Amerikanski Slovenec a Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Številka 103. joliet, illinois. 24. novembra 1914 letnik xxiii. i Nad sedem milijonov mož v bojevanju na Poljskem. ^▼»trijci pritiskajo nad Ruse od juga, a Nemci od zapada >n severozapada v smeri proti Varšavi, ki je v drugič ogrožena. Bojevanje se že razvilo ob ogromni bojni črti, ali poročila o bojnih uspehih so dosedaj le pičla in nezanesljiva. Na zapadnem bojnem torišču je bilo zadnje dni dokaj mirno. /London, 19. nov. — Javno zanima-!!)e ie sedaj osredotočeno v bitki med . Us> in Nemci med rekama Vistulo ln Warto na Poljskem, kajti izid ta-m°fnjega bojevanja utegne zelo vpli-!a? na vojskovanje drugod in na tra-lanie vojne. gotovo znano je samo, da je ru-Prednja straža, obstoječa večino-'z konjištva, ki je prodrlo do nem-meje po bitki pri Varšavi, zadela močnejše sovražne čete in bila Pt'siljena umekniti se daleč nazaj. . ^emci pošiljajo močne oddelke vo-JaW in topov v ozemlje med obema kjer se mora bitka izbojevati, i ^ * Galiciji, pred Krakovom, in na hodnem Pruskem se Rusi žurijo na-pf.ej> trez ozira na dejstvo, da je bilo Inhovo središče prisiljeno k umiku. I ®erlin, 19. nov. (Brezžično čez Say-V!"e.) — Med naznanili iz uradnega itV'ra> danes izročenimi časopisju za J °bjavo, se nahajajo sledeča: ij 'Strategični razlogi prepovedujejo Scdaj razkritja o vojaških kretanjih vzhodnem bojnem torišču. Kratko llradno poročilo, da vojskovanje u-Sodno napreduje, pa kaže, da se zma-Pri Wloclaveku obrača v prid. "pričo stanja, v katerem se naha-70 ceste ob liniji ruskega umikanja, drugih težav, ki se pojavljajo pri . a*em umiku, se smatra za verjetno, :a se bo sovražnik spustil v odločilno ' ,1,*o. Nemci utegnejo napasti fronto 111 desno rusko krilo. Pred zavzetjem Belgrada. Poročila s srbskega bojišča kažejo *a skorajšnje zavzetje Belgrada. Ob-'nem z vhodom Avstrijcev v Valjevo Poslal trdnjavski poveljnik v Ze-^'nn pogajavca s pozivom k predaji v s,kslco glavno mesto, čigar poveljnik __—— Poudarja dejstvo, da Združene Države mirujejo, dočim se ostali svet vojskuje. si je izprosil eno uro časa za premislek. Ko po doteku tega roka ni bilo odgovora, se je pričelo z obstreljevanjem mesta. Navdušeno sprejeti. "Prebivavci Valjeva so pripravili prihajajočim Avstrijcem slavnosten sprejem. Cvetice so trosili četam na pot. Ko je iz neke hiše nekaj nazadnjakov (?) vrglo bombo v množico, so prebivavci z vojaki vred naskočili poslopje in je razdejali. "Srbi so se umeknili sedem milj jugovzhodno od Valjeva, kjer se zdaj vrši boj." Uradno poročilo iz Dunaja. Washington, D. C., 19. nov. — Iz uradnih brezžičnih brzojavk, ki jih je danes prejelo avstro-ogrsko poslaništvo iz Dunaja, je razvidno, da je podpisovanje za vojno posojilo že preseglo prvo milijardo kron, dasi bo izkaz šele jutri uradno razpoložen. Nadalje je rečeno: "Londonska poročila o namišljenem nesoglasju med avstro-ogrskim in nem škim vojnim vodstvom, kakor tudi o namišljenih krvavih prepirih med av-stro-ogrskimi in nemškimi vojaki so predrzne izmišljotine. "V Srbiji so naše čete prodrle dalje, vkliub zelo neugodnemu vremenu in trdovratnemu odporu sovražnikovemu, ki je utrpel težke izgube. Okrog 1500 vojnih ujetnikov je bilo včeraj odpelja-nili iz Bosne v notranjo državo. "Okrog Przemysla vlada razmeren mir. Posadka pa je včeraj planila iz trdnjave in pognala sovražnika do višin pri .... (ime nečitno)."* Nemci slavijo Hindenburga. London, 19. nov. — Nepričakovani in hudi udarec, s katerim je general !RAL V. TIRPITZ, POMORSKI SVETOVAVEC CES. VILJEMA. .n°Ri vojni vesčaki pravijo, da se bo sedanja evropska vojna poglavitno "»t>i ' na ,norju- Anglija, Francija, Rusija, Nemčija in Avstrija imajo j{)t,J_ n>0rnar'cc popolnoma pripravljene za odločilne pomorske bitke. An-vj- a mornarica je prva po velikosti in nemška druga med svetovnimi vele-njj^1- Admiral von Tirpitz, eden največjih nemških pomorščakov, je eden n*črt*n<^i'h moi v Nemčiji v ®«d»njih okoliščinah. On je napravil nemške <3t n e Pomorsko vojskovanje in j« glavni 6vetovavec cesarja Viljem® gle-" stvar», ki s« tičejo mornarice. von Hindenburg, ki se je bil s svojo armado umeknil od Varšave, zaustavil prodiranje ruskega središča, je najznamenitejše poročilo, ki je danes dospelo semkaj. Okolnost, da je general von Hindenburg zadržal ruski pohod proti nemški meji, prizadel sovražniku hud poraz in preostanek prisilil k umiku, je vzbudila v Berlinu veliko veselje in napravila von Hindenburga za junaka dneva. O nemškem umiku izpred Varšave so mnenja različna; vendar se utegne nemško središče izkazati prav tako vztrajno, kakor svoje dni središče zaveznikov pred Parizom. Videti je, kakor da so bili po nemški zagozdi na Poljskem sedaj Rusi potisnjeni nad 50 milj nazaj. Ruski častnik o ruskem porazu. Haag, 19. nov. — Neki ruski štabni častnik, ki je šel danes tu skozi; je imel o položaju na Poljskem, posebno glede zadnjega nemškega uspeha, povedati sledeče: "Ruska armada na Poljskem je štela trikrat toliko konjištva nego nemška. To konjištvo je zasledovalo umikajoče se Nemce, in ko so se Nemci nenadoma ustavili, da prično sedaj odločno ofenzivo, ki je ugodno potekla, je bilo rusko konjištvo strto, kakor ptice selivke, ki se nahajajo v polnem poletu in prilete z glavo ob skalo. "Med tem pa 1,600,00CT mož broječa glavna ruska armada, ki ima edini namen, odločilno poraziti Avstrijce, nemoteno prodira proti Krakovu, dočim neki manjši oddelek oblega Przemvsl. "Odslej Rusi1 ne nameravajo iti čez Karpate, marveč hočejo slediti toku Odre in navaliti na Nemčijo čez Opo-lje, Vratislavo in Glogovo." O zavzetju Valjeva. Dunaj, 19. nov. — Poročevavec listu "Neue Freie Presse" poroča po drobnosti o zavzetju Valjeva v Srbiji Avstrijci so v nedeljo prodirali v petih kolonah, tri izmed istih so imeli od daljene na streljaj, toda napad se je nekoliko odlašal, ker so imela ostala moštva prehoditi težaven teren in niso mogla biti takoj na mestu. Ob 11 uri se je začel naskok. Dasi so se Srbi krepko in odločno upirali, niso bili kos hrabrosti Avstrijcev. Levo sovražno krilo se je kmalu začelo umikati in se je razmotalo. Desnemu krilu ni šlo bolje. Ostremu streljanju iz topov se ni moglo dolgo upirati, in ob 5. uri pod večer se je nahajal sovraž nik že v polnem begu proti Arandje-lovcu, opuščajoč topove, strelivo in proviant. Srbi niso utegnili razdejali svojih topov. Nad 6000 mož je bilo ujetih. Odločilno bojevanje se pričenja. Washington, D. C., 20. nov. — Ka kor poroča danes v avstro-ogrsko po slaništvo iz Dunaja dospela brezžičn brzojavka, so združene nemške in av stro-ogrske čete prisilile Ruse k boje vanju, ki se je razvilo ob celi fronti Brzojavka se glasi: ( "Naša kretanja so prisilila vso ru sko bojno moč v bojevanje, ki se zdaj vrši ob celi fronti. Oddelek avstrij skill čet je včeraj ujel nadaljnjih 3000 Rusov." Berlin upa na zmago. Berlin, 20. nov. (Brezžično čez Say ville.) — Po mnenju v tukajšnjih vojaških krogih bode general von Hin denburg lahko kmalu naznanil odlo čilno /.mago vkljub številni premoči ruski. Položaj ruskih armad se ozna ča za neugoden zaradi kakovosti zemlja, na katerem so bile prisiljene k boju, in zaradi pretesnega prostor za razvoj. Dogodki na vzhodnem bojnem tori šču -o zdaj v ospredju javnega zani manja. Uspehi v Galiciji. Brzojavke iz Dunaja naznanjajo v Galiciji pridobljene uspehe. Mesti Wieliczka in Tarnow sta bili zavzeti in j okrog 7000 Rusov je bilo ujetih. I Iz Carigrada se naznanjajo nadaljnji turški vojni uspehi v bližini Azova, Salmasa in Zavatlara. Nadalje je rečeno, da se je nekaj vladnih upravnih področij v Port Saidu, Suezu in Ismai-liji vslcd gibanja med Arabci premestilo v štirideset ur od Kaira oddaljeno mesto Zagazig . "Sveta vojna". Berlin, 20. nov. (Brezžično čez Say-ville.) — Časopisju so bila danes izročena za objavo med drugimi sledeča naznanila: "V vseh delih Egipta je oklic šejk-ul-izlama k sveti vojni vzbudi! največje navdušenje. Poglavar mohamedan-ske vere je stopil v zvezo z vsemi mo-hamedanvkitni knezi v Aziji in Afriki ter od njih dobil zagotovilo, da bodo podpirali Jurčijo v vojni proti zaveznikom, in prav posebno proti Angliji. "Londonski 'Times' ceni izgube, ki so jih^Rusi utrpeli v bitki pri Wlocla-weku, na 40,000 do 50,000 mož. Avstrijci so zaplenili več težkih topov in osemnajst strojnih pušk. "V Rimu kažeta 'Popolo Romano' in 'Preparazione' na to, da so Srbi popolnoma premagani in da se jim ni več mogoče posebno upirati. "Po zadnjih poročilih iz turškega glavnega stana se razvijajo boji v Transkavkazu ugodno. "Po poročilih iz Durbana, Južna A-frika, je tam zbranih kakih 3000 Burov prav blizu Bloemfonteina, in naskoka na mesto, čegar posadka šteje samo 500 moiž, je pričakovati vsak hip." "i? Tri velike bitke. London, 20. nov. — Dve veliki bitki, ki utegneta biti odločilni obe, se bije ta na Poljskem in tretja bitka skoraj enake važnosti se vrši na Vzhodnem Pruskem. Izmed trojih bitk vzbuja največje zanimanje tista, ki je zdaj v polnem razvoju med rekama Vistulo in War-to, in v kateri so Rusi do nocoj baje deloma uspešni. Nemci so zbrali tamkaj najmanj 500,000 mož z namenom, da predro rusko linijo v tistem okraju. Vremenske razmere, zmrzla zemlja in lega bojišča so v prid bitki, ki utegne biti tako odločilna, kakor ni bila še nobena, v sedanji vojni. Obe stranki si prisvajata uspehe. Druga bitka na Poljskem se vrši ob fronti Krakov-Czenstochowa, in Rusi in Nemci zatrjujejo, da se vrši zado voljivo zanje. Berlin izjavlja, da se tamkaj vrši koncentričen ali istosre-den napad na riisko središče. Nemške armade prihajajo od zapada in severozapada, dočim avstrijske čete prodira jo severno od Krakova. Petrograd pa pravi, da se ofenziva v zapadni Galicij še nadaljuje in da je>- Krakov oblegan 11a treh straneh, tako da je samo ena proga železniške zveze odprta Na Vzhodnem Pruskem pa Rusi po časi prodirajo po ozemlju okrog Ma zurskih jezer, ki je težko prehodno. V vzhodn'i Galiciji zasedajo Rusi prelaze čez Karpate. Rus bombarduje turško luko. Petrograd, čez London, 21. nov., 1 ura zj. -— Sledeče uradno naznanilo iz glavnega stana kavkaške armade je bilo izdano nocoj: "Ruske vojne ladje so dne 19. nov bombardovale luko Khopo v turški Armeniji, kakih osemnajst milj jugo-zapadno od Baturna ob Črnem morju, odkoder so se Turki pripravljali na o-fenzivo v smeri raznih prelazov v o-krožju Začarek. "Pristanske barake in carinarska hiša so bile razdejane, skladišče streliva razstreljeno in mesto zažgano." Ogromne izgube. Petrograd, 21. nov. — Ogromne izgube so bile prizadete avstrijsko-nem-škim četam, ki so prodirale vzhodno med mestoma Kielce in Sadom, in na vseh drugih točkah so ruske linije u-spešno odbile poskuse sovražnikove, prodreti proti Varšavi, kakor poročajo semkaj nocoj. Rusi so zdaj močno utrjeni ob železniški progi med mestoma Lowicz in Skiernewice. Ta del močno napada prva linija nemške armade. Bojevanje se razvija. Petrograd, 22. nov. — Nemška kolona med rekama Warta in Vistula obsega, kakor danes uradno poročajo iz Ruskega Poljskega, šest vojnih zborov in se razteza na daljavo petinpet-desetih milj. Reki preprečata zajetje ob strani, zato se vrši bojevanje naravnost v sprednjih napadih, v katerih so izgube na obeh straneh velike, a nobena stranka ni bila uspešna dose-daj. Nemci, tako pravijo vojaški opazovalci, ne morejo prodreti dalje v tem okrožju, ker je ruska koncentracija, po zakesnitvi vsled slabih cest in pomanjkanja železnic, sedaj popolna. Rusko uradno poročilo. Sledeče uradno poročilo iz glavnega stana generalnega štaba je bilo izdano nocoj: "Bojevanje med Vistulo in Warto se nadaljuje z veliko vztrajnostjo. Pridobili smo nekaj delnih uspehov. "Boji ob fronti Czenstochowa-Kia-kov so dosedaj brez odločilnih izpre-memb. Ujeli smo 2,000 mož in zaplenili nekaj strojnih pušk. "V Galiciji so Avstrijci zapustili No-vy Sandec pod pritiskom naših čet." Avstrijci ujeli 15,000 Rusov. Dunaj, 22. nov. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano tukaj danes: "Mi in naš zaveznik nadaljujemo svoje napade uspešno na Ruskem Poljskem. Več protinapadov sovražnikovih je bilo odbitih. Dosedaj so avstro-ogrske čete ujele 15,000 Rusov "Važna bitka se vrši zapadno od Dunajcca in v Karpatih." Nemci spet ogrožajo Varšavo, London, 22. nov. — Z zaveso tajnosti jo zagrnjene bitke med ruskimi in avstro-ogrskiml četami. Glavna stana Predsednikov proglas o Zahvalnem dnevu. VABi LJUDSTVO K UDELEŽBI. Bogu gre zahvala za vse prejete bla-godarove. Proglas predsednika Wilsona, s katerim določa četrtek, dan 26. novembra, za Zahvalni dan (Thanksgiving day), se glasi: "Po predsedniku Združenih Držav ameriških. Proglas: Dolgo že je častit običaj našega ljudstva, da se v sadonosni jeseni vsakega leta obrne v slavitvi in zahvali do vsemogočega Boga za Njegove mnoge blagodare in milosti nam kot narodu. Leto, ki se zdaj bliža svojemu koncu izza poslednjega Zahvalnega dne ,je bilo leto strahovanja vsled mogočnih vdjnih sil in izprememb, ki so razburile svet, ali tudi leto posebnih blagodarov za nas. Ohranili mir s častjo. Dovoljeno nam je bilo, ohraniti mit-častjo ter nekoliko utešiti trpljenje in olajšati potrebe tistim, ki so v pomanjkanju. Vsled svojega lastnega miru in oblasti nad seboj smo letos v gotovi meri utrdili sklepe ter podprli nade in namene, pregnavši strah in stisko. Naše ljudstvo je gledalo na svoje lastno življenje kot narod z globljim umevanjem, polnejšo predstavo s-vojih odgovornosti, kakor tudi svojih blagodarov, in z bistrejšim pojmovanjem moralne in praktične važnosti tega, kar utegne doseči med narodi sveta. Vojna odprla naše oči. "Škodljivi učinki inozemske vojne na njihove lastne obrtne in trgovinske razmere so očividni Američanom, zato jasneje vidijo svojo medsebojno odvisnost in potrebo pomočnega sodelovanja, kakor malokdaj poprej. Doži- veli smo veliko moralno izpodbudo. Našega ljudstva gorečnost za mir, njegovo resno usmiljenje in nesebično sočutje s tistimi, ki trpijo, njegova pripravljenost pomagati in misliti na potrebe drugih se je razodela ljudstvu samemu in vsemu svetu. "Naši pridelki bodo hranili vse, ki potrebujejo hrane; našega ljudstva o-blast nad seboj sredi naj resnejših skrbi in težav ter stalnost mobilnost pripomočkov naše obrti- in trgovine bodo služile drugim narodom, kakor našemu samemu. Navaja otvoritev prekopa. "Deželni business je založen s sredstvi in svetovna trgovina z novimi strujami in potmi. Panamski predor je bil otvorjen trgovini narodov. Obe ameriški celini sta se zvezali v tesnejše vezi prijateljstva. Nove poti mednarodne obrti so se napravile, ki bodo tudi nove poti za seznavanje, občevanje in medsebojno službo. Nikdar poprej ni bilo ljudstvo Združenih Držav v takem položaju za svojo lastno korist ali korist svojih sosedov, ali tako opremljeno, da služi sebi in človeštvu. Vabi vse k udeležbi. Zatorej jaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih Držav ameriških s tem določam četrtek, 26. dan novembra za dan zahvale in molitve ter vabim ljudstvo po celi deželi, da prekine svoja navadna opravila ter v svojih domovanjih in hišah božjih zahvala vsemogočega Boga. "V potrdbo tega sem se spodaj lastnoročno podpisal in sem dal pritisniti pečat Združenih Držav. "Dano v mestu Washingtonu dne 2S. oktobra v letu našega Gospoda tisoč-devetstoinštirinajstem in neodvisnosti Združenih Držav ameriških stodevet-intridesetem. "WOODROW WILSON. "Po predsedniku "ROBERT LANSING, poslujoči državni tajnik." krajša poročila glede vojskovanja, naznanjajoč samo, da se bojevanje vrši. Novice iz neuradnih virov pa kažejo, da so Nemci prodrli dalje 11a Poljsko, nego se je poprej poročalo, in da je Varšava ogrožena v drugič. General von Hindenburgova armada je prodrla prav do linije Lowicz-Skierniewice, kar pomeni, da so Nemci zavzeli dve tretjini ozemlja do poljskega glavnega mesta, od katerega so zdaj oddaljeni samo štirideset milj. Odločilno bojevanje. Dalje južno 11a Poljskem pa sta bila nemška zaveznika baje odbita med mestoma Radom in Kielce. Bitka na Vzhodnem Pruskem je videti izumrla, ali Rusi prodirajo dalje v Galiciji in se še bojujejo ob fronti Czenstochowa-Krakov. Bitka na Poljskem, v smeri Lowi-cza, je najusodepolnejša, in dočim imajo Nemci največje zaupanje v generala von Hindenburga, izražajo vojaški opazovalci tukaj in v Petrogradu mnenje, da bo ruska premoč po številu prejkone odločilna, kakor je bila ob prvem nemškem naskoku na Varšavo. Civilisti morajo iz Krakova. Pariz, 22. nov. — Vojaški guverner avstrijske trdnjave Krakov je objavil ukrep, pravi brzojavka iz Rima Havas-agenturi, s katerim svari civiliste, da če ne zapuste mesta, bodo po naglem sodstvu ustreljeni. Brzojavka se glasi: "Ker se civilno prebivavstvo v Krakovu ne pokori z zadostno točnostjo ukazu za zapustitev mesta, je vlada izdala svarilo, da bodo tisti, ki so počasni v poslušnosti, stavljeni pred vojno sodišče in usmrčeni." Vsled te odredbe .pristavlja brzojavka, je približno 50,000 Poljakov takoj pobegnilo na vse vetrove, tako da so pomnožili trpljenje galiških ubežnikov. z vladnim razglasom črtanje vseh Nemcev z imenika častne legije. "Ce francoska vlada," je rečeno v razglasu, "podeli inozemcu častno legijo, potem pomeni to ne le poedino odlikovanje dotične osebnosti, marveč tudi počastitev naroda, kateremu pripada." G. Poincare zagotavlja, da "so Nemci z načinom svojega vojskovanja sistematično kršili vse mednarodnopravne določbe; okrutna in barbarska dejanja, katera so izvršili in ki jim v zgodovini človeštva ni enakih, da so odgovorna zato, da je bila Nemčija v o-čeh vsega omikanega sveta izobčena." Nemci bombardujejo Ypres. Pariz, 22. nov. — Nemci so danes hudo bombardovali Ypres z namenom, da izženejo iz mesta britanske čete. Nemške čete, ki so zadnje dni ostale mirne, utegnejo v kratkem -pet začeti odločno ofenzivo. Turki koljejo kristjane. Pariz. 22. nov. — Po brzojavkah iz Carigrada čez Atene je bil velik del turške posadke v Drenopolju prepeljan v TrebizOnd, azijska Turčija, kjer so vojaki plenili krščanske prodajalni-ce. Trije kristjani so bili usmrčeni. Z zapadnega bojišča. London, 19. nov. — Ker je bil napad za napadom od strani nemške armade v Flandriji in Franciji brezuspešen, dovažajo Nemci več velikih topov v svrho, da z bombami in šrapneli izženejo britanske in francoske čete iz njihovih utrjenih postojank. Tu mislijo, da je bil ta načrt sprejet, ker je mnogo nemških vojakov odšlo iz tega okrožja na vzhod pomagat zaustaviti prodirajoče Ruse. Bojevanje v tem okrožju se vrši že petintrideset dni brez znatnega uspeha na tej ali oni strani. Pariz, 19. nov. — Zadnje dnevno naznanilo pravi: "Dan je bil prav posebno miren. Nič novega ni poročati." Francoski ________ Bordeau.x, 19. nov. oboh armad se zdaj omejujeta na naj-^predsednik Poincare je zaukazal danes Izgredi v mestu Mexico. j Aguas Calientes, Mehika, 22. nov.— Mesto Mexico je bilo zadnje dni prizorišče največjih izgredov izza desetdnevne strahovlade, ko je bil predsednik Madero oblegan v narodni palači. Ker se Villova armada bliža mestu, so pričeli konstitucionališki ali Carran-zovi vojaki uprizarjati divje izgrede, vedoč, da bodo kmalu morali zapustiti mesto. Gutierrez bo kmalu zavladal. Washington, D. C-, 21. nov. — Uradna naznanila, da je Carranza pripravljen izročiti začasno predsedstvo mehiško generalu Gutierrezu, in neuradna poročila, da bo Villa zapustil deželo, so danes osrečila vlado Združenih Držav. Predsednik Wilson in njegovi svetovavci so sedaj prepričani, da bo njihova politika "pozornega čakanja" (watchful waiting) kmalu obrodila sad. Obenem z omenjenimi naznanili je prišla brzojavka od generala Gutier-reza, ki naznanja nastop svoje vlade ter prosi za pripoznanje od Združenih Držav in umeknitev ameriških vojakov i.i Vera Cruza. Novi predsednik je izjavil, da je dovolj močan za urado-vanje brez resnih firestankov, in tudi, da dokaže svojo moč s tem, da bo ščitil vse tujce v Mehiki zdaj in v bodoče. Generalu Gutierrezu se bo dalo zadosti časa, da izpolni svoje obljube, in če jih izpolni, ga bo vlada Z. D. uradno pripof.nala «a vladarja mehieKega. AMERIKAH8KI gLOVENEC,24. NOVEMBRA 1914. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. I. 1899 v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek 'Jrednik...........Rev. John Kranjec Telefoni; Chicago in N. W 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPRET. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne,vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March llth, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays bv the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Siovenic-American BIdg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. štvo "Danica" v Chicagi uprizori krasno igro "Naša kri" v četrtek, na Zahvalni dan v Narodni dvorani ob 18. cesti in Racine ave. Začetek ob 2. uri pop. Kdor utegne in ga veseli, naj gre pogledat. — G. John Muc je te dni dobil žalostno poročilo iz stare domovine, da jes bil na vojski smrtno ranjen njegov brat Martin, posestnik v Križevski vasi pri Metliki, in je umrl 9. oktobra, star okoli 40 let. Doma je zapustil ženo, več nedorastlih otrok in starega, sivolasega očeta. — Svarilo našim lovcem. Lovski warden Werner strogo nastopa proti vsem lovcem, ki kršijo lovske odredbe glede začasno prepovedanega lova po nekaterih farmah v severozapadnem delu okraja Will zaradi živinske kuge. So pa tudi farme, kjer je lov sploh za-branjen, ker se dotični farmarji pritožujejo, da jim napravljajo lovci preveč škode. Take farmarje treba prositi za dovoljenje, predno stopite na njihovo zemljo. Torej pazite, lovci! — Zima. Sredi zadnjega tedna je pritisnil zimski mraz, tako da je padlo živo srebro na 10 stopinj pod ničlo. Le dobro, da še ni snega. — "Prosperiteta se vrača v South Chicago skokoma," poroča današnja "The Chicago Daily Tribune". Davi je v southchicaški jeklarnici Illinois Steel-družbi spet dobilo delo 2,000 mož, ki so bili odslovljeni spomladi Zaronala sta spet oddelka "rail mill No. 1" in "structural mill". Ampak na delo se sprejemajo samo prejšnji zaposlenci. Iz slovenskih naselbin. > *0+0+0+0+0+0+04< Joliet, 111., 23. nov. — Zahvalni dan (Thanksgiving day) je pred nami. Ob-, l ajali ga bomo v četrtek, dne 26. nov. Tozadevni proglas predsednika Wilsons prinašamo na prvi strani te št. A. S. Po vseh Združenih Državah ameriških se bo na Zahvalili dan izrekala vsemogočnemu Bogu zahvala za vse v zadnjem letu prejete blagodare. I »i teli je bilo tudi letos obilno v tej deželi. Letina je bogato obrodila, kakor malokatero leto poprej. Da pa vendar imamo tako zvane slabe čase, ki jih najbolj občutijo milijoni revnih delavcev, je v prvi vrsti kriva nesrečna vojna v Evropi. Vsa ameriška obrt in trgovina je v tako tesni zvezi z Ev-r >po, da smo -.trašni pretres cele Ev-rupe vsled vojne tako rekoč morali občutili tudi tostran Atlantika. Slabe čaie imamo, vendar ne tako slabih, kakor ljubi riašiiici v stari domovini, ki -o "med bednimi najbednejši". Zato >e jih spomnimo na letošnji naš Za-fivalni' dan prav posebno s tem, da jim l>«šljemo vsaj malo božično darilo in jim tako olajšamo bčdo, če smo tudi *ami v .stiski, kajti z njihovo stisko se ua.ša niti primerjati ne more. Zatorej m- na Zahvalni dan spominjajte tudi svojcev! — C. g. John Kranjec, naš župnik, O.-tane še nekaj časa v bolnišnici sv. Jožefa, kamor.je moral vsled revmatiz-ina predzadnji petek. Sočutnih obiskovalcev ima gospod vsak dan vse-polno. Želimo skorajšnjega in popolnega okrevanja! — Dodatek k oceni "Miklove Zale". haglici smo zadnjič marsikaj prezrli. H svoje pripomogel vsem igralcem in •igralkam do sijajne zmage In to je ■:aš frizerski mojster g. J o h n L o n g-flos. Kakor vselej, je tudi topot drage volje priskočil na pomoč igralskemu osobju s svojo lasničarsko u-inetnoitjo ter oskrbel zlasti vse brke in brade, tako da so obrazi odgovarjali ulogam, kakor se je spodobilo. Zatorej čast, komur čast! — "Naša kri." Vrlo kal. mlad. dru- Joliet, 111., 20. nov. — G. urednik A. S., ali kaj pridno berete Clevelandsko f\meriko? To Vam je listič, da mu ga ni para — v obrekovanju namreč. Vi se menda dosti ne zmenite, kaj piše o Vas in Vašem listu, ker poznate naše žalostne časnikarske razmere v Ameriki in posebno g. urednika pri Cleve-landski Ameriki, kateri napada vsakega, ki ne pleše po njegovem pisku. Vam se pač ne zdi vredno odgovoriti na vsako psovkp, ki jo izbruhne in 'izstreli" proti Vam v sovraštvu do Avstrije prosluli Lojzek iz Clevelanda. Vi menda odgovarjate takim "streli-čarjem" samo s pomilovalnim nasmehom, ali ne? Prav imate. Tudi jaz bi najrajši molčal ali se smejal, kajti tudi mene jemlje slavna Clevelandska Amerika na piko. Kakor veste, smo ji skoro vsi Jolietčanje obtičali v želodcu, da nas kar ne more in ne more prebaviti. Posebno mene podpisanega ima rada, odkar ve, da sem kot rojen koroški Slovenec ponosen na Avstrijo, v kateri je tekla moja zibel. V št. 92. C. A. se zaletava vame neki Anžicelj iz Osolnika v dopisu o neki krstiji, kjer se je baje nabiralo za naj-bednejše med bednimi v stari domovini, a brez uspeha. Jaz nisem bil zraven; a če bi bil zraven, bi gotovo dal, če je pobiral kak — trezen mož, kajti pijancu jaz ne zaupam niti vinarja. V št. 87. C. A. pa me je blagovolil sam urednik smešiti z "Oesterajhar-jem", zato ker se spominjam svoje rojstne domovine z ljubeznijo in ne s sovraštvom. kakor on, in ker sem zato odpovedal Cl. A., katera neprestano psuje Avstrijo in zmerja cesarja s siv-cem. Ker torej Clevelandske Amerike več ne maram, me g. urednik smeši! Ali je to moško? Ali je to gentlemansko? Pa vendar ni g. Lojzek v sorodstvu z Bušmani, Hotentoti ali Culukafri?! Na svetu je vse mogoče. Pozdravljam vse naročnike in naročnice Am. Slovenca! George Cesar, 1306 Center St., Joliet, 111. Chicago, 111., 19. nov. — Cenjeno u-redništvo "Am. Slov."! Prosim nekoliko prostora v cenj. listu! Dolžnost me veže, da se v imenu vseh udeležencev iskreno zahvalim Dekliški Marijini Družbi v Jolietu. Kakor vsem čitate-ljem znano iz "Ani. Slov." je Dekliška Marijina Družba uprizorila krasno predstav'o "Miklovo Zalo", zadnjo nedeljo, dne 15. t. m. Kakor vneti za dramatiko, se je tudi več članov dr. "Danice** udeležilo predstave. Predstava se je izigrala v splošno zadovoljnost. Naj'omenim ,da "Miklova Zala" potrebuje velik oder z veliko sccnerijo,. kar je pa žal po naših dvoranah nemogoče. Igralci so pogodili svoje uloge povoljno, posebno priznanje zaslužijo igralke; smelo trdim, da so bile vse prav dobre, posebno pa Almira, ki je tako izvrstno igrala svojo ulogo, da kaj boljšega sploh ni mogoče pričakovati. Tudi moški so svoje tiloge u-godno rešili, za kar zaslužijo vse priznanje. Se enkrat lepa hvala za prijazni sprejem in okusno večerjo, s katero smo naše želodce prav zadovoljno pozdravili. Obljubimo pa, da bomo vašo dobrovoljnost bratsko vrnili na Zahvalni dan pri naši predstavi "Naša kri", za katero se vrli Jolietčani tudi zanimajo. Igra se bode pričela točno ob 2. uri pop .v "Narodni dvorani", 18. cesta in Racine Ave (Centre). Torej lepa hvala in na veselo svidenje na Zahvalni dan v Chicagi! Frank Mravlja. Cleveland, Ohio, 16. nov. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Ker je že minulo dvanajst let, odkar čitam Ame-rikanskega Slovenca .torej sem uver-jen, da pride moj dopis na dan. Ali moram reči, da najrajši čitam vaš list in zraven tudi mesečnik Ave Maria. In to sta moja lista, katera bi priporočal vsakemu, kdor se čuti še katoličana. Poglejmo list, kot je vaš: kake zanimive dopise prinaša iz stare domovine. Kako hrabri so naši vojaki Slovenci. Torej moram reči: Živela Avstrija! Pa kako ne bi rekel to, saj za božjo voljo, saj smo vsi odtam prišli in nikakor ni nas Avstrija pognala, kot govorijo tukajšnji "tebiničmeni-niči". Tako jih jaz imenujem. Ne bom rekel "socialisti", čemu bi se lagal pred svetom, ko še noben ne ve, kaj je socializem. No hujskati pa znajo in mislijo, če v cerkev ne gre, pa je socialist; če dela nima, je tudi socialist; če pride v gostilno in vidi, da si je gostilničar nekaj privarčeval ali mogoče ima "haus" ali dva, reče mu: zakaj imaš ti, zakaj nimam jaz? Pa mu še zlodja reče: ej ti, daj meni en "haus" ali polovico premoženja. In cc dela tak človek, mu ni všeč, kadar ima kaj novaca, mu kar kričijo po žepu in težka glava, o jojinene, in drugi dan je cerkev kriva, duhovni so krivi in pa zraven tega pa tudi nikelna ne da. Oh ja, vi tebiničmeniniči, kdaj pride vaša enakopravnost? Živela Avstrija! Lojze pa za Ruse piše, pa aretiran je bil; Zavertnik in Konda za Ruse pišejo in Srbe, Slovenci jih pa "fotrajo". Kaj ni resnica, Lojze in vi tebiničmeniniči, "bizmus je bizmus", če se prav za zvonom leži, kadar ni kaj dela. Tako delajo v Chicagi pri Pro-letarcu in pri Kondatu; kar za maši-no se vleže, pa cigareto puši kot Tur-čin in čakajo kot jastrebi, kdaj bodo udarili po Avstriji, po veri in duhovnikih. Živela Avstrija! Ti Lojze, nekaj bi te vprašal: Koliko Rusov ali Srbov bere tvojo budalost? Malo malo. In zraven pa še važnejše vprašanje: Koliko pa tukajšnjih temperenčnikov bere tvoj list? Nič, kaj ne, in ti si jim tiskal brošure, pa še prosil si jih. Kaj ni resnica, da si v slovenskem jeziku tiskal proti salonom in še ti te podpirajo. Ali si ti mož, ali te ni sram? Mogoče, ko greš samo za denar. Kaj porečeš ti, gostilničar, in ti, pivec, kateri si privoščiš kozarec pive? In to je oseba, ki v javnost daje nam Slovencem, ko ne bi smel biti eden med nami zoper poštene gostilne! In ti, Lojze, pa da tolar vidiš, si ves zmešan, ne veš, kaj delaš, ne vidiš pred sabo. In kaj tacega se ne bi smelo goditi med nami za noben denar ne. No, pa Lojze misli mogoče, da ne vemo, kij se dela. Oja, vse počasi pride. In ako bi naša duhovščina kaj zakrivila proti gostilnam, največje črke bi si spo sodil, da bi sramotil duhovnike, kakor zna od nekaj. Seveda sedaj so mu vsi ahasverji na ponudbo, pa saj ni nič ž njimi. Zadnjič je bil Kristan tukaj. Tukaj je govoril, kako jo je popihal v Ameriko zato, ker so v Avstriji vse take liste, kot ga je oni izdajal, zaprli. Oh kako je Avstrija prav storila — živela! Kristan pa nas ne bo učil. Kaj greenhorn" nas bo učil? Pojte no, potem bo pa že slaba. O ti šmentana ljubljanska srajca! Kristan, ti si slab govornik. Kaj pa Narodni dom? Bo kmalu dosti denarja? Precej je že dolgo, kar je bila konvencija. Vse je nekaj tiho, slabi časi so, no pa vseeno neke sufragete pobirajo pri društvih po 10c. Slaba je, slaba, po 10c ne bo nič, stroški so že, načrt je že; kadar se bo nekaj denarja nabralo, se bo pa Sokolom dalo, da bo Sokolski dom, kaj ne? Kaj nisem bil na seji pri nekem društvu, ko je nekdo prinesel pismo in bral vaš načrt in tako bogati da pa ne da nič. Nove cerkve nam je najprej treba. Kakor je šola zrastla velika, prostorna, tako bode cerkev. Dvoran imamo dosti: Knausovf. John Grdina ima dvorano z več prostori, Josip Birk ima dvorano, in zraven so pa še šolske dvorane, in kaj hočemo še več! Ampak druzega nam je potreba, posebno ob v;olitvah, da dobimo moža, da nas ho zastopal pri druzih narodih, da ne bomo zmerom druge volili, da bomo našega rojaka Slovenca, da se bomo pokazali, koliko nas je in kdo da smo mi, kot smo se zadnjo nedeljo pri korakanju, da smo pokazali, da mo katoliški Slovenci. Pač pa moran^ reči: boljše bo pa tudi menda enkrat, da ne bomo po tri ali štiri dni delali, kot sedaj, ko je tako dolgčas doma. Poidrav vsem naročnikom Ani. SI. in kdor ga nima. naj se naroči, kajti šc dosti dopisov bo iz Clevelanda. 1 Zle ten naročnik. pod nobeno, zato ker je vsacega naroda veliko v Ameriki: ko bi se jim dobro godilo doma, bi gotovo ne šli; posebno Francozi, ki imajo vendar republiko, pa jim menda tudi ne da žgancev in zelja, da morajo iti kot Avstrijci izpod "gnile" vlade. To so čudne reči. Zdaj ko se vse navskriž tepejo, ti amerikanski magnati pa tako "fajn" znajo izkoristiti to evropsko vojno. Živila so tako draga, da komaj človek izhaja. Dela pa tako malo! To bodo še slabi časi za nas. Pa Bog bode že pomagal, da bodemo potrpeli, dokler zopet pridejo boljši časi. Pozdrav vsem čitateljem A. S.! Tebi, list, pa veliko naročnikov. Naročnica. Rock Springs, Wyo., 14. nov.—Prosim Vas, g. urednik, da odstopite malo prostora v predalih našega cenjenega lista A. SI., ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa v tem listu iz našega kraja, tako da že bi res kmalu mislili, da smo vsi sami socialisti postali. Pa temu ni tako. To so pa pokazale splošne volitve dne 3. nov., ker tudi en kandidat socialistične stranke ni bil izvoljen. Ali kar se pa tiče social, kluba, pa dobro napreduje, tako se pohvali neka ki. članica, drugače se pa ne vidi posebni napredek. Hm, toliko pa vseeno, da jim ni treba v cerkev k maši hoditi. Otroke bojo kar sami krstili in seveda tudi imenovali, najbrže "sivec, plaveč, armenec" i. t. d. Pa če prav tako narede vse soc. ki. žene, kar jih je, da imajo otroke, kljub temu bo naš Tone še zmirom lahko rdeč, ker dela in delavec je navadno rdeč, po-stopavec soc. pa vedno zelen. — Za cerkev, kakor navadno, so dali socialisti le malo, pa zato vseeno imamo svojo cerkev. Pa ni bilo treba vseh društvenih blagajn opuliti, kakor so se opulile za Slovenski dom. Svetujem rojakom, kjer mislijo graditi kakšen dom, da naj popreje spravijo toliko premoženja skupaj, da bodo lahko plačali, kadar bodo kaj postavili. Brez kapitala .kateri bi moral biti, smo tukaj delali, sedaj smo pa v velikih finančnih stiskah. Od dvorane moramo plačevati petkrat toliko, kakor smo popred. Dali smo vsi od 5 dolarjev do 25; lastnik stare dvorane je daroval sam 50 dolarjev, pa je treba še večni naklad, ko moramo še tisočake obrestovati, tako da smo nad našim S. D. obupali najbolj zanj vneti možje. Govorilo se je, da bo slovenski dom za izobrazbo Slovencev, da se bo negoval materni jezik, sploh slovensko narodnost. Zdaj vse to ni res. Bilo je septembra 7., ko je bil delavski praz nik. Vsaki narod je imel svoj prostor plačan od unijske blagajne za veselico, bodisi že plesno ali kar že posameznim narodom bolj dopade. Le mi Slovenci nismo imeli v svojem SI. domu slovenskega veselja: nekaj je po angleško, nekaj po italijansko, nekaj po socialistovsko, samo po slovensko nič. Le denar je dober od Slovenca, drugače se pa jim ne znaš prav obrniti. Gotovo je, da jo socialisti vsepovsod zavozijo, pa so jo tudi tukaj. Poštene može se poprej ni poslušalo; če je kateri prav svetoval, je bil le "nasprotnik" in "sovražnik" si. naroda. S srčnim pozdravom naročnikom A. SI. in cenj. uredništvu. Naročnik. Joliet. ill. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta. Both Tel ephones 26. JOLIET, IL LIH®* Union Coal & Transfer Co 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano nnd Furniture Moving1 Chicago tel. 4313. Northwestern tel. m £ Mi ffi « fš Si ^ S WSiBiSSfiffiKglK^SiSiKSSiSj liilK] Buchanan-Daley G Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Mt. Vernon, 111.. 19, nov. — Cenjeni g. urednik! Dovolite mi malo prostora za moj skromni dopis. Zmiraj pazno pregledam v listu A. S., če se bo kedo oglasil iz tega kraja v južnem Illinoisu. ali zastonj, ga ni, da bi kaj poročal, pa saj skoro nimajo kaj, ko je skoro povsod enako. Dela se le prav malo, v več krajih sploh nič, tako da je brezposelnih "pečlarjev" zmiraj dosti pod kakim mostom. Res škoda, da ne morejo v stari kraj, saj tukaj nimajo dela. V G. N. št. 286 sem čitala, kako je g. Gram psoval s hlapci tiste Slovence, ki so bili voljni iti v stari kraj se vojskovat. Jaz pa tako mislim, da nobeden tistih rojakov se ni zglasil, kateremu se tukaj dobro godi, tako kot Gramu in še več je takih. Tisti tisoči Slovencev morebiti že več mesecev nimajo ne dela in ne jesti. G. Gram pravi: "Prokleta Avstrija, nam ni dala žgancev pa zelja." Jaz pa mislim, da v Avstriji ni nikoli tako slabo, da bi moški ne mogel eno krono zaslužiti in hrano na dan, tukaj v Ameriki je pa velikokrat tako slabo, da tudi pot dolarja nc zasluži. Meni se zelo Čudno vidi, ko eni tako kričijo čez Avstrijo, pa nobeden ne pove, pod katero vlado se ljudem bolje godi? Jaz mislim, da Bolečine in Itrči v želodcu. ' Cenjeni: — Naznanjam Vam, kako je Severov Želodčni Grenčec učinkoval. Trpel sem vsled bolečin in krčev v želodcu in Vaš Želodčni Grenčec mi je pomagal." Frank Kolar, Montgomery, Minn. — Taka pisma vedno prejemamo: so dokazi zdravilne vrednosti Severovega Želodčnega Grenčeca (Se-vera's Stomach Bitters) kot tonično, Ifrepčalno in slast povspeševalno sredstvo. En popitek zdaj pa zdaj Vam bo dobro storil in naredil vašo slast dobro. Priporoča se zoper zapeko, slabo prebavo, ponavljajočo mrzlico in kot tonika za okrevance, stare in slabotne ljudi. Cena 50 centov in $1.00. Vprašajte za Severovega. Vaš lekarnar ga ima naprodaj, ako ne, naročite ga od nas. W. F. Sevra Co., Cedar Rapid*, Iowa. — Adv. Tucs. Nov. Premalo slano. Gost: "Gospod krčniar! Kako je to, da je pri vas vsaka jed premalo slana?' Krčniar: "Tako? — No, bo pa raču« bolj slan!" POZOR, ROJAKINJE! Mi veste, kje je dobiti najboljie me so po najnižji ceni? Gotovol v mesnici J. & A. Pasdertž se dobijo najboljie »veže in prek* jene klobase in najokusnejie meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej io poskusite naie meso. Nitke cene in dobra postrežbe naie geslo. Ne pozabite torej obiskati na« ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768 N. W. Phot* 1113. Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NASO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu IStWl S S S » S S » » 5 S S S S S K S S S S W S $ l»|!fi| w m K m s s- s m w m K m « m w >s w is » ^ s s I«5* Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovile. 1*9» Anton Nemanich in Sit* 1002 N. Chicago Street K^ujuštiiica na 205-207 Ohio St.. Joliet, M« ' \ Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eden največjih * mestu; ima lastno zasebno ambulaneo, ki je najlepia v Jolietu itt ll,r' t vaške vozove hi kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chica*0 tel. 25751in N. W. 344. i Naši kečijaii in vsi delavci so Slovene Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kr®"- Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, lietkovtf* , Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle- Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vredno' nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bo»p9 I , in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Gržko, Rumunijo, SrbiJ"' , Turčijo i. t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA- AMERIKANSKI SLOVENEC, 24. NOVEMBRA 1914. iz stare domovine. — Rusini v Belikrajini. V' Draga-tušu sta bila krščena dne 17. okt. dva -mala Rusinčka, ki sta bila rojena 12.' ozirom 13. oktobra t. 1. tudi v Draga-tušu na hiši štev. 23. Nista dvojčka, pač pa soseda iz kraja Korovniki pri Przemyslu. Oba, Peter Darmobit in Peter Sčibivolk imata očete v vojski. Vseh skup je v Dragatušu zdaj ravno 16 oseb iz Galicije. 3 možje, tri žene iil deset otrok, izmed katerih je najstarejši komaj pet let star. Naši ljudje so jim nanosili zelo veliko raznega živeža, saj so pa res usmiljenja vredni reveži! — Svetnik Janez Gerčar v Dobu umrl. Dne 22. oktobra ob 5. uri popoldne je umrl g. svetnik in župnik Janez Gerčar. Pokojni je bil rojen dne 19. avgusta 1842 v Vrhpotjah v sosedni župniji Brdo. V mašnika je bil posvečen dne 31. julija 1866. Eno leto je bil semeniški duhovnik, potem pa je knezoškofu Jerneju Vidmarju, kjer je ostal do njegove preselitve v Kranj. Nato je prišel za njim v Kranj za karana. Tu je bil večkrat tudi suplent verouk, na takratni nižji gimnaziji. Leta 1890. je dobil župnijo Dob, katero je vodil do svoje smrti. Letošnje leto, zlasti od posta sem, je rajni gospod čezdaljebolj hiral, šel je iskat zdravja v Leonišče, pa ga ni našel; maševal je še na dan svoje smrti. Popoldne krog 3. ure je šel zadnjič v cerkev. Vsled slabosti jo je hitro zapustil, šel domov, vrhu stopnic je v omotico padel in ta padec je pospešil njegovo smrt. Prejel je še sv. zakramente za umirajoče in kmalu nato izdihnil. Pokojnik je bil izredno nadarjen, zlasti sv. pismo je poznal ko malokdo. — V ruskem vjetništvu so: Visoko-šolec Zalokar iz Metlike in Anton Gornik iz Grabrovca. Zadnje poročilo ie došlo iz Kijeva. Strokovni učitelj 8 Zdoljšek, ki je tudi v ruskem vjetništvu, je pisal nazadnje iz Saratova Volgi. Ljubljančan Frid. Kren je P'sal svojim staršem iz Fare, ki se nahaja v Sibiriji med mestom Omsk Tobolsk na reki Irtiš. Zadet je hil od krogle v pljuča, sedaj se mu Pa zdravje že boljša. Pogrešani četovodja Rudolf Krulc od 17. p. p., 3 komp. se je oglasil iz Rusije, vozil se Proti Sibiriji in se mu še precej do-' ro godi. Za njim jc vjct tudi Sedej, ^etovodja istega polka in komp. Pismo *e k nam rabilo 6 tednov. —Ruski "Jetnik je tudi Lovro Klemenčič, enoletni prostovoljec pri 27. dom. p. p. ^'še svoji materi, da je živ in še pre-cej zdrav. Živi v guberniji Tonesk v ">estu Bernaul v Sibiriji. Odposlal je dopisnico 24. septembra, a došla je še-22. oktobra. Hodila je skoraj en Imeli so ga že za mrtvega a*° se bo še marsikdo oglasil. Le Be obupati! V seznamu izgub št. 33 se med 0r®g'mi nahajajo tudi sledeči: Poroč-Gogola Janez, 4. bos. here, p., ra-I:'en; stotnik Krainz Edvard, 84. pp., rtev; Uadet Kranjec Ferdinand, 22. BP. ranjen; poročnik Novak Pavel, 4. os. here, p., nirtev; kadet Prischnig , °man, Polj. havb. p„ iz Radgone, ra- ' Gorišck Martin, 7. polj. top. p., r'«Jen; Kovač Franc, 8. lov. bat., ranjen; Krauser Janez. 7. polj. top. p., ra"Kn; List Jožef, 7. polj. top. p.; ra-"Jen; Majdič Janez, 7 polj. top. p., ra-Marold Franc, 9. polj. top. p., ra-w;cn; Maver Andrej, 8. lov. bat., ranjen; Mischcli., Franc. 9. polj. top. p., T*njen; Mlakar Jožef, 3. gorski top. p., jz Rudnika pri Ljubljani, ranjen; O-''"tschnig Mihael. 8. lov. bat., ranjen; »^pež Vinko, 9. polj. top. p., ranjen; eniat Alojzij, 7. polj. top. p., mrtev; etrovič Janez, 8. lov. bat., ranjen; j/amnsek Blaž. 8. lov. bat, ranjen; ocschl Jožef, 7. polj. top. p., ranjen; premeri Alojzij, 7. polj. top. p., ra-'c"; Kakovec Jakob, 8. lov. bat., ra-'et>; Sagerschnig Anton, 8. lov. bat., „j en; Skerbic Jožef, 8. lov. bat., ra-Smrekar Anton, 7. polj. top. p. 'a«Jen; Sokol Adolf, 8. lov. bat., ra-, 'en, Spindler Janez, 9. polj. top. p., j Radgone, ranjen; Stcndler Franc, Korski top. p., iz Trbovelj, ranjen; Luka, 8. lov. bat., ranjen; Tcr-* ''rane, 8. lov. bat., mrtev; Toukar pri*?' 9' P0l) t0p' P ' 'Z Sv" Flor'jana lov, h°riCi' ra"jen; Trattnig Anton, 8. t-.. ' . J kih sploh izredno bogata, jih je proti pol 11. uri ponoči ob gosti temi vodila skozi dolgo vas. Sprednji konec oddelka, kjer je bil stotnik Schmid, je ravno dospel na konec vasi, ko se je začulo peketanje skokoma dirjajočih konj. Čeprav se v gosti temi ni prav nič videlo, ni moglo biti nobenega dvoma o tem, da se skuša kak kozaški oddelek pretolči skozi. Čreda je v najostrejšem diru drvila mimo oddelka. 'Ob tej priliki se je na obeh straneh živahno streljalo. Ob ognju strelov so še videli stotnika Schmida stati visoko vzravnanega in streljati iz revolverja. Ves dogodek je trajal komaj nekaj hipov, nakar je streljanje potihnilo. Klicali so stotnika Schmida, toda ta se ni več oglasil. Začeli so ga iskati in ga našli napol sedečega na grmu ob cesti, kamor se je bil smrtno zadet zgrudil. Kadet Hauger je dognal, da mu je še parkrat utrip-nilo srce, toda rana je bila absolutno smrtna —i predrla tilnik. Zavest je nedvomno izgubil koj prvi hip. Pri mrtvem Schmidu so našli oporoko, v ka teri določa, naj se najbližnjemu županu izplača 60 kron, da mu preskrbi kr sto in pokop. To zadnjo željo so mu tovariši izpolnili; bilo je krog 2. ure po polnoči, ko so zbobnali kvišku občinskega predstojnika, ki je nalogo prevzel in izročil pobotnico o prejetih 60 kronah. 'om 'lani K,, !r®nc- 8- lov- bat • "»rtev; Toukar arel, 9. p ^m ' I Gorici, tov h*1'' ranien; Vchovec Martin, 8. |yV , at-> r»njen; Žnidaršič Janez, 8. lov ,at'» ranjcn; Znideršič Anton, 8. v' bat • ranjc,, K sedanjim črnovojtiiškim uabo-Crn. "~1890 se niso vršili samo v Ljub-dež 0^arveč v vseh mestih, kjer je sejnega glavarstva. SclitJjj ^unaški smrti stotnika Arturja ranj '? 17 • Peš polka pripovedujejo ^"ienr'' ,'7 l)cSl,olk* pripovedujejo viojj k« so l»ila v onem boju na-nr. ^ tO-le; Dne 26. avgusta proti 8. 200 'nofVe J.e *a,čcl uni'kuti oddelek 'lom ~ u- peipolka s stotniki Schini ^m' Srres*,0» in Canisiusoin, kade ,,ayerjcm kot zastayOno "iin I)r. ctoni Haugerjctn in eoolet •e bil Scit< THE MOERCK IMPORTING CO_. 270 West 131 St., New York, N. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imeuuje EAGLE EXPORT - ... ..a iti-.1'i.---- ter je najboljša pijača I L Porter Brewing Company j Obt telefax 405, S. Bluff St.. Joliet, %