dvorana Stožice
V	soboto, 27. aprila ob 18.00 bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora in številnih njegovih prijateljev, ki so zbor v prejšnjih mesecih že spremljali na koncertih ob njegovi šti-ridesetletnici. Pod geslom Za svobodo, za kruh! se bodo v Ljubljani zvrstili Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej Mef, Iztok Mlakar, Zoran Pre-din, Boris Kobal, Gojmir Lešnjak Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freak-waves, Zaklonišče prepeva,Taborniki Rodu Modrega vala Trst-Gorica, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus. Predprodaja vstopnic se bo začela v ponedeljek, 18. marca, na Petrolovih bencinskih črpalkah, v poslovalnicah Pošte Slovenije, na spletni strani www.eventim.si, pri članih TPPZ in še marsikje.
Slovenski književniki
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava »Proces o Rižarni«, posvečena dogodkom iz leta 1976, ko se je proces odvijal, na velikih razstavnih panojih se vrstijo glavni akterji procesa, velik je poudarek na delu Albina Bubniča in Maria Magajne, katerega so skoraj vse fotografije. Razstava bo na ogled do 2. junija.
Kulturno združenje ARCI - Circolo Officina (Ulici Manzoni 9-11): Na ogled je raztava fotografiji Mario Ma-gajna, fotograf svojega časa. Razstava bo odprta do 29. marca.
Železniški muzej na Marsovem polju
(Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1):
Stalna razstava železniske postaje. Urnik:
od 9.00 do 13.00. / Za več informacij:
tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
Galerija Kulturnega doma: na ogled je razstava fotografiji Ženski pogledi 2013, razstavljajo Katerina Pittoli, Lo-
redana Prinčič, Tamara Puc in Slavica Radinja. Razstava bo odprta do 25. marca vsak delavnik od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. ROMANS
V langobardski dvorani v občinski
stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA
Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako ne-
deljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija.
AJDOVŠČINA«
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika.
DOBROVO
Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00.
KROMBERK
Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK
Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125.
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
gumica za brisanje napisanega
mozolja-vost enigma
metulj z očesi na krilih
milijonti del milimet.
klada za sekanje
večje sobe, dvorane, sprejemnice
vzdevek ide kravanja zamuda
žena nekd. argentinsk. predsednika perona
desni pritok donave
glavno mesto kitajske province shandong
rus. pisatelj tolstoj
listine, arhiv (lat.)
naša radijska novinarka pertot
grški ... amoret šved. pesnik hansson
kemijski
znak za natrij
še kar ... visoka gora upokojeni profesorji
italijanska ... soča
podzemni lešnik
beri primorski dnevnik
strokovnjak za gospodarstvo
mesto
v	laciju mesto
v	venetu
angleški pesnik (thomas stearns)
veliko, vodno plovilo
nem. sociolog elias
grajski upravitelj, oskrbnik
slovenski pevec pestner
najmanjše število rebula alojz
že (lat.)
italijanski ... zadar
nepomemben človek
igor dolenc
fr. modni kreator (christian)
spolno samozadovoljevanje
evropska država z gl. mestom beograd
način gradnje in utrjevanje cest
mesto v rusiji ob jeniseju
srbsko moško ime
am. filmska nagrada
prakanton
v švici izstopajoča stena
naš mestni šport. klub alkaloid v čaju
richard burton ozek konec polotoka
disneyeva junakinja glas, zvok
obdelan les v rudniku življenjska tekočina
trzaj avtomobilska oznaka celja
draženje, vznemirjenje
henčkova uspešnica ..., dan, don
prebivalec hrvaške luke
SLOVARČEK - ABAKAN = mesto v Rusiji • ČINAN = glavno mesto kitajske province Shandong • JAIR = nekdanji Interjev brazilski nogometaš (Da Costa) • NORBERT = nemški sociolog, judovskega rodu Elias • URI = kanton v Švici
GLASBA
w w sp a cci occ hi a I i vis ic n. it
SPAOCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH "DVA RNISKIH TRGOVIN V ITALIJI
CODMHE (TVI - VI5MADELLO ITV) - MfiTftE CVEh JDOUI :VE> - F-OiTMiUAKO [VII - VIOEM
TAMGNMCO mm - anmirt (UP: - GORKA
SiiLIttJHtiS) ■ rOHTMAFREDDA (HH) -iAPHlOLO (H) imjdt> (65) - TREVHHJO IBG) - <AiAVA6CI0 IBG) -f E SSA H'3 CON iQRKAGQ 4HI) -HONTEKHIO M, LVII
SESUAN (TS)
Sesljan 27/1 - Tel. +39 040 299516
ht-Ct^a M trati ■■:-•] ODPRTO OD PONEDi UKA DOPOLDNE 00 SOBOTE
GORICA
TAVAGNACCO (UD)
Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524
V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO
NijdileiiJiir prvem rtadsirepju C^hod li iportnegj odfleHa)
4QQ KVM POVRŠNE 2 VEC KOT 7OO0 PJUHW »tU HA D^LED!
Ulica Trieste 225/1 - Tel, +39 0481520311
ODCNtO OD PONEDELJKA POMUME DO SCMJTE