PoŠtnina plačana v gotovini Izhaja v poaedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Din, za inozemstvo 20 Din Ratun pri poStnem čekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ullca 5t. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po taiifu. Rokopisi se sprejenaajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dcpoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Stev. 46. Celje, torek 6. junija 1933. Leto XV. Kriza in gospodarstvo Moja kritika o pregosto posejani ozimini, ki je bila objavljena 22. ma- ja v »Novi Dobi«, se je na žalost pre- hitro uresničila pri vseh, ki so v je- seni ozimino pregosto sejali. Zadnje deževje je klasje, ki je še prazno, de- loma povsem upognilo. Kaj bo šele, ko bo v klasju že zrnje! Seveda v ta- kih poležanih bilkah ni pričakovati (ako debelega zrna, kakor na bilkah, ki so ostale zaradi pravilne redke setve kljub deževju ravne. Ker se ta potrata dogaja vsako leto pri jesen- ski setvi ozimine, kar povzroča po- leganje in slabo zrnje, naj vas to končno prepriCa nVpouči, da ne ho- ste več pregosto sejali, zlasti ne na ciobri in močno gnojeni zemlji, ka- kršna je n. pr. okrog Celja. Letos se je tudi pokazal o, koliko je vredno čiščenje sadnega drevja. Da bodo videli razliko, naj si oni, ki čiščenju ne posvečajo potrcbne pozornosti, pogledajo drevesa, ki so bila v jeseni namazana, spomladi očišoena in okopana, in pa drevesa, /fi katera se zanikrneži niso nič po- brigali: na prvih bodo videli lep za- rod, na drugih pa razno nesnago, sa- liio zaroda nič ali prav malo in šo tega siabega, a drevo vse rjavo ka- kor bi ga bila slana pomorila. Da to ugotovite, ni treba bogve kako dol- gih izletov iz Celja. Pojdite od Lo- pato po cesti v Galicijo in šmartno, pa boste videli dovolj, zlasti ob cesti pod gradom Prešnikom, kjer so si- cer lepa, mlada drevesca, a na ža- lost zelo zanemarjena. Nekoč so graščine. vzgledno obdelovale svoja posestva, danes pa jo mnogo starih graščin, ki se le malo brigajo za razumno gospodarstvo. Ker te dni obiskuje sadno dvevje /e opisani metulj jabolčni tončič (earpocapsa pomonella), vas vse, ki vam je na tern, da bo ostal sad na drevesu zdrav in da ne bo črviv od- padel, opozarjam, da prepreeito te- rau škodljivcu pogubno delo s tern, da ob pravem času poškropite drev- je z večkrat omenjenim, preizkuše- nim iškropiiom »Garkonom«, ki ga (lobite v Celju v drogeriji »Sanhas« in v tovarni »Garkon« v Zavodni, Cesta na grad pri mostu čez Voglaj- no, v Mariboru pa pri podružnici Kmetijske družbe. škropljenjo z Gar- konom« pa ne prepreči škodljivega dela rnröesov samo pri jabolkah in drugem sadju, nego uničuje uspešno tudi vse druge sadne bolezni in škodljivce, zlasti jabolcnega in liruš- kovega krastovca ter pegavost sad- ja in listja, obenem pa uniči krvave in listne uši. Napram mrčesom ne bodite preveČ gostoljubni! Prihod- njič bomo razpravljali malo o um- nem goždarstvii. Vatroslav Kosi, strok. ekonom Lopata pri Celju. Higijenska razstava v šmarskem srezu smarje pri Jelšah, 5. junija. S pomočjo kr. banske uprave in Zdravstvenega doma v Mariboni, ki je preskrbel materijal, se prireja v središčih Smarskega sreza higijenska razstava. Kako veliko važnosti je in kolikg- nega zanimanja je bila deležna raz- stava, smo imeli priliko opazovati v šmarju pri Jelšah, kjer so bile slike, modeli in preparati razstavljeni od ?A. do 31. maja. V tern času je obis- kalo razstavo nad 3000 ljudi, ogro- mcn obisk je bil zlasti na praznik in v nedeljo; velika fiolska soba je bila pretesna. Brezplačen dostop je omogo'Cil obisk najširšim plastem naroda, katerim je bila razstava v prvi vrsti namenjena. Razstavo so tudi obiskale vse sole v okolici. Da bi razstava nudila obiskoval- cem čim več koristi, je imel g. dr. Lorger vsak dan v večernih urah zdravstvena predavanja, ponazorje- na z razstavljenim materijaloin in skioptičnimi slikmi. i Kako veliko jo bilo zaniinanje i kmetskcga ljudstva jsa pjredavanja , to vrsto, jo pokazal obisk, saj so v j 'težju priliajali ljudjo iz 2 uri odda- j ljenih krajev. Razstava je imela po- , poln uspeh, zlasti za narašCaj ki jc kazal za razstavo in predavanja naj- večje zanimanjo. Razstava, je sedaj v Podčetrtku, od tarn bo prepeljana v Kozje in k Sv. Petru pod Sv. gor a mi. Revija uspešnega dela Glasbene Matice v Celju Glasbena Matica v Celju je tudi lo- tos položila račun svojega 'dela v žolskem letu z javnimi šolskimi na- stopi gojenoev v Mestnem glcdališCu. Na praznik 25. maja dopoldne je na- stopilo 19 gojencev in gojenk klavir- palmira kopalno milo je par« fimirano s pravim cvetličnim sokom ske in violinske sole nižje stopnje, v petek 20. t. m. zvečer pa 19 gojencev in gojenk srednje stopnje. Že prvi dve produkciji sta pričali o smotre- ni in temeljiti glasbeni vzgoji v soli Glasbene Matice. Med gojenci je bilo več izrazitih talentov, ki so poslu- Žalco uprav navdušili. Tretji šolski nastop je otvoril mla- dinski pevski zbor pod odličnim vod- stvom g. C. Pregija. Zbor je zapel ufinkovito šest pesmi in žel buren aplavz. Je izenačen in discipliniran ter poje precizno in z izvrstno dina- milj». Sledil jo uastop 15 gojencev in gojenk klavirske in violinske sole srednje in deloma višje stopnje. Zla- sti so se uveljavili violinisti M. Žu- mer, E. Fink in J. Didek ter pianist- ke in pianisti Vlasta SerneCeva, Maj- da Kalanova, M. Stante, E. šubičeva, M. Šubic, Herica in VI. Skazova ter M. Ferjančičeva. Krona vsega pa je bil četrti, za- kljuCnl nastop gojencev višje stop- nje in orkestra Glasbene Matice v četrtek 1. t. ni. zvečer. Violinistka gdč. Herta Cesarjeva je zaigrala Chopina - Hermanna Nokturno op 9. at. I. čisto, mehko in z občutjem. Pianistka gdč. Tjaša Pregljeva je podala Lisztov Nokturno s fino teh- niko, nežnostjo in pravilno koncep- cijo. S temperamentom in sigurnim obvladanjem violine je izvajala gdC. Elza Pirčeva Schubertovo sonatino v D-dui-u. Pianistka gdč. Milena Oražmova jo igrala Lisztovo Polone- zo št. 2 in Vladigerova »Razigranost« v dobrem stilu, z dovrSeno tehniko in veliko preciznostjo. Z zanosom, čistim tonom in občutjem je zaigral violinist g. Srečko Zalokar prvi sta- vek Griegove sonate v C-molu. Pia- nistka ga. Jela Watzkejva je nudila s Chopinovim Scherzom subtilno, po- globljeno in rutinirano igro. S tem- peramentom in mo&nimi tehničnimi učinki je odigrala ga. Frida Sche- schorkova Balakireva Islamey. Vio- liniste sta skladno in točno sprem- Ijala na klavirju ga. Mirca Sancino- va in ga. Schescherkova. Po odmoru je zaigral orkester Glasbene Matice, obstoječ iz 29 večinoma mladih mo- ti, pod vodstvom ravnatelja g. Karla Sancina državno himno. Sledila je Mozartova krasna 40. simfonija. Go- spod ravn. Sanoin jc s svojiin orke- stroin pokazal visoko stopnjo disci- pi inirane in kultivirane igre. Orke- ster je bil izenačen, prožen, temeljito naštudiran in jo zlasti prvi in tretji stavek podal zelo efektno. Užitek je bilo gledati in poslušati, s kako vne- mo in Ijubeznijo je orkester izvržil svojo nalogo. Pri produkcijahj so nastopjili go- jenci violinske sole gosp. ravnatelja Karla Sancina ter klavirskih sol ge. Mirce Sancinove, ge. Ljudmile Boži- čeve, ge. Mafenko Sancin-Plzakove in g. DuSana Sancina. Produkcije so bile zelo dobro obiskane. Odlično učiteljstvo Glasbene Matice je leto« zopet opravilo naporno. smotreno in 7.e\o uspešno glnsbeno kulturno in vzgojno delo. Učiteljstvu in zavodu gre za to iskreno priznanje in za- hvala. Po pravici sraemo biti ponosni na visoko stopnjo, ki jo je v naših skromnih razmerah dosegla celjska Glasbena Matica. R. p. Zalsko gledališče Dramatsko društvo v Zalcu slavi 20-letnico svojega kulturnega delo- vanja in s podvojeno silo tudi nada- Ije izvrSuje svojo nalogo. Ker je odr- ska oprema že zelo trpela, so bile ob- novljene in popravljene vse kulise, V. GABERSKI: XXXV. Suženj sile (Iz zbirke »Brez slave«) Že nekaj časa pred ofenzivo ob Pi- javi smo po vseh pojav'ih in dogod- kih Cutili, da konec ni več daleč. Pri- ti mora polom. Bili smo se že vsi vsega navolili in naveličali; v naj- boljšem ni bilo več volje in želje, da bi še vztrajal. Vsakdo jo poskušal, kako bi si olajŠal življenje in krenil svojo usodo tako, da ga ne bi pogu- bila Saj ne bi nikomur več koristi- lo; kajti zmage itak ne, bo. Že prej sem v nekem poglavju omenil, da sem se bil takoj po mo- biliwu-iji prijavil za tolmača ruske- pa iczika in za poročevalca v glavni vojni stan. No, prva želja se mi je uresniftila, da sem mogel celih tri- najst mesecev v ozadju sredi drfave kriti m gojiti svoje bodno življenje. Druge nisem mogel ostvariti- kajti najti bi si bil moral list, ki bi me sprejel in mi dal legitimacyo. Pa se mi pri nobenem slovenskem, ne pri »Slovenskem Narodu« in ne pri »Slovencu« ni posrečilo. Oba sta imela ljudi, ki so jima bili bolj pri srcu nego jaz. Pri »Bdinosti« v Tr- stu pa niti poskušal nisem, ker so mi1 bile razmere znane. O Božiču 1917 sem v Ljubljani šo onkrat poskusil srečo. Pri »Narodu« so me slabo odpravili, pri »Sloven- cu« me je nekoliko lepše odslovil Štete. Zadnjo Uni prod početkom ofcnzi- ve ob Pijavi, ko smo po pripravah videli, kaj se nam obeta, sem dobil iz Ljubljano od Stefeta na dopisnici vabilo, naj pridem talcoj na dopust, ker jo treba urediti važno zadevo v moj prid. Omeniti moram, da sem za vojne pisal od polka, iz zalcdja, iz etap in s fronte za »Slovenca« pod- listke in nekaj člankov; to je bil list, ki so ga oblasti rajši videle nego »Slovenski Narod«, dasi sta tudi njega solastnika — bivši župan Tav- čar in podiupan Triller — nosila kranjskim Janezem v Italijo srebrn polkovni rog v dar, da bi sebe in svoje nekoliko krila pred oblastmi. Svoje prispevke, ki so bili včasi za- plenjeni, sem vedno podpisoval. Ne bom tu pravil, kako mi je moja ko- manda to poplaCala. — Priznati mo- ram, da sem bil zavoljo te karte zelo radoveden in nervozen. Kaj bi znalo biti? Tisti »p. v.«, znak, da sem sum- ljiv? Kaj bi tisto; saj smo se že vse- mu privadili. Prav nič me niso več gnjavili. To mi ne more škoditi, ko- risti mi pa tudi no nobena reč več. Si cor sta, pa zavoljo brisanja te pri- pombe pri vojaški upravi inter von i- rala poslanca Ravnihar in Rybär, ne pa Štefe in njegovi Ijudje. Torej kaj ? Jasno je, da za dopust nisem niti zaprosil; saj so bili vsi ustavljeni. Še pisati se ni dalo več s sronte. Sa- mo z barvasto dopisnico, na kateri je bilo v vseh avstrijskih jezikih ti- skano: »Zdrav sem in dobro mi gre«, si smel t'iho javiti, da se obetajo sla- bi časi. Tako dopisnico sem poslal v Ljubljano za odgovor na prijazno vabilo. Kaj se v zaledju godi, nisem slutil. Kak časnik mi je vojna pošta bolj poredko dostavila; drugače pa nisem imel posebnih zvez .Zlasti ne, da bi vedel, kaj se plete v žurnalisti- ki. In za njo je šlo . . . Po ofenzivi, ki se je Avstrijcem ta- ko žalostno izjalovila, sem zopet do- bil od Štefeta dopis. Vpražal me je, da-li sem še živ in zdrav, ter me j» nujno povabil v Ljubljano. Pravico za dopust sem imel in sem ugibal, kako bj si ga uredil. V »Slovencu« sem med tem öital o nekem nespo- razumu med voditelji takratne Slo- venske ljudske stranke in o razcepu zavoljo politike. Njih večina je bila za združitev s Hrvati in Srbi v smi- slu majsko doklaracije, doželni gla- var šušteršič z deželnimi odborniki in s Štefčtom pa je bil za Slovenijo, ki bi imela neokrnjena in celo zdru- žena ostati v Avstriji, ker nje propa- gatorji niso verjeli, da bi nam ostalo vse naše ozemlje, ko bi Avstrija pro- padla. Sedaj se mi je posvetilo, kaj na- meravajo z menoj. Ker smo bili vsi navduSeni deklaranti, in smo želeli Avstriji neslavnega konca, pa naj bo potem kakorkoli, sem sklenil, da se v Ljubljano sploh ne prikažem in da rajši no grem na dopust. Bomo pač Öakali na bližajoči se konec. Neyar- nosti za življenje sedaj itaJc dolgo ne bo, kajti čcte so tako ubite in zdela- ne, da na bitke So misliti ni. Tudi Ital'ijani so bili onemogli. Razmero v zaledju so stopale pred- mo v ja.snejši obliki, ko sem Cital, da izbajajo »Novice« — Šušteršičev dnovnik. Ker nimam tistega piJi žur- nalistih öestega politiönega talenta, da bi pisal v jutro to, zveöer pa ono, potem pa vse zatajil in trdil Cisto drugo, sem sklenil, da vztrajam v Italiji, pa bodisi dq, v svojo äkodo. Ali zdajci pride od polka iz Sankt Pöltena poziv, da moram h Kädni. To me je silno pogrelo. Kaj za vra- ga imajo zopet z menoj? Ne, tega n#; Stran 2. »Nova Doba« 6. VI. 1933. Štev .40. izpopolnila se je električna napelja- Va, pa tudi proCelje odra je dobilo pomlajeno lice. V ta prerojerii Tali- jin hram v dvorani g. Robleka nas je povabil jubilant v nedeljo 28. ma- ja. Gosp. Fran Roblek nam je dal v svoji velikodušnosti ves čas prostore brezplaCno na razpolago in mu gre zato vsa Cast in hvala. N1 treba ponavljati, da je že nekaj let duŠa vsega odrskega udejstvova- nja naš prvi režiser g. Rado Štokelj. Njemu je bila poverjena tudi inscc- nacija burke v 4 dejanjih »Vražji Rudi«, ki je privabila obilo obtinstva ter napolnila naše gledališCe. Gosp. režiser Štokelj je prevzel tudi glav- no ulogo Rudolfa Pimpfingerja, revi- denta slavne davkarije, ki je bil v maski sicer malo star, igralski pa si- jajen, poln življenja; dcjanju je dal tempo, ki ga igra neobhodno potre- buje. Tip m'irnega dostojanstva je podal g. Leopold VuCer kot ministo- rijalni svetnik pl. Zinkendorf. Gosp. Franc Herman kot Zinkendorfov ne- čak baron Traunstein je bil v ulog'i vesoljaka in družabnika povsem na niestu. Po dolgem fasu smo videli na deskah zopet g. Frana AudiCa v ulo- gi uradnega sluge Mišarja. Zdrav humor v besedi in kretnjah preveva njegovo igro v vsakem prizoru. Gosp. Maks Pivc kot davkar Langer je ugajal v vsakom pogledu. GdC. Mic'i Vabičeva (Pimpsingerjeva žena) je na odprtih deskah že zelo udomače- na in ne pozna več zadrege. To velja tudi za gdč. Vero Piklovo (njeno hCerko Marjanco), ki zelo dobro ob- vlada svojo ulogo. Nekateri d'iletan- ti se še vedno ne morejo nautiti svojih ulog in zato .se pripeti prav lahko, da kvari ta nedostatek včasih ¦kar celo dejanje. Baronesa Lizzy Feldkirch (gdC. štefka Hrovatova) je »visoko leteča« dama in čedna odr- ska figura. Gospa polkovnica Izabe- la pl. Strambach (gdč. Milica Miku- ševa) je energiCno dokumentirala svoj »vojaŠki« položaj. Gdč. M. Klin- Ceva (Miss Truth) se je kot odrskn novinka uveljavila. »Širokogrudna vestnost« je diCila tudi ostale urad- nike nekdanje davkarije v osebali geometra Suše (g. Stefan Herman), Robide (g. M. KovaC) in pisarniäkih uradnikov Kadunca in Kunca (gg. V. Knapič in Fr. Pikl). Ugajala sta natakar in natakarica Franc in Kat- ka (g. A. Steiner in gclč. Nidorf er je- va). V splošnem je bila igra vestno pri- pravljena. Maske so bile po veCini dobro pogodene in gre za to zalivala Že renomiranemu podjetju g. Ivana Marouta v Žalcu. Pred začetkom predstave in v odmoiJih pa se je pr- vi C oglasil izvrsten radijski aparat z močnim zvoCnikom. Ta aparat bo odslej lahko izpodrin'il drugo godbo na naših odrih, veselicah in pri jav- nih nastopih sokolskih društev. To aparaturo je dala brezplačno na raz- polago celjska tvrdka I. Novak na- sledniki, ki ji bodi izrečena iskrena hvala. To tvrdko 7.asto])a v Zalcu g. Roje ml. K. DOMACE VESTI d Veličasten tabor JRKD v Saraje- vu. Na binkoštno nedeljo od 11. do 13.30 se je vršii v Sarajevu ogromen manifestacijski shod vsedržavne stranke, ki se ga je udeležilo nad 100.000 ljudi. Shodu je predsedoval narodni poslanec dr. Nikola Peric Po njegovem nagovoru je bila odpo- slana s shoda udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. V imcnu sarajevske- ga mesta je pozdravil gostc in mno- žice sarajevski župan g. Hasan beg Mutavelič. Nato je govoril predsednik vlade dr. Milan Srškič o nalogah in problemih državne politike, minister dr. Albert Kramer, generalni tajnik JRKD, pa o potih in ciljih vsedržav- ne stranke, ki je na zmagovitem po- hodu v vsej državi. Nato je govoril minister Hamdija Karamehmedovič. Sledili so govorniki iz posameznih banovin. Pozdrave iz dravske bano- vino je tolmaCil senator Ivan Hribar. Prdsednik vlade je v svojem govoru odloCno nastopil proti plemenskim ali verskim frontam. Omenil je, da bo zakon o dckoncentraciji državne uprave v kratkem predložen Narod- ni skupščini. Novi občinski zakon stopi v veljavo 15. junija. Prve ob- činske volitve bodo v kratkem raz- pisane, najprej v dveh banovinah. kasneje pa v ostalih. Za omiljenje brezposelnosti je vlada sestavila ve- lik naCrt javnih gradenj. Predsednik vlade je nadalje govoril o uspešnj ureditvi kmečkih dolgov ter se izja- vil odločno proti inflaciji in reviziji mirovnih pogodb. Zborovalci so spro- jeli vse govore z viharnim odobra- vanjem ter vzklikanjem kralju, moč- ni Jugoslaviji, narodnemu in držav- nemu edinstvu ter Mali antanii. Drinska banovina je pokazala s tern sijajnim, zgodovinskim zborom, da ne mara zaostajati za branitelji na- še državne svobode ter graditelji no- tranje složnosti in velike bodoCnosti vsega jugoslovenskega naroda. d XIII. ljubljanski velesejem jc bil slovesno otvorjen v soboto 3. t. m dopoldne oh prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja komandanta divizije generala Vladimira Cukavca, mini* stra za socialno politiko Ivana Puc- Ija, bana dr. Marušica kot zastopni- ka Castnega predsednika velesejma trgovinskega ministra dr. Šumenko- viča, podbana dr. Pirkmajerja kot zastopnika notranjega. ministra, bri- gadnega generala Pekica kot zastop- nika ministra za vojno in mornari- co, finančnega direktorja dr. Valjav- ca kot zastopnika finanCnega mini- morda čakajo §e kaki stari računi. V Sankt Polten ne grem. Stopil sem k svojemu komandantu in sem prosil za mesec dni dopusta. Ponudil mi ga je samo štirinajst dni; poravnala sva se na tri tedne. NaroCil mi je, naj se od doma ne vračam več, ampak naj se oglasim pri polku. Odšel sem, ter sem razmisljal, kako bi se izmazal. Nekaj se mi ni zdolo v redu. Kö sem prišel ponoči v Ljubljano In sem si rskal prenočišča, sem pred hotelom »Tratnik« na Sv. Petra cesti zapazil ob medl'i luči na zidu veli- kanski plakat, ki je naznanjal, da je zaöel izhajati dnevnik »Novice«, ki ima nalogo branit'i avstrijsko misel in državo ter čuvati slovenski narod pred srbofilstvom in pogubo. Trenut- ki, ko sem stal pred tistim lepakom, so mi razgrnili pogled v stralioto; bili so med najhujSimi v mojem živ- Ijonju. Svojih misli in občutkov še dopovedati no bi mogel, kaj šelo opi- sati. Jaz, pa ravno jaz naj krenem v smer, v katero nikoli niti gledal ni- sem! Ker sem ji obračal hrbet. Pri »Tratniku« sem pozvonil, pa so mi povedali, da nimajo pöstelje. Prej je že v »Iliriji« in pri »Štmklju« v kolodvorski ulici niso imeli, po- tem pri »Lloydu«, »Avstrijskem ce- sarju« (sedaj »Soča«) in v »Unionu« tudi ne. Nikjer. Sei sem, zbit, truden in za smrt žalosten tja k Šenklavžu na desno stran Ljubljanice in sem se vlegel v prazni stojnici na klop. Tik tarn ob Zmajskem mostu. Zbudilo me je zgodnje sol nee zadnjih junij- skih dni . . . Da me ne bi zalotiii liudje, sem odšel v kavarno in po- tem sem stopil k »Slonu«, kjer sem se okopal in obril, da sem bil bolj za med ljudi. Ko sem se nekoliko razgledal po Ljubljani, sem se šel posvetovat k dvema znancema ali trem, kako in kaj. Razjasnili so mi položaj, in so me seveda obžalovali, tako da sem ;se si še bolj smilil nego prej. Mojo zlo usodo je zakrivlio dejstvo, da je bilo do konca vojno med Slovenci malo tako zvanih žurnalistov (sedaj jih je pa toliko, da groza) in da je bil premnogi mobiliziran. Povsod jih je nedostajalo. Zato šiišteršič, Lam- pe, Pegan, štefe, Zajc in drugi taki niso mogli dobiti za »Novice« spo- sobnih ljudi. Zvabiti se je dal od »Slovenca« edino Luštrek, ki sploh ni bil vojak. Dobili so tudi PetriCa, ki je kot »manje sposoben« nadpo- rofinik služboval na ljubljanskem gradu. In še so potrebovali koga. Ti- sti bom pa jaz! !»¦ ¦¦>*><, .. (Kohec poglavja prihodnjič) . stra, železniškega direktorja Cugmu- j sa kot zastopnika prometnega mi- , nistra ter mnogo drugih odličnih go- j stov. Po nagovoru predsednika vele- j sejma g. Bonacia je ban g. dr. Maru- šič kot zastopnik ministra za trgo- vino in industrijo z lepim nagovo- rom. otvoril velesejem. d Zdrava kakpr vsakdanji kruh! Pijte zato samo . . Kathreiner Kneip- povo sladno kavo s Pi'avim : Franck- ovim : dodatkom! d Dunajska vremenska napoved za sredo 7. junija: Po veCini jasno, sveže, severovzhodni vetrovi. Celje in okolica c Prihodnja seja celjskega občin- skega sveta bo predvidoma v petek 10. t. m. ob 18. v sejni dvorani na mestnem magistrate Na dnevnem redu bodo poroC.ila odsekov. c O binkoštth je obiskalo Logarsko dolino in Savinjske planine izredno mnogo turistov, smuCarjev in izlet- nikov iz Celja, Ljubljane, Maribora, Ptuja, Zagreba in drugih krajev. Vse planinske kočc so bile nabito polne. Oba praznika je vladalo krasno solnčno vreme. V Logarsko dolino, kamor sta vozila dva posebna mest- na avtobusa iz Celja in poStni av- tobus, je prispelo tudi okrog T>0 oseb- nih avtomobilov. Smučarji so uživa- li lepoto belega sporta na Korošici in Savinjskein sedlu ter se vračali sko- zi Skai'je v divno Logarsko dolino. „KREDIT" gogpodarska zadruga z o. z. CELJE, AŠKERČEVA UL. 3 poleg hotela ,Pošte' daje brezobrestna posojila po najugodnejših pogojih. Sprejemajo se povtrjeniki po vseh 10 večjih občinali. l c Gasilski dan v Celju. Na bin- koštno nedeljo je pr.iredilo pi'osto- voljno gasilno in reševalno društvo v Celju gasilski dan, ki je zelo lepo uspsl. Zjutraj je bila razstava gasil- nega orodja pred mestnim magistra- tom, dopoldne so prodajali po mostu cvotlice in tombolske karte, v parku pa jc bil koncert železinčarske god- be. Popoldne se je priCela pred ma- gisti'atom veiika gasilska tombola 6b zelo lepi udeležbi občinstva iz Celja in okoliških krajev. Prvi glavni tom- bolski dobitek (2.000 Din) je zadela šivilja Mira Tovornikova iz Štor, drugi dobitek (1500 Din) Milan Ko- žuh, sin župana iz Škofje vasi, ki je takoj podaril celjskmu gasilnemu druStvu 500 Din, tretji dobitek (1000 Din) pa krznarski vajenec Valter Navratil iz Zagreba. ZveCer se je pri- Cela na magisti'atnem dvorišcu in v gasilskem domu prijetna zabava s pestrim sporedom. Veselični prosto- ri so bili zelo okusno okrašeni. Oi*- ganizacija prireditve je bila zelo po- srečena. c Sprejemni izpiti za I. razred na drž. realni ghnnaziji v Gelju bodo v poncdcljek 20. t. m. od 8. dalje. Proš- nje s krstnim iistom in zadnjim šol- skim spriöevalom je treba vložiti pri ravnateljstvu gimnazijo najpozneje do Cetrtka 22. t. m. c V telovadnici drž. realne gimna- zije so priredili dijaki gimnazijo v petek 2. t. in. popoldne zelo uspel in zanimiv telovadni nastop. Navzoči so bili odposlanec prosvetnega mi- nistrstva vsouöiliöki profesor g. dr. Anton Melik iz Ljubljane, direktor celjske gimnazije g. Fran Mravljak s profesorskim zborom, starši uČen- cev in drugo obCinstvo. Dijaštvo je bilo deležno prisrCnega odobravanja. Za uspeh gre telovadnemu učitelju g. Bolharju polno priznanje. c Odvetnlški izpit jo napravil v pe- tek 2. t. m. pred komisijo apelacij- skega sodišča v Ljubljani g. Mirko Hočevar, odvetniški pripravnik v Celju. Cestitamo! c Prazna učiteljska mesta. Vr celj- skem srezu je prazno po 1 mesto uCi- telja na Blagovni, Gornji Ponikvi, v Bloka.h in St. Rupertu. c Drž. krajevna zagöit» dece in mladine v Celju se prisrčno zahva- ljuje pred vsem blagim dobrotnikom, ki so s svojo velikodušnostjo pripo- mogli, da jo bila na cvetličnem dne- vu V soboto 3. t. m. dosežena lepa V „SI a g e r" Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra- mofonskih plošč od Lmaja dalje, dokler traja zaloga, od Din 15— naprej. vsota 1.500 D. Da je cvetliC. dan tako dobro uspel, gre iskrena zalivala ge. dr. Kalanovi, ge. Logarjevi in gdsi. ZupansiiCevi, ki so vodile vso akcijo, nadalje vrlim deklicam, ki so s tako požrtvovalnostjo in z veseljem ponu- jale cvetje in s tern pokazale Ijube- zen do uboge dece. Zalivala gre tudi gg. vrtnarjem Jelovšku, Gradišerju, KrejCiju in Zelenku, ki so poklonili mnogo lepega cvetja. ( Skavtski lutkovni oder bo upri- zoril v soboto 10. t. m. ob 16. v Zdrav- stvenem domu lutkovno igro »Ko- njiške gore zmaj«, izvirno, posreče- no delo g. pi-of. Branka Rudolfa v Celju. Pripravljene so lepe scenerije in lepe lutke. c Danilo Gorinšek: Majdine pes- mi. Pesmi za deco. Založila Podrav- ska tiskarna v Mariboru. Cena 10 Din. — Zbirka obsega 27 pesmic in je razdeljena v oddelke: Majda, Mati, Svel. Snov }>ričujočo četrte Gorinško- ve knjižice pesmi za. deco je motivič- no prav sveža in pestra ter vidno is- kreno, toplo doživljena. PosreCene so ludi ])csmi šaljivke. Pesmi so učin- kovite tudi po svoji gladki, zvoCni obliki, v kateri je avtor zelo napre- doval. PriporoCamo knjižico, ki je lepo opremljena in je bo vesel vsak otrok. Naroča se pri založbi v Mari- l)oi'u ali pa pri avtorju v-Celju, Kcrsnikova ul. 13. — R. c žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: v jjetok 2. t. in. 42-letna ku- liarica Mari j a Turnškova iz Velike Pirešice, 48-1 ctni usnjar Franc Rup- nik iz Lemberga pri Novi cerkvi in 59-letni posestnik Mihael Kok s Hom- ca pri Novi cerkvi, v soboto 3. t. in. 8-letni najemnikov sin Dragotin Kandušer iz Šlivnice pri Celju, v ne- deljo 4. t. iii. pa TiO-letna dnina.rica Ivana Kobalova iz St. Pavla pri Pre- boldu. Due 3. t. m. je umrl v Gaber- ju (Kovinarska cesta -4) G6-letni to- varniški delavec Fi'anc Kotin. N. p. v m.! ¦c. Žrtve napadov. V nedeljo 4. t. in. so f ant jo pri Sv. Juriju pri DonaCki gori v prepiru napadli 34-letnega po- sestnika Karla Belaja s hlodi in no- ži in ga nevarno poškodovali po gla- vi in hrbtu. — Na binkoštno nedeljo je bil 40-letni tovarniški delavec Martin VreCer v nekem pretepu na Dobrovi pri Celju občutno poškodo- van na levici. — Na binkoštno ne- deljo so se stepli fantje v Zdolali pri Kozjem. Pri tern je dobil 29-letni de- lavec Alojz Klobasa poškodbe na gla- vi; fantje so mu tudi izbili vet zob. Vsi trije poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Kača je pičila na binkoštno ne- deljo v gozdu pri Vitanju 10-letnega rojenčka Antona Jakopina v levo no- go. DeCka so prepeljali v celjsko bol- nico, kjer mu je liitra zdravniska poinoc rcšila življenje. c Svojega gospodarja je okradel. V soboto 3. t. m. je policija arotirala in oddala okrožnemu sodišču mizar- skega pomoCnika Alojza P. iz Celja, ker je v zadnjem Casu v presledkih izmaknil mizarskemu mojstru, kjer jc bil uslužben, mizarskega orodja v vrednosti 2500 Din. Orodje so našli pri aretirancu. c Ukradeno kolo. Dne 25. maja je shranil trgovec Stefan Rednak s Tc- liarja v sobi hlapca v nekem celj- skem hotelu 1200 Din vredno, zeleno pleskano kolo znamke »Ideal«, štev. 191.714. Dne 29. maja pa je nekdo iz- maknil kolo iz sobe in pobegnil. Sto- rilec je znan, a ga še niso izsledili. c PoveČanje brezposelnosti v var- darski banovini. Mestno naCelstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je pri- obfila siedete: Kr. banska üprava vardarske banovine razglaša z raz- pisom z dne 6. aprila 1933 II. br. 8178, da dela družba »Batinjol«, ki je pričela letos z zgradbo železnico Pri- Šiev. 4tJ. »Nova Doba« 6. VI. 1933. Stran 3. ština—Peč, v tako malern obsegu, da ni mogoce zaposliti pri tern niti vseh domačih delave'ev. Delavci, ki pri- hajajo tja iz drugih delov dražve, ne more jo tarn dobiti niti dela niti po- trebno podpore za povratek, ter so zaradi tega, ako nimajo sredstev, iz- postavljeni neprijetnostim in teža- vam ter prisiljeni prosjaCiti od hiše do hiše. Vsi brezposelni delavci se opozarjajo, naj ne hodijo iskat dela v PriStino, ker bodo imeli samo ne- potrebne stroške in neprilike ter bo- do prisiljeni se brez dela vrniti. Ob- enem se svarijo, naj se ne podajajo v večja mesta, ker je tarn še večja brezposelnost, in tudi v drugih ba- novinah ni možnosti zaposlitve. c Za birmo priporoča molitvenike, rožne vence K. Goričar vdv. Celje, Ki'alja Petra csta, knjigarna in vele- trgovina s papirjem. c Dolžniki vseh stanov! ObraCajte se zaupno v vseh težkočah na naše društvo —: postanite člani! Letna člananina je samo 60 Din. — Društvo za zaščito dolžnikov v Jugoslaviji, glavno zastopstvo za Dravsko bano- vino v Ljubljani. Poverjenik za sre- za Celje in Lažko ter Savinjsko do- lino: Loboda, Celje, Kocenova ul. 2. c Izgubljeno in najdeno. Dne 2. t. m. okrog 11. dopoklne je bila iz- gubljena na poti od Zavodne do rae- stnega pokopališCa okrog 300 Din vredna zlata ženska zapestna ura, 3. t. m. med 21. in 22. pa je bila v mestu izgubljena okrog 00 Din vredna rja- va aktovka. Dne 3. t. m. zjutraj jo hi! na cesti na MikOavŠkem hribu najden vežni ključ. c Dijaški kuhinji v Celju je pre- pustil in daroval svoj honorar v znesku 100 Din g. Helij Gorinšek, za kar se nm odbor najlepSe zahvalju- je. Dve smrtni nesreči na železnici pri Celju CELJE, ft. junija. O binkoštnih praznikih se je do- godilo pri Celju dvoje smrtnih ne- srefi na železnigki progi. Na binkoätno nedeljo okrog 4. zju- traj je našla orožniška patrulja na železniški progi pod Vipoio v Pečov- niku pri Celju grozno razmesarjcno moško truplo. Nesrečneža je povozil tovorni vlak, ki je odhajal ob 3.20 iz Celja proti Ljubljani. Kolesa so mo- žu odtrgala obe nogi. Ena noga je obležala na kraju nesreče med obe- ma tiroma, dosiim je vlak vlekel drugo nogo in ostalo truplo še kakih 25 metrov s seboj. Pri mrtvecu so naSli cigaretno dozo s 5 cigaretami »Drava« in žepni robec brez mono- grama. Mrtvec jo imel na sebi čm suknjič, rjave hlaeč, moder predpas- nik in sportno Cepico. Truplo so pre- peljaJi v mrtvašnico okoliškega po- kopališča. V mrtvecu so poznejo spoznali 29-letnega Ivana Kralja iz Nedeljišča v Cakovskem srezu, ki jo bil uslužben kot hlapec pri celjskem trgovcu g. Franju Kalanu. Verjetno je, da je Kralj izvršil samomor, ni pa izključena nesreča. Druga smrtna nesreča se je dogo- dila na binkoštni ponedeljek ob 10.05 na nezavarovanem železniškem pre- hodu v Komenskega ulici za okoliš- ko deško narodno šolo v Celju. Okrog 10. dopoldne se je vozil 25-1 etni Al- bin Jurjovc, šofer vitanjskega trške- ga avtobusnega podjetja, z motornim kolesom od svojega doma na Zgornji Hudinji 60 pri Celju skozi Gaberje mi mo Nove vasi v Celje. Ko je pri- spel do železniškega prehoda v Ko- menskega ulici, je privozil iz Celja z brzino 35 km savinjski potniški vlak, ki je bil na novo uveden 15. maja. Jurjovc je hotel pred vlakom čez progo, bilo pa je že prepozno. Leva stran stroja je z vso silo za.de- la v zadnji del' motomega kolesa. Motorno kolo je odneslo s proge, Jurjovc pa je odletel sedern metrov daleč v jarek med progo in šolskim vrtom. Jurjovca je oblila kri in v nekaj trenutkili jo izdihnil. Imel je počeno lobanjo, zlomljeno levo nogo in zmečkane prste na levici. Motor- no kolo ni hudo poSkodovano, ka- rambol pa jo bil tako močan, da je zvilo stopnico na stroju. Kmalu sta prispeli železniška in sodna komisi- ja, ki je odredila prevoz trupla v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Po izpovedi očividcev je Jurjevc sam zakrivil nesrečo. Pokojnik je bil tre- zen, zanesljiv in priljubljen šofer. Švicarske ure, zlatOi srebro, razna da« rila. optika, originalna ZeisS"OVa OČala, prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNIK CELJE, Glavni trg 4. Sport ISSK Maribor ;SK Celje 5:2 (3:2) DomaČl nastopljo brez zadostnega trenlnga — Lepa igra v I. polčasu Celje, 6. junija. SK Celje je v zadnfem času pre- uredil svoj prostor na Glaziji v res idealno sportno igrišČe in povabi! na prijateljsko tekmo starega znanca ISSK Maribor. Gostje so izšli iz pret i-^a prven- stvenega tekmovanja koi "prvak drav- ske banovine«, uživajo upoštevanja vreden sloves dobro vigranega, tehnično znatno izvežbanega moštva. Zato je njih nastop vzbudil preceišnjeizanimanje. Za domačine je bila ta tekma težka preizkušnja, zlasti, ker so v zadnjem času zaradi urejevanja igrišča v tre- ningu precej zaostali. Zato je tudi njih včerajšnji poraz opravičljiv. Tekma se je odi^rala ležerno, pri- jateljsko, in ni, razen parkrat, nudila razburljivih trenutkov. Po otvoritvi zavzamejo polovico proti s olncu gostje v sledeči postavi: Gut- maier, St. Brtoncelj, Savo, Stare, Kirbiš, Vuk&nja, Toni, DuSan, Pepček, Hreščak, Privoršek, proti domačim : Hilinger — Koprivšek, Miku§ — Zupanc, Fricko, Riko, Gobec, Trifunovic, Marie, Ste- panč-C, Ahtig. Gostje otvorijo, se takoj znajdejo, napadejo in zavzamejo s prvim naletom prostor domačih. Deset minut drže domače, ki se nikakor ne morejo znajti, v šahu. Krilci, predvsem Kirbiš, prestrežejo vse žoge in pošiljajo tova- riše neprestano pred seboj v ogenj. Njihov napad Iepo prodira, premišlje- no kombinira, strelja, ali na srečo — slabo. Edini uspeh je corner. Vratar Iepo odbije, publika aplavdira, a ra- zanten 5ut Kirbiša, za las ob drogu, jo takoj pomiri. Vendar pritisk popušča. Domači se ga skušajo otresti z dolgimi, a žal previsokimi pasi. Igra se odpira. Prvi izlet v tuje kraje si dovoli Marie, ali obramba gostov ga zavrne 2e na pol pota, pošlje žogo svojemu napadu, in že nevarnost na domačih tleh — corner. 15. minuta. Zopet je Marie v poletu, ali njegov drug Trifunovič očividno ni imel zaupanja vanj, pa je zaostal, žogo dobi levi krilec, jo Iepo preda Kirbišu, ta vodi nekaj korakov, odda Priveršku na levo krilo, že je na mestu HreSčak, ki pošlje idealen predložek tovariša razantno v desni spodnji vo- gal. 1 : 0. Nato odprta igra. Opaža se tehnično boljša izvežbanost gostov, predvsem v igri z glavo in pravilnem oddajanju žoge. Domači parkrat resno ogrožajo. Izgleda, da nasprotnikova obramba ni neprehodna. 18. minuta. Nič nevaren napad gostov, ali obramba okleva, žoga preskakuje nerodno zdaj v levo, zdaj v desno. Starc jo ležerno v loku prenese na levo stran Priveršku točno na nogo, ta z volejem zviša (po nepotrebnem) na 2 : 0. Odprta igra se nadaljuje. Domači so se otresli nervoze in zagrabijo odločno. Leva stran, kjer se Riko in Stepančič trndita na vso moč, postaja gostom nevarna. In kdo bi mislil, baš tam je vznikla kal novega zgoditka. Starc preigra, odda Dušanu, ta pokrit vrača nazaj Brtonclju, ki opazi prostega Tonija na desnem krilu, in že je žoga v mreži. 3:0. K sreči to domačim ne odv^ame volje. Spoznali so, da nasprotnik ni neranljiv, napadajo ogorčeno, uspeh visi v zraku, dolg osvobodilen pas MikuŠa, povzame Stepančič, prevrže z glavo Gobcu, ki brez oklevanja v zaletu efektno zniža v 36. minuti na 1 : 3. Gostje se zberejo, napadajo, ali do- mači so že spet na njih polovici. Tri- funovic je dvakrat pred golom, ali obakrat se znajde na — tleh. Marie se trudi, ali brez uspeha. Stepančič po duelu s Kirbišem uide z žogo, Iepo poda Mariču, ta zaokrene Trifunovicu, ki mu vrne in preteče oba branilca, Marie v zadnjem hipu pošlje za tovarišem, ki iz težke po- zicije strelja v 45. minuti 2 : 3. Konec prvega polčasa. V drugem polčasu, domači drže od- prto igro do 25. minute, a ne izrabijo nekaj lepih prilik. Nato pa polagoma popuščajo. Posledica netreniranosti ! Igra postaja nezanimiva. Vsa teža pade na obrambo. Vratar se parkrat izkaže z Iepimi paradami, ali ne more obraniti v 43. minuti šuta nepokritega levega krila, in v 44. minuti Brloncljev končni zgoditek 5 : 2. Tekma se konča z igro v sredini igrišča. Sodnik g. Adolf Presinger je skušal biti popolnoma objektiven, sodil je pa preležerno in vznevoljil goste, da je prišlo zaradi njih nediscipliniranega izpada do incidenta, ki pa je bil kmalu poravnan. —e— Sokolstvo x Sokolsko društvo v Celja opo- zarja na I. pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani. Prijave sprejema do 10. junija društveni blagajnik br. Drago Naprudnik, Celje, Levstikova ul. 3. TelovadeCi plačajo 20 Din, ostalo članstvo Sokola 22 Din, nečlani pa 27 Din za zletni znak, s katerim so v zvezi vozne olajšave, prehrana in vstop na telovadišČo. Dopisi Konjice Za potujočo kmetijsko razstavo, ki bo prispela za konjiški srez v so*- boto 1. julija v Poljčane, vlada med vsem prebivalstvom veliko zanima- nje. Konstituiral se je krajevni raz- stavni odbor 20 članov pod predsed- stvom sreskega načelnika g. dr. Su- hača. Na seji je bila razprava o spre- jemu razstave in o organiziranju udeležbe razstave in predavanj. Pred- vidoma bo dovoljen poseben vl.ik z odhod. iz Zreč ob 6.30. S tern vlakom se bo peljala tudi šolska mladina v Poljčane. Od 8. do 9. dopoldne si bo- do ogledali razstavo krajevni odbor, vsi župani sreza in gospodarske or- ganizacije, od 9. do pol 11. šolska mladina, nato pa posamezne občine. Zveeer bodo pi'edavanja s predvaja- njem filma. Za udeležence je polo- vična vožnja, za šolsko mladino če- trtinska. Podrobno izvedbo progra- ma je prevzel poseben izvršilni od- bor. Prihodnja seja krajevnega raz- stavnega odbora bo 22. junija ob 9. dopoldne v Konjicah. Velik shod JRKD v Ločah bo v ne- deljo 2. julija po jutranji maši pred gostilno Wai and. Na shodu bodo go- vorili narodni poslanri in delcg-ati sreske organizac'ijo JRKD. Za shod vlada veliko zanimanje. Gospodarstvo Hmelj I. poroSilo Srednjeevropske hmeljar- ske orgauLtacije o stanju hmeljgkih nasadov BAVARSKA MÜNCHEN, 30. maja. Hallertau: Mrzle noči in stanovit- ne padavine so ovirale razvoj hmelj- ske rastline in povzročale lahko orumenelost listov, ki se je pa kma- lu zopet izgubila. Obrambna dela zo- per bolhača in perenosporo so se ta- koj začela izvrševati in so nasadi, v PIERRE BENOIT: 80 KOMIGSMARK Zgodovlnskl roman Poslovenll B. RlhterŠič Vse je uredil z naravnost pedantno natančnostjo. Radoveden sem bil ge, kako bo dal znak za za- ^etek dvoboja, Tako me je mikalo vedeti, da sem ga kar brez ovinkov vprašal. »Tudi na to sem mislil,« je odvrnil. Po teh besedah jo vzel zavitek, kyet je imel pravo hudilko. nut ("Zv?nec Je naravnan na gesto uro in deset mi- zazvo^1 '^e po-*asnil- »Lahkö se sami prepričate. Ko hn r,riJ?i' lafIko ^strelite in se premaknete, če so vam Sam ne °" VsG °Stal° Se domeniva-« Hn«s« * V^m' kakgno so mi je zdelo njegovo ve- aenje - tragiCno ali smeSno? • Hagen jo odStel korake »Osem, devet, deset. Gospod profesor, vi ste malo veCji od mene. Odštejte jih še vij j tem dolociva srednjo mero.« »Ne izplača se,« sem "dejal. »Zadovoljen sem z vasim merjenjem.« Priklonil se je in vzel iz žepa svoj browning. »Sest in sedem minut,« je dejal. »Če vam je prav, so lahko pripraviva.« Stopil sem na črto, ki jo je bil določil. Stala sva drug drugemu nasproti, obraz v obraz. Budilko je položil na ograjo* mosta in kazalo je gledalo proti nama. Ostro tikanjo se je mešalo z za- molklim žuborenjem vode. Opazoval sem svojega nasprotnika. Njegove oči, ki jih je pobesil kakor mlado dekle, so uponio str- mele v moje noge. Šest in deset minut. »On čaka zvonjenja, jaz pa gledam kazalec,« sem. pomislil. »do zvonec prej zazvoni!« Nenadoma sem videl, kako je Hagen dvignil glavo. Njegov pokojni mir je izginil. Nekakšen stra- hoten izraz je spačil njegov obraz. Obrnil sem se in niti pomislil nisem, da bi me ta kretnja lahko stala življenje. Tedaj pa je rezko zazvonila budilka in zvonjenje ni hotelo ponehati. Za mano je stala vel.ika vojvodka Aurora. Zdaj sem vedel, zakaj poročnik ni streljal. Aurora je potcm stopila med naju. »Ali mi lahko kdo izmed vaju, gospoda, pojasni namen tega čudnega prizora?« jo hladno vprašala. Öba sva molčala. Izjava, ki jo jo bil napisal Hagon, je ležala pod budilko. Vzela jo je v roke. »Razumem,« je rekla, ko jo je prebrala. »Brow- ningi! Vi, gospod Vignerte, slabo uporabljate pred- mete, ki vam jih zaupam. Vam pa, gospod poroCnik von Hagen, čestitam. Čudovito ste si vse domislili..« Njen glas, ki je bil dotlej posmehljiv, je jel P^>- stajati trd. »Ce mi mislita, gospoda, na tak način dokazati zvestobo, o kateri mi vsak dan polnita ušesa, vedittu da ne bosta daleč prišla. Gospod Vignerta, vi st© ino- zemec in to vas opravičuje, saj ne poznate tukcajžnjih praVil o dvoboju. Toda vi, poročnfk, jih morate po- znati.« Hagen je pobesil glavo. »Dobro veste, porosinik, da se Castnik sedmega huzarskega polka ne sme bojevati, Co nima dovoljenja svojega polkovnika. Ker je prekršil ta ukaz, je bil poročnik Techncr Jan'i kaznovan z mesocem dni tnl« njavskega zapora. AH ste to pozabili?« Hagen ni odgovoril. »Gospod von Hagen, oblecite svojo uniformo' Potem pojdite.odtod na svoje stanovanje in ostanite tako dolgo na razpolago majorju Haugwitzu, dokler ne boste na raportu Čuli, da vas čaka petnajst dni zapora. To kazen vam znižujem samo zaradi vaSil) zaslug. Pojdite! In ne pozabite budilke!« Porocnik von Hagen se je v polkrogu obrnil in pozdravil svojega poveljnika. Stran 4. »Nova Doba« 6. VI. 1933. Štev .40. katerih se je že drugič škropilo z 1% bakreno-galično apnovo bro'zgo. Trta je zrasla že 2 m in yee in je videti krepka in zdrava. Spalt: V začetku so mrzle noči in padavine ovirale rast hrneljske rast- line. Ko se je vreme izboljšalo, se je zamujeno popravilo tako, da se v zgodno obrezanih nasadih trte že privozujejo na droge, oziroma nape- ljujejo na žice. Povsod se je pojavil bolhač, posebno pa v pozno obreza- nih vrtovih in na težki zemlji. Bol- hača so limeljarji tupatam prega- njali s prahom »Polvo«. Nasadi s ha- lertavskimi sadeži so deloma napa- deni po; peronospori. Seda.j imamo hladno vreme in dež. Hersbruck: Rast hmeljske rastline je zaostala vsled neugodnega vre- mena, vendar bi ugodno vremo zopet vse popravilo. Peronospora so javlja povsod, posebno na ranem hmelju. V nekaterih legah so nasadi zelo okuženi. Obrambno delo se je že pri- čelo. V novih nasadih delajo »stru- ne« precejšno Skodo. Jura: Vobee so nasadi enakomer- ni, četudi jo mokro, mrzlo vreme v zadnjem časia povzročilo ornmene- lost listov. Trte so 1—2 in vteoke. Peronospora se je pojavila le v za- nemarjonih vrtovili. Obrambno delo so jo žo price I o. Aischgrund: Mokro, mrzlo vreme meseca. main je oviralo hmelj v nje- govem razvoju. Bolhačcv ni bilo. Pe- ronospora ?e prikazuje le tuintam. VIRTEMBERŠKA Bottenbnrg: Razvoj rastline je vsl od neugodnega vremena precej r.aostal. Trte so kornaj 1 m visoke in so blede, zelene barve. Hmeljarji že- lijo, da bi kmalu nastopilo ugodno. toplo vreme. Pred dnevi so je poja- vila peronospora, Hmeljajrji s|b ta- kaj pričel i z obra.mbnim delom. ?A- valskih škodljivcev doslej ni. Tettnang: Prvo pomladansko oli- delovanje se je izvrševalo normal no. Od 20. aprila se je pa vremo popol- noma i/premenilo. Noči so občutl.ji- vo hladne. Ves mesec maj je bilo le nekaj dni brez dežja. Obile padavine sicer doslej še niso škodovale nasa- dom, a so vendar povzročale zastoj v razvoju rastline. V naših najlepšili vrtovih so trte le 2 in pol do 3 m visoke in so v primeri z normalnimi leti zelo zaostale. Iliad no vreme je doslej oviralo razširjenje prvih sle- dov peronospore, vendar pa se vse pripravlja na obrambno delo. Skraj- hi čas bi že bil, da bi se vreme iz- boljšalo in da bi nastali solnčni dne- vi in tople noči. Nočna temperatura je bila doslej komaj 4 in pol do 5° C nad ničlo. esR Žatec, 25. maj a. Dosedanje vremen- ske razmere, namrec stanovitno su- ho vremo in mrzlo nofii, niso pospe- Sianovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinjc se odda z 15. junijem t. 1. na Bregu št. 21. Vodovod in clektrika. Cena 450 Din mesečno. Popravek V oglasu „Dražb» košnje11 naj se glasi, da so travniki v Novi vasi last Pellejevih dedičev, ne pa nasled- nikov. Lastnik travnikov pri Savinjskem dvoru je g. Rajer. Sprejme se učenec za kotlarsko obrt. Vpraša se pri tvrdki Glamac (pri g. Gobcu) Gaberje - Celje Lepo stanovanfe obstoječe iz 4 sob in kuhinjc se s 1. julijem odda. VpraSa se: Celje, Aškerževa ulica 3/1. nadstropje lev» Pianino ali harmonij se kupi. Trafika Dečman, Gaberje pri Celjn, Lastni dom 8 Mojster k! zna urediti in voditi izdelovanje svinčenih zrn, se išče. Ponudbe pod Sifro »P. O. 751« na Rudolf Mosse, Praga 1, Ovocny trh 19, ševale razvoj a hmeljske rastline. Stanje je neenako in je rastlina de- loma tako zaostala, da se komaj v polovici nasadov trte že lahko nape- ljuje na žico, v drugi polovici pa še ne. Vse to so povzročili bolhači. Vkljub suhemu vremenu se pojavlja peronospora zlasti v onih nasadih, kjer se lani trte niso napeljevale na žico, nego so ostale nenapeljane na zemlji. Bolhače preganjajo hmeljar- ji s prahom »Polvo«. Prvi poganjki peronospore se skrbno zbirajo in uničujejo v ognju. Za obrambno de- lo zoper pei-onosporo se vse priprav- lja. Vsa usoda naših nasadov je od- visna od vremena. PCLJSKA Varšava: lzredno hladna pomlad je neugodno vplivala na naše hmelj- sko nasade. Vkljub vsemu prizade- vanju naših hmeljarjev se rastline le počasi razvijajo. V Voliniji so trte šele nekaj cm, v okolici Lublina pa že do 1 m visoke. Cesky odbor Jednoty chmelarske v Žaicu, 2. junija. Stanje hmeljskih nasadov je zelo različno. Skoro eno tretjino so na- padli bolhači in se trto Se niso nape- ljevale na žico. Daljša tretjina ima že do 2 m dolge poganje. Neugodno stanje je poyzrocalo suho in mrzlo vreme meseca majnika. Upamo, da bo nastalo deževjo in toplota v veli- ko korist hmeljskim nasadom. Nemški cdbor Jednoty chmelafske v žatcu, 2. junijau Stanje hmeljskih nasadov jo slej ko prej zelo neenako. So nasadi, v katerih je trta že 2 m visoka. Vendar so ti v manjšini. Mnogo je pa nasa- dov, v katerih se trto še ne dado na- peljevati na žico, ali pa poganjkov sploh še iz zemlje¦ ni. Bolhači še na- daljujejo svoje uničujoče delovanje. Krilati listni ušiči je minula dva dni sledila tudi že nekrilata. Ta škodlji- vec doslej še ne ogroža hmeljskih na- sadov. Peronospora je bila ugotovljena v hinogih nasadih, posebno v tistih, v katerih so lani trte niso napeljevale na žico in so ostali glede oskrbova- nja zanemarjeni. Sedanje stanje na- ših nasadov ni ugodno. Smešnice »V Babjeni gozdu se čuje baje iz- vrsten odmev.« — »Res, kolosalen je ta odmev. Zadnjič sem zakričal v gozd besedo »idiot« in hip nato sem že dobil klofuto.« Neki škotski lastnik cirkusa je na- pisal na tablo z velikimi črkami: »Vstop prost«. Ko so se zaCudeni Škotje približali tabli, je bilo z drob- nimi örkami pripisano: »Za osebe nad 70 let, ki pridejo v spremstvu svojih staršev.« Ali ste že poravnali naročnino Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din M.goo.ooo'— Kupuje In pro- claf a devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podruznici: Maribor> Šoštanj Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Tranc LeskovšeK Celje, Olavnl trg 16 Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol Loibner, Celje Pri iiZvonou" — Kralja Petra o. 17. Franjo Oolžan Celje Za kresifo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prawtma w w zgoral navedene stroke ipada|oLa dela in popravlla — Cene zmarne — Postrcžba toüna in solldna LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETIE CELJE, DECKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hišne instalacijc, vsakovrstne črpalne na- prave, sanltamc naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Inserirajte v „NOVI DOBI"! Najvarneje in najugodneje se nataga rietiar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 !et Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v i Ameriki, denariu nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in oblln- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje poso- iila na zemljišla po najnižji obrestni meri Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vlogc jamči poleg Xa muctn folio z vsem premoženjettt prcmožcnja hranilnice 36 III6*9IU vCIJC in vso davčno močjo Urejuje Kado Ftfcitk. — Odgovoren za konzorclj »Nove Dob«« In Zveano tlskarno Mlten öetto*, ~ Ob« v CelJ\i.