štev. 294,
Trst, * ponedeljek 2i. oktobra 1912
fcčaj XXXVJI.
IZHAJA VSAK DAN
taiH ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične gtev. so prodajajo po 3 rv/č. stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminn. Ajđov-i&ni, Dornbergn itd. Zastarel« Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OQLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 st. mm. o8mj~t:nce, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st mm Za oglase v tekstu lista do o vrvt 20 K, v-aka »tidaljna rrsta K 2. Mali oglasi po a stot. beseda, naj-tti&aj pa 40 stot Oglase sprejema Ioseratni oddt ]» > uprave „j£tiiaosti". — Plačuje se izključno le up.-a-.i „Edinosti". Pla&jivo In tožlj'vo v Trstu.
Glasilo političnega društva Edinost" Primorsko.
,. V e&inc.sti )' »i«'* /"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;nanv
ročbe brtz doposlan? naročnine, se upr'.va ne ozira. Btroomaa nst csdaljilio l:d.\oJ« „EDINOSTI" «tnn« :
oalo leto Eroa 5-20, pol leta. Kron 3 6 ? Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefran •
vana pisma se ne tprejemajo in rokopisi «e ac vra^aj^. Na očnino oglase in reklamacije je pošiljati na u^ .vo i. v.
UREDNIŠTVO: uHca Giorgio Gafatti 2» (Narodn dor:> Izd;lj kondor
vp.aaoa zadruga z omejenim poroštrotn Giorgio Galatti štev. 20.
PoJtno-hranilnilnl račun Si«*. 841-652. TELEFON št. 11-57.
;tUMoi vu: u»;ca tuorgio unam |warir:n u» te j in odgov mi urednik ŠTEFAN GODINA. Las^m >rc j li- ta ,Edinost". - Natisnila Tiskana . d;u< t*, ni zadmea z omejenim poroštvom v Trru, u .ca
Vojni uspehi na vsej črti.
Črnogorci zaj li v Gusinjem 15 000 Turko* in Arnavtov.
PODGORICA. 20. (Kor. — Brzojavno preko Dunaja ob 1210 poneči.) V Guainju se je nahsjalo tedaj, ko so Crnogorci zavzeli mesto, 15000 Turkov in ž njimi 2vezanih Albancev, ki so vsi sedaj vojni »jetniki.
Beransko p ebivalst o proii Turkom.
PODGORICA, 20. (Kor.) Krščansko prebivalstvo v Berani in okolici je sesta vilo sedem bataljonov pod poveljstvom črnogorskih častnikov. Črnogorci so v Berani uvedli črnogorsko upravo. Ustano viti so v Berani tudi poštni in brzojavni urad.
Boji za Skadar in jezero.
CETINJE 20. (Izv.) Črnogorske čete korakujo s poveljnikom Lavovičem od mesta Tuzi proti Skadru — Na Skader-skem jtz ru je prišlo do boja med turškim in črnogorskim trgovinskim p?rnikom, ki sta bila ooa opremljena s po enim topom. Po kratki praski se je morala turška ladja umekniti, drugih pet turških neobo-roženih jadernic z živili pa so Črnogorci zaplenili.
Črnogorska t ktika okreg Skadra.
CETINJE 20. (Izv.) Severna črnogorska armada ped poveljstvom Vukotićevim se 3edaj nahaja pri Prijepolju, ona druga pa se pomika od Beran preko Piave in Gusinjega proti Skadru. Črnogorci so zavzeli Plavo in Gusinje (uradno potrjeno ! Op. ur.) po hudih bojih, v katerih je padlo 600 njihovih in okrog 900 Turko v in Ar«avtov. — Južna armada s poveljnikom Martinovićem oklepa čimdalje bolj SScader, ter je zasedla včeraj vas Taraboš in bo skoro oklenila Skader od vseh strani.
Črnogorci zajeli 280 Turkov.
PODGORICA 20. (lev.) Po vesteh, ki s« prispele sem, so Črnogorci zajtli 280 Turkov, ki so okušali osvoboditi Berane. Pri tem so ujeli oba voditel a takozvanih Belcturkcv, Asi :ibcja in Ahmedbegoviča in ju odpravili v Pocgorico.
PODGORICA 20. (Ker.) Sahrin bej. ki je stal s svojim vojaštvom pri Plavi in je z 2000 Albanci hittl proti Berani, da bi ime k to zoptt iztrgal Črnogorcem iz rok, je zašel s svojimi četami v zasedo, ki jo je napravila črnogorska severna kolona
P O D L ! S TE K
Njegove čete so bile skoraj popolnoma uničene. Sahrin beja 30 Črnogorci ujeli in ž njim 280 mož.
Nikola in Konstantin Nikola;evič.
CETINJE 20. (Izv.) Kr?lj Nikola je prispel iz Podgcrice na Cctinje, da pozdravi zeta ruskega velikega kneza Konstantina Nikolaje v< ča.
Črnogorci zasedli višine Belaja.
PARIZ 20. (Kor.) „Agence Havas" sjoroča s C« tinja, da je desno krilo Mar-tinovičevih čet zavzelo višine Belaja in pregnalo Turke, ki so se v hudem neredu umaknili. (Btlaj leži za reko Bojano na nekako pol nota med Skadrom in izlivom Bojane v morje. — Op.Jured.)
Srbija odklanja lažnive izveititelje.
BELGRAD 20. (Izv) Srbska vojaška oblast mnogim nemškim vojnim korespon-dentom ni dovolila, da gredo v glavno vojno tabor šče in na bojišče. Med temi je tudi znani Roda-Rcda,
Bigarske priprave c-krog Varne.
CARIGRAD 20. (Kor.) Turški listi javljajo, da utrjujejo Bolgiri pomol Ga-iata blizu Varne, nadalje, da je oblast prepovedala ponočno razsvetljavo po metu Varni in da kopljejo kanal do jezera D^ono pri Varr.i, da spravijo vanj svojo fiotilo.
Proklamacija kralja Fsrdi anda na armado.
SOFIJA, 20. (Kor.) „Agence Tele-grafique Bulgar-" javlja, da je kralj izdal na armado proklamacijo, v kateri pravi: Nezaslišano trpljenje naših rojakov v tur ški državi je izzvalo upravičeno nejevol o našega naroda. Ker so bila izčrpana mirna sredstva, katerim je bil namen, da olajšajo muke tih mučenikov, naših krvnih bratov in sovernikov, nismo kot verni tolmači narodnih aspiracij mogli več ostati hladni in amo, podpirani po našsm pre ljubem narodu, dali ukaz naši vrli armadi da prekorači mejo in začne boj proti stoletnemu sovražniku.
V tem, za blaginjo naše predrage domovine velepoir.embnem trenutku smo prepričani, da so vsi člani armade prtšinjeni važnosti svoje naloge in upravičijo upanje, ki ga ima do njih narod. Naprej s pomočjo križa in orožja ! Bog pravičnosti naj vodi naše delnice !
Osvit.
Slike iz tndeset;h let.
Spisal Ksaver Sandtr GJalskl. — Prevel A. E.
Vest o dvoboju se je z bliskovo hitrostjo razširila po me3tu. Madlena jo je izvedela uro pozneje po g^neralovki Libendor-fovi, ki jej je sporočila novico in dostavila na koncu :
Bog vas je maščeval! Madlena je imela ravno pri sebi šiviljo, ki jej je prinesla obleko za večernji plei pri banu. Poluoble-ieaa je čakala pred ogledalom, da jej liišoa obleče plesno ob eko, in je odprla pismo le bolj v želji, da jej preide ča3, kakor pa iz radovednosti. Ko pa ie prečitala prve vrstice, sa je stregla, preb edela, odpravila šiviljo in hišno in jo obstala kakor okamenela pred ogledalom, v katerem ni videla ničesar.
A vrel Muže vid je prevzel nalogo, da speroči nesrečo staržem. Prva pobuda za to je seveda izvirala iz onega mladeniškega egoiama, da dobi pri tem priliko, da vidi Hano. Toda ko se je Ceiovićev vozič vedno bolj približeval Lučeveu, je postalo Avrelu aelo težko in neprijetno. Njegova sigurnost je ieginiia brez sledu, nikakor ee ni mogel domisliti, kako in s kakimi besedami naj sporoči vest o dvoboju in Emrtni rani. Obža-
loval je že. da je sprejel tako težko nalogo in je sam sebe karal zaradi kanibalstva, da ja grozno prijateljevo nesrečo spojil s svojo željo, da vidi Hano. In postal je ginjen ka.^or tedaj, ko je videl Ivana, ko je padel ranjen. Čutil je, da bo tak mogel le zdi-hovaje in s solzami izpregovoriti s starši. Končno je sklenil, da pove Hani prvi.
V tem razmišljanju mu je vozil vozič vse prehitro in je celo ukazal vozniku, naj zsdržuje konja. Ko pa je stopil pred Ko tromanida, je takoj našel pogum. Videl je takoj, da m ra povedati očetu vso resnic;. Kotromanić je bil človek čvrstih živcev in odlučne, krepke volje, toda ko je izvedel za nesrečo, je vendar omahnil par korakov nazaj in se prijel za glavo ter strahovito zajecal. Izbruhnila je pri njem vsa ona Bilna očetov ska ljubezen, ki jo je imel do svojega sina, in obvzel ga je smrtni strah, da izgu i svo jega ljubljenca. Molče je začel hoditi po sobi. sedaj hitrih korakov, sedaj zopet počasi, pogled pa mu je bil bolesten, izgubljen, pa zopet za trenutek tudi besen. Tako je bilo morda četrt ure. Potem pa je z odločno kretnjo potegnil z roko črez celo čelo in glavo, stopil k zvoueu in krepko potegnil za vrvieo.
—	Kaj ukazuje njihovo gospostvo ? — je v trenutku prihitel v sobo pandur.
—	Naj se takoj zai<reže potni voz. Štefan naj vzame seboj ovsa in sena, ker
Bolgari gredo proti Drinopolju.
SOFIJA, 20. (Izv.) Bolgarske čete, ki so zavzele Mustafo-Pašo, so na poti proti Drinopolju zopet napreiovale za 12 kilometrov in bodo skoro pred mestom, za katero se vname prve dni prihodnjega tedna ljut boj.
SOFIJA, 20. (Izv.) Tekom včeraj šnjega dneva so Bolgari, ki operirajo proti Drinopolju povsod napredovali in so ujeli vsega skupaj 200 Turkov. Več utrdb in višin so si morali priboriti z ba jo neti. Turki so prijeli po turških vaseh več bolgarskih odličnikov in so sploh odvedli nad 400 Bolgarov s seboj.
Bo gari vzeli Tir novo.
SOFIJA, 20. (Izv.) Močne bolgarske čete so zavzele po večurnem boju turško postojanko Tirnovo severno od Kirkilise. Glavna armada pa koraka proti Drinopolju, kjer pride te dni do bitke, ki bo odločila o usodi tega mesta.
Turške izmišljotine.
CARIGRAD 20. (Kor ) Jeni Gaze-ta» javlja: Turške Čete, ki so vdrle pri Timrašu v Bolgarsko, prodirajo vedno dalje. Bolgari se umikajo. Pričakuje se se huda bitka bitka pri — PlovdivU, Bolgari so skušali prekoračiti mejo na različnih krajih. Turki so se upirali na vso moč.
Turki plenijo grško municijo.
CARIGRAD, 20. (Izv.) V Bosporu so Turki zadržali ruiki parnik, ki je vozil grško municijo. Turki so vojno zalogo za plenili, parnik pa izpustili.
Krečani v Atenah.
ATENE, 20. (Izv) Sem so prispele kretske čete, ki jih je narod navdušeno pozdravljal.
Bojevniki na avstrijskih tleh.
SARAJEVO 20. (Izv.) V Čajnič v Bosni-Hercegovini je zašlo 20 črnogorskih vojakov z oficirjem, kjer so vse prijeli. V Čebelič je pa pribtžalo 46 turških vo jakov.
Češki zdravniki za Črnogoro.
DUBROVNIK 20. (Izv.) Dmes je prispelo sem nekoliko čeških zdravnikov, ki vstopijo v črnogorsko vojno službo. Nemci za Bolgare.
BEROLIM 20. (Iz/.) Društvo rdečega križa je odposlalo v Sofijo sanitetno četo s 24 usmiljenkami. (Zanimivo je tu pripomniti, da so storili to Nemci iz pruskega Bsrolina — za Jugoslovane. Ko pa so ustanovili tržaški Jugo-;lovani društvo, da v iitem smislu pomagajo Jugoslo vanom pa pri-
haja glasilo nemškutar. desperado.', „Grazer Tagblatt" in v sobotni številki z bese lami nrkega tržaškega lopova omenja to sveto delo »slovanske orgije< in „ber četi e za srbske brate*. Op. ured.)
Grške ladje pred Tenedosom.
CARIGRAD 20. (Kor.) Šest grških vojnih ladij je priplulo po noči pred Te-nedos kjer se je izkrcalo precej ponaar-skih čet. Zdi se, da stražijo Dardanelo in paziio, da ne pride turško vojno brodovje iz Črnega morja. Turško črnomorsko brodovje bteje eno okiopnjačo, dve križ^rici, štiri korve-te oklopnj :če, nekoliko rušileov torpedovk in torpedov : vsega skupaj enajst enot.
Turki zapleni i 50 srbskih topov ?
CARIGRAD 20. (Kor.) Vseh 50 srbskih topov, ki so prispeli semkaj, so Turki z municijo vred zase porabili. (Kako je grišlo v Carigrad — 50 srbskih topov ? Op. ured.)
Angieži za Č'-nogoro.
LONDON 20. (Izv.) Angležko društvo rdečega križa je odpremilo pod vodstvom sira Ernesta Cassela precejšen oddelek v Črnogoro.
Turki pred Varno In Burgasom.
PARIZ 20. (I^v.) »Agence Ha /as« javlja iz Carigrada, da so Turki zače i ob 10 predpoldne blokirati bolgarsko vojno pristanišče Varno. To se tudi trdi o Uur-gasu, vendar pa Turiti radi položenih podmorskih min ne morejo v Varno in v Burga3.
Srbi zaupajo Avstriji ?
PRAGA 20. (Izv.) Belgrajski kcre> pondent „Venkova* se je razgovar,al z učnim ministrom Jovanov;čem, iti mu je izrazil nado, da ostane vojna lokalizirana, ker Avstrija nima povoda, da bi se urr.e-šavala, dočim je neodoljiva gospod-rska potreba Srbije, da se razširi.
odidem v Zagrebu. Hiti in glej, da bo vse v redu.
—	K Ivanu hočete ? Vedeti morate, da zdravnik nikogar ne pusti k njemu, — se je oglasil Avrel.
—	Mene pusti. Jaz sem oče ! Tebi pa, sinko, hvala, da s: prišel, — je rekel Ko-Kotromanid Muževiču in mu podal obe roki, iati trenutek pa krčevito, bolestno zajokal brez solz, naslonivši glavo na Muževićeve prsi.
—	Pomirite se, Bpectabilis domine ! Doktor upa, da ni najhuje, — je začel Avrel.
—	Dal Bog! In moram se premagati. Kaj bo z mojo ženo 1 — Ubožiea zblazni žalosti, oh, —? moj bog, kako so strašne te izkušnje. V tem je vstopila v sobo Hana. Čudno se jej je zdelo, da je Mužević šel naravnost k očetu — potem pa je grede po hodniku, slišala očetov krik in črne slutnje so jej napoln le dušo. Ni mogla vzdržati, da ne bi vstopila. Ko je zagledala bledo očetovo lice, se je prestrašila, in Avrelova zmedenost jo je vznemirila. Samega strahu ni mogla izpregovoriti, temveč se „e z začudeno vprašujočimi očmi zagledala v očeta in Muževićd. Ko-tromanič je obrnil pogled v stran, da se izogne Haninemu pogledu in se je prisilil v mirnost.
—	Kje je mati ? — je vprašal a posili čvrstim glasom. — Nekaj nujnega je, — je potem nadaljeval, pa se je takoj zopet premislil. Že odnekdaj je imel Hano za svojega
BRZOdFiUNE UESTL
Sestanek slovensko-hrvatskih pravašev.
LJUBLJANA 20 (Izv.) Danes se je vršilo tu zborovanje sloven.-?ko-hrvat-skih pravašev, katerega se je udeležilo 74 poslancev in politikov. — Predsedoval je dr. Mile StarČević, ki je v svojem nagovoru omenil, da so pričii Hrvati k Slovencem v Ljubljano, da pokažejo svetu, da so Slovenci in Hrvati činitelj, preko ka-
malega junaka in je bil tudi sedaj prepričan, da Hana preje prenese ve3t nego mati in da jo bolje sporoči materi, nego oj.
—	Zgodila se je nesreča, Hana ! Todi ne misli najhujšega.
—	Morda Ivanu ? — je prestrašeno zaklicala deklica.
—	Da, Ivanu! Imel je nesrečo, leži težko ranjen pri LubenČidu.
—	Joj, oče ! — je vzkliknila Hana in prebledela ter se brez moči naslonila b celim telesom na ogel mize, poleg katere je stjla.
Sedaj je bil Kotromanić v še večji zadregi, kako naj stvar pove soprogi, ko je tako zelo zadela hčer. In ko je brez piavega sklepa hodil po sobi gorindol, je pristopil Avrel h Hani in jo začel rotiti, naj se pomiri. Na nežen, skoraj ženski način je n:;š3l bese ie, s katerimi jo je tolažil in prepr.ča-val, da za sedaj ni nevarnosti. Vse je gorelo v njem same želje, da pomiri deklico, in glas mu je zvenel gotovo in nekako aladfco ter je tudi dobro vplival. Hana se je za trenutek sklonila pokoncu in b svojim globokim pogledom uprla vanj oči, kakor da želi v njegovem licu prečitati pravo resnico. In verjela mu je, kajti njegove oči so se jej zdele sedai tako dobre in krasne, da ni-kasor ni mogla več dvomiti.
—	Ali zopet, ali zopet, revež Ivan — njegove strašne muke ! — Pa da je moral biti premagan! — je vzkliknila H rna.
8tr»n II.
„EUEKOST" št. 294
V Tr«tu. dne 21 oktobra i
terega ne sme nihče preiti na dnevni red. Misel o sloven3ko-hrvatski edinosti je dozorela in danes je le želeti, da bog blagoslovi skupno delo.
Glavni referent, bivši saborski poslanec Stjepan Zagorac je trdil, da je danes dan ideje politic e in kulturne skupnosti Slovencev in Hrvatov. Avstrija ima posredovati med zapadom in iztokom, a to more le, Če upošteva Jugoslovane in jim je pravična. M i, — je rekel — ue izključujemo nobenega v e r o i z p o v e d a n j a od skupnega dela.
Sprejeta je bila nato sledeča
resolucija:
,,Zbraui delegati Izjavljamo, da tvorijo Hrvati iu tlovenei eno samo enoto. Mi hočemo skupno delovati za razvoj naroda v okviru avstrijske monarhije in pod liabsbiiršso dinastijo. Prepričani smo, da so naše dežele odločilnega pomena za monarhijo, in kakor poznamo mi svojo dolžnost, se nadamo, da bo vedela tudi monarhija, kaj nam dolguje".
ISato je govoril dr. I v a n o u -š t e r š i 6, ki je poudarjal, da je možno rešiti hrvatsko-slovensko vp ašanje le potom realne politike, pri tem pa je potreba hrvatsko - slovenske edinosti, zgodovinsko sama po sebi u m 1 j i v a. Ne smemo delati samovoljno, ampak zasledovati namjeskupno taktiko, ki mora biti samostojna v Ljubljani, Celovcu, Gradcu, na Dunaju, v Budimpešti in Zagrebu. Pri tem bomo pa od časa do Časa skladali svoj program in se dali voditi po načelu :
Eden narod, eno telo, en-\ duša
Po odpevanju hrvatske himne ,,Lepa naša domovina" je bilo zborovanje zaključeno.
Grof Berchto!d v Piši.
DUNAJ 20. (Kor.) Minister za zunanje zadeve, grof Berchtold, je zvečer odpotoval v Piso.
Zdravje nadvojvoda Rajnerja.
DUNAJ 2O1 (Kor.) Zdravje se je nadvojvodi Rajnerju zopet znatno zboljšalo.
Bosanski deželni zbor.
SARAJEVO 2o. Dne 22. oktobra st sestane bosenski deželni zbor k svojemu tretjemu zasedanju. Med strankami se že vrše živahna pogajanja, in kakor se vidi, bodo Srbi začeli z najhujšo opozicijo. — Žt|jzniški program, ki ga je predložil Bilinski, je večina pač že sprejela, a avstrijska vlada ga še ni odobrila.
Bolgarska rokodtiska razstava.
SOFIJA 2o. (Izv.) Rokodelska razstava, ki bi se bila imela sedaj otvoriti se ne bo vršila radi vojne.
Novi koroški deže ni predsednik.
DUNAJ, 20. (Kor.) Dosedanji koroški deželni predsednik baron Robert Hein je stalno upokojen. Cesar mu je ob tej priliki podelil veliki križec Franc Josipovega
—	Trpi za hrvatsko Btvar, — ni dopu šcal, da bi naB tujci žalili ! — je rekel Av rel bolj mehanično, ponavljajoč Draskovi-<5eve besede. In ta misel je končno ohrabrila Hano. Poravnala si je lase s čela in neiz rekljivo hvaležno pogledala Muževiea,
—	Kako povemo to materi ? — je vprašala očetu e slabim, tresočim se glasom, vi delo pa «e 1 a le, da se sili k moči.
—	Daj, dete, — daj, napravi ti, kakor misliš ! Ali ne, pojdimo vsi trije k njej. — Gospo so našli v sobi prav dobre volje v pogovoru e perico.
—	Mati, blagovoli v očetovo sobo, da ti nekaj povemo, — se je oglasila Hana pri vratih s precej krepkim glaaom.
—	Kaj je, za božjo voljo ! — je vzkliknila gospa, sluteč nekaj hudega in po vrsti p gledavajoč v obraz soprogu, Hani in Muze viću.
—	Nekako čudno gledate, kaj je, povejte mi, ali se je zgodila kaka nesreča ? — j'h je vprašala gospa, grede v so3ednjo sobo.
—	Ni najhuje, pomiri se, Ivan je, — je začela Hana.
—	Kaj je, kaj je z Ivanom ? Matija,
povej ?
—	Prosim te, bodi mirna, — je začel Kotromanic in jej povedal nesrečo, ne zata-jivši ničesar.
(Dalje.)
reda. Za deželnega predsednika je imenovan sekcij ski načelnik v ministrstvu no tranjih zadev, dr. Alfred baron F r i e s-S k e n e, ki je obenem dobil naslov tajnega svetnika.
Železniška stavka na Š anskem končana.
MADRID (Izv.) Stavka španskih železničarjev je prenehala, ker so želerničarji umaknili svoje zahteve.
Z8V' rovanje — monopol ?
PRAGA 20. (Izv.) Glasilo za Češko zavarovalništvo pravi, da bo avstrijska vlada monopolizirala zavarovanje,
Iz Hrvatske.
Cuvajevi strahovi. — Proti časnikarjem Nov šef oddelka za nauk in bogočastje.
Zagreb, 18. okt.
—B.— V zadnjem času so prinašali razni vnanji časopisi vesti, ki pa so se širile tudi po Zagrebu : Jukić bo obešen, zarota za Juk'ćevo osvoboditev in drugo. Te vesti i»o dooili Žurnalisti in publika od take strani, da so morali verovati, Nu, <akor čas razčišča in razjašnjuje vsako ^tvar, tako se je zgodilo tudi v tem slučaju.
Opozicijonalni krogi, ki jim je bilo v lastnem interesu do tega, da doznajo resnico, so jo potem tudi res doznali. P informacijah dobro informiranih krogov bi imele vse te vesti temeljiti na sledečih faktih :
Zadnji čas so prejeli komisar Čuvaj, ajegova soproga, predsednik sodnega dvora, diživni pravdnik in Šef policij* Sporčić (imeniten prijatelj žurnaliitov) od raznih strani grozilna pisma, ki so jim žugala z atentatom. V istem času pa st prejeli tudi Jukić in tovariši pisma, oddana na poŠto v Kotezih, ki so jim dajala na znanje, da pride za nje čas svo-oode. „Osvetniki* — tako so bila pisma podpisana — so vedno na delu in da store o pravem času vse, kar je potrebno. Komisar Čuvaj se je prestrašil, a prepla Sili so se tudi drugi gospodje. Policija je dobila strog ukaz, naj na vsak način odkrije to novo zaroto. Policijski Šef si jt izmislil vse možne trike, da bi našel za rotnike. On je bil tudi tisti, ki je dal razglasiti po mestu, da bo J a kič obešeni Računal je menda, da „zarotniki" takoi navale na zapore, da osvobode Jukića. Toda ni uspel. Naslednjega dne pa je dajal brez ozira zapirati vse, o katerih j< -edel, da so v kakoršnem si bodi stiku z [ukićem in tovariši. Uprizoril je lov celo na 14 in ^letna dekletca in jih je zapiral v policijske zapore. Tu je poskusil vsi naožno, da bi kaj izvedel. Govoril je : „Cujte, vi ste se s tem zarotili, d-osvobodite Jukića. Povejte resnico ! Mi — policija — vemo vse," Mala naivna dekletca pa niso ničesar vedela in so ostala nadalje — naivna. Na koncu jih je mo-al Sporč ć izpustiti v zlato svobodo Vest, da so dekleta zalotili na „delu", češ da so Jukiću prinesla obleko, da preoble čen pobegne, ter aa ima policija to obleko kakor corpus delieti — tO si je oollcfja enostavno izmislila od konca do kraja!! Pri vsej stvari pa je bila še to nezakonitost, da je v policijskem zaporu zpraševal dekleta — — — državni pravdnik 1J
Rodi teh in drugih vesti preganja policija sedaj Žurnaliste. Zaprli so ured-ika „Novosti" Biljana. Ali ta je na svojo *rečo dopisnik „Budipesti Hirlapa" in so ga po intervenciji izpustili iz zapora do novega poziva pred sodišče. Izgnani pa *o dosedaj : Btrnstein, Milan Marjanović Joka Grgašević, Mikulin in sedaj Še Bauer Po 14 dni zapora in globe 200 K. sta do-oila sotrudnika „Pokreta" Tomislav Civi dini in Juraj Gasparac. Ta je danes nastopil kazen.
Današnje uradne „Narodne novine" so prinesle na videz povsem nedolžno vest, da je predsednik oddelka za nauk in bogočastje Jelačić odšel na dopust, a upravo tega oddelka da je prevzel upravitelj gospodarskega oddelka Žepić. Stvar ie takale: brat komisarja Čuvaja je zahteval od šefa oddelka za nauk, da se mu izplača nezakonit povišek na piačo, Jelač>ć oa ni hotel napraviti te nezakonitosti. Dobri in svojega brata vredni brat je za-tožil zato Jelačića pri najslavnejšem komisarju Slavku... pl. Čuvaju l! Ta je po zval Jelačića k sebi na odgovor. Jelačić
ki
«0 —
jo jm■
M *•?
S/D JS
IM
J
si obroke!
IM
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika Izberi vsakovrstnih oblek za gospode In dečke, $uken|, povrlnlkot vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. Najzmernejše ceno.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovannl štev. 16, L nadstropje, zraven „Buffet Automatico*.
Telefon St. 251, Rim. II.	_______
Zakaj naj rabimo samo
„Osramove" svetilke?
1.	„Osramove" svetilke posedujejo potegnjeno svetilno žico, imajo zato več odporne sile kot svetilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico.
2.	„Osrmove" svetilke prihranijo v nezmaanjšani meri 70 °/0 toka.
3.	„Osramova" svetilka daja čudežno belo in prijetno svet'obo.
4.	Vsaka pristna „Osramova" svetilka mora nositi napis „Os-ram". Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo ničesar opraviti z „Osramora'4,
Dobiva se povsod!
Družba Osr^m« vlh aieiilk z o. z - Dunaj. -
^aammmmmaaammm^Bam^D mm—mn*

NUOVO
$(dtel Provinciste
(Novi deželni hfitel)
Trst, ža^go Santorio 4 (Farneto).
49 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
UMETNI ZOBJi.
plombiranj!© iooov
Izdiranje zobov brez = vsaks
ni
.Coffe Goldoni'
Trst, Piazza Carfo ioldonl *t Z
Pijače naravne in pr*e vrste. ča«opta! la lln»tr*«ije. POSTREŽBA TOČNA. Zrn obilen oblik m najtopleje piiporete
FRANJO MARINSKK.
PEKARNA
Ivan Kocjan
Trst - Vrdela-Škclj št. 317
ima dvakrat na dan svež kruli na razpolago. — Sprejema tudi naročila 2a postrežbo na dom. Spreje na v pecivo vsakovrstne testenine.
One zme-ne S"agi zajamčena.
Moja stara
itkušnja je iu ostane, da je za odpravo poletrik mehurčkov fcakor tudi v svrbo dosege in ohranitve nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetovno znano milo Iz Mlijivega mleka Steckenpford1 znamke „Steckenpferd", Bargmann A Co, DeAia (Tetschen) na Labi. Komad po 80 vin se dobiva v lekarnab, mi odilnicah, p&rfemerij jh in drugih tr^o-Ainah. Kavno tako se je obnesla Bergmanu jva Tili-jina krema nManerau za ohranitev nežnih be ih dam* 6kih rok ; v tubah po 70 vin. ee dobiva povsod.
Or. J. Čermšk V. Tu?chsr
zobozdravnik koetes. zobni tehnil
— TRST
ulloa daNa Caserme itsv 13, IS. n
Prodajalnica ur in dragocenosti
iw. Hucliei*
(ex drag Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso St. 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^
Veliko presenečenje!
Nikoli več v 2b ljenju take p 1-like! 600 kom. za »amo K 3 80.
Krasna pozlačena prec. ura na t-idro z veraioo, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gosp de, 3 komadi finih žepnih rut, 1 kras. gosp prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega ko-ljeja iz orient. biserov, m' d. damski okrasek 8 patentno zapono, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par nhaiiO-, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 u.sojaca denarn ca, 1 par maoSetoih gumbov, 3 stop. double, s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, aaj-lepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veselort za stare in mlade, 1 ijub.mski spisovnik za gospode in dame, 20 kom korespondenčnih predmetov in še 5ti0 r>bljivin, potrebnih predmetov. Vs® skupaj z uro vred kije sama toliko vredna, stane 3 kr- ne 80 vin. Pošilja pmti povzetju dunajska razpodiljalna tvrdka Ch Jungwirtt. Krakovo it. 47 NB, Pri naročbi dveh avojev se priloži aa-gleška brivna britev prve iste. Za neugajajo4# »e vrne denar.
Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«!
ur
3G
22
Uelikanska zaloga pohBfva in tapecarii
:: Paolo <5asfwirtb ::
TEST, HL Stadion It 6 • Tčlefos 22-85 (šila siedaHto Fenlce)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovost*. Ko?og?i«i tetw.
5 G
3 G

EiE3E3E!i3E3Ei
E9E9E3E9E9E3E3
il II ii ti E! ii Ei
Telefon Štev. 1974.
Via Econoir.o St. 10.
R. Oa§])eriiiL Trst
špediter
Prevozno podjetje
Sprejema raztarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement '
Tovarna, cementa rPortJand- v Spljeta. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
ia
EI ti E3 H ti Pl Ei
E§iigiEH3EiEa
EiisišSIišisEi
V Testa, dne 21 oktobra rJi2
„EDINOST
št. 294
Stran J It.
pa je ostal pošten in je vnovič izjavil, da ne podpiše take nezakonitosti. Nekolik« drugače — korektni komisar je poslal Jelačiča z mesta na dopust, in ta je dobil
—	dasi je na dopustu — takoj namest nika v osebi g. Žepića. ki je sveda hitri' storil to. kar je Čuvaj hotel imeti.
III, Slovenski vsesokolski zlet
leta 1913.
Iz stanovanjskega odseka se nam poroča, da se je pričelo že s sestavo stanovanjskega katastra. Ker bo potreba spraviti pod streho okrog 7000 Sokolov gostov, sta se pritegnili k Ljubljani tudi občini Sp. Šiška in Vič. V svrho delitve in hitrejšega napredovanja dela, se je razdelil stanovanjski odsek po okrajih na 9 pododsekov in sicer: I. šolski okraj (načelnik dr. Tominšek), I[. Šentjakobski okraj (nač. Krapeš M.), III. Krakovo -Trnovo (nač. Smole J), IV. dvorski okraj (nač. Šebenik Dragotin), V. koiizejski okraj (nač. Franchetti E.), VI. kolodvorski okraj (nač. Rohrmann V.), VII. Vodmat (nač. Verovšek Miha), VIII. Sp. Šiška (nač. Ogrizek J.) in IX. Vič (nač. Pra protnik). Stanovanjski odsek bo zahteval mnogo truda, zato prosimo \rse slovensko zavedno občinstvo, da podpira brate stanovanjskega odseka in jim gre po možnosti na roko.
Sokolske razglednice. Prva znamenja, da doživimo drugo leto nekaj posebnega, so se že pojavila. Sokolske razglednice so že nekaj časa v prometu, vsakdo jih je torej že lahko videl in se prepričal, da so te razglednice nekaj takega, kar mora imeti vsak zaveden Slovenec. Te razglednice ti v živih slikah predočujejo velik del slovenske sokolske zgodovine. Kate rega Slovenca ali Slovenke ne zanima to? Te razglednice se priporočajo sam^ radi svoje zgodovinske znamenitosti. Tu imaš pred seboj južne Sokole iz 1. 1864 in 1866, deputacije na zletu v Varaždinu 1. 1874 in v Pragi 1. 1882. Tu vidiš preporoditelja našega Sokolstva dr. V. Mur-nika s slavno svojo četo, ki je pretvorila Tyrševe in Fiignerjeve misli pri nas \ dejanja! In tam nastopa starostka Franja dr. Tavčarjeva s ponosnim dekliškim so kolskim cvetom ! Ko to zreš pred seboj, moraš se razveseliti, da je že toliko napredka. Sedaj pa idi vsak in ne samo kupi, nego kupuj le te velezanimive razglednice. Ako pišeš prijatelju, a tudi v trgovini in obrtu poslužuj se teh razgled nic, koristil boš dobri stvari, kajti za zlet se potrebuje mnogo, mnogo denarja Pri razglednicah je res malo dobička, ali tudi Sokolu velja: „kamen do kamena palača."
Razprodajo zletnlh razglednic je prevzel zletni finančni odsek. Naročajo se pod naslovom „Slovenska sokolska zveza"
—	finančni odsek za III. slov, vsesokolski zlet — v Ljubljani. Pri večjem naročilu velja naslednji popust: 100—200 razgled nic 15%» 200—4°° razglednic 20°/0 od 400 dalje 25%. Društva in privatniki morajo poslati znesek za naročene razgled niče naprej, trgovci jih dobe v komisijsko založbo. Posamezne razglednice se proda jaio po 10 vinarjev. Vseh 8 razglednic v skupnem zavitku stane 60 vin.; pri naročilu serij znaša pa popust le 15% Bratje, širite zletne zgodovinske razglednice !
Sokolsko članstvo in slovensko občinstvo opozarjamo, da kupuje prave zletne razglednice, ki jih je izdalo vodstvo III. slov vsesokolskega zleta, kar je razvidno iz tiska na razglednicah. Nekatere nemške židovske tvrdke nameravajo izrabiti zlet v zasebne špekulacije in so izdale sokolske razglednice, ki so po izvršbi in obliki slabe in niso v nobeni zvezi s sokolskimi društvi in III. slov. vsesokolskim zletom. Od teh nima slovenska sokolska organizacija nobenega dobička. Zatorej kupujte in širite prave zletne razglednice.
Klavirnl izvleček za proste vaje članstva je ravnokar izšel ter se naroča proti predplačilu ali povzetju pri „Slovenski sokolski zvezi" ; cena K i*—; v zalogi ga imajo tudi tvrdke: „Narodna knji garna" in L. Sch\ventner v Ljubljani.
Vse poštne pošlljatve, pisma kakor tudi denarne pošlljatve nasloviti je direktno na »Slovensko sokolsko zvezo-1, pod tem naslovom pa noj bo označen dotični odsek, kateremu je pismo, oziroma pošlljatev namenjena,,	* * *
Prijetna dolžnost nas veže zahvaliti se na tem mestu bratu Rajku Arcetu, ki je prispeval k zletnemu skladu K 200'—, ter bratu Vaso Petričiču, ki nam je v isti namen nakazal K ioo'—.
Za velikodušna darila bodi jima na tem mestu izrečena iskrena sokolska zahvala. Na zdar!
PREDSEDNIŠ 7 VO nSlovensk sokohke zvezeu.
Domače vesti.
Za obrtno šolo. Včerajšnji shod „Narodne delavsse organizacije" za obrtno šolo e je izvršil sijajno. Shodu je predsedovat tov. Šijina. Govorili so dr. K'sovec, tajnik Srandner, dež. posl. dr. Wi fin in Križman-čič. Sprejeta je bila spomenica, ki jo ob;a 'imo jutrlŠn|i v številki „Edinosti". Spomenicu predloži deputacija c. kr. namestništ-u.
Po/sko d-uštvo Trst. Jutri, v torek, vaj^ ia mešani zbor.
Dramatčno društvo ima danes zvečer ib 9 važno odborovo sejo. Seje naj se udeleže vsi odborniki in njihovi namestniki.
DAROVI.
— O priiiki imendne gosp. Frana San-csn Kotalja, nabrala Je vesela družoa v gonilni gosp. Ivana Kotalja za Šfcedenjsko po Iruž. K 4 81, gosp Josip Fiego Mezo doda' *e K 1-19. Pri dobri kapllci gosp. Bernardo Gidina B^na doda' je g. Fran Kokalj še 50 kron zraven onih. H ala lepa!
Slovensko gledališče.
Včeraj popoidae so ponovili na našem idru veseloigro „Ljubezen bedi". K iprizoritvi sami nimamo ničesar pripomniti. >ač pa Je najbrž bilo kri /o lepo toplo jesensko vreme, da je bilo gedališče precej jra7.n0.
Zvečer smo imeli prvo letošnjo ope etno premijero
,.Ci?ana baroua4*.
Opereta „Ogan baron" je delo, ki se e vzHc pohlepnosti sedanje moderne gledališfce »a specijalno operetne publike po,najnove|šen1 vzdržalo stalno na repertoarju vseh operetnih in celo tudi najznamenitejših opernih gledališč. Je pač dobro, solidno ddo starega tova — komponirano leta 1885 — ko se operetni glasbeniki še niso to<ili za skora> >erverzno rafiniranim!, za prav tak okus jreračunjenimi tfektl, temveč so vli/ali s?oj glasbi ono srce božajoča lahnost in milobo, / kateri se je Ivan Strauss izkizal kot po *eben mojster. In res nekako milo se zazd človeku, ko začuje te stare, znane, a vendar 'edno ljubke glasove.
Včerajšnja premijera „C gana barona „ ja nam je bila še tem ljubša, ker nam j< e g. kapelnik podal tako zaokroženo, kaker e še nismo imeli operete na našem odru — dokaz, da naše gledališče res nekaj pre more, samo, če — hoče I Snočnja uprizorite .Cgana barona" nam bo merilo za vs» bodoče operetne predstave v letošnji sezon . Torej kvečjemu le še kaj boljšega, nikakoi ja ne slabšega!
Pre J vsemi naj priznamo, da nas je takrat popolnoma zadovoljil naš zbor, ki Je res s pravo bravuro izvajal svoje točke od začetka
10	kor.ca fn so se mu popolnoma posrečile celo točke, ki prav rade splavajo celo na tajboljših odrih, kakor n. pr. uvodni zbor v
I.	dejanju za odrom. Č; bi bilo kaj popra iti, naj bi bilo motda le t&kt kovačev v
II.	dejanju, v splošnem pa nekoliko več ž -^ahnega gioanja v skupnih nastopih.
G Ilič.č — Barinkay — je gotovo že s ivojim nastopnim kuplejem zavzel občinstvo iase in je enako pohvale vredno fzvel svojo ilogo do konca. Partija se giblje v znatn 'isočiai in ta visočina je bila tako Jasna in iista, da jo je bilo veselje poslušati Rislep« «ta bila terceta in pa duet v drugem dejanju
G.ca Thalerjeva — S-ffi —je s „cigansko p-smijo" v prvem delanju ratvezala sret n roke občinstvu in sploh ostala vseskoz ia višku izborne pevkt in prav take igralke.
I'.redno nam je ugajala gca. Lepuševa (Arsena), ki je pokazala, da tedaj, ki u t/arja samostojno, daleč prekaša same sebe kot posnemalko. Odkrito priznanje. L' žal, aa ni imela primernega vrstnika, ki b»
011	pokazal enak napredek, kajti Otokar (g. °regarc) ni bil prav nič boljši, kakor „Bris >ardu, zlasti ne v onem prizoru na balkonu. Mi to ravno velika uloga, toda tudi to praznino je treba izpolniti primerno drugirr glasovom. Upamo, da se to zgodi čimprej
Kot interpretinja uloge stare ciganke se je izkazala ga. Toplakova, lep, mehak, obel
3
Alberto Finzi & €.0
Trst, ulita Gaetauo Doiilzfttl 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarisehe Allg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah : žito TSake Tr-tt*, (lebele In tilie otrobe, oves lil S fčlvje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno poatrtžbo.
Zastopstvo in skladišče
dobroznane moke Združ pa-nin mlinDV „Hnngana" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in asorci se pošiljajo na zahtevo. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst.
lin
AUTOMOBILI FORD 19!!
^sfvefija tova?a. sveta, Izdelavanto tetus tO'OCO v v; ^Erefla tipa CHASSlS 25 HP žas^ r: z i!H tipev k* . .
'loclja ,,FOBD" jc taJpapoi-ajSa, j-.aJhitr&Jća la najcuonouričnajt« kaj Jih obfciojl. • GESEEALinI SASTOPNIK
ANTON SKERL . TRS V
Piazza šoštfoaž 10 -11, T&J 173-
oaatralcs garaja, ulica dal Gtohl 16, vojai utlca Baaoha- ; nuFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amcrlksaika"
Automobili posodo po zaerat a cul.
———sr——	■
ANTOM LENCEK
! trgovec z vinom in gost lničar v Trstu.
Pripor ča slav. občinstvu a ojo zalogo vin« (if»tr*ko, vipavske, dalmatinski opolo in kraški teran ; na drobno in na debt-lo v »Jicl aella Zort* St S, ;	kasor tudi avojo
gonilno „Al gallo"
ca trgu pred vojašnico Piazia Ca^erm« štev. 5, kjer ima na razpolago pole^ omenjen.h vin, tudi vedno s . eže pivo in gorka iu mrzia je lila. Cene zmerne
s-aivn In	»»tcatobllCT
— Solidna na-trl f

inim DALMATINSKEM
(lastni pridelek iz Jesenic pri Oncižc) s£
dica Valdlrivo št. 17. — Telefon št. 14-01
- Prodaja na drobno in na dsbelo
iOSTfLNfi: .AU' Adria", ulica Nuova St. il >-Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche St. A, * kaUffe
----- todi svoja vina L vrsw.
3	S _ I
p^va in edina pisarna — v vojaški stvari —
(kence8ijonirana od o. k. namestnižlva)
Trst, ulica deiU Caserma 5, IL n. fc
Daja nasvete In informacije o vsem. k?ir Pe tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpoSilja vsako vrsto prošenj vojaške^9-značaja — oprofičenje od vaj, enoletno pro-stovoljstvo, žeaitve, doseza >je zakonitih ugodnosti glede prezenčne sluibe, vsprejetja
Iv vojađke šole iti — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami. — Reševenja hitro in točno — Uradne are* Ob delavnikih od 9. predpoludne do 7. popoludoe Ob ned^jaii in praznikih od 10. do 12. opold.
ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA
R. BLAHA- TRST
ULICA CASERMA ST. 4. TELEFON 16-31.
prej „mizarska zadruga v solitanxj,•
POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PSNZIJS, OOST1LNS UM KAVARNE.
pohiStvo po vsakovrstnih cenah.
specijaliteta : divano postelja („sp*vaj patent") od glasovite - tvornice jackel z dunaja. -

□bi
TRATTORIA
„Air flnticn Pomper
Trst, Piazza Cario Goidoni 4
Prlporcd* m ala*a«ma oUtaitra. - Todl m Itmtno rlno: urmn, Utrako, furlanako la b«lo. dutnfaldcko plro. Doa>4a k^iiloja s nenormalni! mrallml la gorkim! Jadlll. — Za obilan ootak ia toplo priporoća
FRANJO MARIN & BK.
1BE
3DE
Št. 1712.
Hazpis službe.
Županstvo občine razpisuje službo
občinskega tajnika
v občini JeUane z letno plačo K 1200*— in prostim stanovanjem.
Prošnje je vložiti do 30. oktobra 1912. Prosilci morajo dokazati:
a)	avstrijsko državljanstvo;
b)	starost najmanje 20 let;
„ c) zdravstveno telesno konstitucijo;
d)	ne«.poročno ponašanje :
e)	spričevalo o dovršeni nižji gimnazij ali realki, ali kateri drugi enaki šoli.
f)	Dokaz usposobljenja za reševanje občinskih poslov.
Vrhu tega morajo biti vešči občinskega računovodstva in poznati dobro slovenski ter po m žnosti tudi nemški in italijanski jezik. Nastop službe 1. no embra 1912.
ar
Županstvo občine
JELŠ ANE, dne 22. 8. 1912.
J. Valenčič, župan.
Poskusite FI- ColntJn" k» je naj-
aovoKAvo „oaiuuii finejSi in
najzdravre}4( kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. ,	i
Mehanična delavnica
F. Miheučič &
: F. Venutti :
Trst, Via Tiziano Vecellio 4.
Popravka ln postavlja stroje In parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalno Instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in Čistilnice. • Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik in nzorcev za testenine in biškote. • -Zaloga novih in starih motorjev, brizgainic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, .... drož in drugih tehničnih predmetov. - - - •
(U^s c^s e^
Stran IV.
EDINOST" št. 294
V Trstu, dne 21. oktobra 1912.
meziosopian, ki pa se |e zckl nekoliko „pokrit* — menda vpliv Šole. Vsekakor je naše gledališče pridobilo v ge. Topiakovi izborno pevsko moč.
Kraljevega komisirja Carnera Je podal g. Ljubič v pevskem ozfru prav dobro; v prozi je nekoliko manjkalo, kar pa se dr prihodn|ič gotovo popravi.
G. Dragutinovi v ulogi svinjerejcs Zsupana je bil v maski in igri res izboren. V pevskem oziru uloga ne zahteva preveč in j a bil tudi tu dober. Glede izreke p* mishmo, da bi bilo psč bolje, da bi bil go voril lepo slovenščino. Jokai, po čigar povesti je povzet libretto, najbrž svo Jemu Zsupanu ni polagal na jezik spakedrare madjarščine, in dovtip, če je dober, ostane dober, četudi je izgovorjen v lepem jeziku
G. Rumpelj je imel kot grof Homonay premajhno ulogo, da bi mogli izreči točno sodbo o njem, vendar pa je bilo ono malo, kar nam je podal, res dobro. Isto velja ludi za gosp. Berdona (Pa!y), ki obeta najbolje.
Od nepevskih ulog naj pohvalno omenimo Mirabeio ge. Dragutnovičeve.
V splošnem pa, kakor smo že rekli, je bila to predstava, ki nas je res zadovoljite in za katero gre vse priznanje kapelniku g. Policu na eni in režiji na drugi strani. Insce nacija je bila prav čedna.
Gledališče je biio razprodano. —r.
*
* *
V četrtek, dne 24. oktobra 1912. „CIGAN BARON".
Uar. tieS. orgaruz&cija*
Zidarska skupina 90. D. 0. Danes ob 6 zvečer javen shod v kons. društvu ca Opčiniti.
— Danes zvečer odborova seja v društvenih prostorih v ul. sv. Frančiška št. 2, I. Vabljeni so vsi odborniki in namestniki.
Socijalni iečaj N. 0 0. Juhi od 7 do S zvečer dr. A. Sosič: „Zgodovinski razvoj zadružništva44 ; od 8 do 9 zvečei dr. J. MandiČ: „Socljalizem".
Vesti iz Goriške.
Iz Krmina. Nobeno mesto mi ni pustilo takega utiša, kot Krmin, mesto ob vznožju zapadnih Brd. Nič narodnega sov raštva, nič fanatizma; Slovencu ni le dovoljeno govoriti slovensko, Še rešpekti a ga za to. In Slovenec, ponižen in krotak od rojstva, vrača galantnost s še večjo galant-nostjo: uči se furlanščine, kolikor more te-raeijiteljše in čebedra v začetku z gostiteljen; v tem jeziku in končno še — med sabo.
Optimistično je to prav in lepo. Ah Slovenec bodi po nauku, ki mu ga dajati mladost in sedanjost, in zaradi svoje do brote — pesimist 1 Premislimo : ali ne izgleda ta dobrota Italijanov proti Slovencem te kor prav diplomatska taktika? Aii prert-čunjena, aii ne — svoj uspeh doseza s slehernim dnem.
Brici, t. j. kmetje, ki sklepajo v Krminu kupčije, ne govore furlanski samo z meščani, ampas deloma tudi med seboj Tipično je dejstvo, da govore ta jezik lt toliko časa, dokler so v mestu — zuna, mesta so zopet Slovenci. Ne čudimo st torej, da bleste na laških tablah različnih trgovin imena stovenskega izvora. Tudi v bližini mesta so sc S'ovenci tako prilagoditi razmeram in jeziku, češ: „zakaj ne, saj sc dobii 1-udje (Italijani) in nič šovenisti".
h istega vzroka gredo po sklenjerih kupčijah v italijansko gostilno in pomnožu-jejo s tem Italijanski obrtniški kapital. In vdnil r ima Krmia tudi slovenske loka'e Eden najbolj naših — ki ga moram vsem Slovencem toplo priporočati — ie na pr go iil-a „Alla Centrale". Ta, celo na itali Jan ki strani renomirana gostilna bi moral, bili zbirališče vseh Slovencev, krminskih kakor tudi izvenkrminskih ! A seveda: kdo naj vcepi slovenskemu kmetu zavednosti ? Ma~ oni, ki so mnenja, da se delo za na red začeneja teden pred volitvami in tud končuje z volitvami?
Pred kratkim |e na pr. mlad kavarnar kaatrte „Comerclo" — menda e3ini izven takt se — prepovedal vsakdanjemu gost govoriti slovenski. Ta gost z morda Še pe tero drugim* cbhkuje sedaj drugo kavarno Ali tavama „Com^icio", ki živi deloma oc slovenskih, de.oma cd nemških (eficirjev) gostov, dela že vedno! Ta ne morem dru-gsče, c:g » da zakličem inteligenci vseh Brd: Delajte in delajte I Ako se hečemo gosped^ rsho ccamosvojiti, povzdignimo do-
mačo obrt! Strankarski boji nas stebijo in niso raša rešitev. Učite ljudi, da bodo po nosni na svoj jezik: ne z izzivalnimi fra zami, ne s sovraštvom do tega, kar ni s!o venskega, ampak z moškim pametnim de hm! —
EMILIH CEREGRTO
TRST
Ca m po ban Giaeomo štev. & Priporoča cenj. občinstvu svojo
trgovino pisarniških in šolskih
petrebščin.
Prodaj« razglednic in igrač vseh vrst
Fotografa
olic8 7
Antona Jerkiča naslov: Tr*t. nI delle Poste 10, Gorica, Go"po«W
444?
vniinnvovnira anton kepenSek js
^J U fidina slovensku tniisnvez aica v Trstu, o-ica Cecilia St. 9. — Izdelue ys; kniigoveSka priprosta in Sna dela točno in p> lonkurenčnib cenah.	_17?'
^ntfirt tfflioii* krojaSfci mojster v Gorici MSllim IVrUOSl/, tekaliSče Frana .Toaip H 36. Izdeluje obleko po meri v Tsa&em kro'r 5prejoma tndi naročila izven Gorice. Pri naroČUr tadosti.'ie prsna mpra. V zalogi ima rasnovrstn Vlago ter razjošilja uzorce na ogled Oene zmarn f
Modern8 spaine sobe ter VMtovr8:n"
delo izdeluje M. Majcen, mizar, ngel Torquato Tasao.
drugi oizar^ko ulica Relvedere
555
fc£ fir'*irt*!h pripoznano Bredstvo za uničenje au-??lU?cl!'df nic. Zaloga: ulica Stadion štev 10
Varočila: Femera Trst 37, - 8krinjaT.
4< 5
Slovenski šolarji
Seg' lin, pri cerkvi S?. Jakoba._
zvezke in lobatarni 2214
tfalil/a nrt 2 i a Si™lnib strojem S i n g e r, VolIKa |lai llja kupljenih aa dražbi, po
nizkih cenah, se proda. Za družinsko vporabo kron
64, isti za šivanje in vezanje K 110, zelo elegantne
k Štirimi predalčsi in a pregibhjočo se mizico kron
160 I r«t, ulica 8 Caterina 7, dvorišče._2309
ffe Suovo
(NOVA KAVARNA)	U
Piazza Barrlera Settefontans
/^Tr^t ?ii
Prva udobnost. Bngata izbira časni -k v Prvovr tne pijače. Hladila vseh vrst. Biljard; Seifert Telefon l»-8l. Poleg kavarni se nakaja tudi izvrsten
B U F F E T,
Iger se p-'dajajo mrzla jedila,^ vi :o in Dreherje o pivo. S^ rejeaiajo »e naročila Da dom. Pri oroča ae udani
FRANJO ABRAM, lastnik.
Mm soiMo'j zo m
starih, že rabljenih, in novih, iz debelega lesa, z belim železom.
Trst - ulica padu.na št. 19 - Trsi
<o
" G. de VECCHI
naslednik A. FOMDA, Trst, ultea de! Bosco št. 17,
Zaloga sena, krme in otrobav.
So; o I., slama, ogera ss eeno, beneški otrobi, otrobi Št. 84.
[Eb
:q~F

[Eb

35.000 ur
i ura kron 2 50.
I^JJJUJ^pg ,D Peveron9 zel° P° cei" ponu a
ceniki.
Ant. K. Liaek v Znajmu. saht^vo
1654
na obroke (tedenske ali mesečne). Obleke, plašči za m 5ke n dečke, dežniki. Bvilene še^pe. Ulica Anton^o C*-ci* 6 I 20fi4
Plačilo
Par'ftka najnovejša faanna gi36 ur natančno prvovrstno pozi čena, nerazločljiva od 18 karaktn® ^ 'iletno parane jo za samo K 2-50, 2 uri K 4 8'J, 5 ur K 11 30. - 1 parlika poz aflana jarltloa
najnovejše fasone 50 vi 3 verižice Kron 1*25. Brex rizika. Za neugajajoče se povrne denar.
^"	Dobavlja se po poštnem povze ju
500-600 litrov svpžegt« mlekn: - „ . Kralinw
tlQ rlon ima na razpolago na novoustanovljena	M-	IVcmVfl*.
mlekarna A. & M Torkar v Podbrdu ^^^ Dietel0Va Ul. 57 - 368.
na dan
( b B^Či.
36
i S||
Izboljšajte promet v svoji
riACtSIni z lzvrstnim c-.nlm y olllin plzenskim pivom
iz Če^kd dotničko pivovarne v Čeških Budjejevicah.
NajveSja slovamka pl to rama.
Zaloga y Trstu: Schmid & Pelosf,
via della Crociera.


Poku site pivo v slovanskem grandhotelu „ba!-kan'S Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu.
Zaloge v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd.
ržaiM posojilnica in hranilni
V lastni hiši.
regtstrovana zadruga z :: omejeni m poroštvom ::
Telefon St.952.
Trst Pluzza Casernso 2, L n. (nhod po giaunin stagnfcali).
Branlln* vlos* sprejem« od vsakega, Če po 5V/, in aa amortli&oijo sa dalj-tndi ni ud ta	^	Oj io dobo po dosovom o o o c
jih obrestuj«	"g J4 jO
Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje savod *9ol. VLnga m lahko po «no krono. Posojila daj a d« vknjiibc po dogovoru Na menjice po 6*/^ na zastav«
po_
Uradno »po: od 9.—12. nre dopolndn« in od 3.—B- popolndne. ZsplafiuJ« «o vsaki dna ob uradnih arah. — Ob ned«-Ljab ta praznikih je urad zaprt.
Poitno - hranllnl^Bl račun 816 004.
Iau aajBBderR«]« «r«|e«* varaoatno oootoc » Kimate vrtdn««1. papirjev, Mstl« Iti. kakor tadi braailn« «u^loe, i kataris^J s« najnspeSnaje aavaj« fttediti svojo deco.
r --

! RUDO
■g«
^H^TZB
■■ "j 5;"
IZ BEPLINA koncosijonlranl zebotehr.lk
Flazza Earriera Teeehia. uhod uliea Sctte Fontane štev. 2, IL
UMETNI ZOBJE PO IMAJNOVSJŠI IVsODERNI TEHNIKI.
JAMCI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manf posedujoClh slojev. 5«=«=« | OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7.
Vekoslav Švagel • v Trstu, ulica Giuiia št il
priporoSa slavnemu občlnstv i «?voj o
trsoulno lest«ln In Kolonijalne^ masa.	raaS
in na deželi še pod vodstvom gosp. J&koba Bambiča - postreže enako dobro sL občinstva s blagom prve vrsta in po zmernih cenah. — — laloga otrobov, koruza in moko. _ PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. -
Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jest vin v ulici Farne to 10.
Odiranje In prihajanje \:\i
od 1 oktobra naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod bo naznkji, <* po srednje-evropskem čattu.
C. kr. državna železnica
Odhod iz Trsta (Catnpo Marzio).
B.00 B Herpelje. Pula in medpostaje. 5 52 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O d<» Gorice in medpostaje (Ajdovščina 7.HT O Herpelje-Divača-Ljubljana-thinaj in n Up 7.45 B Gonca, (AjdovSčina», Jesenice - Cel«. > cc-Dunaj-Praga-Dečin-Beljak-Berlin- Monu, in med postaje. 9.05 O Gorica- Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubi^ -uj,
BeUak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, »Rovinj), Pula in rnedposta, 9.15 M le do Buj in medpoatHje. 112 50 O Gorica (Ajdovščina) Je^enice-Trb^-L; -ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.40 M do Poreča in medpo-taje.
4!iO O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Belji*
Celovec- Duna . 4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) I ala in medpontaje.
6.00 B (Turški ekspres) Gorica-Jesenico-Ljubijan^
Bejak-Innmost-Monakovo-Pariz in med
7	»5 M le do Buj in medpostaje.
7.40 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). S.22 O Herpelje ( Divača- Ljubljana-Dnuaj > i . j in medpostaje.
8	40 B Gorica-Jesenice Beljak-(Monakovo Ber~a
Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin
10:«» O Gorica, Jesenice, Beljak, lnoinost, '.' t nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2 14 O Herpelje-Divača.
2	24) O v Gorico.
5.00 O v Koper-Izolo-Portorose vozi do vklji. 3. novembra.
Prihod v Trat.
5.47 O Iz Dunaja Solnograda. Celovca, Monako va, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane Jesenic, Gorica. 7.0+ O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine) 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linea, Dunaja, t'*
lovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.35 O Iz Pule (Rovigna). 10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turski ekspres) iz Pariza-Monako*
lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12.43 M Iz Poreča in medpostaj. 2-00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Cor.
(Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaj. .
3	»7 O Iz Pule. (Rovinja', Herpelj in medp^-ji.
4	»2 M Iz Buj in rnedpostaj.
7 00 O Iz Dunaja, C-dovca, Beljaka, Trbiža,
ljane, Jes nic, Gorice. 7 05 O Iz Pule. Rovinj, Herpelje, Divača, Dur. S.OO B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine!. lOOO M Iz Poreča. Buj, Kopra. 10 23 O Iz Pule (Rovinja), Dunaja če/. Di» 1057 O Iz Dunaja, Celovca. Beljaka, Gorice Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih 9.:M> O Iz Portorose, Kupra. 9.37 O Iz Gorice. 9.41 O Iz Divače, Herpelj.
Furlansko progo.
Odhod iz Tr->ta 'jažni kolodvor).
5.40 B čez Nabrežino-Tižič v červinjan. Grade Italijo.
9.00 O čez Nabrežino-Tržič v Cervinj tn, Grau^? in Čez S. Giorgio di Nogaro v Videm.
1	20 O čez Bivij-Tržič v Ćervinjan, Grade-
Italijo.
4 io O Čez Nabrežino, Tržič, od Tržiča m<
do Ćervinjana 7 0i» B čez Bivij-TržiČ v Cervinjan, Gradež, It j-9.20 O čez Bivij-TrŽ č v Oervinjan.
Prihod v Trst (južni kolodvor).
7.40 čez Tržič, Nabrežino iz Ćervinjana. 8.45 čez, Tržič, Nabrežino z zvesto na me. . iCa iz Ćervinjana. 10.33 B čez Tržič-Bivij iz Italije, GradeJa < vinjana.
2	4« O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža*),
vinjana
655 O čez Tržič-Nabrežino iz Italje, Gi » Ćervinjana.
11.13 O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža, vinjena.
Na progi Červinjau-Gradež o p. voz o le mtšanci. Promet med osebnim postajali-. t-rn GradeŽ in zdraviliščem Gradež se posreduje s purniki in motorskimi čolni la^un-ke paro-brodne družbe „N. I. B." po sledečem voznem redu :
Odhod Gradež o. p. 8.15 121'5 4 00 ^.00 prihod Gradež zdr. p. 8 40 12.50 4 25 9.25 odhod Gradež zdr. p. 7.30 11.30 3.15 8.15 prihod Gradež o. p. 7.55 1155 3.40 8.40
*) voi'jo iz Ćervinjana v Grade2 in nazaj v oktobru .ii aprilu vsak dan, v drugih mt-scih L j. od novembra do vkJ; «u marca le ob ietrtkih.
Vel? a2ahgadv ko es
in kmetijskih strojev, ara^ofon«*. orkestra o' pri g f .g .g
Gorica, Btolaa ulloa it 2 in
m han'čm drlivi O*. — Pr-da)a n» Ob--«>0 C oni fra "ki. Velik.i z-luj* v«. kovr»tnlh strajev rmbljonih oo oeni.
POZOR i :: > OZO I
5060G pa ov čsvl e
4 pari č evlje/ za S 9.
Zaradi zaostajanja plačil več velikih tovaren » • dobd nalog, da razprodam veliko zalogo Čre*!j<*T-Prodajam torej vsakomur 2 para moških in 'i ]>ara ženskih crevljev na zaponke. I ->nje rjavo ali i 'no galoširano, kapic>, močno nakovani podplati, zvmo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po »te* Vsi 4 pari stanejo Je fi. 9. Razpotijatev po povzetju.
F.
m
^.jjEfc?


izvoz črevijev, K KAKOVO.
Zamena dovol ena kakor tudi den:^r oovrnj-, .i. Riziko izključen
%