Telefon št. 74
Naročnino in Inaorato sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice It 2.
Po poitl prejeman
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ četrt , „ 6 „ 50 , mesec „ 2 „ 20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 . — , Četrt , , 5 * — ' mesec , 1 „ 70 „
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne ▼sprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
diskih ulicah It. 2,1., 17.
l>ha|av«akdaR,izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
Za^poSiljanje na dom 20 h na mesec.
Letnik XXX
V Ljubljani, v petek 9. maja 1902
likim zadovoljstvom so delegati sprejeli dotične odstavke prestolnega govora.
Danes popoldne se je sešel budgetni odsek in pričel takoj razpravo o proračunu
nekemu govoru nemškega poslanika na Du- Tako so naše notranje strankarske raz-
naju, grofa Eulenburga, ki je	mere vrgle markanten refleks v delegacijo,
rekel, da so vezi mej Nemčijo in Avstrijo	Pričetek zasedanja torej ni bil baš har-
nerazrusne. Alijance se ne sklepajo za večne	moničen.
Pelejacije
V skrajno kritičnih razmerah sešli sta se letos delegaciji. Obe korporaciji — našo kakor onostransko — pretresa zavest, da politični položaj že desetletja ni bil tako napet, kakor je danes. Razmerje Avstrije in Ogrske ter razmerje monarhije do vnanjih držav, osobito do Nemčije in Italije na narodnogospodarskem polju, dela vsem prizadetim krogom skrbi in težave, kakoršnih že več kot 20 let niso bili vajeni.
Naše razmerje do Ogrske je v naj-aktualnejem itadiju. A kljub vsemu pogajanju, kljub temu, da s3 naravno na najvišjem mestu ieli in najodločneje pospešuje sprava — so diference vendar tako tehtne, da je težko najti izhod. Že se resno govori o ministerski krizi v Peštiin na Dunaju. Korber kakor Szell, oba pretita z demisijo, ako Be jima ne posreči, varovati interese svoje državne polovice.
Ravno tako velike so težave glede novih trgovinskih pogodb z Nemčijo in Italijo. Nemčija, se svojimi visokimi agraričnimi postavkami v novem avtonomnem carinskem tarifu, ustvarja eminentno nevarnost za naše kmetijstvo. Italija pa se noče odpovedati ugodnostim »vinske carinske klavzule«, ki je tako ogromno škodo prizadela našim vi-norejoem. Neljube gospodarske razmere pa ne morejo trajno ostati brez up-ljiva na naše politično razmerje do navedenih držav.
Tak je položaj, ki vzbuja primerna čutila nesigurnosti in skrbi v obeh delegacijah.
Splošno se je opazilo in vzbudilo je nekako senzacijo, da se je prestolni govor, s kojim je cesar danes delegaciji nagovoril, jako obširno pečal s prijateljskimi odnošaji z Rusijo. Znano je, da se je leta 1897 mej obema državama sklenil dogovor glede balkanskih razmer. Ta dogovor je do danes ne le v veljavi, temuč se jo po tem dogovoru ustanovljeno prijazno razmerje v zadnjih 5. letih še nadalje razvilo in uglobilo. Z ve-
vnanjega ministerstva.
Minister vnanjih zadev grof Goluhovski je v eno uro trajajočem ekspozeju razvijal načela in položaj naše vnanje politike. Izjavil je, da se trozveza, ki poteče maja 1903, po soglasnih izjavah vseh zveznih držav brez dvoma zopet ponovi. A tudi on je omenjal težave na narodnogospodarskem polju. Izražal je nado, da se posreči tudi v tem oziru priti do poravnave. Povdarjal je pa, da se politična zveza obnovi na vsak način, če tudi bi se ne posrečilo priti do trgovinskih pogodb. Zelo obširno se je minister pečal z našim razmerjem do Rusije glede Balkana. Povdarjal in dokazoval je veliko dobroto dogovora iz 1. 1897, ki meri na to, zaprečiti na Balkanu nevarne izbruhe, varovati svoboden razvoj balkanskih držav in političen »status quo«. V resnih in rezkih bisedah pa se je obračal minister proti administrativnim razmeram v turškem delu Balkana in izjavil, da ste obe vladi, avstrijska in ruska, turško vlado prijateljski in resno pozvali, da naj zadevnim nedo-statkom v svojem lastnem interesu odpomore.
Odgovarjal je Goiubovskemu dr. Kramah okliceval se je na govor nemškega kancelarja grofa B il 1 o w a v nemškem državnem zboru, ki je rekel, da so se politične razmere v Evropi bistveno spremenile, ker smotri politike evropskih velesil leže onkraj morja — ter da Nemčija trozveze ne potrebuje več neobhodno. Kramar je povdarjal, da tudi za nas zveza z Nemčijo in Italijo ni neobhodno potrebna. Sa zadovoljstvom jo kazal na prijazno razmerje z Rusijo, ki naj se še nadalje neguje in razvije, ter povdarjal potrebo krepkega in neodvisnega nastopa. Naše prijateljstvo bodi vsaki vnanji državi veliko vredno — naše sovraštvo pa nikomur ljubo.
Poživljal je ministra vnanjih zadev, naj se objavi besedilo trozvezne pogodbe, da bodo narodi vedeli, pri čem da so — in ostro se je obrnil proti
čase, temuč le, dokler so koristne v gotove namene. Kadar ne koristijo več — se prav lahko ozremo po drugih alijancah.
Poljak K o z 1 o w s k i je ostro grajal postopanje pruske vlade napram avstrijskim Poljakom, ki nasprotuje mejnarodnemu pravu, ki pa je tem čudneje napram prijateljsko zvezani državi.
* *
Včerajšnja, prva, plenarna seja avstrijske delegacije je bila v marsičem zanimiva.
Predsednikom se je volil član ustavo-vernega veleposestva dr. Barnreither. Toda Cehi, Jugoslovani in še nekateri člani desnice so demonstrirali proti tej volitvi in oddali bele listke, kar je vzbudilo precejšno pozornost, tembolj ker je podpredsednik grof Vetter — oče predsednika državnega zbora — bil izvoljen enoglasno in se je ta okolnost na desnici demonstrativno pozdravljala.
Tudi še drug značilen dogodek je zabeležiti. Odseki se volijo navadno enoglasno, ker obstoji v tem pogledu stalen ključ. Po tem ključu pripada n. pr. nemškim delegatom poslanske zbornice v vsakem odseku primerno število mest. Za eno teh mest delegirali so Nemci v peticijski odsek Schonererjanca Franko S t e i n a. Oddanih je bilo 54 glasov. Toda 21 članov delegacije je pri tej priliki črtalo ime Steina, ki je bil toraj le s pičlo večino (38 glasov proti 21) voljen. To saje zgodilo čisto spontanno, brez prejšnjega dogovora. Znamenito je, da so ga črtali tudi v s i Poijaki.
Značilno pa je, kako je predsednik Barnreither to demonstracijo potlačil. Mej tem, ko je pri drugih volitvah vedno kon-statoval razmerje glasov — je v tem slučaju glede vseh članov peti-cijskega odseka samo kon-statiral, daso voljeni se zadostno večino glasov.
Umevno je, da je Baernreitherja ženi-ralo, da se je na ta način demonstriralo samo proti njemu in — Steinu 1
flova zastava za mesto Zagreb.
V zagrebškem mestnem starešinstvu je sprožil lanskega leta svetnik Šrepel misel, da dobi mesto Zagreb svoio posebno zastavo. Ce imajo lastno zastavo hrvaške županije, zakaj bi je ne imelo tudi glavno mesto kraljevine Hrvaške.
Starešinstvo je bilo s tem predlogom zadovoljno, pa je pozvalo strokovnjake, da preiščejo, je li Z,-greh dozdaj imel že kakšno lastno zastavo, in če jo je imel, kakšna je bila. Preiskovanja sta se lotila zgodovinar Iv. Tkalčič in deželni arhivar dr. Bojničič. Tkalčič dokazuje, da je Zagreb imel svojo zastavo ie v srednjem veku in da je bila rudeča. Takšno zastavo je imelo mesto tudi še za kralja Karla III. (VI.). Potem takem bi morala biti tudi nova zastava rudeča, v sredini z mestnim grbom, ko bi se hotela držati zgodovinskega sporočila. Tako zatrjuje zgodovinar Iv. Tkalčič.
Drugega mnenja pa je deželni arhivar dr. Bojničič, ki je poznat strokovnjak v takih vprašanjih. On misli, da so se zastave, katere omenja Iv. Tkalčič, rabile le pri posebnih priložnostih, in da se niso smatrale kot prave zastave mesta. To tudi niso zastave v modernem smislu, saj bo se Ie te začele rabiti šele izza francoske revolucije. V XV. in XVI. veku so imele zastave bojo ščita, na katerem se je nahajal grb: na takej zastavi je bil v sredini ščit z grbom. Po tem takem bi bila za Zagreb zastava čisto modra, ker je ščit grba moder, s srebrnim Btolpom (kulo) na zelenem brdu z mesecem in zvezdami v sredini, ali brez ščita. Mogla bi biti po pravilih heraldike tudi modro bela z grbom, vendar pa dr. Bojničič zagovarja prvo, ker je lepša.
Mestno zastopstvo bode v svojej prvej sednici odločilo o teh predlogih, in ne bode dolgo temu, da bode plapolala na mestnej hiši nova zastava mesta Zagreba. Mi pa pravimo pri tej priložnosti, da bi se tudi kmalu
LISTEK.
13tl Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilifi.
»Kaj je Btrašno? Da je podoben tvojemu sinu?«
Evelina je pomenljivo pogledala starčka, in on je obmolknil, čez nekoliko trenutkov je Ana Mihajlovna odšla, Evelina je pa ostala s svojim vsakdanjim delom v rokah.
»Ali nisi vse povedala ?« je vprašal Maksim po kratkem molku.
»Da. Ko so vsi šli doli, je Peter ostal. Rekel je teti Ani (tako je od mladih let imenovala Popeljsko), naj gre za drugimi, sam je pa ostal s slepcem. In jaz .. . sem tudi ostala.«
»Da bi poslušala?« je rekel stari odgo-jitelj skoraj mehanično.
»Nisem mogla . . . oditi . . .« je odgovorila Evelina tiho. »Pogovarjala sta se, kakor...«
»Kakor tovariša po nesreči?«
»Da, kakor slepca. Potem je Jegor vprašal Petra, če vidi mater v sanjah. Peter odgovori^ da ne. In ta tu<Ji ne vidi. Drugi
slepec, Roman, pa vidi v sanjah svojo mater mlado, čeprav je že stara.«
»Tako! Kaj pa še naprej?«
Evelina se je zamislila in potem je v starca uprla svoje sinje oči, ki bo izražale boj in trpljenje, ter nadaljevala:
»Ta, Roman, je dober in miren. Njegov obraz je otožen, pa ne neprijazen. On ni slep rojen. Drugi pa. Ta jako trpi«, se je naenkrat izognila Evelina.
„Govori, prosim te, naravnost", je nestrpno segel Maksim v besedo: »drugi je vznevoljen?"
„Da. Hotel je pretepBti otroke in jih je preklinjal. Romana imajo pa otroci radi."
»Hud in podoben Petru . . .« razumem, je zamišljeno izpregovoril Maksim.
Evelina je še pomolčala, potem je pa, kakor da bi ji te besede prizadevale težak notranji boj, izpregovorila prav tiho:
»Po obrazu si nista podobna ... poteze so druge. Ali v izrazu . . . Zdelo se mi je, da je bil Petrov izraz prej skoraj kakor Romanov, zdaj vedno pogosteje vidim tega, drugega . . . in še . . . Bojim se, mislim . . .«
»Česa se bojiš? Pojdi semkaj, moje
umno detece,« je rekel Maksim z nenavadno nežnostjo. In ko je, ginjena od te ljubeznji-vosti, pristopila k njemu s solzami v očeh, je pogladil njene svilnate lase s svojo veliko roko in rekel:
»Kaj pa misliš ? Povej! Že vem, ti znaš misliti.«
»Mislim, da ... on zdaj misli, da . . so vsi sleporojeni hudi. In prepričal je sebe, da je tudi on . . . gotovo . . .«
»No, veš kaj . . .« je izpregovoril Maksim in naenkrat odtegnil roko. »Daj mi mojo pipico, golobica . . . Glej, tam-le je, na oknu «
čez nekoliko minut so se nad njegovo glavo vile sinje gruče tobačnega dima.
»Hm . . . da . . . slabo,« mrmral je sam s seboj . . . »Zmotil sem se. Ana je imela prav: lahko se kdo žalosti in trpi radi tega, česar še nikoli ni izkusil. Zdaj se je instinktu pridružilo šo spoznanje, in oboje pojde v isti smeri. Prokleti slučaj . . Sicer pa. Šila, kakor pravijo, ne skriješ v vreči. Vedno se kje ven pokaže . . .«
Popolnoma se je potopil v sinje oblake. V čveterooglati starčevi glavi so kipele nekake misli in novi sklepi . . .
V.
Prišla je zima. Zapal je globok sneg in pokril pota, polja, vasi. Dvorec je bil ves bel, na drevju so viseli rahli kosmi, kakor da je vrt spet pognal belo listje ... V veliki peči je prasketal ogenj, vsak, ki je vstopil, je prinesel s seboj hlad in duh mehkega snega . . .
Poezija prvega zimskega dneva je bila po svoje doBtopna slepcu. Ko se je zjutraj prebudil, je vselej čutil neko posebno ži-vost in poznal prihod zime po teptanju ljudi, ki so prihajali v kuhinjo, po škripanju vrat, po ostrih komaj čutnih zračnih strujah, ki bo se razgubljale po vsi hiši, po škripanju korakov po dvorišču, po neki posebni »hladnosti« vseh zunanjih zvokov. In kadar je odhajal z Johimom po gazu na polje, je poslušal z velikim veseljem škripanje sani in nekako jasnodomače tleskanje, ki se je ž njim gozd izza reke pogovarjal s potjo in poljem.
Takrat je prvič beli dan posijal v njegovo tako veliko otožnost. Zjutraj je obul škornje, odšel ter gazil po rahlem snegu — proti mlinu.
(Dalje prih.)
preporodilo mestno zastopstvo v duhu narodnem, da ne bi sedela v njem takšna večina kakor sedanja, katerej bi bilo morda po vol)i, da bi se modro belej boji dodala še zelena, kakor je zlobno omenil podlistkar • Agramer Tagblatta«.
Nagodbeno vprašanje.
Ministerski predsednik dr. Koerber se je v Boboto zvečer povrnil iz Budimpešte. Njegov nagli povratek se tolmači zelo pe-simistiško z ozirom na nagodbena pogajanja. Položaj je še vedno skrajno resen. Vspeh dveurnega razgovora, ki sta ga imela oba kabinetna načelnika v soboto popoldne, je sicer še neznan, vendar se trdi z vso gotovostjo, da se v tako kratkem času ni mogla rašiti preporna zadeva. Tekom prihodnjega tedna, v ponedeljek ali torek, se razgovori nadaljujejo v Budimpešti. Trdi se, da se sestanejo tedaj v Budimpešti tudi obestranski resortni ministri. Pri tej priliki se definitivno pokaže, je li sporazumljenje mogoče ali ne.
V ogrski poslanski zbornici je Szell na neko vprašanje odgovoril v zadevi kvote, da v zakonu ni nikjer določeno, da more krona samo za eno leto podaljšati kvotno razmerje. Dalje je povedal ministerski predsednik, da se glede važnejih gospodarskih vprašanj še vrše dogovori mej obema vladama. Glede večjega dela carinskih vprašanj se je že doseglo sporazumljenje, o ostalih se vrše sedaj pogajanja. Glede odpovedi ali obnovitve trgovinskih pogodb z zunanjimi državami se mej vladami še niso vršili ni-kaki dogovori.
„Neues Budap. Abendblatt« piše o sedanji avstro-ogrski krizi nastopno: Kakor čujemo iz popolno zanesljivega vira, se je politiški položaj to in onstran Litve poostril v krizo. Dotična oseba — aktiven državnik — izreka skrajno pesimistiško sodbo in označuje tekoči teden kot »kritičen teden monarhije". Politiški položaj je Bploh tako krit.čen, kakor že desetletja ne.
Gre se namreč za mnogo več, nego zato, gre li bzell ali Koerber ali oba ob enem. Osebna stran te krize se bo brezpogojno rešila do desetega maja, toda bati se je, da se s premembo v kabinetu ne zboljša kritični položij. Ce bo prihodnji mož Daranyi ali Apponyi, to ničesar ne premeni na stvari, nagodbene težkoče bodo obstajale še nadalje. — Vse to se pa dogaja po mnenju tega državnika samo radi tega, ker vlada ni nastopila one poti, kakor jo je označil baron Banffy. — Tudi v Avstriji ni položaj nič boljši in nobeden resen politik ne bo hotel nasledovati Koerberju, ker noče nihče stati pred alternativo: drž. ali parlamentarna kriza. Prememba ustave parlamentarnim potom je v Avstriji nemogoča, državni krizi sa pa odločno upira vladar sam. — Zgoraj imenovani list pripominja, da je ta sodba bržkone prepeai-mistiška.
Obnovitev trgovinskih pogodi).
O vsebini dogovora mej Biilovom in Prinettijem v Benetkah glede obnovitve trgovinskih pogodb je došlo nekemu bero-linskemu društvu naslednje pojasnilo: Trgovinske pogodbe se podaljšajo do konca leta 1904. To se ponovi potem redno vsako leto, če se mej tem ne sklene nova pogodba. Vlade so se pa obenem zavezale, da dotlej ne odpovedo obstoječih pogodb, dokler se ne najde način in osnovni načrt za nove pogodbe. S tem sta hoteli dobiti potrebnega časa posebno Avstrija in Nemčija. Prva ima sedaj dovolj opravka z Ogrsko, v Nemčiji pa je na dnevnem redu razprava o novem carinskem tarifu, ki bo podlaga za nove pogodbe. Po obnovitvi trozveze, ki se v kratkem izvrši, se sklene posebna pogodba, ki bo vsebovala gorenja načela in določala, da je mogoče podaljšavati trgovinske pogodbe od leta do leta ravno tako dolgo, kakor traja trozveza, namreč do 31 dec. 1909.
Žalostne gmotne razmere na Ogrskem.
Že 7 let so imeli na Ogrskem bolj slabe letine. Zadnji dve leti, pa še posebno vlani je bilo pšenice za 20 milijonov meter-eentov manje kakor v dobrih letih. A letos je pa silna slana, ki je več dni konec meseca aprila padala, storila veliko škodo. Časi
je bilo celo 4° mraza. Toraj ni čuda, da je po celi deželi na ravninah trsje uničeno. V hribih in višavah se je ohranilo. Sadja je tri četrtine uničenega. Na žitu ni poznati škode. Glavno mesto Budimpešta pa tudi zelo peša radi neugodnih razmer pri kupčiji in trgovini. Nekateri mlini le po 6 dni na teden meljejo. Novih stavb razun era-ričnih ne grade. Velike opekarne imajo malo dela. Hišni posestniki so stanarino za 40% znižali in še je na tisoče praznih stanovanj. Mesto ima slabo pitno vodo in si ne more omisliti vodovoda iz Nitre. Sploh se toži: »Nimamo denarjev«. Pri tem pa ogrski šovinisti zahtevajo gospodarsko ločitev od Avstrije ! Nam prav. Na izgubi bodo le Ogri.
Knez Mirko — srbski prestolonaslednik.
„Magyarorszag" dobiva iz Petrograda od svojega dopisnika naslednjo vest: V tukajšnjih diplomatskih krogih se trdi, da bo knez Mirko še tekom letošnjega leta proglašen za srbskega prestolonaslednika. Pred tem bodeta srbski kralj in knez Nikola gosta ruskega carja v Spali, da se o vsem dogovore. Pri tem dogovoru bo priBcten tudi avstroogrski poslanik, ker luski car hoče, da se to vprašanje reši v duhu rusko avstrijskega sporazuma glede Balkana. Temu Ee-stanku bodo predloženi zdravniški dokazi o kraljici Dragi. Kralj Aleksander bode sam proglasil kneza Mirka svojim prestolonaslednikom. Pot petrogradskega avstrijskega poslanika na Dunaju je s to zadevo v zvezi.
Nemiri na Portugalskem.
0 najnovejših nemirih na Portugalskem priobčuje nVoss. Zeitg." iz Lizbone naslednje poročilo: Vesti iz Coimbre in Oporto se glase vedno neugodneje, akoravno skrajno stroga cenzura izkuša zatreti vsako ostrejo sliko vladajočih razmer. Znano je vkljub temu, da je v Coimbri že tekla kri, da so se dijaki skupno z ljudskimi masami zabarikadirali in potem orožništvo ter policijo, ki sta morali rabiti orožje, stoliko silo bombardirali s kamenjem, da sta se obe straži umaknili pred demonstranti. Pozvano je bilo sicer naglo vojaštvo, a to pa ni hotelo streljati na podivjano ljudsko maso. To je pa tako ugodno uplivalo na demonstrante, ki so sicer neprestano kričali: »Živela republika! Proč z izdajsko vlado!«, da bo jo polagoma popihali s prizorišča in jeli klicati: »Živela armadal«
Mejtem je pa tudi že došlo povelje, naj se zatvori vseučilišče, di-jaštvu se je pa naročilo, naj tekom 24 ur odide iz glavnega mesta, sicer bodo relegi-rani. To je pa baje le še bolj razburilo dijaštvo, ki je napadlo rektorja, ga privezalo na umazani voz ter ga vozilo po mestnih ulicah, slednjič pa zaprlo v neki hlev. Vlada je zatvorila tudi politehniko v Lizboni in vse višje šole v Oportu, ker se je tudi ondi dijaštvo združilo b poulično dru-haljo.
Vojaštvo je večinoma solidarno z demonstranti. V Oportu so morali glasom najnovejših poročil razorožiti šesti pešpolk ter ga naglo razpustiti, ker je s častniki vred nastopil z vstaši proti vladi. Tudi častništvo ostalih polkov je odreklo vladi vsako pokorščino.
To so samo nekatere podrobnosti, ki bo mogle uiti strogi cenzuri, iz drugih krajev pa ne pride v javnost nikakih poročil
Nemiri na Kuskem.
Iz Rusije javljajo, da je glavni namen sedanjemu gibanju v Rusiji zahteva po ustavi. Plemstvo in meščanska inteligenca sta povsem edina z dijaštvom in delavci, le oko-ščenela burokracija še trdovratno zagovarja avtokratiški sistem. Toda že sedaj se kaže, da je sama preslabotna, da bi mogla biti kos velikemu, vsestranskemu pritisku. Po celi Rusiji je sedaj razširjena proklamacija, v kateri se mej drugim glasi: »Zahtevamo UBtavo, nedotakljivost osebe, svobodo vesti in časopisja. Proč z avktokracijo!« Proti voditeljem reakcionarne vladne politike vlada splošno razburjenje. Nasprotno se pa izkazuje carju in carinji obča ljubezen in spoštovanje, ker prevladuje splošno mnenje, da sta oba naklonjena modernim idejam.
Salisbury o mirovnem vprašanju.
Na nekem zborovanju konservativne primrose-lige je govoril lord aalisbury tudi o vojski v južni Afriki ter o mirovnih dogovorih. Ministerski predsednik je izjavil, da je država po vojski mnogo pridobila na moči in veljavi (!), posebno veliko pa na vplivu. Nastop Anglije proti burski invaziji je bil popolno opravičen. fi»pecielno o mirovnih pogajanjih pa je rekel: Tudi ko bi v trenutku več vedel o mirovnih dogovorih v Južni Afriki, kot vem sedaj, bi se tekom razprav ne čutil opravičenega govoriti podrobneje o mirovnem vprašanju. Nekaj pa treba pribiti: Angleška vlada niti za las ne odstopi od politike, ki jo je vodila doslej, in bo v bodoče skušala vzeti nasprotniku vsako priliko, da bi ob ugodnem trenutku ponovil boj. V to potrebuje vlada vsestranske moči. Želi pa minister za svojo osebo, da se opušča v bodoče vsaka neprijetnost, in se nadja, da bodo dosedanji sovražniki pomagali utrditi angleški kolonijalni zistem.
Iz brzojavk.
Tajni svetnik je postal solnograški knezo-nadškof dr. K a t s c h t h a 1 e r. — Admiral Sampson umrl. V Waahing-tonu je umrl v petek ameriški admiral Sampson, ki je v špansko - ameriški vojski dne 3. julija 1898 porazil špansko brodovje pod poveljstvom Cervere. — Nova prepoved v Turčiji. Na častnike izdano prepoved glede obiskovanja krščanskih hiš je raztegnil sultan tudi na civilne uradnike. — Millerandova izvolitev ni še zagotovljena. Trdi se namreč, da Guesde-jevi pristaši niso voljni oddati svojih glasov nepriljubljenemu Millerandu. — Upor v Rusiji. Položaj v okraju Poltava je skrajno resen. Upor se čimdatje bolj širi. Vojaštvo se brani streljati na kmete. — Dvorni svetnik Beer umrl. Član gosposke zbornice in vsakoletni referent v kvotni deputiciji profesor dr. Beer je v so boto umrl. V poslanski zbornici je bil od 1. 1873. Njegovo truplo bodo sežgali v Gothi. — Za zedinjenje Krete z Grško so se izjavili krečanski župani, ko so Čestitali grškemu kralju povodom njegovega godu.
Književnost in umetnost.
Koncert »Glasbene Matice«
K že objavljenemu bogatemu vsporedu jutrišnjega koncerta imamo še dostaviti, da nastopi v tem koncertu vojaška godba kot popoln koncertni orkester pod osobnim vodstvom g. kapelnika Teodorja Christofa — nad 40 močij broječ. Program, katerega bo orkester izvajal, je visoke, resne glasbene vrednosti; opozarjamo posebno na svetovno slavne Dvofakove slovanske plese, na majestetično koračnico iz Smetanove opere D a 1 i b o r, na fantazijo izWagnerjeve opere L o h e n g r i n in na veleinteresantno, skoraj bi rekli rafinirano- duhovito, slovečo suito Bizetovo L' Arlesienne, ki se do sedaj še ni nikdar v slovenskem koncertu izvajala. Nastop, barkarola in epilog iz Offenbachove opere Hoffmannove pripovedke bodo gotovo tudi zanimali občinstvo. Začetek koncerta bo točno ob 8. uri. Občinstvu podaje se s tem koncertom izredno bogat program in prav krasen glasben užitek.
Knjige »Slovenske Šolske Matice".
Odbor »Slovenske Šolske Matice" naznanja, da je začetkom t. m. razposlal gg. poverjenikom knjige za 1. 1901. Vsak društvenik prejme troje knjig, namreč:
1.	»Pedagoški Letopis za leto 1901." (prodajalna cena K 1 60);
2.	dr. Fr. Ilešič: „0 pouku slo venskega jezika" (prodajalna cena K 2--);
3.	Jos. Apih: »Zgodovinska učna snov za ljudske šole" (prodajalna cena K 2'—).
Te knjige prejmejo društveniki po svojih poverjenikih.
Po § 7. društvenih pravil plačajo stroške za pošiljanje knjig društveniki sami.
Poljak o Slovencih in Hrvatih.
SeBtanki slovanskih časnikarjev bo rodili poBebno ta dober sad, da so se posamezni slovanski rodovi začeli pobližje zanimati drug za drugega. Ravnokar smo dobili v roke knjigo, ki je plod lanskega časnikarskega shoda v Dubrovniku. G. dr. O s t a -szew8ki-Baranski, urednika »Dzien-nika polskega« v Lvovu, je izdal lepo knjigo »Z krainy stu wysp« (Iz pokrajine stoterih otokov), v kateri popisuje svojo pot v Dubrovnik in se pri tem obširneje bavis kulturnimi odnošaji
dalmatinskih Hrvatov. Skozi Ljubljano (katera pa ni »zelena«, ampak »bela«), se je pripeljal do Reke, potem pa po ladiji dalje. Po vrsti popisuje Opatijo, Vis, Hvar, Vele-bit, Vile, Rab, Zoppoli, Pag, Zader, Sibenik, Zlarin, Krapanj, Krko, Visovac, Knin, Mor-lake, 8plet s starodavno Dioklecianovo palačo, pripoveduje o Maruliču, nas seznanja z dr. Bubdem, ter hiti dulje v Brač, Korčul, Lastovo, do Neretve in Pelješca, dokler se ne ustavi v gružki luki. Odtod je še par korakov v starodavni Dubrovnik, ki je svoj čas tekmoval z mogočnimi Benetkami. Tu popisuje najprej mesto, potem pa njegovega Gundulča. Za izletom v Lokrum pa grt potopiseo dalje v Kotor, v Ercegovino in Crnogoro.
Priporočamo to knjižico poBebno Poljakom. želeli bi pa, da bi se Poljaki pri pi sanju naših krajevnih imen držali našega slovanskega pravopisa in se izogibali ger-maniziranih in poitalijančenih oblik.
Gospod dr. O sta szewsk i • B ar an-ski je te dni v »Dzienniku polskem« objavil vrsto člankov o Slovencih. Z ozirom na binkoštni časnikarski sestanek seznanja Poljake s slovenskimi razmerami. Pisatelj popisuje v glavnih potezah vso slov. zgodovino od naselitve v tukajšniih krajih do najnovejšega časa. Posebno obširno popisuje Prešernovo dobo ter naglaša pri tem Poljaka Emila Korytka zasluge za slovensko književnost. Pri tem nam podaje tudi nekaj prevodov iz Prešerna. Tu podajemo Bamo enega (iz pesmi »Luna sije« kitica »Obraz mili« . . .):
»Dziwnq sil.i Z twarzq mitq Przed oczami widzq Ciq, \Vzdychajece I gorqce
Serce siq ku Tobie rwie.
Za Prešernom je slovstveni pregled dr. Ostaszewskega pač prepovršen. Ni imel pri rokah pravih virov. Gospod pisatelj pride tudi na časnikarski shod. Pri tej priliki bo pač dobil priložnost, da sn pobližje seznani z našimi slovstvenimi in kulturnimi razmerami.
Pripravljalni odbor bo poskrbel gospodom časnikarjem tudi literarne darove kot spomin na sestanek, iz katerih bodo dobili še več podatkov o slovenski zemlji.
Gospod dr. Ostaszewski bi nam pa jako ustregel, ako bi svojo pot po slovenski zemlji popisal tudi v tako lični knjižici, v kakoršni je ohranil svoje beležke iz Dalmacije.
Dr. E L.
Fr. Ad. Šubert: Moje divadelni toulky. II.
V Praze 1902. — To je tretji zvezek Subertovih glediščnih memoar. V prejšnjih je zbiral svoje spomine s slovanskih gledišč, v tej knjigi nas vede na Francosko in posebno obširno popisuje gostovanje češkega gledišča na Dunaju leta 1902, katero je tako povzdignilo ime češke glasbe. Med portreti vidimo tu Delibesa, Masseneta, A. Dumasa ml., Jaunerja, Vil. Jahna, Teuberja, Smčtana. Knjiga je zanimiva za vse, ki se bavijo z glediščem.
* * *
Izšel je »Zapisnik o zborovanju z aupni k o v društ v a za varstvo avstrijskega vinstva v Ljubljani 2 7. februv. 190 2.« Izdal osrednji odbor društva na Dunaju. Natisn. Ign. pl. Kleinmayr in F. Bamberg. V samozaložbi. Str. 20. — O tem shodu smo ob svojem času obširno poročali.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. maja.
Pogovor cesarjev s dr. ŠusterSi-
čem pri vsprejemu delegacij se je vršil do-slovno tako: Cesar: Veseli me, da Vas zopet vidim. Vi Bte bili že opetovano v delegaciji? Dr. Šusteršič: Letos sem tjetjič, Veličanstvo. — Cesar: V poslanski zbornici se zdaj pridno pečate s proračunsko debato, a a m o malo počasi gre naprej. — Dr. Šusteršič: Pomisliti Be mora, da je to prva proračunska debata čez 5 let. Toda morebiti se posreči, budget rešiti do konca maja. — Cesar: To bi bilo pač zelo želeti. A govori se malo preveč. — Dr. Šusteršič: Veličanstvo, po preteklih slabih letih imajo pač volivci mnogo povedati. — CeBar je na to smehljaje prikimal.
Cesar o kardinalu Missii. Pri sobotnem razgovoru z delegati je nagovoril cesar tudi delegata Antonellija ter mu rekel: »Gorica je s smrtjo kardinala MisBie zelo veliko izgubila«. Antonelli je odgovoril: »Da Veličanstvo, Nj. eminenca je bil izborna in spi šno priljubljena oseba«.
V ,Slovanskem klubu' v Krakovu bo v nedeljo 11. t. m. prof. Zawilinski predaval o blovencih. Ob ti priliki bo o Slo-
vencih izpregovoril tudi znani poznavavec in prijatelj Jugoslovanov vseučiliški profesor lidzieohovvski. To predavanje ln velike važnosti, ker bo pri Poljakih zbudilo zanimanje za naš narod, ki je bil dozdaj pri Poljakih malo poznan. O veleznamenitem predavanju bomo prinesli obširnejše poročilo. — Pri tem pa moramo opozarjati Poljake, naj bodo previdnejši, kadar poročajo o slovenskih razmerah, kakor je bila te dni „Nova Reforma". Kar je ta list prinesel o kardinalu Missiji, je bilo tendenciozno zavito in večinoma neresnično. Poljaki morajo vedeti, da to, kar se na Slovenskem imenuje »liberalizem", je bolj umazano, nego pri njih vsa soc.-dem. Liberalci so z Nemci javno zvezani proti kršč. stranki. Zato je lažnivo poročilo „Nove Reforme", kot bi kat. stranka bila protinarodna.
Osebne vesti. C. g. Anton Pipan, kaplan c. kr. mornarice v Pulju, je imenovan za kaplana I. vrste. — C. g. Andrej Mesar, podžupnik na Livku, je imenovan za župnega vikarja v Lokave u. Na njegovo mesto pride č. gosp. Franc Knavs. — Predsedništvo fin. ravnateljstva v Trstu je imenovalo fin koncept prakti-kanta Josipa Štreklja fin. koncipistom. fin. konoip. dr. Fr. Darčica davčnim nadzornikom in fin. vežbenika Karla pl. Nor-dis fin. koncip. in fin. koncip, dr. Adolfa vit. Roeckmanna fin. komisarjem.
Is celovške škofije- Na sv. Višarje gredo letos č. gg.: J. P š e n i č n i k , pro-vizor v Št. Juriju na Vinogradih ; Mat. Perč, kaplan v Borovljah, in en o. frančiškan iz Beljaka. — Umrl je dne 5. t. m. d. g. Jan. Schvvingshackl, župnik v Zvveinitzu, star 62 let. N. p. v m. 1
Umrla je v tukajšnjem uršulinskem samostanu danes ob četrt na 4. aro zjutraj č. M. Salezija (poprej Marija) Mrak. Po-kojnica je bila rojena v Ljubljani 2. jan. 182ž. Dopolnila je torej letos svoje 80. leto. Pred dobrima dvema letoma je praznovala 60!etnico, kar je postala redovnica. Preoblečena je bila 8. oktobra 1839. Ves čas je veBtno in zvesto izpolnjevala dolžnosti svoje. Katera izmed že starejših ljubljanskih žen ni poznala M. Salezije kot izvrstno učiteljico ? Dolgo vrsto let je bila vratarica; nekaj mesecev pred smrtjo je de vedno skrbno opravljala ta posel. Nikoli poprej bolno je pred dobrim tednom bolezen privezala na postelj, kjer je ugasnila mirno danes v jutro luč njenega dolgega življenja. Gotovo se je bodo znanci spominjali v svojih molitvah. Dobri Bog pa ji poplačaj obilno, kar je dobrega storila njemu v čast in v prid ea-mostanu. N. v m. počiva !
Duhovniki semiške dekanije imajo shod »sodalitatis« dne 13. maja v Adlešičib.
Z Dunaja se poroča, da se sta knez Oton VVindischgratz in soproga dne 7. t. mes. vrnila s potovanja.
301etnica g. Fr. Finza. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo priredi v soboto ob 8. uri zvečer v Hafnerjevi pivarni slavnostni sestanek na čast svojemu najstarejšemu članu, društvenemu zdravniku gospodu Franu Finzu o priliki tridesetletnice sodelovanja v društvu. K temu sestanku so vabljeni častilci in prijatelji siav-ljenčevi. Pri sestanku bo svirala ljubljanska društvena godba. Pridružujemo se častilcem in slavljencu kličemo: Na mnoga leta'
Šoli šolskih sester Notre Dame v Gorici je ministerstvo podelilo lastnost meščanske šole po predloženem načrtu.
Poročil se bo g. Ivan Rož man, nadzornik gospodarskih zadrug iz Gradca, z gdč. Heleno Tekavčič, bivšo učiteljico.
Tukajšni mizarji zahtevajo od svojih delodajalcev povišanje plače za 20%. Čujemo pa, da so imele vse tvrdke skupen pogovor, v katerem so je sklenilo, da povišanju plač ne morejo ugoditi.
Umrl je v Ljubljani g. Ivan Vesel, c. kr. cenilni inšpektor v pok. V Litiji je umrl brat g. notarja Luka avctca g. Jurij Svetec v 88. letu svoje dobe.
Stavka v ljubljanski predilnici. V sredo so v tkalskem oddelku tukajšnje predilnice ženske nakrat ostavilo delo, ker je stroj prepočasi deloval, ter zahtevale odškodnino za zamujeno delo. Vodstvo jim je ugodilo v toliko, da jim je zvišalo plačo za 10 v. od kosa. S tem je bila stavka končana. Pri tej priliki bi svetovali gotovim
mojstrom in uradnikom soc. in lib. barve, da so napram delavcem malo bolj taktni, sicer se lahko pripeti še kaj drugega.
Nevarno je obolel č. g. kaplan Stef. Terškan v Šempetru pri Novem mestu. Priporoča se tovarišem in prijateljem v pobožno molitev.
Prvi letošnji večji romarski shod na Zaplazu bode o binkoštih. Preskrbelo se je zadosti spovednikov, tako da bode lahko vsak opravil svojo pobožnost.
Uboj. V noči mej 3. in 4. mijem je v Vogljah pri Kranju hlapec Peter Sedlar hlapca J. Rozmana, s katerim je malo prej v družbi drugih fantov spil liter žganja, s cepinom dvakrat s toliko silo udaril po glavi, da je obležal na mestu mrtev. Sedlarja so izročili sodišču v Kranju.
Nagla smrt S Koroškega : Žagarjeva dekla Mina na Matlovem pri Piiberku je bila v nedeljo dne 20. aprila predpoludne v Smihelu, kjer je prejela tudi sv. zakramente. Popoludne je prišla domu ter juži-nala. V rokah je imela domačo hčerko in skledico. Na enkrat pade ji skledica na tla ter se zdrobi, ob enem tudi hčerka, in dekla sama se nasloni nazaj. V prsih ji zahrušči in bila je — rajna. Sv. pismo pravi: »Hitro nastopi smit človeka«. — Kopanikov hlapec v Podgorjah je peljal dne 26. aprila kobilo h kovaču v Loče pri Beljaku. Ker je bil malo pijan, mu je kmetica branila, naj ne sede na kobilo, a ni je poslušal. Ko pride na cesto, pade s kobile in obleži mrtev na tleh. Tako nesrečno je padel, da se je ubil. »Nagle in neprevidene smrti reši nas, Gospod«, in tudi — šnops)!
Ponesrečil se jo gostilničar Martin Petan iz Sromelj. Zvrnil se je nanj voz, naložen s trtnim ročjem in starim havljem ter mu spodnji del telesa tako poškodoval da je bilo treba nevarne operacije, katere ni prestal. Umrl je v zagrebški bolnici.
Vaj avstrijske mornarice v Jadranskem morju se koncem avgusta udeleži tudi cesar. Listi javljajo, da jim na posebno povabilo cesarjevo prisostvuje tudi genueški vojvoda.
Ljubljanske novice. Vojaška
godba svira danes ob 6. uri zvečer pod Tivoli. — Drago pivo. Gostilničar Janez Flegar pred škofijo »pri Sokolu« je šol nastavljat pivo. Odložil je za ta čas svoj jopič, v katerem je imel shranjenih 540 K. Ko je jopič zopet oblekel, zapazil je, da mu j a nekdo 540 K — ukradel. Tatvine sumljiv je nek karamist in še neki drug, vender se policiji še ni posrečilo, da bi prijela predrznega tatu. — 150 zunanjih delavce v je radi stavke te dni zapustilo Ljubljano. — Prememba posestva. Hišo na Dolenjski cesti .pri Hrvatu" je kupil tukajšnji mesar in gostilničar na Starem trgu g. Anton Zupan. — Kopelj v K o 1 e z i j i be letos preuredi in prenovi. — Ljubljanica je narasla za 165 m. nad normalom. — Prve črešnje so danes prišle na ljubljanski trg.
Stavka v Ljubljani se danes zopet nadaljuje. Na nekaterih stavbah so delavci prišli na delo. Stavkujočim se je posrečilo jih deloma prepoditi, deloma pa ne. Pri V. Treotu zidarji delajo. Pri kranjski stavb, družbi dela samo en mizar, ki je prišel iz tujine.
Pravda z južno železnioo. Iz Ve-
likovca: Posestniku Oražu na Jezernici pri Sinčivasi je vlak lansko leto zažgal gozd in ga je okoli enega orala pogorelo. Kmet je zahteval odškodnine 80 gld. Ponujali so mu najprej 35, potem 60 gld., potem pa nič — tako da je bil primoran, železnico tožiti. Ko so videli, da jim gre za vrat, so sicer skušali Oraža vjeti za podpis, a ni Be jim posrečilo. Konečno se je pravda izvršila v korist Oraža in železnica jo morala plačati Oražu za les in Bteljo 250 K (prej 160 K niso hoteli dati!) in sodnijskih stroškov 214 kron. Ta nauk je prišel torej železnici pre cej osoljen, zato pa tudi sedaj les čuvajo. Veseli nas, da je zmagal kmet s svojo pošteno pravico.
Koroške novioe. Maria Bauer, rojena dne 8. marca 1884 v Pečnici, je leta 1900 odstopila od katoliške vere. Dne 14. aprila 1902 pa je po dovoljenju knezoškofijstva v Gradcu bila sprejeta v Ljubnu zopet v rim-sko-katoliško cerkev. — Razpisana so učiteljska mesta v Grabštanju in Selah do dne
31. maja, v Melvičah do dne 21. maja. — Nastavljen je učitelj L. Stottcr v Vetrinju za učitelja v Guštanju. — Dne 25. aprila je skočil pri Peravi nek neznani mož v Dravo. Predno je to storil, je še glasno štel: ena, dve, tri . . .
Pomnožite v tržaške garnizije. Glasom graške »Tagesposte« nima osrednja vojna uprava nikakega namena za pomnožitev tr žaške garnizije. Nasproti temu pa zahteva tržaško namestništvo, kakor tudi tržaško vojaško poveljništvo, da se nastanita v Trstu vsaj Se dva Btalna bataljona pehote. »Tagespost« meni, da ima tu zadnjo besedo mestni svet tržaški, kateri pa bržkone ne bo pri volji zidati novo vojašnico potrebno za pomnožitev posadke.
Samomor v vojašnici. V infanterijski vojašnici v Pulju se je na stopnjicah ustrelil artilerijski korporal Kramer.
Lov na dezerterja- Ves sv. Jakoba okraj je bil predvčerajšnjim popoludne po konci. Vse je hitelo gledat, kako ljubljanska policija oblega Abranovičevo hišo, v kateri je tičal skrit v stanovanju Bvoje matere, delavke v predilnici, dezerter 17. pešpolka K as t ran. Knjigoveški pomočnik Kastran je lani šel prostovoljno k vojakom. Življenje pri vojakih pa mu ni bilo postlano s tistimi »rožicami«, o katerih je mislil, da rasto za tiste, ki prostovoljno gredo k vojakom. Mislil je, da se ravno tako lahko pride od vojakov proč, kakor je prišel k vojakom. Nekega lepega dne pred kakimi tremi tedni ga je zmanjkalo. Dezertiral je. Menda je mislil, da se ravno tako lahko prostovoljno sleče vojaško suknjo, kakor se jo obleče. Predvčerajšnjim je dobila ljubljanska policija obvestilo, da se je Kastranu posrečilo priti na svoj dom v Rožnih ulicah, kjer mirno počiva in uživa svoj »prostovoljen dopust«. V vodji policijske straže Brezniku je bil takoj storjen sklep. Sam je mislil zmago-nosno dezerterja pripeljati na rotovž. Pa delal je račun brez, KaBtrana. Komaj je Kastran zazrl Breznika, potegnil je revolver in in ustrelil na Breznika, ne da bi ga bil zadel. Breznik je uvidel, da proti oboroženemu Kastranu sam nič ne opravi. Skoro nato je bilo »pol rotovža« v Rožnih ulicah. Policaj je stal poleg policaja, Kastran se je pa v podstrešno sobo zaprl, semtertje poslal kak strel v zaprta vrata in naposled se je za-barikadiral ter izjavljal, da se poda še-le zvečer, ko bo manj ljudi. Množica ljudstva doli pred hišo pa je vedno naraščala. Vozni promet skozi Rožne ulice se je popolnoma zaprl, naposled se je pričel polniti tudi sv. Jakoba trg. Policija je imela naporno delo. da napravi prostor pred hišo, v kateri je bil Kastran obkoljen Kastran je na velikodušen način prišel policiji na pomoč. Odprl je okno podstrešno svoje sobice, nekoliko časa se jo rogal trudu policajev, potem pa je pričel metati med ljudi — jajca. Te »kurje bombe« bo strahovito vplivale. Skoro je bil prostor pred hišo prazen. Občinstvo je re tiriralo par korakov. Kastran je stal ob oknu in se zadovoljno smehljal, da vzbuja toliko zanimanja. Prižgal si je na oknu cigareto in napravil nekaj požirkov iz velike steklenice. Z eno roko je držal steklenico, z drugo pa revolver, ter z gestami pravil, »da ga ne bodo«. Povabil je policaje na »šnops«, kar je vzbudilo homeričen smeh med občinstvom. Med množico je zapazil nekega znanca iz Rožnih ulic. »oervus!« klical mu je Kastran z okna. Taki prizori so se ponavljali od V,2. do 7» 5. ure. Policija je omejila svoj nastop na to, da je stražila hišo, kajti vse je kazalo, da se Kastran poda samo vojakom. Nek stražnik je Kastranu skozi vrata zaklical, da bodo nanj streljali, ako se ne poda. »Bom pa raje jaz,« je dejal Kastran in zopet ustrelil. Policaj seje hitro umaknil. Še le okolu '/,5.ure se je pokazala izza vogala pri Florijanskih ulicah vojaška patrulja z nasajenimi bajoneti. Na čelu je stopal častnik. Ko je Kastran zagledal bajonete, odmaknil so je cd okna. Na ulico začul se je — strel. Potem pa ga ni bilo več k oknu. Dolgo časa vojakov ni bilo is hiše. Naposled je stopil iz hišo policijski kancelist gospod — Toplih ar. »Totja pa Topi har ne drži!« zbijali so ljudje dov* tipe. Skoro se je zvedtlo, da je K a -Btran ustrelil na se. Poslali so po rešilni voz. Med tem je Kaatran sobo sam odprl. Krvavel jo iz rano na lovi strani.
Ustrelil se je pod rebra. Ko je došel rešilni voz, pripeljali so vojaki iz hiše KaBtrana. Dva vojaka sta pod pazduho držala po konci bledega dezerterja, ki je držal roke na krvaveči rani. Posadili so ga v rešilni voz in odpeljali v bolnico. Kakor čujemo, rana Ka-stranova ni smrtnonevarna. Sedaj leži v vojaški bolnici in premišljuje, kako žalostne dnove bode moral preživeti v luknji.
Mraz in škoda na štajarskih vinogradih. Mraz je dne 1. in 3. maja mnogo škodoval vinogradom in sadnemu drevju po rajhenberški, koprivniški, podsredski in bučki župniji. V nekaterih krajih so kurili, da bi z dimom zavrnili pozebo, pa ker so storili to večinoma le posamezniki, bilo je mnogokrat brez vspeha. Z velikim vspehom so pa kurili Bizeljanci, ker so kurili splošno vsi. Ohranili so si svoje lepe gorice nepoškodovane. — Kjer pa je slana prizanesl i letini, silno lepo kaže med Savo in Sotlo. Že dolgo ni toliko sadja cvetelo, kakor letos; vinogradi obetajo bogato trgatev in ozimina se lepo razvija. Vplivala je na njo dobro mla
zima. Bog nas varuj vsakovrstnih uim 1 *
* *
Ali bo svet znorel? Dr. W. B.
Fletcher, ki je specijalist v dušnih boleznih, trdi, da ljudje postajajo vedno bolj pristopni norosti in da na ta način bodo čez 200 let ali v šestem rodu na svetu sami norci. Dr. J. L. Corning, ki je pred nekaj leti obrnil na sr? pozornost po svojem spisu, kjer dokazuje norost, ki se danes toliio širi in je pripisati modernemu življenju ljudij, se ne vjema s prvo trditvijo. Oa priznava, da število norcev sicer raste, posebno po večjih mestih, toda Bedanja veda zna popolneje zdraviti to bolezen, kot poprej, in zato baje se ni bati, da bi norost kot kaka epidemična bolezen preplavila celi svet.
Iz Londona v Pariz se je došlo doslej v 8 urah. Po novem projektu, ki bo izvršen v dveh letih, He naredi nova zveza, s katero se pride iz Londona v Pariz v 5 urah.
Nosljan je prihaja zopet v modo. Nosljala je kraljica Viktorija, noslja Leon XIII. in sedaj se še pridružuje nosljanju kralj Edvard VII., toda le skrivaj.
Dmi&fva..
(Občni zbor zadruge krojače v, klobučarjev itd) vršil se je v nedeljo 4 t. m. po določenem dnevnem redu. Zapisnik občnega, rednega in izvan-rednega zbora se je brez ugovora odobril. Iz poročila načelnika je poaneti, da je pristopilo v minulem letu 10 novih članov, ter šteje zadruga 115 članov. Vpisalo Be jih je 34 in oprostilo 21 vajencev. Dohodkov je imela zadruga v minulem letu 540 K 45 h in 276 K 72 h stroškov, preostane toraj prebitka 263 K 73 h. Skupno premoženje zadruge znaša 31. decembra 1901 649 K 97 h. Pri volitvi, ki se je vršila, so bili izvoljeni gg. Jos. Globelnik podnačelnikom, J Ložar, odbornikom in F. Kreč namestnikom, za preglednika računov gg. F. Reselj in J. Perme. Na poziv pripravljavnega odbora »zveze obrtnih zadrug za Kranjsko" priporoča načelnik, da zadruga pristopi skupno k omenjeni zavezi. Po daljšem razgovoru o važnosti vte zaveze in ker vlad. zastopnik g. svetnik Šeštk pojasni važnoBt omenjene zaveze, se je sklenilo, da zadruga pristopi k zavezi, kakor hitro se ista ustanovi. Pri peti točki o premembi pravil priporoča gosp. Kraigher, da bi se premenil § 11. zadružnih pravil, ki določa učno dobo vajencev na tri leta, tako, kakor določa zakon, ne manj ko
2	in ne več ko 4 leta in sicer od 3 do 4 let, ter utemeljuje svoj predi g s tem, da ako imajo vajenci vse preskrbovanje pri svojem mojstru, nikakor ne zadostuje učna doba
3	let. G. Ant. Ravnikar podpira predlog, ki se sprejme. Pri posameznih nasvetih priporoča načelnik, da je veliko vajencev in va-jenk, ki niso vpisani v zadrugo, in to vsled toga, posebno pri ženskem obrtu, ker zaradi uboštva ne morejo vpisnine plačati, ter na-Bvetuje, da bi se taki vajenci in vajenke, kateri res ne morejo plačati, oprostili, ter predlaga, da bi se v ta namen napravila mala doklada na vse člane. Sklenilo se je slednjič po nasvetu g. Kraigherja, da Be ne napravi nikakoršna naklada, pač pa da se v resnici ubogi vajenci in vajenke upisnine oproste. Ker ni nobenega nasveta več, se načelnik zahvali za obisk, ter zaključi zborovanje.
(Društvo »Zvezdat na Dunaju) priredi zabaven večer v nedeljo 11. t. m. v dvorani „\Viener Ressource", Dunaj, I. Reicbsrathsstrasse 3, s prijaznim sodelovanjem goapic Marico L u z a r in I ano Pire, gospodov cand. phil. Pavla Kozine, tamburašov slavnega hrvatskega akademič-nega društva „Z.vonimir", slovenskih gospodov akademikov. Vinko Krušičcvega mešanega kvarteta, društvenega zbora pod vod-
stvom g. Vinko Krušiča ■ sledečim vspo-redom: I. 1. Pozdrav g. predsednika Jak. Pukla. 2. I. Kocjančič: »Majnik«, poje društveni moflki zbor. 8. a) Avg. Huber: „Spo-mini na Rigi', koncertna fantazija ; b) Ura nado: »El Turia", valček — ipra na citre gospioa Marica Luzar. 4. a) Gerbirt Fr.: »oklepala roke si bele" ; bj Medved A.: „0 zlata doba srečnih dni", poje tonor solo g. Pavel Kozina, na glasoviru spremlja gospica Ivana Piro. 5. btanko Pirnat; »Žalost", poje osmeroglasen društveni mešani zhor. 6. a) Dr. B. Ipavic: „Vse mine" ; b) I. Ž rovnik : ^Kukavica", poje Vinko Krušičev mešani kvartet. 7. Anton Hajdrih: „Mladini", poje društveni moški zbor. Mej posamnimi točkami udarjajo gospodje tamburaši slavnega hrvatskega akademičnega društva .Zvonimir'. II. Saloigra: »Gluh mora biti*. Igrajo gospodje slovenski akademiki oziroma člani slavnega slov. akad. društva ^Slovenija". Začetek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — Opomnja : Gospodje kadilci so naprogeni mej pevskimi točkami ne kaditi.
Darovi.
Poslani našemu uredništvu.
Za pogorelce v Zdenski vasi: G. prof Anton Kržič 10 K. — Gosp. Karol Hut 14 K. — G. Jon. Pr mšar, župnik v Podmelcu 4 K. — Družina uršulinskega samostana 21 K 40 h.
Za Jeranovo dijaško mizo: G Karol Hut 3 K.
Z a „M a r i j a n i š č e" : G. Karol Hut
3 K.
Bog povrni!
Telefonska In brzojavna poročila.
Pazil), 7. maja.*) Pri innogobrojni udeležbi inteligence in kmetov se je danes konstituiralo „Politično društvo za istrske Hrvate in Slovence". Predsednikom je izbran soglasno državni poslanec Spinčic.
Poreč, 9. maja. Korni poveljnik fcm. vitez Succovaty je včeraj došel sem, ogledal si mesto ter obiskal škofa in dež. glavarja, potem pa odpotoval v Pulj.
Btlliaj, 9. maja. Cesar je odlikoval kršč. soc. poslanca dr. Pattaija z redom železne krone.
Dunaj, 9. maja. „Bohemia" pravi, da so avstro-ogrska pogajanja v kritični dobi. Kriza jo jako resna. Govori se o odstopu Kdrberjevega ministerstva. Za njim bi prišlo prehodno ministerstvo, ki bi sklenilo pogodbo na stališču, katerega je Korber odklanjal. To prehodno ministerstvo bi se za to poslužilo § 14. Govori se tudi o even-tuelnem koalicijskem ministerstvu s Kor-berjem na čelu. To so seve samo govorice. Upa se s kompromisom doseči poravnavo.
Dunaj, 9. maja. Avstro-ogrska pogajanja so še nadalje v kritičnem položaju. Jutri se bo sešel avstrijski ministerski svet, ki se bode bavil s Korber-jevim poročilom o njegovih pogajanjih s Szellom. Ta seja bo odločilne važnosti za nadaljnje obravnave.
Dunaj, 9. maja. Včeraj zvečer je umirovljeni sek. šef Kolischer poslal k posl. Irotu svoje zastopiike s pozivom na dvoboj. Zastopniki Irotovi so izjavili, da se zadeva suče okolu izraza, izrečenega v javnem zastopstvu, Kolischer-jevi zastopniki pa, da se gre tu za rodbinsko čast. Wolf je izjavil, da poziv sprejme.
Trutnovo, 9. maja. Včeraj so imeli Wolfovci tu shod. Iz vseh krajev Wol-fovega okrožja je bila velika udeležba. Ko je stopil Wolf v dvorano kričali so zborovalci: „Heil Wolf! Pfui Schonerer!" Wolf je izjavil, da bo vztrajal v boju in upa, da bo ostal zmagovalec. Wolf je dobil zaupnico, Schonerer obsodbo.
Budimpešta, 9. maja. Vest opozi-cijonalnega lista „Egyetertes", daje bil trgovski minister Horansky zastrupljen, rodbina umrlega demontira, vendar se uvede preiskava in se bo truplo eks-humiralo.
iti m, 9. maja. Mej Italijo in Brazilijo so se uravnale trgovinske razmere do konca tekočega leta.
Rim, 9. maja. Načrt postave o ločitvi zakona je gotov.
Grad Loo, 9. maja. Zdravstveno stanje kraljice Viljernine je zadovoljivo.
Bruselj, 9. maja. V Wanferce se je podrla hiša. Mnogo oseb jo ubitih pod razvalinami.
Martinique, 9. maja. Vulkan Pele neprestano bluje. Tovarne v okolici je lava uničila. Okolu 30 ljudi je zgubilo življenje.
New Jork, 9. maja. Najodličnejše tovarne mila so se združile v trust.
Tieil-Tsin, 9. maja. V okraju Tien Tsin se ponavljajo napadi na krščanske cerkve in misijone. Število vstašev se ceni na 40.000, ki so dobro obroženi.
London, 9. maja. Kitchener javlja iz Pretorije, da je bilo v zadnjih dneh več bojev mej Angleži in Buri. Te operacije so imele namen potisniti Bure s proge Vredefort-Heilbronn Frankfort na progo Kroonstad-Lindley. Buri so izgubili 10 ubitih in 221 ujetih. Mej ujetimi so oni Buri, ki se najbolj upirajo kapitulaciji. — Dne 7. maja je skočil s tira oklopni vlak na potu iz Pretorije v Pietersburg. En poročnik in 10 mož je ubitih. V okraju Pietersburg je bil 7. t. m. en Bur ubit, 37 ujetih.
Riirnkrat ki m" mani,ia slaslido iedi >n slabo
mmUl UBI prebavlja ter zbog pomanjkanja potreb. gibanja njegov že- ef amJ dobro , če pije z utraj lodec redno ne deluje,®1'''** eno uro pred zajutrkom en ali dva kozarca rogaške „Styrja"-kisle vode. Ta zdravilna in ernJA flnlOrnnei krepčalna voda stori vedno »»"J" UWI/lllUSI«
554 1-1
Dunajska borza
dnž 9. maj«.
Skupni državni dolg v notah.....101'75
Skupni državni dolg v srebru.....10165
Avstrijska zlata renta 4%......120-60
Avstrijska kronska renta 4%.....99-65
Ogerska zlata renta 4%..............120 80
Ogerska kronska renta 4%......97-76
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1600-—
Kreditne delnice, 160 gld.......671 50
London vista......................240'42*/i
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-47
20 mark............23 47
20 frankov (napoleondor)......19-10
Italijanski bankovci . . . •..........93 66
t kr. cekini...........11-30
Zitne> cene
dnž 7. maja 1902. (Termin.)
Na dunajski boril:
Za 60 kilogramov.
Piemca za junij.......K	8-V4 do
, r, jesen........7- 8 ,
Ri za maj....................7 33 ,
„ „ jesen............6 93 ,
Koruza za maj-junij.....,	5-18 ,
„ „ juli-avgust.......6-27 „
Oves za maj-juntj.......7-30 ,
» „ jesen........6*12 „
Na budimpeitanski borsi:
Pšenica za maj.......»	8 76
„ „ oktober .......	7*84
Ri za maj ......... —
, „ oktober.......,6 65
Oves za maj..........6-85
„ „ okte ber......„5 75
Koruza za ma.'.........4 89
. „ julij.........5*01
» i> avgust........5-07
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška...... K	9-20 do 9 75
južne žel.........9 35 , 9 76
Rž	, ........7-50 , 7-70
Ječmen .........720 „ 830
„ ob Tisi.........6 85 „ 7-75
Koruza ogerska, stara.......n —
» „ nova......525 , 5-36
Cinkvant , stara . . . . „ — , —
„ , nova.....6-35 „ 6-70
Oves srednji......... — , 7-50
FiSol...........„	7-76 , 10-76
8-95 7 99 7-34 6-94
5-19
6-28 7 32 615
8-77 7 86
6-66 6.86
5-76 4-91
6-C2 609
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0mm
*) Za zadnjo številko prepozno došlo. Uredn.
I	C.a Qp\- JOTSli«	JUnju Uro-m.tra t mm.	Ttmpo-ratur. po C«a<i]a	VskruTl		|1s i*' ►
"7	9. zveč.	736-3	7-6	^sr. szah.	jasno	
8	7. zjutr. 2. popol.	7341 732 6	85 103	sl. svzh. gr. jvzh.	oblač. »	00
8| 9.*ve«.		732 5	68	sl. jzah.	oblač.	
9	7. zjalt. 2. popol.	729 3 726-6	6-6 10-0	sl. jvzh sr. jvzh.	oblač. s	00
Srednja temperatura srede 8'4", norm.: l3-0°. Srednja temperatura četrtka 8 6". normale: 13-1°.
Franc Jožefova grenka voda
je najboljše naravno čistilo.
V zalogi v Ljubljani pri Mih. Kastner-ju in Peter Lassnik-u. 685 10-1
vitimrin *atere ^oja j® uesPremeoljiva, sta-r»llllJ VJU/f novitna tudi proti vplivu svitlobe, npna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mojstrom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop- j jmega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRAT A | EBEHI. v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vuauja naročila proti povzetju. 624 10 11—1
Ha najvišje povelje Nj. fjjjjfr c. in k. apost. Veličanstva
XXII. c. kr. državna loterija
za skupne vojaike dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
edioa v Avstriji postavno dovoljena, ima 17.822 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 442.860 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000kron
v gotovem denarju.
Žrebanje nepreklicljivo dne 12 junija 1902.
Jedna srečka stane 4 krone.
Srečke so dohiti na Dunaju pri uradu za državne loterije. III., Vordere Zollamtsstrasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. 185 10—3
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodsfvo državne loterije.
Oddelek za državne loterije.
Služba organista
in cerkovnika
se hitro odda pri podpisanem uradu Proš-njiki, ki znajo kako rokodelstvo, imajo prednost. Pogoji ustmeno.
Župnijski urad sv. lurja ob Žili,
pošta Čajna - Notsch, Koroško, dre 3 maja 1902. 572 5-2 Štefan Sakeliek, župnik.
+ Maveloke, %
£ pelerine za turiste
iz nepremočijivega lodna
priporočata
•f
I 661 6-2
Liublfana, t Prešernove ulice šf. 9. ^
Organist
80 ifiče, ki bi znal kako rokodels vo. Ože-njeni ima prednost.
Več je izvedeti pri župnem uradu Sv. Križ nad lesenicami, Gorenjsko. 58i 3-1
m
► •< # #
w
S
M 18
S5*5*5>5*5*r«5*3
V
Fnant Notre h: de k &
v Trstu.
Momfilfi ^
M
M
Krasna lega. Višja vzgoja. NemSki učni jezik v osmih razredih nadaljevalnega tečaja. Francoski občevalni jezik. Pouk v vseh modernih tujih jezikih. Višia izobražba v godbi in slikarstvu. Gimnastika. 571 16—2
Prospekt se na željo vposlje.

lb~a M
ga
Lsi
391 v najve&jl Imberl 9-7 po najnižjih oenah priporoča
L. Miliuscli
v Ljubljani, Mestni trg 15.

Razpisuje se
služba organista in cerbvenika
t Zagradcu.
Dotični naj bi znal kako rokodelstvo, ali bil zmožen dela pri »Hranilnici in posojilnici. Nastopi se lahko takoj.
Natančneja pojasnila podd župni urad v Zagradcu.	579 2-1
Žrebanje
nepreklicno
19. junija 1902
glediščnih igralcev loterija
1 glavni dobitek . . . . & 50000 kron
1 „ .... a 5000 „
1	„ .... a 3000 „
2	„	....	a	2000	„
5 dobitkov......a	1000	„
10 , ......a	500	„
20	„ ......ž	200	„
60	„ ......a	100	„
100 „ ......50 „
300 j, ......a 20 „
3500 „ ......a 10 „
Srečke po 1 kroni
priporoča	136 3
J. C. Mayer, v Ljubljani.
Vsi dobitki se po odtegnjenih 10% izplačajo _v gotovini._
fw I I W
•^•.TSSft-T«*"	----
i-"'T
Kdor ima kako telesno napako,
obrne naj se takoj na strokovnjaka, ki si je pridobil bogato praktisko izkušnjo v raznih bolnicah in v občevanju z zdravniki ter je sposoben pomagati in bol olajšati tudi v najtežavnejih slučajih
K. piofrowski
bandažist in orthopedist (urav-nalec pohabljenih udov) 77 12-5
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
cB >
, i "i r
I s
En So
cJfh bO
d
r-81 ff
a &
3 >
o
.S Q 13 M > S
> o OJ4 C	.
•p >fl > ^ o
s
o
6D
rt >0 2 «
C jj rt
« d) O >
o a
o « M J
«I c « M
N O > jO
o fl T!
C
02
H « S'" >o ^
n 3-g g
U) O
co ^ . -S
H/i O P.
O O.
•2 £ g "p.^ M
fmM. O i-H
(S M
™ S S O 3
N '5 N &CQ
Wr
co
O)
Umetnijski zavod
za slikanje na steklo
B. ŠKARDA v Brnu.
Vn-^S^IIJ^ Izdeluje zlasti:
cerkvena okna različne izvršitve,
Ceniki ln atrokovnl svit brezplačno.
/ Osemkrat odlikovan s prvimi darili' ^
Udajalel): Dr. Ev|M L««p«.
Ud^overni vrednik i Ivn Raktveo.
Tisk .Katoliške Tiskarne T Ljubljani.