Leto LXX. št. 46 LJubljana, petak 26. feferarla 1937 Gena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din «t— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica 6tev. 5. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 m 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c., telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Živahni boji v Španiji: Zakaj še ni odločitve Kljub premoči v orožju general Franco ne more zadati republikancem odločilnega udarca, ker zaradi četniške akcije kmetov in delavcev ne more zbrati vseh sil pred Madridom MADRID. 26. Sčih se povsod febr. Na španskih boji-razvijajo živahne borbe. Baski niso zavzeli samo predmestij Ovie-ds, temvc; nadaljujejo svojo ofenzivo na /e!o Široki fronti. Francova vojska tc ofenzive doslej ni mogla ustaviti, čeprav so ji bila poslana v forsiranih pohodih znatna ojačenja na pomoč. Tudi nenadna ofenziva vladnih čet na jugu, na Sierri Nevadi med Granado in Motrilom. napreduje, dasi o njej še niso znane podrobnosti. Nasprotno nadaljujejo Francove čete ob izlivu Ebra. kjer so bile pred nar dnevi ustavljene od republikancev, svoje prodiranje ter so /av~/clc Fuen-firado na poti v mesto Montabal. Vse te akcije imajo samo en cilj. da bi se odvrnila pozornost in odtegnile večje čete i glavnega bojišča pri Madridu. Kiiko srditi so boji na zapadu in jugu od Madrida« dokazuj- dejstvo, da so nekateri kraji že ponovri. menjali svojega L!o>>podarja. Na obeh straneh se bore z velikimi tež-krč?mi. Največja ovira na Franco vi strani >■ ta. ker ne more vreči vseh svojih sil ra madridsko fronto in ker mora imeti povsod v zaledju znatne čete za obrambo mest proti eetniški akciji kmetov in delavcev, ki BO v tem pogledu neutrudi ji vi. Republikanci se morajo na drugi strani bo-r ti proti nezadostni oborožitvi, pomanjka-•! discipline in nepopolnemu sodelovanji] raznih pokrajinskih in političnih skupin. Te težko če ovirajo eno in drugo stranko. da ne more zadati nasprotniku odločilnega udarca. Boji za Madrid MADRID, 26. febr. AA. Vladno poročilo pravi: Uporniki so na fronti Guadalaja-re močno s topov obstreljevali vladne postojanke. Škoda ni bila velika. Naše baterije so uspešno odgovarjale. Na odseku Taja je pristalo nermko lovsko letalo. Pilota smo ujeli. Včeraj dopoldne so uporniki izvršili hud napad pri Moncloi. bili pa so odbiti. Begunci iz Španije PA K IZ. 26. febr. A A. Včeraj je prišel v Saint Jeati de Luz angleški rušilec »Lan-caster« s 175 begunci iz Bilbaa. Obramba Madrida bo opuščena? PARIZ. 26. febr. \v. »Le Jour« javlja s francosko-španske meje da so zopet razširjene govorice, po katerih namerava obramba Madrida opustiti mesto rcr ga izprazniti. Priprave za to so že v teku. Velike mi.ožine municije in orožja so bile že odpeljane v Valencijo. Več bataljonov mednr.rodne brigade je koncentriranih juž-novzhodno od Madrida, da bi mogli v primeru nadaljnje obkolitve mesta takoj odkorakati. Neznanci so zanetili , kakor javlja isti list požar v poslopje sovjetsko-m- skega poslaništva, pri čemer je nastalo \eč eksplozij. 25 nemških pilotov padlo LONDON. 26. febr. g »Dailv Tele-grahps: javlja iz Eremenhavena, da so tamkaj v kratkem vpepelili 22 trupel nemških letalskih častnikov, ki so padli v Španiji. Nesoglasja v londonskem odbora PARIZ. 26. febr. d. »Oevre« poroča o novih težkočah. ki so se pojavile v londonskem odboru za nevmešavanje v španske zadeve. Gre predvsem za praktično izvedbo kontrole nad španskimi mejami. Francija je protestirala, ker hočejo poslati na pirenejsko mejo 160 nadzornikov, ter je pripravljena privoliti jih samo 130. kolikor bo tudi angleških nadzornikov na portugalsko španski meji. Tudi Rusija se kaže nezadovoljno, ker ji je bil odkazan kontrolni pas na Atlantskem oceanu namestu na Sredozemskem morju. V diplomatskih krogih poudarjajo, da bi Francija rada dosegla razširjenje kontrole na tujske legijonarjc in maroške čete, ker bi se moglo le na ta način preprečiti nadaljnje pošiljanje tujega vojaštva v Španijo. Tudi poudarjajo, da spadajo maroške čete pod suverenost m i roškega sultana, zaradi česar 9c je treba vprašati, kako je mogoče, da jih general Prsi c | »"-ilja v b( i proti španski vladi. 3r. Sežieš čsl. vojakom Nevarnosti niso nobena novost, pač pa vir izkušenj Utrditev vzhodne ruske meje RIGA. 26. febr. AA. Sovjetski listi pišejo, da bo sovjetska zahodna meja zavarovana z verigo podzemeljskih utrdb, ki se bodo raztezale od Ladoškega jezera do Črnega morja. Posebno bo utrjena ukrajinska meja s številnimi utrdbami. Ruska obrambna linija na vzhodu Evrope bo ne-prodorna in tako zakrita. da je ne bo mogrlo odkriti nobeno oko letalca. Gobbels o nevarnosti vojne K.Č)LN. 26. febr. Na zborovanju narodne socialistične stranke je propagandni minister dr. Goebels govoril o sedanjem zunanjem političnem položaju. Poudarjal je. da bo mir na svetu zagotovljen, če ne bo nihče mislil na to, da bi drugega napadel. Mogoče je celo, da si privoščimo luksuz, da bi bili pacifisti, če smo oboroženi. O problemu razdelitve Evrope v dva politična tabora je izjavil, da Nemčija tc razdelitve ni zakrivila. Rešitev šc nerešenih problemov se more najbolje m najhitreje doseči z razgovori med posameznimi državami. Prišel bo dan. ko bo ves svet upošteval nemško svarilo pred komunizmom, ono svarilo, ki more edino še rešiti zapad in njegovo kulturo. Vsak Nemec sc zaveda, da sc nemški narod nahaja na poti, da postane svetovni narod. Usoda nas žene, da ne postanemo samo luč lastnega naroda, ampak luč dobe v zgodovini sveta. Ta svet pa drvi v prepad. Mi smo novi svet in boljša Fvropa, ki sc že svetlika na obzorju. Belgijski kralj v Stockholmu BRUSE LJ, 26. februarju A A. Kralj Leopold III. je včeraj odpotoval v Stockholm na proslavo rojstnega dne princa Karla, očeta pokojne belgijske kraljice Astride. PRAGA, 26. ftbr. AA S noči je predsed-ri\ republike dr. Beneš priredil večerjo na čast zastopnikov vojske Udeležili so se jc vojni minister Mahnik z višjimi uradniki vojnega ministrstva in častniki in podčastniki iz vseh vrst orožja in vseh narodnosti. Dr. Beneš je v svojem govoru dejal, da dobro poznamo nevarnosti v Evropi, vendar pa se nočemo bati ali pa pasti v paniko. To se jc pokazalo i teku preteklih me-secev. Ne pretiravamo obsega nevarnosti. ker nevarni položaji niso nikakšna novost v češkoslovaški zgodovini, ampak so za nas vir izkušenj. Dasi zaupamo samo sebi, vemo vendar, da sami ne moremo zaščititi miru. Ohranili bomo mir z dostojanstvom napram vsem. posebno pa s sosedi. Nato je poudaril, da ne veruje v vojni spor, ker meni. da so bile zadnje miroljubne izjave nemških državnikov resne. Ob koncu jc ^c poudaril, da mora češkoslovaška armada stcrit; vse, da bo čim bolj popolna Habsburško strašilo Važen posvet avstrijskih legitimistov o okrepitvi gibanja za obnovo monarhije v Avstriji LONDON, 26. febr. »Daily Telegraph« poroča da se jc v sredo bivši avstrijski nad vojvoda Oton Habsburški odpeljal iz Švice v Lachtenstein, kjer so se sestali voditelji avstrijskih legitimistov. Na konferenci so v prisotnosti Otona Habsburškega raz pravljali o nadaljnji akciji za povratek Habsburžanov in za obnovo monarhije v Avstriji. Spričo stališča avstrijske vlade smatrajo, da je napočil čas, da legitimisti izvrše svoje načrte. „Narodni Listy" za Habsburžane PRAGA, 26. tebr. »Narodni Listv« poudarjajo, da je Češkoslovaška vedno bila in je tudi sedaj odločno za to, da se očuva samostojnost in neodvisnost Avstrije, toda brez Habsburžanov. Spričo vedno hujše kampanje Nemčije proti češkoslovaški pa se sedaj postavlja vprašanje, ali ne bi bilo za češkoslovaško vendarle bolje, če bi se v Avstriji obnovila monarhija, čeprav s Habsburzani, ker bi bil to čvrst branik proti navalu Nemčije na srednjo Evropo. Rim: Stvar ni aktualna KI M, 26. febr. br. Ker so v inozemstvu razširjene vesti, da Italija forsira povratek Habsburžanov in obnovo monarhije v Avstriji, je vlada danes preko agencije Štefani izdala komunike, v katerem vse te vesti odločno zanika ter naglasa, da habsburško vprašanje v sedanjem trenutku niti ni aktualno, za mednarodni položaj v Evropi pa bi bilo načetje tega vprašanja celo nevarno. Onim, ki bi hoteli v Perzijo Ljubljana, 26. februarja Ko smo priobčili vest, da bi mogli dobiti naši delavci zaposlitev pri gradnji tran-siranske železnice, so prihajali od vseh strani brezposelni vpraševat kako bi prišli v Perzijo in na koga naj se obrnejo, šele zdaj jim lahko damo potrebna pojasnila. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja piavi, da se je obrnila angleška tvrdka, ki sodeluje pri gradnji omenjene železnice v Perziji, že lani na naše ministrstvo, da bi dobila 100 naših kvalificiranih delavcev. Ti delavci so že pripravljeni za odhod v Iran ir s tem je zadeva opravljena. Pri gradnji transiran-ske železnice zaenkrat ne potrebujejo novih delavcev. V Perzijo pojde torej zaenkrat samo 100 naših kvalificiranih delavcev za gradnjo železniških mostov in predorov. Sploh je pa potrebna glede Perzije največja previdnost. Iz Perzije vračajoči se naši delavci dajejo različne izjave, tako da človek ne more dobiti točne slike. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja ni izdalo Se nobene odredbe glede sprejemanja prijav pri izšel jeniških oblasteh in jav- nih borzah dela za izseljevanje v Perzijo. Potovanje do Teherana stane okrog 8.000 Din in te stroške mora nositi delavec sam. Praktično se pravi to, da bi pretežna večina naših delavcev ne mogla potovati v Perzijo, ker toliko denarja ne premore. Brezposelni profesorski kandidati hočejo kruha in dela Nfihovessiu občnemu zboru je prisostvoval tudi prosvetni inspektor g. Dolenc Nove avtomatske telefonske centrale BEOGRAD, 26. febr. AA. Xa seji ministrskega sveta, ki je bila včeraj ob 17., so podpisali odlok o nabavi novih avtomatskih telefonskih central v Beogradu, Pančevu, Zemunu in št. Vidu pri Ljubljani. V Beogradu bo avtomatska telefonska centrala na Krunskem vencu za 2.500 številk, v Senjaku za 500 številk, v Zemunu za 600 številk, v Pančevu za 400 in v St. Vidu za 70 številk. Iz sodne službe BEOGRAD, 26. febr. Na lastno prošnjo bili premeščeni in imenovani: sodnik dr-Lju devat Gruden iz Marenbersra v Novo mesto, pristav dr. Robert Kramberger za sodnika v Dol. Lendavi, prdprarvaiik Vladimir škara-bot za sodnika v Marenbergu, prđipraivnik Stanislav Modie iz Novega mesta za sodnika v Mokronogu in pripravmik Karel Koženina iz Maribora z« sodnika v Slov. Konjicah. Ljubljana, 26. februarja Na bežigrajski gimnaziji so imeli včeraj popoldne brezposelni profesorski kandidati svoj občni zbor, katerega se je udeležil tudi prosvetni inspektor g. Dolenc, kot zastopnika Profesorskega društva pa sta se občnega zbora udeležila prof. g. Vazzaz in prof. g. Boje. Doslej je bil običaj, da so brezposelni profesorski kandidati prirejali sestanke, seje in občne zoor? kar pod milim nebom; ko so si pred dvema letoma ustanovili svoje brezposelno profesorsko društvo pa so v javnosti začeli opozarjati na bedni gmotni položaj našega diplomiranega intelektualca in tudi na to, da orezposalnost ne more baš najbolje vplivati na intelektualce, ki so živ povezani s svojim narodom ker so šli študirat prav za prav iz idealnih nagibov, da prinesejo svojemu narodu luč izobrazbe, v drugi vrsti pa tudi, da pridejo do boljšega kruha, kakor so ga bili eležni njihovi kmetski in delavski starši. Občni zbor brezposelnih kandidatov se je torej vršil pod geslom težkih časov, ko mačeha je domovina. Morda pa se še kdo od starejših spominja tistih lepih časov, ko je Cankar pol o domovini kakor zdravju. Danes je to minilo. Naš intelektualec po 18 letih študija ni nič na boljšem, kakor brezposelni delavec z dvema razredoma ljudske šole. žalostno, a resnične je dejstvo, da je človek še mlad, ko je dovršil najvišje šole. z diplomo v žepu, s 25timi leti obsojen na bedno životarjenje najzad-nejšega proletarca. čemu so mu bile potem takem potrebne Študije, plačevanje šolnin, raznih številnih taks, vlaganje prošenj, ki so ga stale lepih denarcev in nazadnje tisti kos diplome, za katero je potreben kolek 600 Din. Di-uštvo brezposelnih profesorskih kandidatov je resen opomin, da more voditi taka štiriletna ali celo petletna brezposelnost nujno do zlih posledic, kajti človek, ki mu domovina ne preskrbi kruha; v časih, ko se že vsak brezposelni istoveti z delomržnežem in smatra za manjvredno bitje, ki nima družbene legitimacije, ko ga lahko na cesti vsak stražnik ustavi kot kriminalen tip in odvede na policijo, tak Človek z idealizmom in velikimi žrtvami, da si je priboril izobrazbo, bo postal zagrenjen in brez življenjskega poleta. Potrebna je ugotovitev, da je v dravski banovini brezposelnih intelektualcev že nad 1000 (tisoč) in to stvarno brezposelnih. Mednje štejemo aad 800 brezposelnih učiteljev in okrog: 200 brezposelnih profesorjev. Vsi ti niso zavarovani nikjer socialno, ne pri okrožnem uradu dela, ampak vodijo sami o sebi in svojem bednem življenju točno statistiko. Gospod inspektor je, videč, da se na prosvetnem oddelku neprestano oglašajo brezposelni kandidati, prišel na omenjeni občni zbor. Povedal je, da je prišel predvsem zato, da pojasni položaj, kakršen je glede možnosti namestitev', obenem pa, da pove milo in dobro besedo vsem tistim, ki so obsojeni na čakanje in ne pridejo do kruha in dela. Prilike res niso rožnate, je naglasil. ker možnosti, da pridejo novi mladi ljudje do kruha so samo te-le: vpo-kojitve dosluženih profesorjev, proračunska možnost, otvoritev novih oddelkov na gimnazijah, zavoljo čedalje večjega naraščanja dotoka in na zadnje smrtni slučaji. Dosluženih profesorjev vsaj še za nekaj let ne bo, proračun določa za jesen za vso otvoritev 70 novih oddelkov in samo kakih 12 v Sloveniji. V tem primeru bo potrebnih 18 do 20 novih učnih moči. Pri tem pa je treba omeniti, da je ovira za mlade brezposelne profesorje v tem, ker bo država morala prevzeti profesorje mestne realne gimnazije, ki se od leta do leta po-driavlja. ostalo je pa tudi še nekaj pred-fasno vpokojenih in reduciranih profesorjev iz prejšnjih časov, tako da more dati brezposelnim profesorjem samo ta nasvet, naj se skušajo prebiti skozi življenje za enkrat kakor se vedo in znajo, najboljše je. da zastavijo svoje sile na literarnem polju. Glede resolucije pa je izjavil, da bi bili zaradi nje brezposelni profesorski kandidati pri poslednji sodbi pet minut več zasliševani. ker bi s tem zaman apelirali na spremenitev dosedanjih prosvetnih in finačnih zakonov. Resolucija se je zato skrčila samo v milo prošnjo, naj bi prosvetna oblast upoštevala pri nameščanju vrstni red, kakor so brezposelni diplomirani profesorji po času dovršili svoje državne izpite. Občni zbor je sklenil, da odpošlje prosvetnemu ministru, ministru za socialno politiko in banski upravi pozdrav obenem z obrazloži tvi jo gmotnih težav. Novo izvoljeni predsednik se je toplim in bodrilnim besedam srospoda inšpektorji kar najlepše zahvalil in zaključi! občni zbor Greiser v Varšavi VARŠAVA, 26. febr. Predesdnik gdan-skega senata Greiser je prispel v Varšavo, da se udeleži k>va v bjalovi^kih gozdovih. Vremensko poročilo po stanju z dne 26. t. m. ob 7. uri zjutraj. Rateče: —1, megla. 60 snega, srež. Planica: —3, megla, 70 snega, sren, mala in srednja skakalnica in drsališče uporabljivo. Kranjska gora: —3, barometer se dviga, megla, ?5 snega. sren. sankališče uporabljivo. Vrši« Krnica: 150 snega, pršič. Pokljuka: —3, oblačno, 110 snega, pršič, mala in srednja skakalnica uporabljivi. Bistrica Boh. jezero: —1, jasno, 20 snega, sren. Senjorjev doni: —7, 105 snega, pršič. Pesek: 95 snega, pršič. Rimski vrelec: 35 snega. Mozirska koča: 110 snega. Logarska dolina: 120 poCitieni o%$o%nik Za carinsko zvezo z Bolgarijo Težnju iiu jugoslovensko-bolgarsko carinsko zvezo je posebno živa v Bolgariji. Bolgarsko časopisje posveča temu vprašanju največjo pokornost in objavlja članka m notice, ki »e nanašajo na ta problem. Tako je objavil »Mir«, eden naj uglednejših ia najstarejših bolgarskih dno nikov, serijo člankov, v katerih se uodr»i> no razpravlja o carinski zvezi med Bol garijo in Jugoslavijo. V enem izmed teli člankov čitamo: »Jugoslavija nam jc po krvi, jeziku in kulturi zelo blizka. oitno šaji med Bolgari in Jugosloveni so bii> res često skaljeni po raznih dogodkih, |gj so jih ponajveč povzročili politični intoi« . in kombinacije zainteresiranih velesil M Balkanu, toda nikdar ni prenehala obstojati sorodniška zveza slo\aiisU«» Urvi, on«« veliko čustvo, ki veže dva bratu, dva bratska naroda! Vkljub vsemu. \ kljub vsem naporom, da bi se Bolgari ui JugoslovMl za vedno razedinili, vendar so obstoje«« vezi krvnega MNPSdfetva vedno in vedno silile na dan in jih * t ni mogla razkrojiti niti prelita bratska kri. To dokazujejo dogodki in ni« s ni odnosaji zadnjih petdeset let. Ak»» MadfaralM lahko rakiju či gospodarski •porazom K Italijo, kakor tudi s Oeifcoslovmflko, aks lahko Avstrija najde gospodarsko p od Italije in Romunije, ako želi celo I I M «ja osnovali Podunavski gospodarski Bakaj hi ml Bolgari in JogesJovenJ :< .tli skleniti carinske unije. t!.»-i K «\.uno, da m> bo to sprva stalo mnogo tr.i ..i, napora in žrtev?! Vsakflo, ki teli h ij losoil« DMfl biti pripravljen na /ilvt. /.hi it v sedanjih težkih časih. Takšno /• >. vsiljuj.-,o i" nalagajo tudi mfoirjo I nejikn« kakor smo mi. Zavedajmo se: u ma z naporom vseh sil se da dosi cmrfesska uni- ja — in mu vdihniti življenje!« — Kakor je iz navedenih i/* :•<(■» j razvidno, je pokret za cariniku /\e/o /. Jugoslavijo na Bolgarskem prav resne zamišljen in ^ tudi propaganda /a to unijo prav thrmhna. Prepričani smo, da se bodo za Stvar jeli zanimati tudi naši gospodarski krogi, ki so dali že opetovano pobudo /a marsikatero koristno akcijo! Zopet pokopavajo JNS Seji glavnega odboru JNs posveča iiioiiprava« dolg članek in pise med drugim: »Te dni se je sestal glavni odbor JNs na poziv svojega predsednika P, ziv kovica- Koliko Je ta dogodek »pomemben«, se najbolj vidi iz tega, da ga niti veliko informativno časopisje ni registrovalo. . . Po tej seji bo JNS definitivno razpadla in od nje bo ostal samo se neugoden spo min. škoda je samo, da bo ta razvalin.« pokrila in zatrpala rudi nekatere osebe, ki so poštene in značajne, pa so verjeli ustanoviteljem stranke, da jim je bila res pri srcu država in narod. . .« Preje sta pokopavala JNS »Sloven«• in zagrebški »Obzor«, sedaj se je tem:» dvema pridružila še »Samouprava«, glasilo JRZ. Pa Jugoslovenska nacionalna stranka vkljub pogrebnim in nagrobnim člankom in noticam iSh.vema in Oh •zora« Še vedno krepko živi in bo živehi, čeprav jo sedaj polaga v grob tudi častivredna »Samouprava«. Sicer pa pravi pre-j^ovor: Kdor drugim koplje jamo . . . Paberhi iz poslanshih govorov V Narodni skupščini se vrsi deimtiA o državnem proračunu. Traja že teden dni. Mnogo je govornikov. Govore mnogi zelo pametno, drugi manj. Ne moremo priobčiti niti izvlečka zanimivih in pametnih govorov zaradi — no pomanjkanja prostora, zato smo napravili samo par pa ker kov iz poslanskih govorov, kakor jih ol» javlja »Politika« z dne 24. t. m. na strani 5. in 6. — Poslanec Peter Kosovič: »Ja/ smatram, da so Srbi in Hrvati en narod To vero sem kot dete uscsaJ vase z ma temini mlekom, tako so me nčili v osnov ni in v vseh drugih šolah, a tudi danes sem tega prepričanja. A kaj se dela sedaj? Zgodovinar sem po poklicu, pa mi ni znano, da bi se kak narod na svetu osv • bodli in ujedinil s — pogajanji«. — Pos! . nec dr. Aleksander Mijovlč, bivši minister: »Znana ml je borba, ki se vodi med vsako vlado In parlamentom. Tudi vam je znana ta borba. Vara pa se vsaka vlada in člani vlade, ki mislijo, da bodo na profitu, oko bo okrnjen ugled Narodne skupščine. Ne I more, gospodje, obstojati močna in velika vlada brez velikega in širokega naslona n » narod«. — Poslanec dr. Miloš Rašovič-»Bil sem dolga leta diplomatski predstavnik v Švici. Nekoč so na neki pogreb prišli švicarski ministri — peš". Rum unski tovariš jih je začudeno vprašal, kako da hodijo peš. Švicarski minister mu je odgovoril: »Da, mi hodimo peš. Mi smo siromaki, ali zato mi nikomur ničesar ne dolgujemo in pri nas nihče ne trpi lakote!* Sorzna Doročila, Ornih, 26. februarja. Beograd 10. Pari/. 20.39. London 21.4375, New York 438 50 Bruaelj 73.^5, Milan 23.08, Amsterdan 240.05 Berlin 176.30, Dunaj 78.50 do 81 75 Praga 15J» Varšava 83. — Bukarešta Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 26. februarja 1957. Štev. 4 G NAJDtTHOVITEJSA GLASBENA VESELOIGRA PO NE8TKOT-evem NESMRTNEM DELU, V REZIJI GEZE V. BOLVAEI-i Lutnpaci vagabundus te divM I PAUL HORBIGER, HEINZ BtHMANN, HAN S HOL.T, FRTTZ IMHOFF, HELDE H KRAHU — FIlm je v Grazu te tri mesece stalno na programu. Vse predstava so 1 le vnaprej rasprodane! I PREMIERA JUTRI V KINU MATICI! REZEBVUtAJTE VSTOPNICE: Slovenske gorice so v nevarnosti i je bil občni zbor Društva prijateljev Slovenskih goric Ljubljana. 26. februarja Kdor vsaj nekoliko pozna splošne razmere na naši severni meji, zlasti več ali manj javno delovanje naših vekovilih narodnih nasprotnikov, se dobro zaveda, da nI le navadno geslo beseda o nevarnosti, ki preti Slovenskim goricam. Brezbrižnost naše javnosti, ki je nerazumljiva, še ni dokaz, da ni treba opozarjati na naša najbolj pereca narodnostna vprašanja, temveč nam nalaga Še tem veCjo skrb in previdnost. Snoči nam je občni zbor Društva prijateljev Slovenskih goric, sklican v kletnih prostorih »Emone«, nakazal nekatere probleme, ki se dotikajo živo našega življa v najlepši severni pokrajini naše domovine. Občni zbor je vodil ravnatelj R. Ogrin. Tajniško poročilo je podal tajnik Tiplič. V svojem poročilu se ni dotaknil le dosedanjega društvenega dela. temveč tudi osnov ter smernic društva ter presodil dosedanjo društveno usmeritev. Dokazoval je, da društvo ne more storiti mnogo v gospodarskem pogledu za Slovenske gorice s kakšno gospodarsko organizacijo. Seveda pa društvo čaka dovolj drugega dela, ki upravičuje njegov obstoj. Predvsem je naloga društva, da se zanima za Slovenske gorice kot ozemlje, ki si ga prisvajajo tujci po nekih čudnih, neznanstvenih, propagandnih teorijah kot svoja kulturna tla in tudi kot svoj sLebensraum«. O programu bodočega društvenega dela je spregovoril v splošnem urednik B. Borko ter nakazal smernice zanj. Opozoril je na usodno psevdo-znar.stveno delo nekaterih učenjakov, ki so se vdinjali v službo imperijalistične propagande. Dela tia p s'i 7. « ►'< ilo'd't'ii! ur; za >stairt« — ni bilo na mrs'n elan1 so-lnskega sbori NrtSJrtSS> ja ti njeiroveirn pomovn^ka. k; je o'^nem snpisi i i k a i 6. Pnvti paragr 2. Tek. pravilnika za Siu.uk n slalom ie b! določen eamoen*tar-tef 9 Starte? e bi«! brez startne liste. t* »rej n- mogel beležiti odhoda pos.i n ez-i ;h tekmoval'"^ l*udj ce bi starter imel Siattno Isto b; mu ob tako velik udeležbi ne hi b:io mogoče doioolti pravi inena časa star* tanja za vse tekmi ■•vale«. Tr teira sledi, da v primeru* da niso biii vaj tekmovalci na startu manjkali i:li j«- 16 — -0 ni mocrel le* iai jf prav 7A prav starta] kak tekmovalec tudi če ie pravrkio izračunal pred edek - mo t-ocrn potem DJ btfo mosore ].wsodniškemu zivoru. ker toera ča*a ni zabeležil. Iz gornjega je razvidno, da je bila izvedba odnosno vodstvo »alpskih tekem« — v neveščih rokah in popolnoma nezmožno soditi tekme, pri katerih nastopi nadpovprečno število tekmovalcev. Ugotavljamo, da je poleg neprilik. ki so vladale v domu na lahorini. drugi plavni krivec — škandala v Sarajevu — ravno »odniski Z bor. ki svoji veliki nalogi ni bil kos. Dalje so bili rezultati za »smuk« objavljeni dvakrat, kar )c upravičeno razburilo predvsem na*e tekmo valce. Da niso naši tekmovalci nastopili pri »slalomu«, so bile krive poleg že zadostnih dokazov Se sledeče nepravilnosti: a) Startne Številke xa slalom niso bile podeljene gl. tek. pT. $ $5. kl določa da se za slalom starta po redu. odnosno do doseženih mestih pri »smuku«. b> Ker tekmovalci ponoMio niso bili pora/deljeni na razrede. c) Ker jc vsem tekmovalcem GZS1\ njihov potni mar-at prepovedal start za slalom, ker je ugotovil, da je organizacija za to tekmovanje tudi nepopolna. N'a podlagi prednjih ugotovitvah, ki ugovarjajo in nasprotujejo vsem pravilnikom in pravilom .JZSS. kakor tudi FISE in splošnemu razvoju zimskega sporta, jc GZSP sklenila: 1. Sankcije JZSS — radi Jahoršne, se od strani GZSP in vseh njenih članov — smatrajo /n neveljavne. 2. GZSP dovoljuje na lastno odgovornost, vsem svojim verificiranim tekmovalcem — nastop na vseh prireditvah. 3. Vsem članom GZSP. ki so verificirani — jc start na sokolskih prireditvah v Planici dovoljen. 4. Vsi sodniki in smuški učitelji — Člani GZSP obdrže svoje funkcije. 5. Zakaj je prišlo do škandalov v Sarajevu, bomo izdali vsemu članstvu točen pregled vseh dogodkov in ncdr>statkovf na pod lagi poročil našega polnomočnega zastopnika in tekmovalcev. OD JZSS PA ZAHTEVAMO SLEDEČE: 1. Da takoj anulira državno prvenstvo v smuku in da razpiše novo 2 I I predvsem ugotovi in razčisti sarajevski Skandal pri svojih funkoijonarjih iti naj jih kaznuje. 3. Da za celotno polomi jado ne z vrača krivdo na tekmovalce, pač pa naj poišče prave krivec. 4. Da takoj prekliče sklep radi prepovedi starta za tekmovalce- ki jc bil storjen na seji u. o JZSS. dne 23. 2. 1937 5. Radi raznih nesportnih izjav napram našemu delegatu g. Smoleju in grobega izraza o naših tekmovalcih, odločno zahtevamo, da se takoj razreši vseh funkcij g. Tavčar. 6. Radi nesportnega vedenja saveznih delegatov napram našemu zastopniku na zletu v Sarajevu — zahtevamo popolno zadoščenje. Z gorenjskim športnim pozdra\*om K današnjemu koncertu Brandl tria volonterfi zopet na delu Zdravniški volonteri; ljubljanske državne obče. državne ženske ki mariborske banovinska bolnišnico, ki so v ponedei;ek opoJ-dne v znak protesta proti njihovemu neznosnemu položaju prekini svoje deh}- bodo danes zooet pričel; opravljati svoje posle. Gibanje teh noplaoaiiih nujnih ki Požrtvovalnih pomočnikov naših boinie je opremljala vsa javnost 7. velikani simpatija-mi. Za dogodek se ie zainteresrira4o tud*, mi nistrstvo za narodno zdravstvo, ki ie odp *ia4o v bjubljano tneoektorja dr. Jovsi Kftsića, da oeebnn prouči poloSai adravn kov volotnterjev in razmere v ljuMjans bolnici Vladni odooslanec je pri tel prti: uvideT da so zahteve zdravnikov voken* fev popolnoma upravičene m ie obljubil v stransko nomoČ. Sedaj ie treba od obljub preiti le k de jsnjssjL Liubltanu. :*> februarja. 1. Robert St humanu (28. 6. 1810—29. 7. 1858). je najlsraaitejsi nsmški romantik, poet fOKda, raspoloženja, lirika. UdeJ-stvoval ss je na vseh glaabenih poljih, predvsem je komponira! sa klavir, ki ga je tudi virtuozno obvladal. H klavirskim kompozicijam moremo i te ti tudi trlo v d-molu op. 63, saj je v tem delu klavirju podeljena vodilna vloga. Kakor vsako njegovo delo, preveva tudi tega v prvem stavku močno razgibana, strastno vznesena melodika, oprta na trdovratno ritmično podlago. Pravi kontrast temu neugodnemu zanosu, ki so ga uvodni Schumannovi stav ki polni, tvori sele tretji stavek, kjer pokaže skladatelj vso svojo netno notranjost. Drugi In četrti stavek pa sta spet vseskozi ognjevita, živahna. Delo je nastalo v Schumannovi dobi prvega napada živčne bolezni, ki mu je slednjič postala usodna. V letu 1846, vendar v času okrevanja, ko so se mu znova povraćale stvaiiteljske moči ter šteje obenem z istočasno nastalim klavirskim koncertom in c-durovo simfonijo k najbolj uspelim n;egovim sVad-bam. 2. Ludvig van Beethoven (17. 12. 3 770 —26. 3. 1827) je komorni glasbi posvetil najintimnejše poteze svojega življenja in je z njimi ustvaril prototip modernega, komornega muziciranja, ki še do danes ni prešlo preko njegove izrazne sile. Trio op. 11 je nastal v letu 179S. kot trio za klavir, klarinet (ali gosli) in violončelo. Zato je violinski part tega dela nekoliko enostavnejši kot je sicer pri Beethovenu navada, saj mu tehnična omejenost klarineta ni dopuščala istega razmaha kot ga je bil vajen izrabljati pri violini. Sodobna kritika je znto ravno to delo sprejela z mnogo večjim* doppdeniem kot ostala, saj ji je bilo dosti razumljivejše. Klavir ima pri I Dr. Janko Kersnik Ljubljana, 26. februarja Danes ponoči je nenadoma preminul g. dr. Janko Keisnik, dolgoletni ravnatelj Kmetske posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubijan). Tu. vest bo gotovo pretresla njegove številne prijatelje, ki jih je imel v vseh krogih, prav posebno pa med našimi gospodarskimi delavci. Blagi pokojnik je bil sin znanega pisatelja Janka Kersnika, grašćaka na Brdu tel je od njega tudi podedoval pesniški talent, ki se je kazal pri raznih prilikah in improviziranih govorih. Bil je splošno priljubljen in znan po svoji globoki dobrosrčnosti in ni ga človeka, kateremu bi ne bil napravil usluge in izkazal dobrote, če mu je le mogel. Kljub temu jo moral tudi on preizkusiti na sebi bridko resnice, da ni hvaležnost večino plačilo sveta. Bil je splošno znan in. priljubljen po svojem ia> redno prikupi j ivern in veselem značaju. Z njim izgine iz našega javnega in gospodarskega življenja izredno markantna osebnost. Intenzivno se je udejstvoval v gospodarskem, življenju in aktivno je sodeloval V raznih gospodarskih ustanovah. Tako je bil podpredsednik Zveze slovenskih zadrug, član nadzorstva Ljubljansko kreditne banke RĆL Istotako se je udejstvoval v raznih društvih, od katerih navajamo samo Ciril-Metodovo družbo, kjer je marljivo deloval dOiga leta. Pokojni zapudčn žalujočo soprogo Pavlo i-ojeno Knez, rmova Janeza in AleSa ter hčerko Mico. Pogreb bo jutri ob 15 s St?re poti št. 2. Bodi mu lahka zemlja, žalujočim svojcem i iše iskreno sožalje! tem delu najvažnejšo vlogo, vendar je Beethovnov neprecenljivi Cut za uporabo instrumentov dovolil tudi ostalima godaloma mnogo soudeležbe na tematičnem delu. Prvi stavek je — aa svojo dobo — dokaj presenetljiv v harmonskih okretih ter navsja dosti originalne iznajdljivosti, zlasti v klavirskem partu. Oba naslednja stavka sta bolj namenjena uživanju kot razmotri van ju, zlasti varijacije, ki so sgra-jene na temo iz takrat moderne Welglove opere >Qusar«. V teh vari jaci j ah najdemo že mnogo onega Beethovenskega duha, ki je kasneje ustvaril tako velikanska vari-jacijaka dela. S. BedMch Smetana (2. 3. 1824—12. 5. 1884) je slovenskemu svetu budnik lastnega opernega ustvarjanja, kakor je bil Wagner nemškemu. Težišče njegovega dela je bilo usmerjeno v patriotično čeSko opero, kateri so se pridružile simfonične pesnitve. Toda ne smemo pozabiti, da je bil prvotno pianist ter da je imel Uho, a tembolj notranjo ljubezen do tega instrumenta, ki mu je bil posvetil tudi veliko število svojih najobčutenejših skladb. Trio v g-molu op. 15. je nastal leta 1855 in je eno njegovih najbolj individuelnih in najjačjih del. Komponirano je bilo pod vplivom neizprosne usode, ki mu je bila takrat iztrgala dete, in obup, ki preveva to delo, je najvidnejša poteza te pomembne skladbe. V prvem stavku čutimo neutolažljivo bolest nad izgubo, v drugem tih žalosten spomin na otroka. Tretji stavek je poln obupnega upora proti nerazumljivi, premočni usodi, le te?.ko se uda skladatelj v tem delu v njeno neizprosno ravnanje. Tako ie tudi to komorno delo, kot njegov godalni kvartet, izraz osebnega doživetja in obenem eno najmočnejših del svetovne literature sploh. L. M. S. Izrecno se opozarja, da s. Pastir Ko^tja ob 14.16 ▼ M^ue. KINO IDEAL- Kri ni voda- KLNO SLO\iA: MeKlo Amatol. KINO UNION; ZSftlO i* BtafSporSs KP^O MOSTE: Paertir Ko-dia in Sre4 je moj Ljubljanski spordij klub: ob&S| zl>or 20. v posebni sobi gostilne ftfr»kel* Prirodo>lt»>uo dru'ivo; oreiavarge ikv dr. Ivana Rskorcs o nastanku Julijskih 1 Savinjskih Alp ob 1H. v minerab^kf prede valmei na univerzi. Sokol Sinka: pre 1 :v.nMexl dvema o?rnifM!ia.< Avtomobilu klub; oU-n vin>r ob iS. > kinbovih :*ro-'«.r:h. DEZlTRNF LEKARNE I>anes; Mr. SuShfe Marijin i r^ Gosposvo4.5.ka ceđti 10 in L'ohins?c ded. Kjn. ska cedta 31. Iz Tokia smo prejeli danes tutstednjo br 2oja\ki>: »Odbor za XIII olimpii.c* !> i 1940 je v sporazumu z medn.-n je sklenil naprositi m \lnurf>dnt olimp odbor* naj svoj sklep glede olimpijade fc ta 1940 revidira in izpremen: v tofiko XIU. olimpijada v SsrsJSVS in ne v Tokiu - Ta sktep bo naša športna !r/,'ovo z veseljem pozdr.r.ihi Tršhš bo takoj nii sliti na prirra\'e ra prihodnjo olimpijado ir. gotovo te bo ftihčt Jvijir.il o tem, komu jin je treh , poveriti. Imamo mitične onUmi/a !orje -portmh prireditev in ti so poklicani da se lote tudi priprav za olimpijado U tu 1940 v Sarajevu. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Petek 26. februarja: zaprto. Sobota 27. februarja: Dr. Premierski abon ma. Nedelja 28 februarja: Ob 15. uri: Dež in vihar. Izven. Znižane cene od 20 Dir navzdol. Ob 20. url: Simfonija 1937. Izven. Zn žane cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek 26. februarja: zaprto. Sobota 27. februarja: Pikova dama. ReTreh mladenkah«, g. GostiC nastopi začetkom marca v Brnu v > Prodan, nevesti« m >Rtisalki< in končno režira prof. Sest v Zagrebu >Hugenotte< Premiera »Ero z onega sveta«, uspele opere Jakova Gotovca je določena za četrtek 4. marca. Izvexlbd bo prisostvoval :>am avtor. Kupujte domače blago! t KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE R. Z, Z N. Z. V LJUBLJANI javlja tužno vest, da je po kratki in mučni bolezni nenadoma preminul njen ravnatelj f gospod dr. Janko Kersnik Svojega dolgoletnega In neumornega sodelavca, hi se je do zadnjega žrtvoval za naš zavod, bomo ohranili v trajnem In častnem spominu. V LJUBLJANI, dne Zh. februarja 19S7* Štev. 46 >SLOVENSKl NAROD«, petek, 26. februarja 198T, Stran 3 SOVJETSKI VELEFILMI NOVA KOPIJA! Matineja Z« K« D« Film zdravega, veselega razpoloženja, film o ljudeh in živalih! Danes ob 14.15 v ELITNEM KINU MATICI! Cene Din 3.50 in 5.50 DNEVNE VESTI — V današnji številki smo vsem naročnikom piidožili položnice. Na plačilo ri3.rooiine opozarjamo zlasti tiste, ki so z njo v zaje stanku, ker jim bomo morali, če bi do 10. marca ne poravnali riaročnine, list žal ustaiviti. ★ — Napredovanje v zdravstveni sluibi- Za višjega pristava Higieeskeea zavoda v Ljub Ijani je imenovan pristav isteea zavoda dr. Božo iSkerlj. — Svečana otvoritev kabla Boka Kotorska—MarseiUe. V Split je prispel včeraj zjutraj na poti v Dubrovnik m dalje v Igalo francoski poslanik na našem dvoru grof Oampierre. v nedeljo bo prisostvoval svečani otvoritvi podmorskega kabla mod našo državo ln Francijo. Svečanosti se udeleži tudi frannosiki poštni nvnister Jardilliere. dalje naš poštni minister dr. Kahidjerčič ter mnogo francoskih in naših odlični kov. Kabel od Igala do Marseilla je dolg 2.000 milj in veljal je okrog 100 milijonov frankov. — Zahteve naših natakarjev. Na na ta-karskem kongresu v Splitu je bila v sre-do zvečer sprejeta resolucija, ki natakarji v nji med drugim zahtevajo stalne place in odpravo kavcij. Zahtevajo tudi, naj se takoj razpišejo volitve v Delavske zbornice in v Okrožne urade in naj bodo v vseh organizacijah za pospeševanje turizma poleg zastopnikov hotelirstva v enakem številu zastopani tucH hotelski uslužbenci. Končno zahtevajo natakarji, naj se jim ori znajo kolektivne pogodbe. —" Carinski doh°dki. V drugi desetini -nmarja so znašali 26.87G.S55. dočim so znašali lani v istem času 21.326.288 Din. Od 1. apfila 1936 do 20. februarja letos so znašali carinski dohodki 713 982.314, od 1. aprila 1935 do 20. februarja 1936 pa 650,631.891, kar pomeni, da so se letos povečali za 9.74°/o. LOGA Pretresljiva borba za tekoče zlato MESTO A N A T O L podvig in propast malega balkanskega mesteca. Brlgitte Horney Gustav Frohlich DANES POSLEDNJIC! Ljubavna tragedija pod tropskim nebom A M O K Valerij Inkišinov, Marcelle Chantal TEL. 22-21 Premiera! Premiera! Veliki pomorski film daljnega vzhoda ZLATO IZ SINGAPOREA Clark Oable, Jean Harlov, VVallace Beery Dialog v nemškem jeziku. _ Poeltniika izmenjava naših in nemških »ređnleioleev« Društvo prijateljev Nemci je v 7. g . !m organizira v sodelovanju z razvoju m zavodom Schloss Urani ene'eln Dies B ■!. Lnhn počitniško zmeniavo sretnj-^Solon v svrho medsebojnega spoznavanja hudi ■ w krajev ter izpolnitve v jeziku. Za izmenjavo prihajajo v poČtev samo zdravi • lijak' srrtln \h Sol. ki so dovršili 5. 6 ali 7*rasred in ki imajo dobra izpričevala. Naši ti [taki ostanejo v NemSLti od 15. junija do 15. u; ;i Potne otroške nosijo sami, vse drugo l>o st. Rupnik Franjo o našem zadruzn&rvu Predavanje 1k> v veliki dvorani Kazine na Savi. Vabljeni so vsi delavci in nameščenci z Jesenic, Javoriiika m okolice. — Pregled motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani objavlja, da bo naknadni pregled letos še nepregledanih a u tom o-bilov in motociklov za Ljubljano in za sre-ze Kamnik, Ljubljana in škofja Loka v ponedeljek dne 1. marca 1937 od 8 do 13 ure kot običajno v Ljubljani na Bregu 20; dohod iz Novega trga. V torek dne 2. marca od S do 11 ure pa bo redni pregled za autotakaije in avtobuse iz Ljubljane in iz srezov Ljubljana, Kamnik, Kranj in škofja Loka nu mestni pristavi v Ljubljani Povšetova ulica Stev. 8. nižje stare cukrame. I .-[X OiM KINO SOKOLSKI DOMI v Šiški, telefon 83-87 V petek ob 20. uri zvečer v zvezi s predavanjem film lepe vsebine Med dvema ognjema Myma Lov v glavni vlogi Vstopnina Din 3.50 na vseh prostorih Pride: POROČNIK BOBBV — Zveza kovinskih delavcev Jugoslavije ni podpisala kolektivne p°gođbe. Delavstvo je na članskem sestanku na Jesenicah odklonilo podpis kolektivne pogodbe, dokler podjetje ne ustreze njegovi zahtevi po amnestiji delavskih zaupnikov in po lanski stavki odpuščenih delavcev. Vendar zaradi tega kolektivna pogodba po zakonu velja za vse delavstvo, kar priznava organizacija, ki je ni hotela podpisati. — Vreme. Vreineuska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in nestalno vreme. po_ nekod padavine- Včeraj ie znašala najvišja temperatura v Splitu in Sarajevu 12, v Skoplju U, v Ljubljani 10.6. v Mariboru, Zagrebu in Beogradu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 701.2, temperatura, je znašala 'J. — 751ećni starce naj bi plačeval alimenfe. V Karlovcu so imeli včerai zanimivo obravnavo. Janko M. posestnik iz Alostanja. star 75 let. je bil obtožen na ori/.nanje oče tovetva in plačevanje alimentov. Toži ga neko 40ietno u^kie, češ, da ie oc* »n? hčerke in da bi i; morai ojacev i*"', mesečno 400 Drin. Starec ie na razpravi priznal, da je dekle služilo pri njem in da sla imela ljubavno razmerje, toda nagovarjala ga je k temu ona. Po letu 1932* pa nista več živela v intimnem razmerju Pozne-e ko je odšla od njega je imela razmerje z diugim. moškim. Razprava je bila preložena. ker bodo zaslišane še tri priče. _ Diplomati tihotapijo opij. Na zemuu skem letališču so prišli na sled tihotapcem opija. Na letališče in na beograjski kolodvor so prihajali zadnje čase iz inozemstva prazni kovčegi z diplomatskimi plombami. Pol:ciji 6e je zdelo to sumljivo in je uvedla preiskavo. V neki zelo elegantna vili v Beo_ gradu so našlj mnogo kart več sto luksuznih srebrnih in zlatih vžigalnikov, mnogo opija in stroje za njegovo predelovanje. Lastnik vile ie b vsi šofer Jovan Jovanovič, član mednarodne tihotapske tolpe s sedežem na Dunaju. Na zemunukr letaličče je prispejo skrivnostno letalo, o katerem je bilo rečeno, da potuje z nim niiad diplomat z obsežno prtljago Poldcija ga ie prijela in ugotovila, da gre za tihotapca. Aretirali so že 17 tihotapcev. Obetajo se pa še nove aretacije. Iz Ljubljane —Ij Tudi nezaposleni delavec ima včasih srečo. Na Trnovskem pristanu je bil ponoči priklenjen velik tovorni čoln, ki so z njim dovažali kamenje za tlakovanje struge. Toda čez noč je čoln izginil in podjetje je mislilo, da ga je kdo ukradel. Medtem je nezaposleni delavec ujel čoln na Fužinah, kamor je priplaval ponoči. Nekdo ga je namreč spustil po vodi, bodisi iz maščevalnih namenov, bodisi zaradi »zabave«. Podjetje je nagradilo delavca s 500 Din zato, ker je čoln rešil, 200 Din pa mu je plačalo, ker ga je pripeljal nazaj na Trnovski pristan. —lj Mnogo prijateljev rib je v Ljubljani, kar se je poznalo danes na ribjem trgu. Kupcev je bilo nenavadno mnogo v primeri z datumom. Bilo je dovolj morskih in rečnih rib in cene so bile zmerne. Morskih rib je bilo več vrst. Naprodaj je bilo tudi nekaj morskih rakov, ki so jih prodajali* po 36 Din kg, sicer, so pa bile med morskimi ribami najdražje hhje po 35 Din kg. Tuna so sekali po 30 Dtn, hobotnice, oslice in iglice po 28, sipe po 26 in očade po 20 Din kg. ščuke so bile kakor navadno po 20 Din kg in so jih gospodinje najbolj kupovale izmed rečnih rib. Po postrvih, ki so po 40 Din, niso posebno posegale. Malo zanimanja je bilo tudi za žabje krake. —lj Cani-Le Trubar. _ ZaooUe s trom bo ie pri nas še neznana Gallusova kompozicija, ki jo bo prvič izvajal Akademski pevski zbor na svojem koncertu dne 1. marca ob 20. zvečer v Unionn. Drug za drugom stopajo glasovi, se prepletalo dn spet zgrinjajo. Od vseh strani se zbira radost mogočen tok zdi se, da rajajo vsi zemeljski rodovi, vse stvarstvo! vedno znova se v preprosti tok veselja zarezava drzni, svetli motiv vesele livatlnice kakor rogovi, kj postopoma in menjaje se preplavljajo globine go dal nega zbora z rezko od'Iočhostio. Zdajpri-neso motiv tenorji, nato baritoni in basi. Kakor mogočna reka buta radost iz toka glasov, neugnano Ui šumeče prekipeva kakor peneče vino iz keriha- Vesela gotovost, da bo gospod prav gotovo prišel in odrešil človeštvo preveva vso kompozicijo: eece Deus salvator mundu adveniet __ glejte, Bog, resendk sveta bo pričel. V mogočnem akordu neha ta vesela vest in hvalnica jasno in svetlo. —lj Dr. Alfred Serko jun. bo predaval o na n tank u nr *ih kra&klh jam. (17. po-Ijudno-znanstveno predavanje Prirodoslovne?-?, društva). Predavatelj nam bo pokazal na mnogih slikah kako si imamo predstavljati vsdv vode na apnenčeve formi-cije, ki s> do*:ed>e do današnjih oblik -*iau j na Krasu. Podobne pojave so odkrili kasneje tudi v drugih apnenčevih gorstvih, vendar so dali osnovna spoznanja in tudi terminologijo prav pojavi na našem Krasu. V koliko so sodelovali še drugi vzroki razen vode in kako je nastala prav sedanja oblika, polna neslutenih lepot, nam bo prav raztolmačilo to predavanje. Vrši se v torek 2. marca ob 18. uri v mineraloški predavalnici univerze. Vstopnina 4 Din, a za dijake 2 Din. u— Rezervne oficirje opozarjamo, da bo 296. t. m. zadnjič dan zbiranja prijav za oficirske želewii^ke legitimacije v tem inase-eu. Tisti, ki se IkkIo pruzlas^li meseca marca, bodo dobili železniške legitimacije ^ele prve dni aprila. Refleklanti nai si torej na-roče pravočasno legitimacije. Rezervni ofi. cirji, ki niso Še dvignili železniških legitimacij, naj se zglase v pisarni pododbora čimprej med poslovnimi urami v torek ali petek od 17.30 do 18.30- Odružeme rezervnih oficirjev-pododbor Ljubljana. u— Na Vi. simfoničnem koncertu Ljubljanske filharmonije 8. marca bo poleg zna menitega dirigenta g. Rhene.Batona nasto pil tudi naš priznani pianist g. prof. M-Lipovšek. Prodaja vstopnic bo od 1. marca dalje pri blagajn! kina Uniona. — Lutkovni oder S°ko!a Ljubljana — V*c vprizori v nedeljo 28. t. m. Ob pol IX. v Sokolskom domu izvrstno slovensko lutkovno igno Ivana Albrehta >Koren-lecen< v režiji br. Pajka. Vabimo sokolsko mladino, da poseti igTO v velikem številu, vabljeni pa so tudi starši in prijatelji lutkovne umetnosti. Zdravo! —lj Jaz sem za »generalni »trajk« se odreže dO-letna Barba, ko jo vprašajo, ali se tudi ona strinja z ostalimi nezadovoljnimi ženami. Koliko zmešnjave in smeha povzroči ta 9štrajk', boste videli v soboto 27. in v nedeljo 28. t. m. v Šentjakobskem gledališču. Eurka r Zakonci stavkajo« je polna kmečkega humorja. Posetite predstavi polnoštevilno. Začetek obakrat ob 20.15 uri. —lj Predavanje v >»ko!skem domu .v Šiški. V Petek bo ob -0. predaval pravni referent 0UZD br. dr. Branko Alujovič o temi* -Od Mberarirma =daI na sesrtanek za_ s topnika- —c Umrl je v sredo na Kralja Petra cesti 24 v starosti 78 let upokojeni višji inže njer in inženjereki major g- Karel Petri, ki je bij po vojni več let vodia Mestne elek trarne v Celju. Pokojni ie bil izredno korekten, blag in zna čajen mož. Pogreb bo v soboto ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V celjski bolnici fe umrl' v sredo (JOletni Štefan Kompolšek, delavec brez posla in sttalnega bivadisca. v četrtek pa 531etni krojač Ferdo Mlinaric iz Ločnega dola pn Rogaški Slatini. —c Dve nesreči. Ko ie SSletna kočar jeva žena Marija Dračeva iz Bukovja pri Silv ndci v sredo zjutraj zajemala vodo iz vod njaka, jo je zgrabdlo vreteno za dviganje vode in ji odtrgalo levo roko. Ko je 261et-ni brezposehii dninar Ivan Pukmajster iz Vojnika v torek doma žagal drva, si je po nesreči prelagal prste na levt roki. Ponesrečenca se zdravita v celiski bolnica. —c Celjska podružnica »MerkurJac, dru 3tva trgovskih in privatnih nameščencev Ju goslavjje. ie imela snoci v Narodnem domu svoj redni letni občni zbor na katerem je bil z malimi izpremembami soglasno izvoljen nov odbor z dosedanjim predsednikom g. ravn- Dragom Kraljem na čelu- Podružnica ima 259 članov. Število članstva stalno narašča. Iz Ljutomera — Občni zbor Sokola v Radgoni je bil v soboto zvečer ob lepem številu Članstva in vodil ga je br. Mavric. Poročila funcijo-narjev so pokazala veliko aktivnost društva. Načelnikovo poročilo govori o napredku telovadečih, ki jih je bilo ob koncu leta 125 in so telovadili 317 ur. Oddelki so sodelovali pri vseh nastopih okrožja in izven njega. Prosvetno delo je bilo pravilno usmerjeno. Statistični podatki kažejo kakor po vseh edmicah, da so se vrste našega članstva precej »čistile, ker je tudi najbolje, da je ostalo, ki je res po svoji ideji med nami, vse drugo pa je šlo. tako da hna danes 90 članov, 21 naraščajnikov in 84 dece Blagajna je izkazovala ob koncu leta 49.801.90 Din. Tudi vsa ostala poročila so pokazala dovolj dela. Zupni upravi je bila predlagana naslednja uprava: Mavri Kari, starosta; Samec Franc, podst*roeta, na-rodnoobrambni referent in socialni referent; Stanovšek Fran, načelnik; Benko Ge- za. podnačelnik; Ogorelec Marica, načelnica; Puhlin Anica, podnačetnic«; Valter Potočnik, prosvetar; Burja Mara kot namestnica; Janko Sveniek. tajnik; Bračko Greta kot namestnica; Kolarič Franjo, blagajnik; Jurša Marta, kot namestnica; Sušeč Janko, gospodar, Cividmi stane, statističar; Jurko Mario, praporščak Korošec Maks kot namestnik: dr. Jan SedlaČek. društveni zdravnik; Revelante Zlata, odbornica: revizorji: Požun Hinko. Kriše Loj/«kn. Kur-nik Marica; namestnika Korošec Anton in štrucl Anton; častno razsodišče: dr. Boezio Lenart. Kline Ludvik. Potočnik Mijo. Rur-ja Žarko in Nemec Peter. Iz Trbovelj Predavanje CMD: Tukaišnii podružnici Cirjl Metodove družbe priredita v petek. '-56- t. m. ob pol 8. uri zvečer v pokolsketn domu predavanje >Kočeveka v stiki in be sedic. Predavatelj pride iz Ljubljane. Po predavanju bo obfnr zbor obeh nodružnic. Kupujte domače blago t Zobna prevlaka le raraotako odvratna kakor nevarna. Zobno prevlako zoprne barve, ki polagoma načenja zobno sklenino, lahko odstranimo na najenostavnejši način. Zjutraj kot prvo, očistimo si temeljito zobe s Chlorodontovo zobno pasto. Chlorodont, ta prijetno osvežujoča metvična zobna pasta, napravi s svojo močno, toda neškodljivo čisti 1-nostjo zobe bleščeče bele in s tem vsak obraz privlačen in lep. Zvečer kot zadnje, očistite si brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno vodo Chlorodont v kozarec s čim se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom. Velik shod rudarskega delavstva Rudarsko delavstvo se zanima za volitve v bratovsko skladnico, ki bo v nedeljo Trbovlje, 25. fobruarja Kako velik pomen pripisuje rudarsko delavstvo volitvam v bratovsko f-kladni-co. ki bodo prihodnjo nedeljo, je najbolje pokazal danaAnji »hod, ki se je vršil ob 17. uri v dvorani delavskega, domn.. Dvorana z galerijami je bila polno zasedena. Zanimanje je pa tudi povsem razumljivo, kajti brutovske skladnije, daairavno danes v svojih finančnih temeljih, močno omijene, so še edino upanje na vsej zasilno starostno preskrbo rudarskega delav stva. Zato utegne biti tudi volilna udeležba v nedeljo zelo velika. Shod je otvoril predsednik krajevne Zveze rudarjev Jugoslavije g. Pliberšek, ki je po objavi dnevnega reda podal bosedo trboveljskemu županu g. Klenovšku. Govornik je v kratkih izvajanjh predočil ?ibo rovalcem- nekatere intervencije občine, med drugim zaradi nedavno objavljene redukcije delavstva na dnevnom kopu Dobrna odnosno podjetju Dukič. Ot>čina hoče predvsem obvarovati redukcije družinske očete n take delavce, ki so že 10 let j v občini^ torej so tukajšnji občani. Svoj j govor je zaključil s potzivo-m na razredno | zavest in solidarnost rudarskeg-a delavstva pri nedeljskih volitvah. Za predsednikom občine je spregovoril glavni tajnik Zveze rudarjev g. Arh iz Zagorja. Le-ta je v obširnih izvajanjih razlagal začetke rudarskega zavarovanja na borbe razrednega proletarijata pred 50 leti za uvel javi jenje rudarskega, zavarovanja. Ko je bilo leta 1889 to zavarovanje oživotvoTjeno je bil dosežen velik uspeh, kajti delavstvo je imelo v upravi rudarskega, zavarovanja po tem pravilniku % večino, podjetniki pa le Vs- V bratovskih skladnicah ae je pred vojno nabralo ogrom no premoženje 12 milijonov zlatih kron kar je vse mrčila svetovna vojna, deloma zaradi razvrednotenja denarja, deloma pa s podpisom vojnega posojila. V aplosnem se lahko rečet da je b lo takratno ■ trovanje za delavstvo zelo ugodno. Po končani vojni je bilo treba v naAi držav rudarsko zavarovanje na novo urediti. Bilo je mnogo konferenc, razgovorov ln po-tavanj, dokler m bil začetkom 1. l«»•_'". izdan nov pravilnik bratovsk h skladn v ki je bil na videz «;ioer ugoden, toda man | kalo mu je kapitalno kritje. Prišla je rudarska kriza, vpokojitve in redukcije, kar vse je hudo vplivalo na f in inčni po loža( bratovakih skladnic, ki že od vsega početka ni bil ""..goder. Začelo se je zniževati pokojnine in zviševati prispevke, kljub temu je pa položaj bratovskih skladnic vse prej kot ugoden l>*tn 1932 so se nas«4 organ; zaci je posvetovale z merodajninai činitelji ter dosegle znatno zboljšanje no-veea pravilnika, ki je tisto leto izšel. V novem pnu P.v.iku so zajamčene vse pravice, ki si jih je članstvo kedajkoli pridobilo, četudi je bilo reducirano ali pa je samo službo odpovedalo. Končno je govornik apeliral na solidarnost delavstva in pozval navzoče da glasujejo za listo njegove organizacije. Kot naslednji govornik Je nastopil g. Eržen iz Maribora. Govornik je v ironičnih izvajanjih karakte rizi ral miselnost enega dela delavstvu, škodljivo razdvo nost in končno opozarjal na velik pomen nedeljskih volitev za razredni proletarijat. Končno je Se g. Arh dal kratka navodila za volitve, nakar je predsednici po objavi voUšč zaključil shod. Iz Maribora — Nedelja v gledališču. Popoldne ponove letošnjo najprivlačnejso predstavo, nad vse zabavno NuSićevo komedijo ~Dr«. Zvečer bo nepreklicno zadnja uprizoritev Abrahamove priljubljene operete >Ples v Savoyu< po globoko znižanih cenah. — Proračun rad vanjske občine. Te dni se je vršila v Radvanju občinska sejat na kateri so razpravljali o proračunu za leto 1937-38. Predviden je proračun z 202.558 dinarjev izdatkov, primanjkljaj dohodkov bodo krili s 45°/0 doklado na neposredne davke. — Po 20 letih »z Rusije. Včeraj se je vrnil iz ruskega, ujetništva 401etni poljedelec Ivan Stanojevi} iz Skokiča v drinski banovini. Z njim je prišla njegova žena Rusinja in 131etni sin. Pripovedoval je o neznosnih razmerah v Rusiji, kjer je plačal za kg kruha 64 dinarjev v naši var lutij>a se je Staoojevič lahko vrnil v domovino, je zasluga mexinarodnega Rdečega križa, ki mu je priskrbel potrebne Listine za potovanje, od našega konzulata na Dunaju pa je dobil znatno denarno r>odporo. — Ker je otroka živega zakopala, se je morala zagovarjati pred mariborskim sodiščem 2 7letna služkinja Antonija Pirš iz Lušečke vasi pri Poljčanah. Obtožnica ji očita, da je novembra preteklega leta po porodu zakopala živega novorojenčka v vinogradu. Detomirilka je bila obsojena na 6 mesecev zapora. — Več zdravnikov v mar.borsko bolnico! je parola stavkujočih zdravnikov-vo-lonterjev. Statistika dokazuje, da ima mariborska bolnica povprečno 500 bolnikov dnevno in zato sedanje število zdravnikov nikakor ne zadostuje. Istega mnenja, kakor stavkirjoči volonter ji ki se upravičeno bore za svoje pravice, je tudi mariborska javnost, ki z zanimanjem sledi poteku stavke. — Svnuška tekma Maribor—Zagreb. V nedeljo, dne 28. t. m. se vrši pri Senjor-jevem domu na Pohorju medmestna tekma v slalomu Maribor—Zagreb Organizacija prireditve je v rokah agilne ga zimsko športnega odseka Slovemskeg-a planinskega društva v Mariboru. SPORT _ Razpi» smučarskih tekem Reke- Smučarska sekcija £>K Heke razpihuje za nedeljo 28. t. m. klubske tekme na Polževem. Stari je za senior ie na 12. za junior jc na 6 km. Start točno ob 11. pri domu na !'olzevem. Prvi trije vsak« katecorije prej rnejo lične diplome in plakete- Za člane .->-muča.r«ke nekcije kluba so tekme ob. vezne. Odhod tekmovalcev ob 7.24. Zbirališče ob 7. na glavnem kolodvoru MALI OGLASI Beseda 50 para. davek Din 3.—. beseda 1 Din, davek 3 Din preklici Za plamene odgovore glede nuUib oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. 3GLi!E[3I! RAZnO II PRODAM Beseda 50 par, davek 3 Din | Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din Najmanjši znesek 8 Din DOBRO DOMAČO HRANO nudim tik opere po zelo nizki 3enj. Naslov v upravi »Slovenskega Narodac 634 KLIŠEJE JU'jOG^ALIKA. \» fiiJfAllASIP/3 * — SUHA DRVA KOKS lav TRBOVELJSKI PREMOG BREZ PRAHU NUDI STA nO VATI J A Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din OPREMLJENO SOBICO (evn- kabinet) s posebnim vhodom išče gospodična blizu središča mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod >Solnčna<. 612 STANOVANJE eno a!i dvosobno z vsean kom jfortom v bližini Kolodvorske uL, iščem. PojilkI- na u;pr. Slov. Naroda pod >Stanovanje«. 627 SOBO prazno in lopo opremljeno oddam. Naslov v upravi Naroda. 628 EN OSOBNO ^TA NOV AN J K s kuhinjo iščeta dve osebi z.i marec. Naslov pove uprava '1. marec. Naslov »Slov. Naroda«. NARODNA L POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20—59 JABOLKA štajerska po Din 3")0 dobite: Krekov trg 11 — dvorišče. 025 i ISKARNA UUBUANA KHAPOEtfA 5 IZVRŠUJ L VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE \ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 2«. februarje 1987. Sfev. 40 Zrcalo duševnih potreb Nekaj zanimivih številk o poslovanju naše največje javne knjižnice_____ Ljubi iain. 28. februarja. Število knjižnic je zanesljivo merilo kulture in civilizacije naroda, je rekel neki pisatelj, še bolj zanesljivo merilo kulture in izobrazbe naroda je pa poleg količine duševne hrane, po kateri sega, tudi kakovost te hrane. V tem pogledu nudijo našim pedagogom številke, ki kažejo duševne potrebe širših plasti prebivalstva, kaj zanimiva in tudi presenetljiva dejstva. Za vse vrste vzgojnike in vzgojevalnice, kakor šole in zavode, je brez dvoma odločilo za presojanje vzgojnega prizadevanja in uspe ha tole vprašanje: Ali se nam je posrečilo gojence preobraziti tako, da se je v njih vzbudila pristna potreba po kulturnih vrednotah, ki so nam jih dali veliki vzorniki, veliki kulturni ustvarjalci? Ali smo s svojim vzgojnim prizadevanjem vzbudili v gojencih potrebo po plemenitih kulturnih dobrinah, ki se kaze v konzumu vrednih, kakovostnih produktov velikih sinov naroda? etentjakobska knjižnica, ki se je pred petimi leti preselila v pripravnejše prostore v hiši Slovenske matice na Kongresnem trgu, je naša največja javna knjižnica. V prometu ima okoli 33.000 knjig. Med iz-{>osojevalci so seveda v večini Ljubljančani in Ljubljančanke, knjižnica pa pošilja knji ge tudi v vse druge kraje Slovenije, največ na štajersko in v Prekmurje, pa tudi v vse druge banovine, kjer prebivajo Slovenci, kakor v Knjaževac in Debar. Do nedavnega so romale njene knjige tudi čez mejo v Belgijo in Francijo. Okoli 500 zavojev pošlje vsako leto po pošti v razne kraje Jugoslavije. V Ljubljani ima vpisanih okoli 18.000 obiskovalcev in izposoje-valcev, tako da lahko rečemo, da ima toliko strank kolikor je družin v Ljubljani. O količini in kakovosti izposojenih knjig v preteklem letu nam pa zgovorno govore sledeče številke. V l. 1036. je Šentjakobska knjižnica izposodila 178.503 knjige 56.702 strankama. Na vsako stranko pridejo torej okoli tri knjige, kar dokazuje, da naši ljudje radi bero. Nedavno smo čitali v praških listih, da je največja praška mestna knjižnica, ki ima okoli 60 podružnic, izposodila lani nad 1 milijon izposojevalcem nekaj nad 2 milijona knjig, tako da prideta torej na vsako stranko samo 2 knjigi. Tudi glede na število prebivalstva kažejo te številke, da je pri na? konzum knjig večji kakor v Pragi. Odločilni je za kulturni nivo naroda je kakovost knjig. po katerih povprašuje. Glede tega pa pravijo šlevilke. da naši ljud je najraje- bero romane in povesti in poučne, znanstvene knjige. Slovenskih romanov in povesti (všteti so tudi prevodi iz tujih literatur) je knjižnica izposodila 6S tisoč S22. število konzumiranih znanstvenih del je v primeri s prejšnjimi majhno, toda vseeno večje kakor število izposojenih pesmi in dramatičnih del. Knjižnica je izposodila 2388 poučnih knjig, to je zgodovinskih, zemljepisnih, potopisnih, jezikoslovnih, modrosiovnih. vzgojeslovnih, tehničnih, zdravstvenih, pravnih in političnih knjig. Zanimivo je. da je bilo največje povpraševanje po politični in sociološki slovenski m nemški literaturi. Pesniških zbirk je bilo izposojenih samo 317. dramatičnih del pa 703. Torej velja še vedno, da alep je, kdor se s petjem ukvarja! Slovenskih knji t torej skupaj 72.230. Presenetljivo dejstvo je, da je knjižnica Izposodila 24.569 več nemških kakor slovenskih knjig, in sicer nemških romanov, povesti, dramatičnih del in pesmi 91.750, nemških znanstvenih del pa 5049. skupaj 96.799 knjig. Srbohrvatskih knjig je knjižnica izposodila 5852. Povpraševanje po srbohrvat-ski literaturi je zadnja leta živahnejše. V primeri s predlanskim številom se je lani konzum zvišal za okoli 1000 knjig Izmed tujih literatur stoje na prvem mestu glede na število izposojenih knjig francoska (1968). italijanska (842) in angleška literatura (491), potem pa slede ruska (225), češkoslovaška (191) in poljska literatura (11). Knjig v esperantu so izposodili 66. modnih listov pa 852. In najbolj priljubljeni avtorji? Evo jih po vrsti, ki marsikomu ne bo všeč: Karel May, Cankar, Stritar, Tavčar, Jurčič, Mil-činski, Galsvvorthjr, Pregelj, Finžgar, Krai-ger, C. Doyle, šorli. Revmont. Keller, J. Verne, Dumas. VVallace, Zeyer, Sienkie-wicz, Gorki. Svansson. Cosič, Malovrh, Ale-šovec. Kozak. Levstik. Kranjc Miško. In- golič, Prešeren, Zupančič, Gregorčič, Dostojevski. Tolstoj. London, Čehov, Deeping, Z\veig, Balzac itd V nemščini so na prvem mestu Gagern, Ganghofer, Uundset, VVassermann, Th. Mann, Christie itd., v srbohrvaščini Krleža, Gjalski. Nazor itd., v francoščini Mau-passant, Zola, Prevost. Daudet, Balzac itd. Ob tej priliki naj omenimo še zavidljiv napredek šentjakobske knjižnice v zadnjih letih pod vodstvom knjižničarja g. Matije Rodeta. L. 1923. je imela knjižnica 33.624 izpo-sojevalcev, ki so si izposodili 135.336 knjig. L. 1926. je število izposojevalcev naraslo že na 45.316, število izposojenih knjig pa na 176.745. V naslednjih letih je knjižnica pridobila vsako leto okoli 1000 novih strank. Lani je po tem naraščanju število strank prvič padlo za okoli 400, število izposojenih knjig pa za 8000. v primeri z 1. 1935. Kakor kaže so se ljudje morali omejiti zaradi krize, ki jo občuti posebno srednji sloj. ki je glavni konzument knjižnice, tudi v duševnih potrebah. Domovina najgrših žensk Trgovska cena boljše polovice — Vse, kar prime v roke ženska, prinaša nesrečo Znani potovalec novinar Demaitre se je vrnil s študijskega potovanja po Južnem oceanu, kjer se je mudil več let, in napisal je zanimivo poročilo o svojem potovanju. Mnogo je ljudi, ki jih vleče hrepenenje na Južni ocean, poln čarov, kakor so jih opisovali pomorščaki v svojih povestih. Južni ocean si mislijo kot raj, kjer teče človeško življenje brezskrbno pod vedno jasnim nebom. Predmet njihovega hrepenenja pa niso ljudje vobče in njihovo življenje na neštetih otokih pod Južnim križem, temveč v prvi vrsti ženske, o katerih mislijo, da so krasne, izredno dražestne boginje, porojene iz morske pene. Zdi se pa, da v resnici ni vse tako. Tudi v Južnem oceanu, zlasti na Samoa, Tahiti in Havajskih otokdi so lepe ženske, toda Južni ocean je velik in v mnogih krajih so ženske naravnost ostudne. Demaitre piše o tem: V vsej Mikroneziji so ženske tako grde, da bi se zdela afriška samorka ali Eskimka Evropcu v primeri z njimi naravnost lepotica. Večinoma so majhne in silno umazane, glave imajo obrite, nosove ploščate, trebuhe velike, obraze pegaste in zgubane že v mladosti. V tem pogledu niti otioci niso izjeme. 8-12 letna deklica žo vzbuja v človeku gnus. Usoda teh žensk je vredna vsega pomilovanja, kajti že od mladih nog morajo služiti možem kot vprežna živina, dan za dnem. od jutra do večera, leto in dan. ženske obdelujejo koruzna polja, pokladajo živini, pobirajo kokosove orehe, opravljajo vsa gospodinjska dela m pazijo na otroke, če jih že ne morejo pustiti brez nadzor -stva. Čeprav opravljajo toliko dela. jih ne upoštevajo in živeti morajo v stalnem poniževanju Njihova vrednost je čisto trgovska in večkrat jih cenijo nižje od prašičev. Za pet verižic gin-giri (morske pene » aii za tri verižice kuma-kuma ( neke vrste morski raki) lahko dobiš vsako žensko. Na obali pa lahko kupiš tako verižico že za nekaj dinaijev. Mož, ki ima tri žene, velja za bogataša, kar se pa ne tiče vrednosti njegovih žen, temveč premoženja, ki mu ga pridobe žene s trdim delom skozi vse življenje. Mikro-nežam ae ne ženijo z dekleti svojega plemena, temveč dajejo prednost pripauni-eam drugih plemen, Ce so z -dobavo^ zadovoljni, nastane med obema naselbinama prijateljstvo, v nasprotnem primeru pa sp.egovoiita lok in puščica. Tako sovraštvo privede večkrat do medsebojnega iztrebljenja Ta način ženitve med plemeni ali celo med otoki ima pa to posledico, da se mož in žena p:v;č vidita na dan svoje poroke. Poročni obredi so kaj enostavni. Starši poročencev se pozdravijo in med seboj obdarujejo, potem pa pridejo na vrsto okliei . Nevestin oče vzame v roke nekaj kokosovih orehov in jih vrže na tla, rekoč: To spaua k doti moje hčerke t« če ženin pobeie orehe, pomeni to, da jc z nevesto zadovoljen, če mu pa dekle ni všeč, jo hi- j tro popiha v najbližjo kočo. Taka odklonitev pa ne velja za žalitev in nima nobenih posledic. Spor nastane večinoma glede stroškov Mlado ženo čaka težko življenje, polno dela za moža. ki pazi na njo na vsakem koraku. Moževa ljubosumnost pa ni izraz ljubezni. Mož samo čuva svoje imetje, da bi mu ga nihče ne ukradel. V Mikroneziji imajo ženske samo gospodarsko vrednost. Zato zakonolomstvo ni zakonolomstvo, temveč tatvina in se kot taka tudi kaznuje. Nezvesto ženo ubijejo s puščico s tiemi konicami, nezvestega moža pa s puščico s štirimi konicami. Take puščice rabijo samo za usmrtitev zločincev. Ločitev je znana, toda samo pri nekaterih plemenih. Kanaki, ki se vse življenje klatijo na svojih čolnih med otoki, odklanjajo ločitev zakona, ker smatrajo, da pomeni ločiti se od nečesa, kar je njihovo imetje, a lega ne morejo razumeti. Posebno kruto ravnajo s svojimi ženami Kanaki. Prepovedujejo jim celo dotakniti se vesla ah na dolgem potovanju govoriti, ker so prepričani, da ženski glas razjezi morske pošasti. Le-te pa razburkajo morje, da lahko uniči cela plemena. Moški tega plemena so prepričani, da prinaša nesrečo vse, kar primejo v roke ženske. Nova kuga Pred kaJ\imi 30 leti so spoznali v Kaliforniji kugi mečno podobno bolezen, ki }e razsajala tam med vevericami, divjimi in domačimi zajci, ovcami in volkovi. V krvi obolelih živali so našli bacil, ki so mu dali ime 9 let pozneje in sicer v Utahu, kjer je proučeval to bolezen učenjak Fran-cis. Bolezen se je pa jela ta čas hitro širiti tudi med l^idmi. V krvi bolnih ljudi je našel Frai.cis bacil, istoveten z onim, ki so ga našli v krvi kal;t"ornijskih veveric. Francih je nazval novo bolezen tula-remija po dolini, kjer je odkril bacil. Isto epidemijo so pa ugotovili zdravniki tudi v Arizoni, v državi Ohio in celo na Japonskem. Pojavljala se je v različnih odtenkih, toda isti bacil je pričal o istem izvoru. Vse oblike bolezni so bile enako močno nalezljive. Okužili so se tudi zdrav niki> ki so novo bolezen proučevali, med njimi tudi Francis. Z novo boleznijo se je pojavilo mnogo dotlej nejasnih naravnih pojavov. Tako so na Norveškem že davno vedeli, da poginejo vsi zajci v dolinah, kamor prilete na-jezdniki. Norveški zdravniki so tudi dognali, da so nosilci te živalske kuge na najezin i kih živeči klošči, ki se od na jezdil ik o v okužijo. Tularemija se širi po vsem svetu. Po opisu prejšnjih epidemij se po-kažev okuženem telesu tri dni po okuže-nju s hudo mrzlico. Najprej začne človeka boleti glava, potem pa vse telo. Srce močno utriplje. bolnik je kakor omamljen. Pozneje se pojavijo še novi znaki, telo začne na gotovih ;krajih gniti. zlasti jetra in pljuča. K sreči većina bolnikov ozdravi. Nova epidemija se je pojavila tudi že na češkoslovaškem. Shaw vegetarijanec Siavnj ui*>ateuj Bernard Shavv je ve-eta-rijanee in odločno odklanja uživanje me*>a-Nekoč ije izrazil željo, naj bi v njejrov pogrebni vos n<» vpreedii konj, pač pa na mestu njih vse zevati ki jih v življenju ni pojedel. To bd bi daljši žalni sprevod. ne_ro ga je imel katetrikoid kralj aii ameriški tolovaj. Nekoč so Sthawa povabili na gos:ik>. kjer na cospodrnja mi vedela ali n' hotela — Kaj pa vam je, mojster Shawr — je vprašala jro^ipodmia. — Kaj niste kačni? — Lačen sem pošteno — j> odgovor , pisatelj, — toda varen niMmi deJati i/. »v»> jega želodca pokopališče za ubite iivali. vedeti, da Jc Shaw vegetarijanec, a moirda ga jo hotela samo izkušat.i Na m.iAO je prihajala ena mesna jod za diuev. toda Sbsn* ©e ni nobene dotaknil. Zračni promet čez ocean Letos jeseni bo otvorjen angleško-ameriški zračni promet čez Atlana-.i ocean in s tem se prične novo razdobje v razvoju mednarodnega prometa, če bi ne bil svet tako obremenjen z gospodarskimi stiskami in političnimi spori, bi gotovo proslavili ta dogodek po 10 letih prvega prekooceanskoga poleta kot svetovno senzacijo. Toda Evropa in Amerifta imata zdaj dovolj drugih skrbi. Reden zračni promet čez ocean zanima zato svet v prvi vrsti iz vidika modeme tehnike Prva leta bodo letali čez ocean 50 do 60 tonski hidroplani z motorji, ki dopuščajo povprečno hitrost 175 do 20O morskih milj na uro, kar pomeni štiri do šestkrat večjo hitrost, nego jo imajo moderni potniški parniki. Pot iz Amerike do Anglije odnosno do Irske bo trajala 20 do 22 ur. Prvi cilj, ki ga hoče doseči angleško-ame-riška letalska družba, je potovanje iz New Yorka v London v enem dnevu, V vsakem letaki bo prostora za 40 do 50 potnikov. Letala bodo seveda zelo udobna s saloni, spalnimi kabinami, jedilnicami, klubskimi prostori in radijskimi postaji mi, da bodo ves čas v zvezi z obema deloma sveta. Za začetek računajo s 6 do s letali. Prihodnje leto ali najpozneje laf l 1939 bodo že lahko ljudje potovali čez morje po zraku vsaj enkrat če ne dvakrat dnevno v obeh smereh. V SOLI — Da, gospodje. — pravi profesor, — če prečita človek te stihe, mora nehote pomisliti: Vsaka doba ne rodi Homerjev. Kaj pa mrmrate vi tam v zadnji klopi * Dijak: Jaz pravim samo, gospod profesor: Hvala bogu, da jih je tako malo. ZALJUBLJENCA MED SEBOJ — Danes ti pa že moram povedati, dra-gec. da sem siromašno dekle. — Križ božji, le kako si se mogla tako dolgo igrati z mojimi najsvetejšimi čuv-stvi! V VOJAŠKI BOLNICI Vojaški kirurg amputira nogo vojaku, ki bolestno stoka. Kaj pa stokaš, tristo vra gov, se zadere nanj, — kar pomisli, koliko bi moral plačati za tako operacijo v civil ni bolnici, jaz H jo pa napravim tu brer plačno. .*■...-•-•--» »a . . '. ■ '. ■ 1 ■• ^^^^^^^^ '.T * '"i ■ tf Hm , . ____ . Potrti globoke žalosti j?\ ljamo, da nas je naš iskreno ljubljen! dofcri soprog, oče, brat, s\ak, stric i. t. d., gospou ravnatelj Kmetske posojilnice ljubljanske okolice zapustil po kratkem trpljenju v četrtek, dne 25. L m. ob 23. uri. Nepozabnega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v soboto, 27. t. m-, ob 15. uri iz Stare poti štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Venci se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanjajo. V LJUBLJANI, dne 26. februarja 1937. PAVLA roj. KNEZ, soproga; JANEZ, a fes. tehnik, MICA, ALEŠ, cand, iur., otroci — in ostalo sorodstvo. • -**■'' v*?5w •— • •v ' Georges Ohnet 51 ZADNJA LJUBEZEN Roman — O čem razmišljate? — jo je vpraša! baron. — Ali mi hočete biti prizanesljivi? — Ne morem, ker ne zaupam vaši nenadni iz-premembi. Vse to bo menda posledica izprememb vašega bivališča. Tu ob morju se dolgočasite, razvedrila iščete, Ln zato bi radi ljubimkovaii z menoj. Mislite si pač: to dekle je prišlo iz Amerike, to bi bilo nekaj zame, gotovo se razlikuje od drugih ... Zapletem se z njo v 1 jubaven romanček in pomagala mi bo prebroditi dolgočasje do lova. Kaj ne, da je tako? — Res je, — je odgovoril Cravant mirno, — in prav kmalu vam to dokažem. — In ta dokaz bo? — Največji dokaz, kar jih more moški doprinesti svoji ljubezni. — Radovedno ga pričakujem. Čim je izgovorila te besede, je zaškripal pesek za njima, Lucie se je obrnila in naglo vstala. Ves bled je stal za njima Armand. — Ali ste že dolgo tu? — je vprašala v zadregi. — Ne, prav kar sem prišel, — je odgovori' z izpremenjenim glasom. — Dame so me poslale. Vrniti se moramo, čas je že. — Koliko je pa ura? — Tri. — 2e? Nasmehnil se je porogljivo, češ. vama je pa čas hitro minil. Izraz njegovega obraza, glas in vedenje, vse je izdajalo tako globoko bo.est, da se je Lucii zasmilil. Počasi so se vračali proti restavraciji. Kočija in konji so jih čakali pred vhodom. Grof se je obrnil h Cravantu, rekoč: — Povej, prosim, družbi, da krenemo na pot takoj, čim bo gospoda želela. — Takoj! Izginil je na dvorišču. Armand in Lucie sta ostala sama in spogledala sta se. Armand se je komaj premagoval, da ni obsul Lucie s težkimi očitki. Nekaj časa je stal nepremično, potem jo je pa prijel za roko in potegnil k sebi, rekoč: — Rekel je vam. da vas ljubi, kaj ne? Njegov osoren glas in neutemeljenost njegovega vprašanja je tako neprijetno zadela Lucio. da je odgovorila ogorčeno: — Kaj nima pravice povedati mi tega? In jaz ne bi imela pravice poslušati ga? Armandu so drgetale ustnice in potne srage so mu stopile na celo, ko je nadaljeval: — Torej vam je rekel to? In kaj ste mu odgovorili? — Kaj vae pa briga to? , — Lucie, prizanesite mi. lepo vas prosim. Nesrečen sem. Njegova resnična bolest ji je omehčala srce. Zmajala je z glavo, rekoč: — Odpotovati hočem, grof, da ne bom kriva vaše nesreče. — Ne, — je dejal proseče, — nikar se ne jezite. Bodite tako dobri in povejte mi, kaj sle mu odgovorili. — Rekla sem mai, da lahko najde tu drugačno razvedrilo in da ni treba baš dvoriti meni. Armandu se je zjasnil obraz od radosti. Sklonil se je k Lucii in zašepetal z zamolklim glasom kakor da se sramuje pravkar izgovorjenih besed-Hvala! vni. Po obedai se je Paul izprehajal na vrtu vile de Font ena v med prijetno duhtečimi rožami z grofico, dočim sta baron in baronica Tresorier govorila z Armandom. Govorila sta tiho, izogibajoč se skupini svojih prijateljev kakor bi se baU, da bi ju ne slišali. Že po obedu, ko je prišla na terasi na mizo črna kava in ko so si prižgali cigarete, sta se Mina in bratranec njenega moža umaknila v kot in se tiho pogovarjala. — Lučio hočete imeti čisto zase, — je dejala grofica navidez brez posebnega namena. — Kaj se zato jezite name? — je vprašal Cravant. — Nikakor ne. Mislim, da vam je bil pogovor z njo med štirimi očmi prijeten. In nisem tako sebična, da bi se zaradi tega pritoževala. — Priznajte, da sem dobro izkoristil to priliko kajti Liucie je nas danes razočarala s avojo odsotnostjo. — Po povratku je bila videti manj vesela nego pri odhodu. Pred obedom mi je sporočila, ne bo k obedu. Nekam sfiabe volje je. — Menda se baš zato zdi tako mikavna. — Torej je vam zelo všeč? — Tega ne tajim. — In ste ji to povedali? — Da, priznal sem ji to. Grofica se je ustavila in o>inila barona s sw jim »knežjim pogledom*, kakor je trdil on pot^m je pa dejala zelo nežno: — Slutila sem to in zato sem hotela nocoj govoriti z vami Vi ste mož na svojem mestu, Pa**1, in gotovo boste razumeli, kakšne obveznosti mi nalaga gostoljubnost do sorodnice. S tem, da |e prestopila prag mojega doma, je prišla Lucie moralno pod mojo zaščito. Moja leta mi dovoljujejo ravnati z njo tako, kakor da je moja hči. Umestno je torej, če vas resno vprašam, kakšne namene imate z njo? — Kakšne namene imam. draga grofica? — je odgovoril Paul žarečih oči — Kaj enostavne in Lucii jih nisem prikrival Prosil sem jo naj postane moja žena. — To ste storili Paul? — je vprašala grofica vsa razburjena. Urejuje Josip anpuHft — 3Sa >Narodno tiskarno« Pran Jena — Za opravo ln tnseratni del Usta Oton Chrtetof. — Val t Ljubljani.