Leto XXII., št. 31 Ljubljana, četrtek t. februarja 194! Cena t Din upravuisivo. i&juoijana, tLnatljeva 6 — Telefon fttev. 3122, 3123, 3124, 3126. j12«. tmieraim jooelek: Ljubljana, Selen« Ourgova ul — Iel 349* tn 3302 poj 1 iizaica Marioor: Grajski trg Itt ? — Teietoo 2455. Pooružnica Celje Kocenova ulica & Telefon St 190. rtaCuni pn poŠt ček. zavodih: Ljub-dan* « »7 74» H govoru ministra dr« Kulovca V nedeljo je novi predsednik banovinske organizacije Jugoslovenske radikalne za-jeanice za dravsko banovino, minister dr. Kuiovec imel na konferenci svoje stranke v Ceiju pomemben govor, katerega glavno vsebino smo objavili po besedilu »Slovenskega doma« v naši torkovi številki. Gospod dr. Kulovec je poudaril, sklicujoč se na odgovornost svoje stranke, da v sedanjih usodepolnih razmerah m čas za strankarske prepire in za javna razraču-navanja. Izjavil se je za notranje pomirje-nje. Pozval je časopisje, da naj se dvigne visoko nad dnevne strasti in je rekal svojim somišljenikom »Ce kdaj, je sedaj čas, da presojamo vse naše javno življenje z vidikov hierarhije vrednot Morda je za nekatere težko, da se dvignejo nad dnevne strasti m se dajo voditi le po največjih narodnih in državnih vrednotah. Morda je težko, toda potrebno je. Ce je v nas dovolj samozataje. dovolj uvidevnosti, tudi ne bo težko podrediti se priznanemu narodnemu vodstvu.« Gospod minister je potem zaklical vsem: »S tem naj nastopi premirje, da bomo močni in veliki v časih velike preizkušnje.* G. dr. Kulovec je izvzel ie komuniste, s katerimi smatra vsako pomirjenje za izključeno :n proti katerim zahteva politiko močne roke. Minister dr. Kulovec je pravilno poudarjal veliko odgovornost svoje stranke za usodo naroda. Ta odgovornost ne izvira iz kake večinske kvalifikacije, ki je danes za vsako stranko sporna, dokler ne spregovori narod v svobodnih volitvah, pa i pa iz dejstva, da je slovenska JRZ že šesto leto absoluten gospodar usode Slovenije v Beogradu in Ljubljani, in so povrh razmere še take, da opozicija ne vrši svoje formalne vioge kritike in korektiva. Pritrditi se mora tudi g. ministru, da so časi, v katerih živimo, preveč usodepolni, da bi se smele trositi narodne sile v medsebojnih borbah. Leto 1941. postavlja ves naš narod, vso Jugoslavijo, pred dve nalogi, od katerih dobre rešitve bo odvisna vsa naša bodočnost. Vojna, ki divja danes v svetu, bo v tem letu prišla do svojega kritičnega vrhunca. Le. če bomo združili vse vrednote. s katerimi razpolaga naš narod, če se bomo povezali v nezlomljivi življenjski volji in odločnosti, če bomo v sebi zatrli vse, kar slabi našo silo, bomo mogii srečno iziti iz meteža, v katerem so že propadle tolike države. Prišli bodo nad nas težki trenutki in morda najbolj usodepolne odločitve. Storiti jih bomo mogli brez strahu le. če bo med nami vladalo ono medsebojno zaupanje in spoštovanje, ki državnemu in narodnemu vodstvu omogoča ukrepe v zavesti, da se vrši narodna volja. Približuje se nam tudi veliki dogodek kraljeve polnoletnosti. V trenutku, ko bo mladi vladar vzel žezlo v svoje roke, mora biti okoli njega zbran ves narod. Mi delimo željo g. dr. Kulovca, da bi bilo najlepše, ako bi do takrat mogli že imeti urejeno vprašanje naše notranje reorganizacije. Menda danes ni v Jugoslaviji resnega, svoje odgovornosti si svestega politika, ki bi ne bil uverjen. da je sistem »togega centralizma« pri nas v bodoče nemogoč in da je neobhodna reorganizacija države v duhu širokih samouprav, ki njenim poedinim delom dajejo možnost samorastlega razmaha, a pri tem ne izgubijo iz vidika potreb močne državne zajednice, ne le kot , sposobne braniteljice naših eksistenčnih interesov na zunaj, temveč tudi pospeše-vateljice notranjega napredka, gospodarske skladnosti, socialne solidarnosti in kulturnega medsebojnega oplajanja. To pa ni problem pogajanj med strankami, temveč problem resničnega narodnega sporazuma, s katerim moramo obdati mladega kralja, in mu omogočiti, da popelje Jugoslavijo močno in enotno na pot novega napredka. Strinjamo se s celjskim govornikom, ki Je svojim somišljenikom predočil pomen hierarhije vrednot v narodnem življenju. To je pogumna beseda v času, ko se presoja vseh javnih vprašanj, pa bodisi stvarnega ali osebnega značaja, tako rada vrši izključno le iz vidika enostranskih partijskih interesov. Tudi mi smo pristaši po-mirjenja in smatramo, da današnja doba nalaga vsakomur, da se resno zamisli nad tem problemom. Pogoji, da pridemo do njegove rešitve, niso težki. Treba se je odreči strariiarski ekskluzivnosti, metodam, ki v politično drugače mislečem vidijo le nasprotnika, ki ga je treba do kraja preganjati in katerega mišljenje je treba odbijati, pa če bi bilo stokrat uvaževanja vredno. Treba je le v praksi izvesti načelo, ki mu je dr. Kulovec dal tako pregnanten izraz s svojo formulacijo o hierarhiji vrednot Le v totalitarni diktaturi je mogoče narod spraviti pod oblast ene volje in enega naziranja. V našem narodu od Triglava do Vardarja je tak totalitarizem neizvedljiv, pa tudi, če bi ga kdo poskušal. Pomirjenje pri nas ne mori pomeniti podreditev vseh eni volji. V Jugoslaviji je le ena sama volja, kateri se mora podrediti vse: to je nezlomljiva volja naroda, očuvati svojo svobodo v svoji državi. Ono lahko pomeni le vskladitev dela raznih politično organiziranih skupin in ureditev njihovega sodelovanja za dosego najvišjih narodnih in državnih ciljev m v ustvaritvi nekega co-mons sensa, ki avtomatično urejuje tudi vprašanje priznanega narodnega vodstva. Tako narodno vodstvo ni nikdar v rokah ene stranke, temveč je le v skupni odgovornosti vseh pozitivnih političnih siL Po našem mišljenju je tudi v naši ožji domovini dosegljiv modus vivendi. Seveda le, če se najde pravilna solucija problema odgovornosti pravic in dolžnosti in če se enkrat vsi skupaj resnično dvignemo do spoznanja, da so vrednote ki jih je treba iskati, razdeljene, ne pa, da so one monopol ene, ali druge politične skupine same. Citali smo komentar, ki ga je obiavil »Slovenec« k govoru g. ministra. Radi bi rekli, da smo izvajanja dr. Kulovca bolje razumeli nego glavno glasilo JRZ. »Slove- Izhaja vsa* dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din Ureaoistvo: ujubljana. Knafljeva ulica o. teieton 3122. 3123 3124 3125. 312«. Marioor, Grajski trs dt i. telet od *t «2455 Celje. Strossniaverieva n nredsedisika vlade Filova. storiti vse. kar jc v njunih močeh, da se Bolgarija obdrži izven sedanjega bojnega spopada in sicer na ta način, da tudi v bodoče vzdržuje najstrožjo nevtralnost, kakor si je to prizadevala tudi doslej. Ne glede na zaupanje, ki ga imajo v angleških službenih krogi hv poštene namene kralja Borisa in predsednika vlade Filova. pa so v teh krogih tudi prepričam, da primer Rumunije nikakor ne more biti za Bolgarijo privlačen. Nedvomno jc da bo bolgarska vlada tudi v bodoče storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči, da bi Bolgarija postala morda poprišče za razračunavanje med turškimi in nemškimi armadami. V angleških službenih krogih izražajo mnenje, da bo Bolgarija lahko preprečila grozečo ji krizo, ako bo bolgarska vlada pokazala napram vsem prav toliko odločnosti, kot previdnosti, ter ako bo že zdaj storila vse potrebne ukrepe, da se onemogoči nadaljnje nevarno delo gotovih tehnikov in drugih strokovnih delavcev, ki včasih tudi v vlogi preprostih turistov igrajo v Bolgariji vlogo, o katere ozadju ni dovoljena nikaka iluzija. Na merodajnem mestu v Angliji nikakor ne podcenjujejo velike razsežnosti težav, ki tlačijo Bolgarijo, ker je javno mnenje v zagovarjanju raznih skrajno si nasprotujočih tez oreveč razcepljeno in ker se le prečesto zanemarjajo in spregledujejo resnični interesi bolgarskega naroda. Vtis Bagrjanovljega odstopa v Nemčiji Sofija, 5. febr. j. (Un. Press). V nevtralnih političnih krogih v Sofiji tolmačijo odstop poljedelskega ministra Bagrjanova kot občutno zmanjšanje nemškega vpliva v Bolgariji. V teh krogih računajo, da si bo Nemčija zdaj s primernimi ukrepi vsekakor prizadevala utrditi si položaj v isti meri, kakor ga je imela doslej, ko je bil glavni zagovornik nemških interesov v Bolgariji odstopivši minister Bagrjanov. Curih, 5. febr. n. (UP). Vesti, ki so danes prispele iz nevtralnih berlinskih virov, kažejo, da je bilo nemško zunanje ministrstvo neprijetno presenečeno spričo vesti, da je bil dosedanji bolgarski kmetijski minister Bagrjanov izločen iz bolgarske vlade. Bagrjanov je vodja politične skupine, ki se že nekaj mescev zavzema za popolno sodelovanje z Nemčijo. S tega vidika pomeni njegov umik iz bolgarske vlada diplomatski udarec Nemčiji. Kakor je znano, je Bagrjanov moral lz vlade, ker je ministrski predsednik Filov odločno odklonil njegove gospodarske načrte. 6e pred nekaj tedni so v Nemčiji smatrali Bagrjanova obče za bodočega moža Bolgarije. Nobenega dvoma ni, da bo nemška diplomacija sedaj reagirala na ta dogodek in bo skušala zopet čimbolj uveljaviti svoj vpliv v Bolgariji. V Londonu so doslej z veliko pozornostjo sprejeli na znanje vse izjave bolgarskih državnikov, da si Bolgari ne žele ničesar drugega, kakor da ohranijo svojo nevtralnost in neodvisnost. Kakor sodijo v Londonu, so si v Bolgariji na jasnem, da bi Nemci radi igrail v Bolgariji enako vlogo, kakor v Rumuniji. Prodiranju nemške propagande in nemških agentov naj bi sledila počasna, vojaška zasedba dežele. V Londonu pa naglašajo, da so natanko poučeni o razvoju dogodkov ln da bo velika Britanija tudi na tem področju znala braniti svoje interese. in posledice upornega gibanja v Bukarešti in na deželi. Podrobno obeležuje tudi postopanje vojske o priliki intervencije proti upornikom. Davi je notranje ministrstvo objavilo dnevno porečilo o poefaju k< ugotavlja, da je vladal včerai ve* dar, pr/p<«>n mir. Do 3 februarja zvečer je bi'o aretiranih v ceslofi okrog 60m- hudi Po naknadnih podatkih je bi'o ze časa upora v Bukarešti ubitih in ranjenih skupin 400 ljudi. Ranjencev je bito 254 ubitih 23* Uporniki so pomorili 118 2idiv ranil pa 26 Podatki o pokoljih na deželi še nivo dokončno zbrani. Rusija in Turčija Sofija, 5. februarja. J. (DNB). Včerajšnji sofijski listi objavljajo v svojih popoldanskih in večernih Izdajah pod debelim; naslovi dementi ruske službene poročevalske agencije Tass, da med Moskvo in Ankaro ni bila sklenjena nikaka tajna pogodba o oskrbovanju Turčije z ruskim orožjem za primer nemškega prehoda preko Bolgarije. V bolgarski javnosti je ta ruski demanti vzbudil zelo veliko pozornost ter napravil povsem pozitiven vtis. Ruski demanti tolmačijo v Sofiji na ta način, da je z njim Moskva razblinila Se sleherna morebitna upanja Turčije v rusko pomoč za primer, da bi priSIo do kakega oboroženega spora med Turčijo in Nemčijo, odnosno med Turčijo in Bolgarijo. Laszlo Bardossy Csakyjev naslednik Budimpešta, 5. febr n. (SDA.) Službeno Je bilo davj objavljeno da je bil imenovan kot naslednik pokojnega grofa Csaky-ja za novega madžarskega zunanjega ministra poslanik Laszlo Bardossy Listi izražajo v svojih komentarjih veliko zadovoljstvo da Jo prevzel ta važni resor mož. ki spada v vrsto onih ljudi, kt so pričeli voditi Madžarsko po poti najtesnejšega sode-tovanla z Nemčlio ln Italijo Laszlo Bar-dossy je mož enakega kova, kakor so bili Gdmbtfs Kanva in Csaky 2e ko je bil na- čelnik tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva, je mnogo storil za prijateljstvo z Italijo in Nemčijo. Laszlo Bardossy je bil kot diplomat nekaj časa dodeljen tudi poslaništvu v Londonu. Nazadnje je bil poslanik v Bukarešti Diplomatski krogi sj obetajo, da bo znal novi zunanji minister sedaj Izravnati spore z Rumunijo. Današnji madžarski listi pozdravljajo imenovanje Barcossyja za zunanjega ministra in pordarja jo da je tudi novi madžarski zunanji minister velik zagovornik prijateljstva z Jugoslavijo, ki se je vedno zelo aktivno zavzemal za sklenitev prijateljskega pakta med Madžarsko in Jugoslavijo- Ruski bombaž za Madžarsko Budimpešta. 5 febr. n (Štefani) Službeno je bilo danes obiaHieno. ela bo ruska vlada v smislu sporazumov ki 90 bili doslej sk'enieni med Madžarsko in Rusijo dobavila Madžarski znatne množ ne bombaža S temi dobavami bo Madžarska sk^ ro lahko v celcti krila svoje potrebe po med Uichyjem in P Pogajanja za razčisčenje odnosov med Francijo In Nemčijo še ve^no r!so končana in evropska javnost z napetostjo pričakuje, kako se bo maršal Petain odločil Mir v Rnusiiii Bukarešta, 5. febr. n. (SDA). Ministrski svet je imel snoči daljšo sejo pod vod- j stvom Antoinesca Razpravljali so o no- i tranjepolitičnem položaju o arcacijah -i«»i New York, 5. febr. J. (AR.) Admiral Darlan se je po pariških razgovoiih z hlv-šim francoskim zunanjim ministrom La valom snoči ob 19-30 vrnil v Vlchy. Takoj po povratku je Darlan posetii maršala Petaina, s katerim je ostal zelo dolgo v razgovoru. Kolikor je bilo mogoče zaznati, je Darlan obvestil maršala Petaina najprej o rezultatu svojih razgovorov z La valom ter z merodajnimi nemškimi osebnostmi v Parizu. Nekaj časa po pričetku razgovora sta bila k maršalu Petainu poklicana tudi še zunanji minister Flandin ter vojni minister general Huntzinger. Direktorij se je nato dalj časa razgovarjal skupaj z maršalom Petainom. Kolikor je bilo mogoče zvedeti iz raznih švicarskih virov, ki veljajo navadno za :čen^ 3 sovražna bombna le+al« Klv-h <-o,rrs*nemu oi-t>-mh pri tem angleška leta^ n!so utrpela 'zsrub. Vel!ka lr> Min tt^t^-ti^ rvri »»a- r»adu na letal'**? v Tri bombe so '''roVtno oorv-Te h*n~ar1e. Južnoafriška lovska letala so se^tr-llla tri sovražne bombnike. V vseh teh onera^iah pta b!7a izgubljena samo en angleški bobmnik ln lovfko letala Poživlienje letalske voine * . | g§. -* -j > ., v;...' • Angleški napadi velikega obsega na Porurje, in vazi jske Inke in letališča v zasedeni Franciji - Aktivnost nemških bombnikov nad Atlantikom, v osrednji Angliji in v Sredozemlju Delovanje ameriške diplomacije London, 5. febr. j. (Reuter) Angleško letalstvo je v pretekli noči izvršilo napadal- ne polete zelo velikega obsega nad Nemčijo ter zasedenimi pokrajinami- Napadi so bili usmerjeni v prvi vrsti proti industrijskim ciljem v Porurju, preti železniškim zvezam ter proti invazijskim lukam ob francoski obali, kakor tudi proti letališčem na zasedenem francoskem ozemlju. Danes popoldne objavljeno poročilo letalskega ministrstva označuje te napade kot dokaj obsežnejše, kakor pa so bili vsi napadi v zadnjih 14 dneh. Čeprav so oblaki zelo ovirali razgledt je bilo vendar lahko opaziti, da so angleške bombe dobro zadevale in da se je napad končal z zadovoljivimi rezultati. Kakor pravi nadalje poročilo letalskega ministrstva so v teh nočnih napadih sodelovala tako letala bombnega, kakor tudi letala obalnega poveljstva. V tej obnovljeni letalski ofenzivi so angleška letala dvakrat preletela luko Cherbourg v Franciji, kjer so letala obalnega poveljstva metala bombe na doke ter na popravljalne delavnice. Na te objekte je bilo vrženih mnogo rušilnih bomb, ki so povzročile veliko razdejanje. Druga francoska pristanišča, ki so bila bombardirana, so Brest. Durkerque in Dieppe V Brestu so bombe zanetile zelo velik požar. Čuti je bilo tudi več močnih eksplozij. V Dunker-queu in Dieppeu so bombe direktno zadele doke. Letala so nadalje napadla belgijsko luko Osten e, kjer so bile prav tako vržene bombe na luške naprave. Nadaljni cilj nočne letalske ofenzive so bila letališča v Cannesu ter drugod v zasedeni Franciji. Letala bombnega poveljstva so napadla industrijsko področje okrog Diisseldorfa, kjer so bih zaneteni številni veliki požari-V bližini Diisseldorfa sta bili zadeti dve železniški križišči ter neki vlak, ki ga je po bombardiranju zajel požar. Z vseh teh nočnih napadov se le štiri angleška letala niso vrnila. Danes v zgodnjih popoldanskih urah so angleški bombniki ponovno preleteli Ro-kavski preliv v smeri proti zasneženi francoski obali. Bombniki so bili v močnem spremstvu lovskih letal, ki so ves čas držala stražo nad Rokavskim prelivom ter vzdolž francoske obale. Cez nekaj časa so se angleški bombniki vrnili preko Calaisa ter so med Dcverom in Dearjem preleteli obalo kentske grofije po uspešno izvršenem napadalnem poletu v Franciji. vojno poročilo Berlin, 5 febr. n. (DNB) V svojem današnjem službenem poročilu pravi vrhovno poveljstvo nemške vojske: Neka naša vojna ladja, ki • operira v oceanskih vodah, je potopila 40.000 ton sovražnega trgovinskega ladijskega prostora. Skupno je ta ladja uničila doslej večje število sovražnih trgovinskih ladij s tonažo 110.000 ton. Neko nemško bojno letalo z velikim akcijskim radijem je potopilo 440 km daleč cd Irske proti zapadu neko okrog 4500 tonsko oboroženo trgovinsko ladjo. Neka druga ladja je bila z bombami potopljena cb vzhodni obali škotske. Bojna letala so včeraj z dobrim uspehom napadla tudi dva močno zavarovana konvoja ob angleški južnovzhodni obali. Pri Londonu je bilo v nizkem poletu napa: eno neko letališče z bombami ter se je eno letalo na vzletišču vnelo. V sredozemskem prostoru so nemška bojna letala včeraj v popoldanskih urah napadla letališči Luca in Hal Far na otoku Malti. Bombe težkega kalibra so razdejale hangarje in druge objekte ter povzročile velike požare. Eno skladišče streliva je zletelo v zrak. V pretekli noči so skupine bojnih letal kljub neugodnemu vremenu z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami uspešno napadle naprave oboroževalne industrije v Midlan-dih, vojaško važne objekte ter letališča in železniške naprave v vzhodni in južnovzhodni Angliji V noči na sredo je sovražnik z manjšimi silami napadel zapadno Nemčijo. Sovražna letala so odvrgla v glavnem zažigalne bombe. Nastala škoda je neznatna. Vojaško važni objekti sploh niso bili zadeti, le sreči Diisseldorfa je nekaj bomb in požarov razdejalo nekaj stanovanjskih poslopij. Med civilnim prebivalstvom je bilo 5 ubitih, 24 pa ranjenih. Sovražnik je včeraj izgubil 3 letala. Eno je bilo sestreljeno v letalskih spopadih, dve je sestrelilo protiletalsko topništvo. Tri nemška letala se niso vrnila na svoja oporišča. Vojna dveh držav proti Veliki Britaniji Berlin, 5. febr. AA. (DNB) Odgovarjajoč na trditve angleških listov, da se mora Nemčija zaradi angleškega delovanja v Afriki bojevati na dveh frontah, naglasa nemški tisk, da so take trditve značilno geslo angleške propagande, kl naj pri prebivalstvu ustvarja domnevo o moči in o ugodnem položaju Velike Britanije. »Voikischer Beobachter« piše, da se mora Anglija boriti na raznih bojiščih in razbijati svoje oborožene sile, ne pa Nemčija. Anglija mora ohraniti svojo umetno zgradbo, ki ima stebre po vsem svetu-Nemčija ima le eno fronto in sicer proti Angliji. Kar Angleži imenujejo vojno na dveh frontah, je samo vojna dveh držav proti Angliji. Napadi na London in druga mesta London, 5. febr. j. (Ass. Press). V noči od torka na sredo je bilo nemško letalstvo spet zelo aktivno nad angleškim otokom. Napadi so se pričeli takoj ob mraku in so se končali šele po polnoči. Zgodaj zvečer so se manjše skupine nemških bombnikov pojavile tudi nad Londonom, kjer so dalj časa sipale rušilne in zažigalne bombe na razne mestne okraje. Zlasti veliko število zažigalnih bomb je bilo vrženih na neko mestno četrt, katere imena pa cenzura ne dovoli objaviM. Verjetno je, da je bila po-vzročena doJSušnja škoda, število človeških žrtev doslej ni bilo objavljeno. Na- dalje so nemški bombniki obiskali industrijska mesta v osrednji Angliji, kjer je bilo povzročeno nekaj škode na industrijskih napravah. Nemška letala so bombardirala tudi industrijsko naprave v okolici Li-verpoola. Posamična letala so napadla posamezna mesta v Wallesu v jugozapadni Angliji ter mnoge cilje vzdolž vzhodne angleške obale. Povsod je bila povzročena sicer gmotna škoda, d očim po dosedanjih poročilih človeških žrtev ni bilo. Danes je nemško letalstvo svoje napadalne polete proti Angliji obnovilo že v zgodnjih dopoldanskih urah. Nemška letala so pri preletu obale naletela na učinkovito obrambo protiletalskega topništva in lovskih letal. 2e dopoldne je bil en nemški bombnik sestreljen. Angleška opozicija za objavo vojnih ciljev New Tork, 5. febr. AA. (DNB.) Angleška opozicija je včeraj zopet zahtevala od vlade, naj objavi vojne cilje. Ta zahteva je bila dostavljena vladi na včerajšnji seji spodnje zbornice. Poslanci ki so zlasti zahtevali to izjavo, so se sklicevali na Izjavo bivšega ameriškega velepos'ani-ka v Londonu Kennedyja kl je pred ameriško predstavniško zbornico rekel da mu angleški vojni cilji niso znani. Zaradi tega je nujno potrebno, da vlada razčisti to vprašanje. Greenvvood ie v svojem odgovoru rekel, da hoče Anglija najprej dobiti vojno in da bo šele nato objavila svoje vojne cilje. Minister Cross o blokadi angleškega otočja London, 5. febr. s. (Reuter). V nekem govoru v Londonu je izjavil danes minister za plovbo Cross, da nI mogoče pričakovati, da bi bilo sedanje zmanjšanje izgub angleških trgovinskih ladij že stalno, temveč se lahko težje izgube pozneje zo- pet ponove. Doslej je angleška trgovinska mornarica svoje izgube lahko nadomestila z zaseženimi sovražnimi ladjami, z ladjami zavezniških trgovinskih mornaric, ki so sedaj pod angleško kontrolo, kakor tudi z nakupi starih ladij v Zedinjenih državah V bodoče iz teh virov Anglija ne bo mogla računati, da bi prejela še nadaljnje ladje, pač pa napreduje domača ladijska produkcija, kakor tudi gradnja ladij v dominio-nih, poleg tega pa bodo tudi ameriške ladjedelnice izdelovale nove ladje za Anglijo. Nobenega dvoma pa ni, je pripomnil Cross, da bo sovražnik napel vse sile tudi v bodoče, da prizadene angleški trgovinski mornarici čim večje izgube. Lord Lloyd umrl London, 5. febr. j. (Ass. Press.) V torek opolnoči je preminil bivši minister za kolonije in predsednik lordske zbornice, lord Lloyd. Smrt je nastopila povsem mirno v spanju. Lord Lloyd je bil ena najmar kantnejših političnih osebnosti Velike Britanije v sedanji in polpretekli vojni. Potopljen parnik New York, 5. febr. (SDA). Iz tukajšnjih pomorskih krogov se je zvedelo, da je bil angleški 4600 tonski parnik »Justitia« zapadno od Irske torpediran in potopljen. Himmler v Narviku Osl°, 5. febr. AA. (DNB) Vodja SS oddelkov Himmler in komisar za Norveško Terboven sta z letalom odpotovala iz Trondheima v Narvik. Pred odhodom je bil Himmler na tovariški večerji v Trondhei-mu, kjer je bilo izrečenih nekaj zdravic. Med drugim je govoril tudi Himmler, ki je v svoji zdravici podčrtal tesne plemenske vezi med Nemci in Norvežani, zlasti pa je podčrtal kulturne vezi. Ob koncu je opozoril na pomen sedanjih političnih vezi in je rekel, da so podlaga za bodočo veliko germansko dobo. Willkie se vrača v Ameriko Po razgovoru z de Valero si je ogledal še razdejanje v Brlstolu, nato je odletel v Lizbono in odtam v «New York London, 5. febr. j. (Reuter). Ameriški odposlanec, bivši predsedniški kandidat Wendeli Willkie. ki ie včeraj zjutraj odletel v Dublin na obisk k irskemu predsedniku de Valeri. se je kasno popoldne z letalom vrnil v London. Proti večeru je bil Willkie na čajanki pri angleškem kralju in kraljici, s katerima ie ostal v razgovoru do zgodnjih večernih ur Po obisku pri kraljevski dvojici je Willkie sprejel še predstavnike angleškega in tujega tiska, ki jim je podal le prav kratko izjavo o svojem obisku na Irskem. Izjavil je. da ie imel priliko v triurnem razgovoru s predsednikom de Valero ob navzočnosti drugih uglednih političnih in vladnih osebnosti proučiti razna važna vp.a-šanja. nakar 1e imel še eno uro trajajoč razgovor z de Valero, o katerem pa Will-kie ni hotel izdati nikalcih pod obnosti. Willkie se ie od predstavnikov tiska poslovil z ugotovitvijo, da odhaja iz An li-je z zelo globokimi vtiski. zlasti o odločnosti. s katero se angleški nared in nie-govi voditelji bore v sedanji težki preizkušnji. Naglasil je zlasti občudovanje do anglešikih voditeljev, ki so do njegovem prepričanju edino pravi m žie. da prene-ljejo Anglijo preko tega težkega obdobja njene zgodovine. Ponoči ie Willkie z vlakom odpotoval v Bristol. Willkie ie le nekaj ur počival v vlaku ter je še pred dnevom posetil bri-stolskega župana, s katerim se ie nato podal na ogled mesta, ki ie bi'o od nem- ških letalskih napadov posebno hudo prizadeto. S tem je Willkie spet enkrat dokazal. da je pravi Američan, mož izredne agilnosti, ker ie do zadnjega trenutka izrabil svoie kratko bivanje v Angliji. Z bristolskim županom ie obiskal vse nai-boli prizadete dele mesta. Med ogledovanjem je Willkie nenehama mrmral sam pri sebi: »Precej hudo! Precej hudo!« Videč številne porušene hiše. trgovske zerad be in cerkve, pa je vseeno menil, da to še ne pomeni konec bristo".skesa mesta. Naglasil je. da ima navzlic velikemu razdejanju še zmerom v tisk. kakor da mesto kar buči od delavnosti in podjetnosti Po ogledu se ie Willkie odpeljal na zapadno letališče, odkeder je z letalom dopoldne odletel v Lizbono, odtam pa bo s prvim Clipperjem nadaljeval pot v Nčw York. Te dni se bo vrnil v Ameriko tud' Har-ry Hopkins. Rooseveltov osebni odposlanec. njegov najboljši pr ja'elj in sve'ova-lec. ki se ie mesec dni mudil v Velild Britaniji. Hopkins je temeljito proučil politiko angleške vlade in prizadevanje vsega angleškega naroda za zmago v sedanji vojni. Ameriški in angleški diplomatski kiwi v Londonu so mnenja, da bo rezultat Hopkinsovega obiska takšno zbliža-nje med največjima demo-crat?k'ma državnikoma Rcoseveltom in Churchillom kakršno se ie zdelo še pred m~.~crm dni popolnoma nemogoče. TepelenI pred padcem Po grških poročilih je postal položaj Italijanov pri Tepeleniju nevzdržen in se še nadalje umikajo proti Beratu Atene, 5. febr. j. (AR). Na a!lban?fcein bojišču so grške čete izvojevale nove pomembne uspehe na osrednjem frontnem sektorju pri Tepeleniju ter na južnem frontnem sektorju severno od Himare. Po zavrnitvi vseh italijanskih protinapadov na osrednjem frontnem sektorju ter po osvojitvi nekaj novih važnih višinskih postojank je pestal italijanski po'ožaj pri Tepeileniju nevzdržen in se Italijani še nadalje umikajo v smeri proti Beratu. Sodeč po požarih, ki so bili javljeni iz Tej>ele-nija, Italijani mesto z vso naglico izpraz-njujejo. Doslej z grške strani še ni službenega obvestila, da bi Grki zasedli izpraznjeni Tepeleni, vendar je takega obvestila treba vsak čas pričakovati. Grško letalstvo neprestano vznemirja odstopajoče italijanske edinice. Na južnem frontnem odseku severno od Himare so grške čete po odbitju naj>adov italijanskih motoriziranih edinic pri Duke-italijanskih motoriziranih edinic pri Duka-novega terena na višavju pred VaIonski m zalivom. Italijani se tu še nadalje umikajo, vendar je grško zasledovanje nekoliko etežkočeno zaradi zelo neugodnih vremenskih prilik. Letalstvo, ki se je včeraj zlasti na grški strani zelo aktivno udeleževalo napadov pehote, je moralo zaradi pa-slabšanja vremena spet nekoliko zmanjšati svojo aktivnost. Na severu je prisilo le do manjših spopadom med patruljnimi četami, Na Ostra-vici se bije topniški dveboj m precej aktivno je topništvo tudi ob reki Devoli. Na področju pri Pod grad cu je bile včeraj pri-lično zatišje. Letalstvo je na severnem frontnem odseku izvršilo le manjše izvidniške polete Poflcžaj je ostal tu bistveno aeizpremenjen. Angleško letalstvo je včeraj bombardiralo teme italijanske postojanke v Egej-skem morju.- Atene, 5. februarja A A. (A* ag.) Uradno poročilo št 101 glavnega stana gr.ske vojske pravi: Po uspešnih bojih so grške čete zavzele važne sovražne postojanke Zajetih je bilo večje število sovražn'h vojake v in zaplenjena je bila večja kol i čir-a sovražnega orožja, streliva in živil. Uradno poročilo ministrstva za notranjo vernost pravi, da dne 4 februarja ni bilo nobenih dogodkov v državi. Italijansko porc-Silo Rim, 5. febr. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske v< iske pra"'' Na grški fronti snu. odbil sovražne napade in prizadejali scvažniku občutne z-gube. Nekaj Grkov je bilo ujei;h in zaplenjeno jc bilo neka; orožja prevratu m Kubi VPashington, 5. febr n. (SD\). Na Kubi je spet zavladal mir Predsednik republike polkovnik Batist« je začasn- prevzel vodstvo vojske mornarice ir policije. Po-i leg vrhovnih povehnikov vojske in mor-j narice je bil včeraj odstavljen tudi šef policije na Kubi Nj hovi nas'edn'ki so bili danes imenovani in b!.o. ali je bil zadet ali »a se ie rešil z nagi m begom. Ko ie bil »U-sa« zadet v naVbčut-liiveiši del. kjer so k^tli je nasta'a eks-p'o~iia in ie ro*ar tak">i zajel vso la io Posadka, ki je štela 24 mož. nj mogla *.7-k rilit.i s\7o:e^a oboroženia r^arve* po m-.rali ooskakati v morje, k1' je bilo nemirno. Ve* m^arie-' co zajeli "la^e-i da po iz"or%li kako- živ® baM'e n"ka+rr"' ra so zadeli s'rel' in so s^ o t 7 ladjo ki se ie na"'o 7T"d:ia v globino 5 m:,i daleč rd ot-ka Su?ca Morska trdn ava »MG 239« na k t ri je "oho 30 čianov posadke ie z č - a s re-ljati na oodmorn.co Oddala ie k kin 2) streiov. vendar ni gotovo znano a i je biLa podmornica za ieta 2eie;ne vrvi s katerim je bila t. d iava orivozana k v a-čilcu. so bile takoi presekane nakar ie trdnjava tavajoča ocltlu a v za'o'-; Mi no na Hvaru. Vseoa skupai -e t po -ki dvoboj med podmo nico in ita ijanskim 01-vojem trajal k:k no uro Oddanih ie bilo kak h 100 strelov z ene in druge strani: grmenje so dobro čuli na Hvaru in Kor-čuli. Pctrjino ie. da je z vi čil a »Urša« našlo smrt 19 marnariev Petorica se je rclila in edve lala z reše .alnim čolnom pre-ti konn'mu. Obnemogli so pr p !li v Vele iuko. ranjenec ie medtem žo izdihnil. O pogrebu nesrečn:h morna-jev ki jih je m~>rie prineslo na našo obalo, smo pa-rovali. Medtem nada'iuie komisja preiskavo in posamezne 'adje naoe vi ne rrr-marce kakor tudJ ribiška ladie še na-da'ie iščejo pokojnike z vlaVlca »Urša«. Predvsem bi radi našli dcse'orico. ki se je verjetno p^tooila z vlačilcem vred. Morje iih bo prineslo na vrh. v kclkor pač niso ostali ujetniki v potopljenem vlačilcu. V splitski bolnišnici leži krmar Parodi z vlačilca »Urša« hudo ranjen cd eranate. Skočil je b:l z vlačilca v nrrrje in so ga prevzeli mornarji z morska trd-n;ave. Doma ie iz Genove in je star 21 let. Parcd' ie co poklicu mehanik in se je 70 boril v Libiii. Nodavno ie bil pe-m.e"čen v Zadar in ie mo~al na-"oniti sl: žbo krmarja na vlačilcu »Ur-a«. Drobci granate so ga oplazili po životu, na glavi na se ie močno poškedaval. ko je na ladji padel, a ko je spet. zbral moči. sa je odgnal v morie. Niegovo stanje je še vedno resno, vendar se zdravniki moč^o tr^diio zanj in bo okreval. čQ ne nasto-p jo komplikacije. Italijanski konzul Ar-duini se je včeraj popoldne na ob;sku v balnišnici dalje časa pomud:l pri Parodi-ju. da je zvedel vse p~d obnosti b'tk°. Po sodbi italiianskih mornarjev ni izk^ča-no. da ie bila sovražna nodmornica zadeta in se je morda potopila. * Štiri brodolomce. ki so iih naši ribiči rešili pri Veli luki in ki so pripadali posadki »Urša«, so naša pomorska oblastva že v ponedeljek izročila italijanskemu konzulatu v Splitu. Vsi štirje morna-ji so namreč izjavili da se poslužijo mednarodne pomorske pravice in da žele v 24 urah zapustiti našo državo. V torek ob 10. dopoldne jo odpotovali z rednim parni-kom v Italijo. V ponedeljek zvečer se ie vrnila iz Ma-^linice na otoku Sol ti naša komisija. Id je tam ogledala tuji čoln in dva mrtva mornarja. Kakor smo poročali, so ribiči iz Maslinice našli kaih 5 milj od kopnega barčico in v njej dva mrtva italijan ka mornarja Komisija ni mo k ugoto/iti s katere adie sta in kako se ime 1 ujeta N i obrh truplih ni bilo niti ene rane in po tern sklepajo, da je smrt obeh siromakov bila grozna, ker sta verjetno umrla ro-poln ma izčrpana in izstradana Eno truplo ie ležalo na dnu čolna doueo oa je viselo ob notranjem boku čo'na Co n ie bil ves prevrtan s streli iz strojnic, toda samo na gornjem delu Po tem kl^paio. da sta se oba momaria skriia pred s re i v globino čolna, nakar pa ie neizprosna usoda vendarle ter i al a niuno rmrt Pokopali so ju v toi-ek ob 9. v Maslinici Med drugim' po^rebci so bil ti d člani komisije: sreski načelnik iz Solita dr Ra e-vič. zastoDnik lučl:e k-patanije kapetan Melenič. zdravnik dr. Bu'at in predstavnik italijanskega generalnega konzulata v Splitu. Močna eksplozija dveh torpedov Namesto v ladjo sta treščila v skalovje Kotor. 4 februarja Še venomer se čutijo posledice ne i v-nih borb na morju :n s'lnega neuria ki ie prigna'0 mire z a bonska obale a'i od boeve kod orot- Budvi Poročali sm:> '•'a ie v voini balnišaici v Krtom umrl Mor tmovič ki so ?a zade!' drobci m ne n pe?č;ni Jaz nr Budvi Na žala-t ie z^a* n^dle^la tud' nje?o--a 14-ietna ^"rka Miira ki ie bila Drav t.ako rani°na v trebuh ;n ?lar'n in ^ 'o v b on-^ri-rali. Nesrečno pokoiaico s~> Drenaliali v Gibali kio*" ^^ nr^b^va1 '^kra^in so-čvstvuie 7 Martino*-'če--n d*" k: ie taVi i-»cn7l-ijl?i k T" *lana KnnrV in banci<-P n^nv ie v PiHv' or-n'la ško^p no oi-vrn:r> Nc^a' ~'n ie natančen n-Q-"]°-Vva1a no5'Totrnv?V ^aMv in nr-daM^-a1* r>v n-o^l i"gu A M r^rnorn'n ^aM" orr>ž: ati pa j"1 o^nlT^?* ri' r^^^n V *asu torp^db^riin jn VJl-> 1»» so nekateri r>r°u'vV P cg. m n ""-irj-pn ftrl«! *"d3 [pka dala v banovin! Hrvatski F.9 Imela mest® in dežela «ilekt?ičif« luč, fco^o eS2kt?lIkirai! železni&ko progo Sušak—Srpske Moravice ZiSreb 5 februarja Po elektrifikaciji Slovenije ki jo >zva-jajo KraniMke deželne 6'ektrarne se tudi v sr^sednp Hrvatski banovini izvajajo velika e'ektrif'kacijska dela Najprej hočejo speljati e'ektnko v ^'ednjo va> Gorskega krvtara. Hnatskega Primorja Dalmacije Hrvatskega Zagona Po-dravine Banije Kr/rrluna in dela Slovrcn-je potem pa e!ek-trificirat' železnico Sušpk-Srp^ke Moravice. Letno se bo proizvajailr čez 200 milijonov kilovatov električne energ je. Pred leti je bilo ustanovijtno v savski banovini banovin&kr električno podjetje, ki je imelo nalogo, da izkoristi pn rodna vodna bo-gastva za elektrifikacijo sa^ke banovine Pozneje je v razširjenih mejah banovine Hrvatske »dobilo podjetje tudi razširjen delokrog svojega de'a Že prvotno pa Pta bila narejena dv« velika projekta, ki naj bi pr uresničenju dajala »beli premog« velikemu deilu naše države. Po prvem načrtu bi dajali električno energijo reki Lika in Gacka, drugi načrt pa je slonel na vodni energiji rek Ličanke in Lok-varke. Voda Ličanke in Lokvarke se bo zbirala v treh velikih bazenih, ki bodo imeli jezove pri Lokalu, Fužinah in Velikemu Licu. Iz teh bazenov bedo odvedli vodo po podzemskih kanalih do turbin. Dolina po-1 toka Lakvarke bo vsebovala 900.000 kb. j metrov. Iz tega bazena bo vodil 3 in pol km dolg kanail do fužinsikega bazena, kjer bodo zgradili 22 metrov visov jez Gomp de! lezu bo širok 6 m po! metra 'n br <»fu ži' kot de' bann-vinstkf ceste Fužine-Z'obin F'ektrično centralo bo na trgovine ogromen t^r se zlasti z-dn i d'n p^cd novim KnjSnlm ob?» 1P-0 ie s^ania celo p-*?kr V> vi-voiiov Pr. *io\i r« de lto-' are., "a nre jel; le 4 do votr no- 7,ar'n1e dni je otčna p e'ela d-a vagoa» knišn^ in bele moke. Občina Je že pred dobrim letom opororila na nujno potrebo racionalizacije živil ter je pokrenila tudi akcijo, da se Trbovljam zagotovi enomesečna rezerva najnujnejših živil. Vprašanje je bilo nekaj časa aktualno, zdaj pa se je nanj spet pozabilo Poudarjamo, da bi se moralo resno misliti na zagotovitev takih enomesečnih rezerv spričo dejstva, da živimo v izrednih časih ter je naš kraj eno najvažnejših industrijskih središč, ki je navezano glede vseh potrebščin le na uvoz Prehrana tisečev de'avstva bi brez takih rezerv lahVo občutno tmela zar~di katerega koli zastoja v dovozu Rudnik «1 je sicer stvoril z* »voj konmai nekaj rezerv vendar so Ml* menda v zadrjem času že obč-itr.o načete. Rez-rvne zal ge naj tore-i nabavil čim nr»i 'n naj os^a-»>e-in n"d~'a'''jiv« D narna sr~istva naj nudi drtovr a prchranlcvalca ob ats al: pa industrija! Poldrugo uro v drugem zrreti ^Pestri svet v barvah" je privabil mnogo gledalcev Ljubljana. 5 februarja Slovensko p anmsko društvo je prir di-10 svoje tretje in oržkone zadnje 1 tošnje predajanje z naslovom: »Pestri svet v barvah« ki je privabilo polno dvorano Delavske zbornice ln je mnogo obiskovalcev moralo celo oditi. DruStvo je s sodelovanjem svojega fotoodseka zbralo nad 200 izbranih barvastih diapozitivov raznih ljubljanskih planincev ln fotoamater-jev gg. dr. Inž. Avčina. dr. Brileja, dr. Del Cotta dr Dularja, dr. Horvata, dr. inž. Koželja, dr. Kunstija, dr. Pavlina, dr. PotoCmka. Radovana. dr. šavnika Tavčar ja in Trpina), ki so bili res prava revija barvne fotografije. Pred očmi g edalcev 80 se vrstili najrazličnejši motivi — gore. morja, pokrajine, cvetlice, živali in vsega drugega še več — v različni tehniki in izvedbi. Vmes so bili mnogi posnetki umetniške vrednosti prav tako kakor izdelki priložnostne iznajdljivosti avtorlev, ne malo redkosti, kj so po pravici vzbudile občudovanje in priznanje. Uvodne besede o pomenu predavanja, k! je nudilo bežen vpogled v trenutno stanje barvne fotografije, kakor tudi kratke strokovne in ze.bavne komentarje k posameznim s'ikam je podal g. dr. inž. France Avčin. O barvni fotografiji smo iz njegovih izvajanj posneli v glavnem naslednje: Mnogi fotoamaterji so se oklenili barvne fotografije, predvsem tisti, ki imajo denar. Saj je fotografiranje v naravnih barvah precej draga stvar. Razen filma, ki Je štirikrat dražji od običajnega, je nujno potrebno, da ima fotograf vedno pn sebi električni fotomei. Ko fotografiramo na barvni film. moramo točno osvetliti. Ekspozicija ne sme biti niti prekratka niti predolga. Pri napačnem osvetlenju dobimo popolnoma druge barve kakor so v resnici. Pri črno-beli fotografiji ne igrajo majhne spremembe v osvetlitvi n k"ke vloge Z razvijanjem na ustrazno gradacijo papirja lahko take napake popravimo, vedno pa sliko pri tem tudi izboljšamo. Ker ne moremo osvetlitve točno določiti. se moramo poslužiti svetlomera. Ko je film porabljen, ga pošljemo v Zagreb, kjer ga razvijejo. Tega moramo po vrnitvi razrezati in vsako sliko vložiti med dve stekli v d!apoz'.tive. Ce želimo gledati svoje proizvode, jih Je treba projeclrati, za kar zopet potrebujemo projektor. Barvna fotografija je vir najkrasnejSih slik. toda take slike ne moremo nalepiti v album. Te slike ne moremo kopirati, ker je to precej draga zadeva, v laboratorijih fotografskih tovarn sedaj preizku- ] Sajo rame načine, kako bi tudi v bsr ah ' kopirali kar se je deloma tudi posrečilo, vendar stane ena slika, ki jo napravijo v Nemčiji okoli 700 dinarjev. Ce že' mo barvni film povečati po črno-belem postopku, moramo najprej napraviti d'ane-gatlv in s tem postopamo kakor z običajnim negativom. Kar ae tiče barvne fotografije kot sredstvo za umetniSko izražanje, bi bilo v primeri s črnobelo fotografijo omeniti naslednje: Vsak barvno razgiban predmet, jesenska pokrajina z orumenelimi hribčki, nočni posnetki svetlobnih reklam, ki se zrcalijo na vodni gladini ali na mrkrra asfaltu, večerno nebo, prel:'vaioče se v mnogoterih barvah ali pa ožarjene stene planin, vse to so hvaležni motivi za barvno fotografijo. Točna osvetlitev in pravilno izbran izrez nam jamčita, da bo slika dovršena. Toda za dosego enega samega odličnega posnetka v čmobeli tehniki mora tmetj fotograf oko. katero ne zapelje pestrost barv, ki v tej tehniki prav nič ne pomenijo. Avtor mora sam iskati motive ki imajo gotovo vsebino ter so polni mičnih Kontrastov ali pa motive, na katerih se mehko prelivajo svetlobe in sence. Bil Je zanimiv in poučen večer, ki je za poldrugo uro potegnil poslušalce in gledalce v drugi svet, obenem pa brez dvoma v največji meri dosegel svoj propagandni namen. Za napredek čebelarstva Podružnica čebelarskega društva ▼ Dolenjskih Toplicah, pri kateri 90 včlanjeni tudi čebelarji iz kočevskih vasi, je priredila ▼ nedeljo predavanje o čebelarstvu Predaval je vneti čebelar upokojeni šol. upravitelj g. Lilija iz Novega mesta o življenju in razvitku čebel. Priporočal je vpeljavo eksportnih panjev, po katerih Je zlasti v zadnjem času precej povpraševanja in ae' te vrste panji celo lahko in drago prodajo- O čebelnih boleznih in njih nalezlii-vosti pa je govoril g. Gregor c. S predavanji m a čitanjem čebelarskega glasila, ki redno prinaša mnogo dobrih člankov, bo tudi dolenjsko čebelarstvo pričelo napredovati. Ker Je čebelarstvo važna, lepa, do-bičkanosna in tudi zabavna panoga našega narodnega gospodarstva, bi bilo pač želeti, da ae dvigne na primerno višino. Sklenjeno je bilo tudi naprositi kr. bansko upravo, da priredi v dolenjski čebelarski podružnici tečaj za vzrejo čistih sivih matic, ki so najboljše. K nI t nr ni pregled Spominu L Kozarčanina Tragična smrt mladega hrvatskega književnika Iva Kozarčanina. ki se je nenadno, poln življenja in načrtov za bodočnost, vzgrudil v onostranstvo, navdaja z žalostjo vse, s katerimi so se kdaj srečala njegova pota. V otožnem trenutku, ko moram temu mlademu življenju p'sati ne-krolog, mi vstaja pred očmi njegova človečka podoba: Sediva pri dobrem hrvatskem vinu v neki zagrebški krčmi in kramljava o literaturi. O hrvatski in slovenski predvsem, o skupnih simpatijah, o znonih in neTnanih delih, o bodočem kulturnem sodelovanju med Slovenci in Hrvati. Kozarčaninov mladostni, za njegovih trideset let morda še preveč deški obraz se vnema, oči žarijo; videti je, da so te reči kos njegovega notranjega življenja, osnovna potreba njegove duše, ki je obCut-liivf-"'ša od drugih za večno harmonijo lepote za stvarjalne gibe iznajdljivega urn~ta!škega duha., za tiste tihe sanje, ki jih ra-predamo nad življenjem da bi n~m bilo laž"ie na mrzlem in sovr3žn*m svetu. V nežnem, bol-; šibkem ko močaem telesu Iva Kozarč-m:na je neugnano agiral d::h ki je bil poln tvorne energije. Kdor je či^al njegove pesmi in novele, je mogel čuditi, kciikšaa usedlina zastrte bolesti in termih ra očaranj leži na dnu njegove du"e — tam. od koder črpa pesnik ton. osebno barvo in naiint!.rnnejšo vseblnn svojih stvaritev. Vedno sem imel vtisk. da s'1 za Ko^arčanovimi nog^d: skrivalo neznane nikomur razodete. le tu in tam v po_zi:i suMimirane mrke. zato mi je bil tem piikupneifi. »Stojim u mag'enoj jesen ^oj noči pod listopadskiir, kestenom s pokislom cigaretom u ruci«, je napisal lani ob koncu nekega polemičnega stavka, 2>i mislim na čitavu ter bolnu, tužnu historiju, koja se uvijek iznova ponavlja. Tjeskobno šumi vjetar u vlažnom lišču, a ja sam tako sam i tako gorak u po znoj noči, kojoj nema kraja...« V teh vrsfcah je ves Kozarčanin. Kdor ga ni poznal človeško, ali se ni potrudil, da bi mu bil pravičen, bi utegnil videti v tej podobi sentimentalno razpoloženega, zapoznelo romantičnega človeka. Toda človek živi izven vseh definicij; človek je to, kar je. Dejanski vsebuje vse Kozarčaninovo pesniško delo zdaj tišjo, zdaj glasnejšo, tu opazno, tam neočitno izpoved samotnega človeka, ki sitoji nekje v jesenski noči in razmišlja o svoji usodi. Vzlic tej melanholični in sanjarski faso-ni svoje osebnosti pa je bil Kozarč°n'n človek akcije in dela. In kdor dela, vedno tudi v čemer koli greši, in kdor se bori za uvelj3vljenie svojega duha. zapušča na poti k naibolišemu tudi dobro in s'abo. 170 Kozarčanin je padel v grob premlad da bi lahko pokazal polni razpon in zrelo višino svojega talenta, vendar dovolj star, da je z dosedanjim, morda bolj pripravljalnim kakor dokončnim, mojstrskim delom upravičil nadeie v svoje literarne sposobnosti Stvarne razmere so ga s!lile. da je včasi morda prepotratno ra?s'paval žlphtno energijo, ki mu je dotekala iz duše. svetlo tvorno veselje, s katerim je nlsal in venomer, kakor bi dejal Kr"n čevič. »iede' svoje srce« zdaj v pesmih zd^j v romanih in no\'elah — kot novelist je b'l naizanirruVelšt — zdaj v kriti^i^ sestavkih ln študijah. Ni bil samo nesrnk ki bi mogel posvetiti dam, čeprav še tako siro- Ivo Kozarčanin mašen dan svojega življenja, lepoti enega samega verza; bil je tudi novinar in je dobro poznal trdi zakon vsakdanjega dela. Spisi, ki jih je objavil doslej v knjigah, predstavljajo samo kos Kozarčanlnove tvornosti. Izdal je romana >Sam čovjek« ln »Tudja žena«, novelistični zbl-ki tMati čeka« in »Tihi putovi«, pesniško knj go »Mrtve oči«, mladinsko knjigo »Sirarn u sviralu«. med'em ko je dobršen dM n1e-gove tvornost' o°tal v revi lah in listih Prav tistega dne. ki je bil poslednji dar Kozarčan novega ž'v'jenja. sem nrei«*l novi zvp7ek tPavrcm . lo ie vezano v preprosto kmečko platno z zlatim naslovom z začetnicami kluba in s trakom v narodnih barvah. S takšnimi deli nagrajuje klub svoje zaslužne člane, prijatelje in odi čnike. Letos je klub 4. t. m. izročil pjk ovitelju svoje jubilejne Strosmayerjeve proslave osješ-kemu divizionarju Alimpiču tako zbirko pod naslovom: »Alimpičev album«. Zastopani so skorajda vsi osiješki književniki, slikarji, kiparji in glasbeniki. + Mnogo žalujočih ostalih je zapustil vrli pomorščak šime Badurina Dudič, ki je umrl v Lunu na otoku Pagu, star 86 let. Imel je 60 vnukov, od tega 3 duhovnike in 8 usmiljenk. ter 17 pravnukov. + Izlet v Budimpešto od 22. do 26. februarja. Prijave v obeh biletarnicah Putni-ka. (—) + Kd°r hoče pozabit* sedanjost ln nje tego.be, naj seže po povesti davnih dedov: »Angelin Hidar«, starokorotanski roman, spisal dr. Ivan Lah. Pisatelj nas vodi v davno slovensko pre teklost in živo riše čase velikih dogodkov in srečnih sanj. Knjiga stane vezana 20 din in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelen-burgova ulica 3. (—) * 60-letni mornar hoče iti v vojn«. V Daruvaru živi Josip Grus. ki je v službi pri trgovski in vojni mornarici preplul že vsa morja V tem času se ie naučil govoriti sedem tuiih jezikov Bil ie že v treh vojnah, v rusko-japonski, boksarski in v svetovni vojni. Svoje življenjske dogodivščine ie tudi napisal in lih bo Matica Hrvatska objavila. Stari mornar se sedaj dolgočasi v Daruvaru in hoče iti kot dobro volj ec k eni izmed vojujočih se strank. * Tresle so se gore, plena pa ni bilo. Ker se v južnejših krajih zaradi debelo zapadlega snega često poiavliaio po vaseh volkovi, so miemički lovci s svojimi bližnjimi tovariši organizirali velik pogon na volkove. 50 lovcev. 100 goniačev in veliko število psov ie z velik m porodom šlo na lov. Obetal se ie velik plen. Vse ie bilo dobro organizirano, lovci že na svo.:ih mestih 9 pripravljenimi puškami, ko je na nesrečo prav v tem času padla eo^ta megla in ie začelo tudi deževati. Zaradi slabe vidnosti so pričetek pogona za nekaj časa odložili, toda vreme se ni hotelo spremeniti in lovci so morali brez plena v dolino. * Zdravnik obsojen na 8 me«cev zapora. K dr. Avenderu v Pančsvu je p išla Persa 2uža. nai ji odreže mandlje Dr. Avender io ie operiral, toda kma^ nato je bolnica izdihnila v njegovi o dina iji. Ugotovili so. da ie Persa Zuža bila tuberkulozna in da ie umrla zaradi izkrvavlje-nja. Dr. Avender se ie zasovarial pred sodiščem, da ni vedel, da ie Persa j etična in da tudi njegova dolžnost ni bila. da jo preišče pred operacijo. Zdravniki so izjavili, da se mandlii ori j etičnih bolnikih ne smejo odrezati. Sodišče ie dr. Jakoba Avendera obsodilo na 8 mesrev strogega zapora in ie sedal sodba, koio je potrdilo tudi apelacijsko sodišče, izvršna. fjk 1 W ^HPO* flTROHt --- k mM 1* 01 ,0 p-sTe o . .•» * 01N 6r i*1 I8 LjANA NAOlgOB * Z mastjo in medom se je založil. Tat je obiskal posestnika in kovaškega mojstra Franca šolarja iz Podnarta in mu odnesel 20 kg masti, nad 10 kg cvetličnega medu in hleb kruha. Iz shrambe je šel v kuhinjo in vzel gospodinji zapestno uro in žepno denarnico, v kateri je bilo okoli 80 din drobiža. Na dnu stopnic, ki vodijo v trgovino, je bila vreča sladkorne sipe, iz katere je vzel le 4 do 5 kg. V trgovino so poizkušali priti pri glavnih vratih in so že odtrgali narbo, pri delu pa so bili gotovo pre-podeni, ker gre poleg trgovine banovinska cesta proti Kropi in Kamni gorici. Tatovi niso pustili za seboj nobenih sledov ter jih bo zaradi tega težko izslediti Šolar ima okoli 1600 din škode. * Zaradi tihotapljenja valute in zlata so se morali pred posebnim sodiščem na Reki zagovarjati nekateri naši državljani. Med njimi je bila tudi Sušačanka Jos-;pina šiki-čeva, lastnica papirnice na Reki, ki je obsojena na 8 mescev zapora ln na 500 din globe. Tihotapljenje so razvijali čez mejnj most pri Sušaku. Drugi državljan, ki Je bil prav tako zapletel v tihotapljenje, je Sami Zardas iz Kastva, ki je obsojen na 3 mesce zapora in na 500 lir globe. Pravijo, na znaša vrednost pretihotapljene valute in zlata okrog 3 milijone lir- * Drzen roparski napad sredi Sarajeva. V ponedeljek zjutraj se je iz Pazariča pripeljal v Sarajevo I71etni šaban Hadič. da prevzame v železničarskem konzuimu živila. Tu se je srečal z rojakom Zahidom Ha-sanovičem in sta do petih popoldne zaman čakala pred konzumom. Nato je 231etni Za-hid povabil šabana na čevapčiče. šaban še ni poznal Sarajeva in Zahid ga je zavedel v samotno ulico. Ko sta prišla do mosta, ki vodi proti sejmišču, je Zahid zagrabil Šabana za vrat in ko se je mladenič onesvestil, ga je Zahid z nožem vsekal v levo stran vratu. Iz žepa mu je vzel tisočak, potem pa je vrgel šabana v naraslo Miljacko. Odhitel je na postajo, kupil vozni listek in se odpeljal. Toda žabam se je v vodi osvestil, vpil je na pomoč ln so ga rešili. Takoj je bila pcelana patrola za Zahidom. ki so ga ujeli v vlaku in mu vzeli denar. Prignali so ga v Sarajevo, kjer je izpovedal, da sam ne ve, kak zlodej ga je pripravil k zločinu, šabanova sestra je poročena z Zahicovim bratom, zato je zločin vzbudil v vsem Sarajevu tem večje ogorčenje. * S solno kislino ga je polila. Sodišču v Subotici so izročili 30-letno Marijo Bu-džijevo. ki ie tramvajskemu sprevodniku Alojziju Boroviču polila obraz z raztopino solne kisline. Pri zaslišanju ie Ma ija povedala, da se ie z Borovi čem semarila po oglasu v časopisu, kjer je iskal g spo-dinjo. S časom pa ie nastalo med njima nedovoljeno razmerje in Marijino zahtevo, da bi se poročila, ie Bor vič odhil. Marija ie bala že petnajsta Borovičeva gospodinja in žena v divjem zakonu. Iz Ljubljane u— Seja mestnega sveta ljubljanskega je sklicana za jutri 7. t m. ob 17. uri Na dnevnem redu javne seje so med poro.i-li finančnega odbora: odobritev računskega zaključka kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1939 vpo-števanje službenih let pri prejemkih mestnih pogodbenih uslužbencev in dnevni-Čarjev: poplačilo dolgov pri Hi pot karni banki jugoslovansk h hranilne v Ljubljani in določitev različnih kreditov. Med poročili gradbenega odbora so ra ične parcelacije, med poročili persona^o pravnega odbora oa prošnie za sprejem v članstvo mestne občine, pravilnik za Poslovanje mestne strokovne kn;iž-dce izvolitev članov eracToenoga cdbora. izvoli- sproti kot cel, živ človek, neobtežen od filozofije in brez dogmatičnih vezi; zato ni čuda, če je njegovo delo bolj po'no življenja kakor pa nabožnosti, daleč od meditativne refeksije in globoko ukoreninjeno v človeški biti. odkrivajoč in izražajoč do podrobnih odtenkov nagibe in valovanja človeškega srca v trenutkih podvigov in skrušenosti, v samozavesti in strahu, v bedi m bogastvu. Posamezni deli črne maše se vrstijo v napetem naraščanju notranje dinamike; najrazsežnejši med njimi. »Dies irae«. je tudi najbolj č'enovit, saj obsega des-t skoraj samostojnih točk. ki jih le oh'apno veže ponavljanje osnovne zamisli v besedilu in napevu. Videti je, da je dramatično težšče dela prav tu, četudi ga je sk'a da tel j vedoma zanesel, po opernem zgledu, v finale »Libera me«. Akc"nfi, verni odsevi nedavno pred tem (1871) dokončane »Aide«. sodijo v opero, prav tako značilni s periro harmonizacljo in nenavadnimi kad~ncaml podprti melodični okre-ti, vendar nikjer ne preskočijo mej stavljenih oratoriju, nego jih v b'stvu le razširjajo, prestavljajoč čustvena območja v namerno izbran okvir. Težko bi bilo določiti prednosti posameznih stavkov: po-ve_ani so med seboj z duhom ki j'h venomer navdlhuie v nei~čpnl izna'dMvosti in z neutrudijivo. iz kontrapunktike posnete kompozicijsko-tehnlčne značilnosti, svojevrstna i nst rumen taci ja in mestoma prav izumetničene in na učinek preudar-jene harmonike zveze stopajo v ozadje za vs-sp^šno blagoglarie, ki os+ane vrhovna zahteva nesmrtnega mojstra m-lo-lije. Razume se skoraj po sebi, da je pozornost osredotočena na vok?lni pari solistov in tUbora; kr"tke orkestrske medigre po v izrazu k1 ene. Jedrnate, a se ne povmnejo nik-fer do simfonične samostnjnoril od-tn-p-rioč svo-f prostor čim večamo razmahu pet^a in me^d^nemu razp>tu glasov. Tako je tudi prav in jasno, da je bila pozornost poslušalca ponede'1'kega koncerta usmerjena na pevski delež celotnega dela. Bil je v najboljših rokah: solisti so tekmovali med seboj v plemenitem naporu, da privedejo delu kar največ bleska in učinkovitosti, zbor pa je bil homogen, kakor že do1go ne in je prizval nazaj čase največje udarnosti ln vzorne, v blotvu edinstvene popolnosti. Dinamično in dekla-matorno je bil na višku ter so mu uspeli vsi pogosto nameščeni dramatični vrhunci. V solističnih kakor ansamblskih točkah so se od ikovali solisti ter tako sou' tvari 11 potrebne pogoje za neizmaličeno in zbrano dojemanje umetniških emocionalnih vrednot prednašanega dela. Orkester je doprinesel z?htevano prilagodljivost in izstopal le v dramatično podčrtanih ali izpostavljenih mestih ter sledil prožno vodstvu dirigenta, čigar koncentrirana in suverena osebnost je smiselno prevladovala v svojstveni, določene pkladbine značilnosti podčrtavajoči interpretacji Tako je v celoti izvajalno telo bilo podrejeno umetnostni prednašalni predstavi in je v njeni službi dalo od sebe kar največ; zato smemo izvedbo Verdijevega Reouiema na tem konoertu šteti med na^uspelejše glasbene prireditve letoSnje sezone in bi bilo le želeti, da bi višina te reprodukcije ostala tudi pri nadaljnjih koncertih, ki se napovedujejo. Bilo bi krivično zamolčati Ime tihega sodelavca pri gradnji prired'tve Sama Hu-bada, ki mu ie v glavnem bil poverjen pripravljalni Studii zbora in mu gre ob odličnem uspehu tudi mera zasluge. P. S. Ne morem pa zakriti razočaranja nad programsko knjižico, ki je pravo »od mrtvih vstajenje« že pred devetimi leti objavljene hermeneutične razlage glasbenega poteka Requiema. Ta nesrečni umotvor skrivnostno skromnega brezimnega izvora skuša 8 poljudno razlago približati p~s!u»aJcu umetnostne vrednote razčlenjene skladbe pri čemer se portužuje nazornih primerlav, k! sodijo v orožnrno romantično sentimentalni* laičnih predstav. Namesto da bj posluš^ea dvignil k umotvoru, skuša pisec ponižati umetnino na višino vsakdanjostnih. nepomembnih in vzvišenih mislih nevrednih prispodob, s čimer k večjemu odvrača bralca od pozornosti, kjer* bi primerna, četudi trezna opazka lahko zanetila iskro razumevanja, ne da bi se s tem stalšče sprejemala izenačilo s tvorčevim. Samo en cvet (iz odstavka »Confutatis«): »Spremljajo godala, sem ter tja vpadajo lesena phala, kakor da bi hotela podpirati prošnjo«, čudovita predstava: ponekod vpadajoča pihala želijo prav s svo'im nostopan^m podpirati prošnjo grešnika pred Bogom! Taka razlaga, ki se poslužuje pooseb\ianja zgolj tehn'čnih pripomočkov ln iih serrira bralcu v jeziku, ki je bližji !ato^šn'ni kot slovenščini, da zakrije dejansko vrednost umetnine in jo nadomesti z banalnimi napihnjenimi tri puhlimi frazami ter za^užl tokrat, torej ob ponovitvi istega dejanja, še ostrejšo obsodbo, p ireditelll tako veličastnega koncerta, čigar namen ln Izvedba sta bila enako visoko vredna in spoštovanje vzbujajoča, bi si pač lahko privoščili razkošje strokovn^aške programske knjižice s poučno, pozorno ln vrednost dela pravilno osvetljujočo razlago v sodobni ln slovnično pravilni slovenščini. L. M. S. ZAPISKI Razgovor s slikarjem Makshnom Gasparijem je priobčil Milan Rakočevič v beograjski »Pravdi«. Znani slovenski umetnik je razpravljal predvsem o vprašanju folklora v umetnosti in pripovedoval o na-> gibih, kj so njega samega ogreli za folklorno slikarstvo, kateremu prisoja velik pomen in pomenljive naloge v naši nacionalni kulturi. Prostor nam žal ne dopušča, da bi se ob&Srneje zaustavili pri tem razgovoru, ki bo nedvomno zanimal čl tat el je v drugih delih nsše države, kjer so folklora bližji in dovzetnejšl za njegova stvaritve. Vsekako b! bilo treba tudi pri S'o-veneih pogosteje rarpravllatl o vpra#anjrh ki se Jih dotika g. Gaspari, zlasti šs danes, ke se vee narodne kulture zop*+ vrači jo k ljudskem vrelcem svoja originalnosti. tev članov v odbor za preskrbovanie vojske in prebivalstva z gozdnimi or izvodi, izpopolnitev krajevnega šolskega odbora in odbora državnih meščank h Sol: o tav-ka nekega člana me tnega svet. ta. P >-delitev raznih ustanov za dijake tehn ne srednje šole. V tajni seii bodo razpravljali o poročilih personalno-pravnega odbora. o— Nov grob. Po dolgi bolezni je v visoki starosti 88 let umrl g. Ivan PetkovšeK, strokovni učitelj v pokoju. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob pol 17. Izpred hiše žalosti v Križevniški ulici 2. Rajnkemu blag spomin, svojcem pa naše iskreno sožalje! u— Dela na novem mostu čez Gruberjev prekop, ki bo vezal streliško ulioo s sredino Hradeckega ceste, so spet nekoliko napredovala. Zdaj so napravili ogroije mostnega loka. Dela pa bi bilo treba vsekakor pospeati, ker stanovalci onstran prekopa komaj*Cakajo, da bi bil novi most dograjen. — Betonski zid v Ljubljanici med šentjakobski mostom in Izlivom Gradaščice se spet podira. Nastale so velike razpoke, od časa do časa pa se zruši cel kos betona v strugo- Skozi razpoke teče voda, ki rušenje pospešuje. Ponekod raste trava iz razpok. Ce so zidovi struge v vsej dolžini iz takega materiala, se bo nova tržnica nekega dne kar na lepem zrušila v valove. Naročite revijo »LJUBLJANSKI ZVON" S Na ljubljanskem trgu Med visokimi kupi snega so se včerai dopoldne skrivale redke stoinice Kmetice oa so navo-zile kliub snegu razmeroma dosti ze enia-ve. To ie treba pripisati deistvu. da ie zapadli sneg močno južen in je mogoče vseeno odkooati zelenjavo Največ je bilo zeljnatih glav oo 12 in 16 din ks seveda no večini za mrzle in neočiščene Velik del zelinatih glav je bilo uvoženih Precej ie bilo tudi lepega radiča po 1-5 in 2 din merica, veliko manj pa motovil-ca. Regrat ie izostal Na trgu 1e bilo tudi nekai pora in hrena oba precei draga Novost pa ie bil vloženi fi?ol v stroč-1u po 6 din. Lastnica ga ie v kratkem vsega prodala V primeri z drugimi dnevi ie bilo mnogo mani sladke repe. korenja. precei oa limon in pomaranč Kislo zelje so ponuiale Krakovčanke in Trnov-čanke oo 3 kislo reoo pa oo 2.5 din. Nai-mani so pripeljale kmetice krompirja. Skoraj največ oa se ie dalo na trgu dobiti jajc. še vedno oo 1.5 do 2 din komad po velikosti. Dalje ie bilo nekai surovega masla, perutnine in moke. seveda samo koruzne in ajdove. Povpraševanje po mlevskih izdelkih pa je bilo majhno. DARUJ za zimsko pamoč! »Ne pozabimo, da je siromak, ki trpi pomanjkanje ln glad prav tako član naše narodne skupnosti, član naše narodne drnžlne, kakor bogatin, ki sedi za bogato obloženo mizo.« (Iz govora g. bana dr. Natlačena o zimski pomoči.) Sneg ovira promet. Včerai zjutraj se ie Ljubljana zbudLa P-d debeo sn.ž-no odejo. Tokrat je padlo nad pol metra snega, ki ie zametel vse ceste in tramvajske porge. Najtežje ie bilo rač o praviti sneg s tramvajskih prog. Tramvajski promet ie zaradi tega doživel zlasti v zgodnjih jutrnjih urah veliko zamude tudi marsikateri avtomobil ie obtičal Vreme je zelo iužno Toplomer ie v'erai okrog poldneva kazal 5. Po 12. se ie šk š-lo pokazati solnce. Sneg se hitro tooi da kar lije s streh in da imajo delavci p~ m^stu polne roke dela s pospravlianiem snega u— Mestna strokovna kniiž ica. ki ji bo mestni svet jutri na svoji seji določil pravilnik delovanja, služi v prvi vrsti strokovno znanstvenim ootr bam m _s'noga uredništva. Nameniena ie v orvi vrsti za čitanie v čitalnici Uporabljati io smejo vsi nameščenci mestnega p gla ar-stva DruPim osebam (znans'venivom novinarjem) ki žele citati v čitalniri k^t gostje, se dovoli uporaba knjig 'e z dovoljenjem ravnatelja mestnih uradev K-již-nica ie odprta vsak delavnik o^ uradnih urah mestnega poglavarstva Ob'sirova1« kniižnice ne smejo samovolino jemati knjig s police ali jih polagati narai Za uporabo izven čitalnice si smoio izootx>-iati kniise le mestni nameščenci, vendar samo za uradno sobo Kniige se izposojajo naidelj za 30 dni. Škodo mora izposo-ievalec poravnati. Ako i^p soiovaloc rd-potuj« iz LjubMane za več ko tri dn'. ^o-ra vm:t5 vse izposoie^e k-^He Iri""no cme v utemeljenih rHmeriv> dovniit ra čelnik občega cK^ka. — To so g'avne določbo načrta ra nos'ovni red. ki ga mora odobriti mestni svet. u— Tradicionalna prireditev Jadranske straž« je vselej tudi najlepša revija naših prelepih narodnih noš saj so ta večer ža toliko let zbrane narodne noše vseh slovanskih narodov Nai napolnijo te tudi letos veliko dvorano na »Taboru« Najlepše narodne noše bodo nagrajene z lepimi in bogatimi darili Vstopnina za ples Jadranske straže na »Taboru« 8 februarja bo običajna: din 20 za osebo, družinska vstopnica ->a 3 člane din 50. članske vstopnice le v oredorodaii v pisarni Jadran ke straže po 15 din. družinske vstopnice za 3člansko družino članov Jadranske straže 40 din. akademiki plačalo 10 din proti izkaznici Izvolite si rezervirati l že po 50 din. Rezerviranie lož ne oprošča od plačan ja vstopnine. a— Rrstna predstava izvirnega domačega dela like Vaštetove drame iz življenja dr. Franceta Prešerna »Visoka pesem« bo na obletnico pesnikove smrti v soboto 8. t. m. ob 20.15 v šentjakobskem gledališču. Po L sliki bo govoril o pesnikovem življenju ln delu g. Viktor Mar kič. Pri predstavi sodelujejo najboljše moči odra: Eypper (Smole), Hanžič (Zois), Klemenčič (Cop), Košak (Kersnik) Lavrič (Ravnikar). Lom-bar, Moser, Plevel j, škerij (Prešern). Vizjak, Bučarjeva, Grgurevičeva, V. Su-blc-Murkova- V ostalih vlogah sodeluje ves ansambl odra. V nedeljo 9. t_ m. ob 20.15 sa bo Igra ponovila. Zaradi težkoč v zvezi z velikim Številom sodelujočih (preko 40) ln tehničnih ovtr se je uprava odra odločila ia za omejeno Število uprlaoritsv, na kar posebej opozarjamo csojeno občinstva Ker je za. predstavo izredno zanimanje, kupite vstopnice že v naprej. Vstopnice se naroče lahko tudi pismeno. Cene običajne. u_Fil°zofsk° uruštvo bo priredilo v soboto 8. t, m predavanje ge. doc. dr. A. Sodnikove: Vpliv Božkovičeve priredne filozofije v naših domačih filozofskih tekstih XVIH stoletja. Predavanje bo v mineraloški predavalnici na univerzi ob 18. u— Klub koroških Slovencev vabi vse svoje člane in članice na prvi letošnji članski sestanek (Koroški večer), ki bo dne 8-t. m. ob 20. uri v dvorani kolodvorske restavracije v Ljubljani Sodelujejo pevci zbora »Gosposvetski zvon«. o— Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da bo predaval v ponedeljek ob 18. uri v beli evorani hotela Union pomožni lektor angleškega jezika na univerzi v Ljubljani g. Anthony Robinson o zelo zanimivi temi »Nameščenski družabni kluba v Angliji«. Predavanje bo v angleščini. u— Lovsko društvo v Ljubljani priredi 7. t. m. v gostilni »činkole«, Poljanska cesta 21, ob 20. uri 30 min. lovski društveni sestanek Na sestanku bo nadaljeval s svojim predavanjem »O ptičjih šegah in navadah« tovariš inž. šušteršič Mirko. K obilni udeležbi vabi odbor. (—) u— Kako pravilno gnojimo in škropimo sadno drevje je naslov predavanju, ki ga bo imel drevi ob pol 8 v ljudski šoli na Viču g. škulj, tajnik SVD. Gospod predava^ telj si je za predavanje preskrbel tudi najnovejše slike, in jih bo pokazal. u— grafolOg Karmah sprejema obiske v hotelu »Soči«. (—) u— Tragičen izrastek revščine. V roz-pravno dvorano malega ka?enskesa senata sta dva orožnika z nasajenimi baioneti privedla dva obtoženca. Radovedno je prisluhnila dvorana ko ie državni tožilec bral obtožnico, za nio pa še kar celo rai-do dodatnih obtožnic proti brezpo elnima delavcema Francu Klemenč'ču in Francu Koprivcu. Dolgo je trajala razprava, obtoženca sta bila še precei d:brovoljna v priznanjih. Toda obč:nstvo ni moglo rešiti uganke, zakai sta ob strani obt ž n-cev stala orožnika z nasaien:mi banketi. Pred.sednik senata ie oo razg asitvi sodbe. ki je prvega obhodila na leto in pol strogega zapora in na 21etno izrubo častnih državi ianskih pravic. druge?a pa na Pol leta strogega zapora in na 1-letro izgubo častnih pravic, rešil tudi ugan' o orožnišk^ea spremstva. Orožn ka sta namreč predsednika pobarala, kai ie z^aj nhma dolžnost, ta oa iima ie vljudno pojasnil. da ie bila že izpolnjena s privodom obtoženih, ki iih k razpravi in obsodbi niso mogli zaradi njune prevelike revš" ne dobiti drugače, kakor da sn i:m-> pre kr-beli za uradno pot in ta menda brez primernega spremstva ne gre. Obia ve Podpornemu s^l^u na zavOo večini izvoljen dosedanji agilni odbor z za-lužnim star .sto br. . Vokačem na čelu._ OBRl\ IIŠKI PLES 3. februarja 1941 ob 20. uri v sokolski dvorani. Vojaška godba. a— Ljudska univerza v Mariboru Jutri bo predaval v dvorani Liudske univerze znani kmetski fotograf g Lj' devit Gries-bach iz Zagreba o temi: Od Šibenika do Ulcinja N:esove prekrasne serije posnetkov ie strokovna kritika zelo pohvalno ocenila a— Lep večer v gledaMšču. Predsnoč- njim ie mariborsko občinstvo navzlic snežnemu metežu napolnilo gledališče in ie z zbrano pozornostjo sled;lo umetn-ško dovršeni igri liublianskih dramsk;h prvakov gg V J^vanove in S Jana v mani po'j~ki vese'--igri »T,j''bim te« snre*no j zrež'ani oo dr B Kreftu Občestvo -e oba odlična predstavnika ljubljanske drame navdušeno pozdravilo. a— Baletni večer Mohar'eve in Pilata. Drevi na-iopita v našem g"edplišču p'es-na umetnika E. Mcharjeva in B Pilato. Za ni"n naston ie veliko zani^an^e a— Plem^-ito tezer^ko sr«e Z lo marljiv; ter prizadevni odb^r za socialno po-m-č revn; š^ski mladini ie obdaroval na j Težjem 271 revnih še^slrb o*rok ld so preje'5 da*i'la v vrednost-' 30 000 dinaH^-v a— T?tv'na v fran";š'"n ki cerkvi. Zlata zapestnica in v»riž:~a ie ukrad'a neznana oseb* iz roč^e torbice u"it°l iea Frančiške Pasi v t"Va'*r.j: f-anvS,-a'>s'«i cerkvi T^rb:ea ie bila na <-erkve»ni k1 oni. Policija poizveduje za tatinskim zlikov-scm. Gospodarstvo Naša produkcija nafte je še vedno malenkostna V zadnjih letih smo zabeležili veliko zanimanje inozemskega kapitala za naša ležišča nafte. Ustanovljene so bile nove delniške družbe za eksploatadjo naftinih polj, pri katerih je udeležen nemški, ameriški in italijanski (prej švicarski) kapital. Povečano zanimanje za naša ležišča nafte se je pojavilo, ko so vrtanja za nafto na madžarski strani Mure pri Lispi prinesla nepričakovano ugodne rezultate. Naša produkcija nafte se je v letu 1938 in 1939 sicer povečala, vendar je še vedno malenkostna, lani pa smo zabeležili celo malenkostno nazadovanje produkcije. Zato pa je v tem večji meri naraščalo pridobivanje zemeljskega plina, ki je v zvezi z ležišči nafte. Naša domača produkcija nafte in zemeljskega plina se je v zadnjih letih gibala takole: nafta zemeljski plin v tonah v mili j. kub. m 1936. 137 1.48 1937. 527 1.80 1938. 1191 2.43 1939. 1214 2.63 1940. 1189 3.57 Produkcija nafte je pri nas že leta 1933 | prekoračila 600 ton, potem pa je stalno nazadovala in je leta 1936 padla na komaj 137 ton. Lani pridobljena količina nekaj manj nego 1200 ton je pa malenkostna v primeri z našo potrošnjo, ker krije le 1% domače potrebe. Ob koncu lanskega leta je bilo pri vrtanju nafte zaposlenih 472 delavcev. Mesečna produkcija je lani v prvem polletju padla na okrog 90 ton; v novembru se je nenadoma dvignila na 157 ton, ▼ decembru pa ie zopet padla na 123 ton. Nasprotno pa je produkcija zemeljskega plina (zlasti v Bujavicl) v zadnjih letih stalno naraščala in je lani dosegla preko 3 ln pol miliiona kuttčnih metrov nasproti 1 in pol milijona v letu 1936. Seveda je treba pripomniti, da je bila v prvih letih po odkritiu ležišč plina produkcija celo večla nego lani. saj Je dosegla leta 1930 in 1931 že 5 odnosno 6 miHjonov kubičnih metrov Lansko povečanje produkcije ie o zvezi 9 prizadevanjem da se v večli meri troši zemeljski plin za pogon motornih vozil. Zedinjene države imajo 81% vsega zlata na svetu Po zaključnih podatkih za leto 1940. so ob koncu tega leta zlate rezerve Zedinjenih držav dosegle skoro 22 milijard dolarjev (1 bilijon 210 milijard dinarjev). Samo v teku lanskega leta se je zlati zaklad Zedinjenih držav povečal za 4.352 milijonov dolarjev, medtem ko je znašalo povečanje v letu 1939 3131 milijonov dolarjev, v letu 1938 pa 1752 milijonov dolarjev. V zadnjih dveh vojnih letih so se torej zlate rezerve Zedinjenih držav povečale za skoro, 7 in pol milijarde dolarjev ali za 412 milijard dinarjev. Gibanje ameriških rezerv zlata in srebra je bilo od leta 1933., ko so Zedinjene države uvedle devalvacijo dolarja naslednje (v milijardah dolarjev): 1933. 1934. 1935. 1936. 1937. 1938. 1939. 1940. zlato 6.84 8.24 10.13 11.26 12.76 14.51 17.64 22.00 srebro 0.83 1.28 1.97 2.40 2.80 3.34 3.78 4.04 Zedinjene države so imele že leta 1933. znatne zlate rezerve, ki so takrat predstavljale okrog 30% vsega monetalnega zlata na svetu. Od tedaj pa so se več nego potrojile. Vse monetarne zlate rezerve na svetu se cenijo po stanju ob koncu lanskega leta na največ 27 milijard dolarjev; od tega pa je sedaj samo v posesti Zedinjenih držav 22 milijard ali preko 81%. V Zedinjene države je priteklo torej že več nego 4 petine vsega .zlata na svetu. Zato že nastopa trenotek, ko ostali svet Zedinjenim državam ne bo mogel več nuditi zlata, razen zlata lz tekoče produkcije. Anglija je imela pred izbruhom vojne za okrog 700 milijonov funtov blaga, od tega pa je doslej oddala že okrog 580 milijonov funtov, tako da so tudi zlate rezerve Anglije že razmeroma majhne. Usahnitev virov za dotok zlata v Zedinjene države kaže tudi tekoča tedenska statistika, ki jo objavlja zakladni urad. V zadnji tretjini lanskega leta je prišlo v Zedinjene države na teden povprečno po 65 milijonov dolarjev zlata, v prvem tednu letošnjega leta je znašal dotok le 39 milijonov dolarjev, v drugem tednu januarja 32 milijonov dolar; ev ln v tretjem tednu januarja samo 23 milijonov dolarjev. Zanimivo je tudi gibanje rezerv srebra, pri zakladnem uradu Zedinjenih držav. Zedinjene države so si pred leti postavile nalogo, obnoviti stari mešani sistem kritja v ziatu m srebru, in sicer tako. da bi od skupnih rezerv zlata in srebra odpadlo 75% na zlato in 25% na srebro. To politiko so uvedle Zedinjene države predvsem na pritisk domačih producentov srebra, da bi se ustavilo nadaljnje padanje cen srebru Tako so v zadnjih 7 letih Zedinjene države pokupile poleg domače ameriške produkcije srebra tudi velike količine drugega srebra, zlasti iz Azije. Skozi 6 let so ti nakupi znatno presegali svetovno produkcijo srebra. V lanskem letu pa so nazadovali m so bili prvikrat manjši nego je znašala svetovna produkcija. Ameriške Zedinjene države imajo sedaj za preko 4 milijarde dolarjev srebra (računano po visoki stari paritetni ceni 1.29 dolarja za unčo). Navzlic izrednemu obsegu nakupov ni bil dosežen zaželeni cilj, namreč okrepitev cene srebru, in je danes cena srebru nižja nego pred pričetkom nakupov od strani zakladnega urada (v inozemstvu kupuje zakladni urad srebro po 0.35, doma pa po 0 71 dolarja). Tudi zaželeno razmerje 75% proti 25% m bilo doseženo in so ob koncu lanskega leta predstavljale ameriške rezerve le dobrih 15% skupnih rezerv zlata ln srebra nasproti 11.5%. leta 1933. Kakor vse kaže, bodo Zedinjene države opustile nadaTnje nakupe srebra v inozemstvu, že l~ni so nakupi srebra v inozemstvu nazadovali na 136 milijonov unč nasproti 2^2 in 367 milijonom v prejšnjih dveh letih. Pred trgovinskimi pogajanji s Španijo Vprašanje obnove trgovinske pogjube s Španijo je za naše gospodarstvo že dolgo aktualno. Normalni trgovinski odno-šaji med našo državo in Španijo so bili prekinjeni, ko je izbruhnila državljan ka vojna v Španiji. Od tedaj niso b li z ova urejeni. Naša trgovina s Španijo e sicer lani nekoliko ož. e"a. razvija pa se le na podlagi 100 odstotnih privatnih kompenzacij. Kakor je znano, imamo še iz dobe pred državljansko vojno v Španiji zamrznjene terjatve. Zato je naša Narodna banka postavila zahtevo, da se 10% vrednosti našega kompenzacijskega Izvoza v šp niio uporabi za postopno izp'ač:lo že vr to let zamrznjenih terjatev naših izvoznikov v Španiji, španska oblastva pa ne priznavajo teh odbitkov vse doklej, dokler se točno ne ugotovi višina naših terjatev in s pogodbo ne uredi izplačilo. Iz vrst španskih gospodarstvenikov pa je bilo dano našim interesentom priporočilo, nai bi naša država vzela iniciativo za trgovinaka pogajanja na kate ih je tudi šoaniia in-tererirana. Naši interesenti so takoi napravili vse potrebne korake. Ureditev trgovinskih odnošajev posebno zanima naše lesno gospodarstvo, ki ima še iz dobe pred državljansko vojno dobre pos'ovne zveze, saj smo prej izvažali mnogo lesa v Španijo. Kakor poročaio iz Beograda, proučujejo sedaj na pristojnih mestih posamema vprašanja, ki so v zvezi s trgovinsk mi pogajanji s Španijo Težko-če, zaradi katerih doslej nj prišlo do po-gaianj, so v tem da nam Španija ne more nuditi blaga, ki ga nujno potrebujemo, medtem ko smo plutovino In kalofonijo uvožali od drua-ie. Vsekakor pa ie verjetno da bo prišlo v kratkem do razč'-ščenja trgovinskih odnošajev med obema državama arcke vesti = Prizad in Pogod ne plačata poRlov-nera davka pri uvozu plugov, vinogradniških brir ralnic in kmetijskih strojev. V »Službenih novinah« od 4. t. m. je objavljena uredba trgovinskega, kmetijskega in finančnega ministra, po kateri sta Prizad in Pogod oproščena plačevanja poslovnega davka pri uvozu glede blaga iz tarifne številke 552/724 (plugi). 635 811 vinogradniške brizgalnlce) in «53/830 (kmetijski stroji), kadar uvajata to blago zakadi rosoHSavan-a kmetijstva. Da se blago uvozi za pospeševanje kmetijstva, morata obe družbi dokazati s potrdilom kmetijskega m'nistrstva odnosno banske oblasti, kl vršita tudi nadzorstvo glede uporabe uvoženega blaga. = Uvoz avtomobilskih gum le Francija. Iz Beograda poročajo, da bomo v kratkem dobili iz Francije v kompenzacijo za nekatere naše izvozne predmete drugo partijo avtomobilskih gum. Celotni kontin- t gent znaša 2200 komadov; od tega je re-zerviiano za banovino Hrvatsko 600 komadov. Od prve partije je dobila banovina Hrvatska 240 komadov, 860 komadov pa je bilo razdeljeno banskim upravam, ki Izdajajo dovoljenja posameznim potrošnikom. Druga partija, kl bo vsebovala 1100 komadov gum bo prispe'a v prvi polov'cl februarja. Francija nam dobavlja predvsem avtomobilske gume velikih dimenzij za tovorne avtomobile in avtobuse = Rusija kupuje savinjski hmelj. V včerajšnjo notico pod gornj m naslovom se je vrinila tiskarska pomota. Zastopnik Rusije je sk^il pogodbo za nakup 500T sto-tov (ne 500) hme'ja. Kakor nam naknadno poročajo, je nakup hmelja za izvoz v Rus:jo prevela Hmel^arna d. z o. z. v žalen. Verjetno je, da bodo s'ed'la še nadaljnja naročila za nakup za ruski račun. — VpraSanje uredbe o elektrifikacij«. Danes dopoldne je bila v kabinetu kmetijskega ministrstva konferenca, na kateri so razpravliali o načrtu uredbe o el~kt~i-f'kac?-'i dr'ave Koherenc* s" S" D~l~g k-netij k^ga nrni~tra dr Branka Cub i'o-viča udeležili tudi gradbeni mini^t^r Darilo Vulovič ter p^r^očnik kmetij-kega in gradbenega ministra. = Enotnf kruh no Slovaškem. S 1 fe- bruariam so na Slovaškem uveljavili nove p*edpiae glede enotnega kruha, kl se sedaj peče iz 55% pšenične mobe, 15% enotne ržene moke. 20^ ječmenove mok<» tn 10% krompirja. Podatek ječmenove moke je predpisan zaradi tesa ker obstoia po-manikanie krmilne moke k< Jo bodo sedaj pridobivali prj mletju ječmena. — Novo tekstilno pod 'et je v Beograda. Z glavnico 5 milijonov d"n je bila v Beogradu ustanovljena družba »Industrija nogavic in pletenega blaga d. d.« rr Poravnalno postopanje je uvedeno o Imovini Aloizija Zelenke in Barbare Ze-lenkove. vrtnarjev v CelJu (poravnalni upravnik dr. Alojzij Vorš fi. odv. v Celju; poravnalni nalog 3. marca ob 9., prijavni rok do 25. februarja). Borze 5. februarja Na ljubljanski in zagrebški borzi je prišlo, danes do prometa v grških bonih po 38. Tečaji rta svobodnem trgu pa so ostali nespremenjeni. Na zagrebškem e*ektn?m tr?.:šču je Kilo za Vojno škodo pri oriia^ni tendenci povpraševanje oo 476 (v Beogradu ie b'l promet oo 478 — 478.50). Do zaključkov ni prišlo. DEVIZE LJubljana. Ofidelnl tečaji; London 174 57 ! — 177.77. New Vork 4425 — 4485 C"rih 1028.84 — 1038.64. TečaJl na «vovodnera trgu: London 215.90 — 219.10. N«w 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10 Privatni kliring: Berlin 177S — 1792. Solun t 37.65 — 38.35. I Curih. Beograd 10. Pariz 7.75. London 16.08. New York 431. Brusell 69. Milan 21.7250. Madrid 40. Amsterdam 229 Berlin 172.50. Stockholm 102.75. Oslo 98.50, Kobenhavn 83.50 Sofija 4.25. Lis bona 17.25. Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.15. GFEHTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 476 den.. 4°/» agrarne 56 den.. 4°/« severne agrarne 56.50 den.. 6°/« begluške 86 den.. 6°/» da'm agrarne 81 — 82. 6°/» šumske 81 bi.. 7°/» stabiliz 96 den.. 7°/« invest. 100.50 den.. 7°/. Seligman 102 den.. 7*/. Blair 100 den.. 8°/« Blair 106.50 dan.; delnice: Narodna banka 7100 den.. PAB 206 den.. Trboveljska 390 — 410. Beograd. Voina škoda 479 — 480 '478 — 478 50), 4°/» severne agrarne 55 75 den (56). 6°/o begluške 85.75 den. (86) 6%. dalm agrarne 80.25 — 81 (80.75). 6n'o šum ke 81 — 80.75 (80.50). 7% stabiliz. 99 25 den.. 7°/o invest 101 den. (101). 7®/» S-ligman 102.50 den.. 7*/« Bla'r 100 50 den.. 8% Blair 107.50 den.. PAB 208 den Blagovna tržišča tITO '+ Chicago. 5. febr Začetni tečaji: pšenica: za mai 82.25 za iuMi 76 625 za '■eot 76.75: koru-ra za mai 61.875 za ;ulii «2 + Winnlpee. 5. febr Zača+ni tečaji pSenfca: ra mai 77.125. za iulii 78.75 + Novosadsk,, blagovna b°rr?i (5 t m l Tendenca nespremenjena Oves? baškv sremski in 9rtavr>n«k1 405 — 410 Ječmen: baški in sremski 510 — 520. Koruza. ea_ PETROLEJA NI pa vcndai Kraan* d> oo letna .vetiobt i •ul1pu1« svetilko - m svečami l lita tpirm gon 22 ar Svetilka tehnične popolno Ki'. Brej Kompliciranih vi. lakov kot pri podobnih svetilkah Dokler trata zaloga ie cena dio 295.— •> kom pietnim priborom. V > r u 11 e te zablod Ni podobnega fabrikata a to eefH m i tc iako«tic «vetlof>e Pfc"lKo-iXX K. O., IA GREB. RADI5INA UL. 9 Prospekti brezplačno m frankol Tel 72-60. tSčcmo aeilnc zastopnike ic preprodaialce I su primerno suha z 22% vlage frankn vagon ali šlep216 (za vsak odstotek manj vlage se cena ooviša za 4 din) umetno sušena koruza s 140/« vlage 250 din Moka (franko varon ali šlep v dunavsk- banovini): pšenična »Ogg« ln »Ob« 723 ^0% preseiana pšenična moka 358 85% enotna pšenična mrka 382 25: nepredelana pšenična moka 351 preseiana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ '4°/* vlage 321 preseiana koruzna moka lz času primerno suhe koruze 250 nepr®se;ana 230 Otrobi (franko vagon ali šlep dunav-ska banovina) pšenični 200 koruzni 0 kalmi 150 brez kali 70 Fiiol: baški m sremski 595 — 600. Eksplozija v zagrebškem angleškem klubu Ranjeni ge. inž. kem. Nadi Schwartz so morali amputirati obe nogi, dočim je bila njena spremljevalka le lažje ranjena — 100.000 din za izsleditev zločinca Zagreb, 5 febr. o. Snoči ob 18.15 se je začula v spornji Uici močna detonacija, kl je prodrla iz hiše štev 12. Ugotovili so, da je pred vratmi čitalnice angleškega kluba ki se nahaja v prvem nadstropju omenjene hiše, eksplodirala dinamitna patrona z močnim učinkom. Takoj so bile o tem obveščene policijske oblasti ter je oddelek policije cernlral vhod v hišo O eksploziji je bilo izdano naslednje uradno poročilo: »Dne 4. t. m. je ob 18.15 eksplodirala v Zagrebu na Illci štev. 12 dinamitna patrona v prvem nadstropju ln sicer pred sam.* mi vhodnimi vrati v čitalnico angleškega kluba. Eksplozija je povzročila gotovo gmotno škodo na oknih in vratib s stopnišča. V predsobi kluba je bila hudo ranjena na obeh nogah ga. Inž kem. Nada Scwartz. Druge škode nI bilo. Preiskava je v teku.« Učinek eksplozije v čitalnici angleškega kluba je bil zelo hud. Vrata čitalnice je razbilo ter jih vrglo v predsobo, isto pa se je zgodilo tudi z nasprotnimi vrati, ki prav tako vodijo v prostore čitalnice. Na stopui-šču je bilo vse polno drobcev stekla ln lesa. Razbilo je okoli 39 oken, celo v onih prostorih, ki so obrnjeni proti Ilid. Tudi na stopnišču samem se vidijo mnogi sledovi eksplozije. Ponekod so poškodovani zidovi, drobci stekla pa so pokrili vse stopnišče. Preiskovalne oblasti, ki so takoj prihitele na mesto eksplozije, so ugotovile, da je pred vrata Čitalnice v prvem nadstropju položila neznana oseba kratek čas pred eksplozijo več dinamitnih patron, povezanih med seboj, ki so Imele tako zvano počasi gorečo vžigalno vrvico. Neznanec, ki je položil patrone, je zažgal vrvico in pobegnil ter je bU bržkone že na ulici, ko je odjeknila eksplozija. V trenutku eksplozije sta bili v pred so- 1 bi čitalnici angleškega kluba 581etna gospa inž. kem- Nada Schwartz ter njena znanka Ema Verona. Razen teh sta bili v pregraje-nem delu predsobe dve nameščenki čitalnice. Ga. inž. Schwartz in gdč. Verona sta prišli v izposojevalnico čitalnice, da bi zamenjali knjige V trenutku, ko so eksplodirale dinamitne patrone, je stala ga. inž. Schwartz poleg vrat. Vanjo so udarile razbitine vrat ter jo zagnale na nasprotno stran, predsobe. Nesrečni ženi je hudo poškodovalo obe nogi, dočim je bila gdč Verona samo lažje ranjena. Hudo ranjeno Schvvartzovo so prepeljali v ambulanco kirurške klinike, kjer so jo takoj operirali. Obe nogi nesrečne žene sta bih popolnoma razmesarjent ter so ju morali amputirati in sicer eno nad kolenom, drugo pa pod kolenom. Policijske oblasti so uvedle vsestransko preiskavo, v kateri je zaposlen velik aparat z več uradniki in mnogimi detektivi, kakor tudi organi tehnične policije. Preiskava se vodi v več smereh ter upajo policijski organi, da bodo prišli na sled neznancem, ki so postavljali eksplozivne naprave v Zagrebu. Po snočnjem dogodku je banska oblast razpisala nagrado 100.000 din za izsleditev zločincev, o čemer je bilo izdamo naslednje obvestilo: Zaradi pogostih terorističnih dejanj, ki so bila v zadnjem času izvršena v Zagrebu s postavljanjem eksplozivov na javna mesta in zlasti zaradi poslednjega v Ilici štov. 12, kjer je hila hudo ranjena nedolžna ženska, razpisuje banska oblast nagrado 100.000 din, ki se bo izplačala onemu, kdor bi dal kakršnekoli podatke, kl bodo služili oblasti za odkritje in aretacijo teh teroristov. Pred poravnalno razpravo v dimnikarski stroki Pogajanja so se pričela že larfl v cfctobrn v LjuLiJani, Mariboru in Celju Ljubljana, 5. februarja Dimnikarski mojstri v dravski banovini imajo enotno ZdruženJe. enako pa Imajo tudi dimnikarski pon Iniki svojo enotno organizacijo za območje dravske banovine, kl si z vsemi močmi prizadeva izboljšati težak položaj dimnikarskih pomečnikov, prilagoditi njih plače porastu draginje ter skleniti z delodajalskim Združenjem enotno kolektivno pogodbo, s katero naj se uredi medsebojno službeno razmerje, plače, pravice in dolžnosti. Pogajanja z delodajalci se vrfle te od oktobra 1940 v Ljubljani. Mariboru in Celju. kjer je bil sicer dosežen dogovor glede splošnega dela pogedbe, glede plač pa so delodajalci izjavili, da bodo zamogll plače nekoliko povišati šele potem, ko jim bo banska uprava odobrila zvišanje orne-talnega cenika za 25«/». Organizacija dimnikarskih pomočnikov Je imela 25 januarja širši članski sestanek obenem z delegati lz Maribora ln Celja, na katerem le bilo soglasno sklenjeno, da se mora nuino Izvesti pravična razdelitev dimnikarskih okolišev v Ljubljani, Mariboru. Celju kakor tudi v vseh krajih, kjer se je tekom zadnjih let dozadalo mnogo novih poslopij, a ni bila izdana nobena nova koncesija, število pomočnikov stalno rase. mojstri sprejemajo vedno nove vajence ter grozi v dimnikarski stroki velika brezposelnost, če ne bo oblast nujno pristopila k novemu rajonlranju Na sestanku je bila sprejeta resolucija, da naj se podeli v Ljubljani, kjer je nad 6.600 hiš z 21.583 stanovanji, velikim številom industrijskih naprav, centralnih kurjav, velikih gostinskih in pekovskih obratov, vsaj 6 novih komcesij, v Mariboru 4, v Celju 2, po eno novo koncesijo pa naj se iz a v srezih in krajih: Murska Sobota, Jesenice, Kranj, Zagorje Trbovlje, Ptuj, Novo mesto, Beltinci, Radgona, Dolnja Lendava, Slovenjgradec, Radenci in Rogaška Slatina. Enako so pomočniki soglasno sklenili, da mora takoj priti do sklenitve nove pogodbe in zvišanja mezd, da se reši družine oženjenih pomočnikov pred propadanjem in tudi samcem omogoči skromno eksistenco. Organizacija je takoj zaprosila Združenje, da sprejme novo kolektivno pogodbo z draginji odgovarjajočimi plačami. Združenje je ponovno odklonilo ta predlog z Izjavo, da zamore biti o novih plačah govora šele tedaj, ko bo zvišana dimnikarska tarifa Organizacija se je zaradi tega odklonilnega stališča obrnila na Mestno poglavarstvo v LJubljani s prošnjo za nujen razpis poravnalnih razprav, na katerih naj se skuša doseči mirna poravnava spora. Ker ni niti ene industrije in obrti, ki ne bi že opetovano v zadnjem času zvišala plače svojemu delavstvu, upamo, da bo tudd Združenje dimnikarskih mojstrov uvidelo upravičenost delojemalske zahteve in priznalo odgovarjajoče višje plače. Iz Ptuja j— Zvočni kino Drevi (v četrtek) bo v zvočnem kinu predstava filma »Odpadnik« v korist zimske pomoči. Cene običajne. Mestno poglavarstvo naproša prebivalstvo, da s« te predstave udeleži in teko podpre prizadevanje odbora za zimsko pomoč. j— Ljudska univerza priredi v petek ob 20. uri v Mladiki predavanje o vprašanju: Čiovek m vojna. Predava docent dr. Tone Trstenjak Vabljeni 1 j—Mestna občina in dobrodelna društva so v tekicči zimi že po svojih močeh nudila podporo družinam, ki nimajo sredstev za preživljanje Ker pa je pomanjkanje kljub dosedanji podpori pri številnih družinah zelo hudo ln so razpoložljiva sredstva že izčrpana, se je pri mestnem poglavarstvu ustanovil odbor za zimsko pomoč, člani tega odbora bodo v tednu zimske pomoči od 2. do 8- t m. zbirali prispevke od hiše do hiše. Meščani, ki žive v urejenih premoženjskih razmerah, naj blagovolijo prispevati po svojih močeh bodisi v denarju ali v naturalijah. j— Sokolsko prlrsdi v soboto 8. februarjp ob P<>1 Z0«. v vseh prostorih Narodnega doma pustno maškarado. Igra pr- vovrstna godba. Za zabavo preskrbljeno. Tudi srečo bo prerokovala egiptovska ve-deževalka Vabljeni vsi! j— Dramsko društvo uprizori v nedeljo ob 15. uri v Mestnem gledališču kot ljudsko predstavo Wernerjevo komedijo v treh dejanjih- »Na ledeni plošči«. Cene znižane. Iz Kranja r— Zadnji »neg, ki je povsem južen, je napravil precej škode zlasti na drevju. V sadovnjakih je mlada drevesa povsem prelomil, ostalemu drevju pa je polomil vejevje in vrhove. Znatno škodo je povzročil tudi te"efonskemu in električnemu omrežju. Snežna odeja se zaradi velike teže že usipa po pobočjih v doline ter ograža varnost prometa na cestiščih pod strminami. V mestu samem pa so ljudje v neprestani nevarnosti, da se jim vsuje raz streh na glavo snežna kopa. Nekateri hišni posestniki so že pričeli čistiti strehe, toda žali bog so to samo nekateri. Zahtevamo da pristojni k ogi napravijo rsd te p oskrbe, da bodo pločniki očiščeni in nevarnost sa strehah pravočasno odstranjena. »t Nadaljevanje sledi... i4 Fraza, ki je bila fared sto leti ljudem neznana — Nadaljevanja imajo tudi zdravilne učinke »Nadaljevanje jutri« ali »Dalje prihodnjič« je bil pojm, ld ga ljudje pred dobrim stoletjem še niso poznali. Šele okrog leta 1830. je začel v Journal aes Debats« priob-čevati enega izmed senzacionalnih romanov Evgena Sueja v majhnih dnevnih obrokih in je imel s tem ogromen uspeh, tako da so se prav kmalu pojavili posnemovalci. Poročajo, da so čitatelji v tistem času stali v gostih skupinah pred uredništvom lista in jemali raznašalcem še vlažne izvode iz rok. da bi se prepričali, ali junak, ki je visel prejšnji dan med življenjem in smrtjo, še živi, ali pa kakšen odgovor je lepa junakinja dala na ognjevito ljubezensko izpoved. Prav gotovo je estetski učinek v mnogih primerih zavoljo tega uživanja na obroke neka4 trpel, toda roman v nadaljevanjih ima vendarle svoj poseben mik tako da zaključena knjiga pogostoma še daleč nima istega učinka. Bil je celo neki psiholog, ki je romanu v nadaljevanjih zapel hvalnico in mu pripisoval zdravilne učinke, zlasti za ženske. »Treba si je Izbrati le primerni čas. da prebereš nadaljevanje,« pravi ta psiholog. »Takoj po zajtrku ni pravi, pa naj bo skušniava še tako velika. Branja se loti marveč šele tedaj, ko si opravil svoje delo, in potem ga ne beri mimogrede, temveč si vzemi zan1 čas in udobno sedi. Pred vsem ne poglej takoj na konec nadaljevanja, kajti to je „Slepec" ob strojnici Ta-le avstralski strelec manipulira pri strojnici z zavezanimi očmi in pogodi vsak prijem. Angleški kralj z zadovoljstvom opazuje njegovo veliko izurjenost krivica zoper pisatelja in zmanjšuje užitek. Ko končaš, malo počivaj in si skušaj predstavljati, kaj se bo jutri zgodilo, vprašaj se, kako bi z ozirom na razne značaje v romanu sam nadaljeval. Na ta način ti daje roman vsak dan pobudo. Roman v časniku pa predstavlja tudi čudovito snov za razgovore. Gotovo boš našel znanca, ki čita isti časnik in zasleduje isti roman, ln ž njim se lahko pomeniš o bodočih dogodkih. Takšen pomenek povečuje učinek zdravila, ki nam je dano v beseda »nadaljevanje sledi«.« Stoletne konserve Originalna pojedina na Angleškem Angleški učenjaki so si pripravili pred kratkim obed iz stoletnih konserv. Te konserve je hranil vojni muzej v VVhitehallu v Londonu in so veljale za najstarejše konserve na svetu. Znanstveniki, ki so se lotili teh konserv, niso bili lačni, temveč so hoteli samo raziskati, kako dolgo ohranijo konservirana živila svojo recilno vrednost Prva zgodovinska konservna škatla je vsebovala koncentrirano juho iz mesa in kosti. Takšne konserve je vzel kapitan Cook na svoje potovanje okrog sveta. čeprav konserva ni bila videti posebno vabljiva — bila je namreč povsem siva — je imela izvrsten okus. Analiza je pokazala. da je bila še poln? redilnih snovi. Dve drugi konservi so našli v trupu zapuščene ladje in sta izvirali iz L 1824. Prva je vsebovala pečene teletino. druga je bila napolnjena s korenjem Vse skupaj je Imelo Izvrsten okus in znanstvena raziskava je pokazala, da je bilo v tolšfti pečene teletine teliko vitamina D. kolikor v sveži teletini. Milijoni - iz krompirjevih olupkov Amerika je pravi raj za zaslužek, treba je samo imeti dobre domisleke V svetovnem mestu, kakršen je New York, je mnogo ču:nih poklicev. Kdor ima v Ameriki dobre kupčijske domislice, si kmalu napravi bogastvo. Takšno sijajno idejo je imel mister Stu- M ešene ves, **** izvr da se bo avtobusni promet v Parizu povečal za tisoč novih vozil, poleg tega pa proučujejo načrt za zgraditev novih prog za trolleybuse; da bo rumunska vlada izvedla revizijo vseh uradnikov, ki so bili uvedeni v službo po nastopu legionarskega režima: da Donava zadnje dni nevarno narašča ter je pri Budimpešti dosegla višino 7 m nad normalo; da so na Reki te dni delali poskuse z elektro-magnetskimi sirenami, ki se jih bo posluževala protiletalska obramba pri bodočih alarmih; da švicarski general Guisan reorganizira švicarski obrambni sistem na osnovi spoznanja, da je treba izrabiti prednosti gorskega terena do zadnje možnesti; da je začela Nemčija po vzorcu Anglije organizirati prostovoljne gasilce; da se je bolgarski kralj Boris, ki se je zadnji čas mudil v Plovdivu, vrnil zopet v Sofijo; da je bil poveljnik francoske policije v Parizu aretiran in odveden v ječo; da je v Querfurtu umrl znani nemški književnik Johannes Schlaf v 78. letu svoje dobe; da so te dni otvorili transarktičmo letalsko progo Moskva—Arhangelsk v Rusiji, ki obsega sledeče vmesne postaje: Igarka, Tlksi, Rt šmid, Anadir. Promet oskrbuje štirimotocrao letalo, ki opravi osem tisoč kilometrov vožnje v več etapah, mestoma skozi kraje polarne nočL Italijanska ojačenja v Albaniji Vojaki, ld so jih pravkar prepeljali čez Jadransko morje, korakajo na bojišče art Milford, ld je v živahnem newyorškem predelu odprl zelenjadno trgovinico. Kupčija je slabo uspevala, kajti konkurenca v tem predelu je bila velika. Nekega dne pa si je Izmislil, da je svojim kupcem ponudil olupljen krompir Gospodinje so bile navdušene, rade so plačale malenkost več, samo da so si prihranile trud in čas za lupljenje krompirja. Kmalu je Milford toliko zaslužil, da si je mogel tudi v drugih mestnih predelih odpreti podružnice. Njegovo imetje cenijo danes na 2 milijona dolarjev. ANEKDOTA Ko so prijatelji vprašali Pitagoro, zakaj je svojo hčer omožil baš s svojim najhujšim sovražnikom, je odgovoril z modrim na »»2škom: »Dragi moji, bolje bi se ne mogel maščevati, nega da sem mu dal svojo hčer, kajti ni hudobne jše stvari na svetu od ženske.« VSAK DAN ENA Opoldanski počitek. (»Life«) Ivan Turgenjev: Zgodila poročnika Jergonova Zalo dekle je začelo krčevito, da, skoraj kričeče jokati in se je kakor brez moči naslonilo Kuzmi Vasiljevlču ob ramo. Zdaj je bil on na vrsti, da postane zmeden. Stal je negibno in je lahko samo tu in tam ponovil: »Pomirite se vendar, tak pomirite se!« In pri tem je moral ves čas ogledovati ozki, venomer se tresoči hrbet zaskrbljenega dekleta. 4. »Dovolite, da vas spremim,« je rekel naposled, ko se je s kazalcem bežno dotaknil njenega ramena. »Tukaj na ulici — saj razumete — to pač ne gre. Poveste mi svojo pritožbo in jaz. . . kot častnik. . . bom seveda zastavil vse moči. . .« Dekle se je uzrlo vanj, kakor da zdaj prvič opazuje mladega moža, ki jo tako-rekoč drži v svojih rokah. Bilo jI je, kakor da se sramuje, še vedno je ihtela, ko je odstopila nekaj korakov stran. Kuz-ma Vasiljevič je ponovil svoj predlog. Dekle ga je pogledalo skozi lase, ki so bili omočeni od solz in so ji viseli čez lice. Pogledalo ga je od strani (Kuzma Vasiljevič nam je vsakokrat, kadar je pripovedoval svojo zgodbo, pripomnil na tem mesta, da ga je njen pogled prešinil kakor čevljarski nož; nekoč je celo poizkušal, da nam sam predoči ta presenetljivi pogled). Potem je dekle položilo svojo ročico na roko uslužnega poročnika, ponudeno in usločeno kakor presta, ln se je podalo v njegovem spremstvu na svoje stanovanje. 5. Kuzma Vasiljevič svoj živi dan ni mnogo hodil z ženskami, zato izpočetka kar ni vedel, kako naj prične pogovor. Spremljevalka pa mu je brž pomagala, kramljala je jako zgovorno, pri čemer Je venomer sušila tekoče solzi ce. Kmalu je Kuzma Vasiljevič vedel, da se dekle imenuje Emilija Karlovna, da je doma iz Rige in da jc prišla v Nikolajev zgolj na obisk k svoji tetki, ki je prav tako lz Rige, in da je njen oče takisto služIl pri vojakih, vendar da je umrl »na prsih«, da je njena teta imela rusko kuharico in sicer zelo dobro in ceneno kuharico, toda brez papirjev, in da je prav ta kuharica tisti dan okradla svojo teto nato pa brez sledu izginila. Po takem, da je torej bilo treba stopiti na policijo — na policijo. . . ampak pir teh besedah se je obudil spomin na policijskega predstojnika in na njegovo žalitev... in je dekle iznova zaihtelo. In spet je bil Kuzma vasiljevič v zadregi, kako naj jo potolaži. Am- pak dekle, ki je čudovito naglo menjalo razpoloženje, se je zdajci ustavilo, mu ponudilo roko in reklo: »Tu je naše stanovanje!« \ 6. Kakor da je čisto vrasla v zemljo, je stala skromna hišica s štirimi okenci, zro-čimi na cesto. Gosto zelenje je zakrivalo notranjost tujim očem, samo iz enega okna se je že svetilo: že je nastopala noč. Pred hišico se je skoraj do Iste višine raztezal lesen plot s komaj opazljivlmi vratci. Dekle je pristopilo in potrkalo. Ker so bila vratca zaklenjena, je nejevoljno potrkalo z železnim prstanom na zarjavelo ključavnico. Za plotom je bilo čuti težke korake, kakor da nekdo malomarno drsa ponošene copate. Takoj nato je hreščeč glas vprašal nekaj po nemško, česar Kuzma Vasiljevič nI razumel: Kot pravi mornariški častnik je umel namreč en sam jezik, ruščino. Dekle je prav tako odgovorilo po nemško; vratca so se le za spoznanje odprla in ko je dekle smuknilo notri, so se vratca zaprla Kuzmi Vasiljevlču pred nosom. Kljub temu je v somraku prijetnega večera opazil postavo debelušne stankave ženske z rdečo ruto ln z motno brlečo svetiljko v roki. Kuzma Vasiljevič je nekaj trenutkov presenečen in negiben postal na cesti. Ob sami misli, da z njim, s častnikom, ravnajo tako nevljudno — Kuzma Vasiljevič se je pač močno zavedal svoje veljavnosti — je začutil tolikšen naval nevolje, da se je pri priči obrnfl ln se namenil domov. Ni pa še odmeril svojih deset korakov, ko so se vratca spet odprla in se je na pragu pojavilo dekle, ki Je medtem pač Zasilni motov! v Londona Nemške bombe so povzročile v angleški prestolnici ponekod tako hudo razdejanje da so morali preko lijakov na cestah postaviti zasilne mostove za pešce ln vozila Albanski polk! Vrhovni poveljnik je italijanski polkovnik, med oficirji pa je tudi ruski stotnik Boris Belevski Vojni poročevalec italijanskega ljsta »Corriere della Sera« poroča iz Albanije, da je italijansko vrhovno poveljstvo sestavilo posebne polke, ki jih vod;jo albanski častniki in v katere sprejemajo samo Albance. Edini Italijan v teh polkih je njih vrhovni poveljnik, neki polkovnik. Med častniki je tudi stotnik Boris Belevski, znani ruski pisatelj, ki je spremljal L 1924. kralja Zoga v Albanijo ko je ta priredil pohod na Tirano Po italijanski za- London brez hripe Približuje se konec dobe, ko je v Angliji hripa v največjem razmahu. Ob tej priliki je objavil sir Wilson Janeson, šef zdravnikov v ministrstvu za narodno zdravje izjavo, v kateri pravi: »Ce se bo hripa razvijala v dosedanjem tempu, lahko po-rečemo. da smo epidemijo srečno prestali. Smrtnih primerov zaradi hripe je bilo letos v vseh angleških mestih izrecno malo. V nobenem zaklonišču se ni pojavila bolezen v epldemičnem obsegu. Moka v shrambi Niti pšenične niti ržene moke ne smerno puščati dalj časa v vrečah. Kakor vsako žito potrebuje tudi moka spremembe zraka in jo je treba zato najmanj vsaka dva meseca preobrniti, če to opustimo, postane moka kepasta in dobi zatohel duh. Je tudi manj primerna za peko in pecivo iz nje je bledo- Pred smrtjo je preizkusil svojo krsto V Malgertshamu na Bavarskem je umrl po kratki bolezni neki znani ču""ak. Malo pred svojo smrtjo si je naročil krsto, ki jo je hranil doma. Krsto je hotel tudi preizkusiti, legel je vanjo in Izjavil, da je ž njo zadovoljen. Sedaj počiva za stalno v njej. sedbi Albanije je ostal v deželi ln je ohranil svoj stetniški naslov v albanski vojski. Častniki in moštvo albanskih polkov imajo na svojih uniformah Skenderbegov grb, govorijo vsi italijanski in tudd povelja so italijanska. Občevalni jezik med moštvom pa je albanski. Drzen jahalec Krotilec Silva Kantor nastopa v Berlina z drzno cirkuško točko — na hrbtu leva Topništvo na albanskem bojišču Oddelek grških topnlčarjev v zimi in snegu že moglo starki vse došepetati ln Je zdaj glasno zaklicalo za njim: »Kam vendar, moj gospod častnik! Prosim, vstopite vendar!« Kuzma Vasiljevič se je nekoliko obotavljal, naposled pa se je vrniL 7. Njegova nova znanka, ki jo bomo poslej imenovali Emilijo, ga je vedla skozi vlažno in mračno predsobo v prostrano, toda nizko in nepospravljeno sobo, kjer je ob zadnji steni stala velikanska omara, razen tega je bil v sobi divan, prevlečen z voščenim platnom. Na steni sta viseli dve že davno natrgani podobi škofov, nad vrati pa podoba nekega Turka s turbanom. Omarice in škatle so stale vse križem, vmes pa osamljeni stoli in slednjič je bila tu stara krivonoga igralna mizica, na kateri je stala moška čepica poleg čaše, v kateri je še bilo nekaj pijače, nekaj kvasnine! Takoj za Kuzmo Vasiljevičem je vstopila v sobo starka z rdečo ruto, ki jo je bil ugledal pri vratcih. Izkazalo se je, da je to prav nečedna Židinja z zoprnimi pre-šičjimi očki ln slvkastlmi brčlcami na gornji izproženi ustnici. Emilija jo je predstavila Kuzmi Vasiljevlču: »To Je pa moja tetka, madšm Friče.« Sicer je bil Kuzma Vasiljevie ob pogledu na starko nekoliko osupel, vendar je storil svojo dolžnost ln se je priklonil. Ma-dšm Friče ga je pogledala s svojimi globoko vgreznjenlml očmi, črhnlla nI besede v odgovor, vprašala je samo svojo nečakinjo po rusko, mar ne želi čaja. »Oh da, čaj!« je takoj privolila Emilija. »Kaj ne, moj gospod častnik, tudi vi boste pili čaj ? Da, tetka, prinesite nama čaja... Za božjo voljo, zakaj pa še vedno stojite, gospod častnik? Sčdite vendar! Oh, kako ste nerodni. Dovolite, da obdržim ogrinjalo«. Pri govorjenju je Emilija venomer obračala svojo glavico zdaj na to, zdaj na drugo stran in je venomer gibala z rameni. Tako nekako se obnašajo ptice, kadar sedijo na visoki goli veji in jih od vseh strani obseva solnce. Kuzma Vasiljevič se je vsedel. Ko se je primerno svojemu zadržanju dostojanstveno uprl ob sabljico in se z očmi zagledal v tla, je začel pogovor o tatvini. Toda Emilija ga je takoj prekinila. »Nikar se ne vznemirjajte, nI tako važna reč. Tetka mi je pravkar povedala, da so najvažnejše stvari že našli. (Madam Friče je nekaj mrmrala predse in že je spet zapustila sobo). Prav za prav niti ni bilo potrebno iti na policijo. Toda jaz tega nisem mogla prenesti, sem pač taka ... Vi ne razumete nemščine ? ... Jaz sem vedno tako nagla, tako urna! Toda zdaj ne mislim več na to ... čisto nič več!« Kuzma Vasiljevič je pogledal Emilijo. V resnici, zdaj je kazal njen obraz popolno brezskrbnost. Vse se je smehljalo na tem lepem obrazku: oči, obkrožene od svetlih obrvi, ustnice in lica, bradica ln jamica v njej in tudi konica nekoliko navzgor zapognjenega noska. Stopila je pred zrcal-ce, ki je viselo poleg omare in si je začela urejati lase. pri tem pa jc tiho bzlkšjs prepevala. Kuzma Vasiljevič je pozorno sledil vsaki njeni krčtnji... To dekle mu jo bilo izvrstno všeč. Naloge italijanske vojske v severni in vzhodni Afriki Znani italijanski publicist Mario Appe-lius razpravlja v glavnem organu fašistične stranke »II Popolo d'lta!ia« z dne 29. t. m. o nalogah italijanske vojske v sedanji fazi vojne m piše med drugim: »Angliji se mudi. da bi sn v Afriki m v Sredozemlju zagotovila noj bolj še položaje, preden bi os sprožila svoje velike udarce. Vojska generala VVavetLa je prejela naročilo, naj čim dalje potiske svoje operacije v Cirenaiki in naj svoj poho«d kar mogoče pospeši. Britanske čete v Sudanu in Keniji pa so iz Londona prejele nalog, naj vse motorje postavijo v četrto premeno in napadejo Abesinijo z več strani, da bi tako zasedle čim več ozemlja, zflasti v ravnini, kjer se motorizirani oddelki lažje uveljavljajo, obramba pa razpolaga z manj oporišči. Tudi Dodekanez bi moral že biti napaden ... Grška vojska je prejela navodila, naj izvaja pritisk v smeri proti Va-loni in Elbasanu, in to ne glede na izgube in žrtve. Atene imajo prazno obljubo, da bodo izgube čimprej nadomestili britanski vojaki in da bc britanska intendanca zagotovila vse dobave. Italijansko javno mnenje se mora torej pripraviti na istočasne ogromne britanske napore pcroti vsem italijanskim bojiščem, kopnim, pomorskim in zračnim ... Trojne so naloge italijanskih oboroženih sil v tem kočljivem razdobju borbe: 1. kolikor mogoče omejiti teritorialni obseg sovražnih osvojitev, 2. povzročiti Britancem čim več izgube časa pri doseganju njihovih ciljev, 3. povzročiti sovražniku čim večjo uporabo j streliva ter čim večjo obrabo orožja in iz-' črpanost borcev. Te naloge so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj vojne, in sicer i tolikšnega pomena, da lahko rečemo, da bo ' usoda vojne odvisna od italijanskega odpo-! ra v tej fazi. Italijanski odpor mora predvsem preprečiti, da bi Angleži uresničili j svoj sredoztmsko-afriški načrt še ob pra-| vem času, ako oaj se nato znova prenesejo oborožene sile na vse »usodne točke«, na ! katerih bodo padali veliki udarci osi .. ; Naloge, ki jib je usoda ta trenutek namenila italijanskim oboroženim sillam, niso takšne, da bi vzbujale navdušenje jav-| nosti. Nasprotno, te naloge so nehvaležne, toda one so zato ogromne vojaške in politične vrednosti za končni rezultat vojne... Prav v kratkem pa bo napočila ura, ko bo moral sovražnik zarad velikih udarcev osi premakniti svoje oborožene sile proti smrtno ogroženim točkam ter. izprazniti postojanke ki jih danes zaseda s tolikšnim vpitjem.« 0 francoski duši Nemški prehodni promt* preko Finske gre do Kirkenesa, ne da bi zadel kraj Pe-čengo. Število vojakov, ki se peljejo preko finskega ozemlja v eno ali drugo smer, ni nikdar večje od 500- Po* prevoza v dogovoru s Finsko sicer ni predpisana, toda dejansko gre le za pot, ki p^lje cd kraja Turku do kraja Rovaniemi ter od tam do Kirkenesa. Prevoz čet vrše nemški šoferji. V kraju Rovainiemi preštevajo vojaki iz avtobusov v vlak. material pa se na-tovarja na prevozne avtomobile. Nemški vojaki nosijo na finskih tleh samo orožje, ki ga rabijo za osebno varnost: bajonet ali revolver, ne pa puške. Francoski glas o položaju Švice Francoski list »Alerte« je objavil pred dnevi zanimiv članek o mednarodnem položaju Švice. V članku stoji med drugim: »V čem je mednarodni pomen Švice? V njenem zemljepisnem položaju v osrčju zapadne Evrope, ki je prava Evropa ln ognjišče evropske civilizacije. Razdalja od Berna do Lizbone je skoro enaka razdalji od Berna do sovjetske meje. Od severoza-pada do jugovzhoda je Švica na pol poti med švedsko in Grčijo. Od severa proti jugu pa je na pol poti med Dansko in Sicilijo. Ako je Evropa streha na štirih stebrih, je Svlca njeno sleme. Položaj Švice je torej osrednjega značaja. Ločnica, ki loči atlantsko Evropo od sredozemske Evrope, gre preko Švice, preko St. Gotthar-da. Res je, da je Švica bolj sredozemska kakor atlantska država, to pa zaradi loka osrednjih Alp proti severu, saj je to gorovje kot nekaka zaščita sredozemskega sveta. K temu pa je treba pristaviti še tole dejstvo: Švica je razdeljena med dve veliki civilizaciji, ki sta pod vplivom krščanstva zgradili Evropo: med germansko ta latinsko civilizacijo.« Dar hrvatskega bana Dubrovčanom Dubrovnik, 5 febr. o. Davi cb 8.30 je s parnikom »Zagreb« odpotoval proti Splitu na povratku v Zagreb ban dr Subašič, ki se je mudil v Dubrovniku več dni o priliki proslave sv. Vlaha. Ban dr. Šubašiča so v Dubrovniku navdušeno sprejeli. Pred odhodom je mestnemu županu izročil 80.000 din za razdelitev med kulturna in dobrodelna društva v Dubrovniku, sreske-mu načelniku pa 20.000 din za razdelitev med siromašne otroke v vaseh dubrovni-skega sreza. SOKOL Kot zaključek smučarskih tekem SSKJ . so bili na sroinji skakalnici v Planici smu-I ški skoki. Doseženi so bili naslednji re-| zultati: I. Ivan Zupan, Jesenice, H. Franc ! Pribošek, Jesenice, in. Slavko Šušteršič, Radovljica, IV. Leon Bukovnik. Jesenice, j V. Jože Zale kar, Javornik, VI. Peter Flor-jančič Bled. Moški naraščaj od 16 do 18 let: I. Alojzij Razinger, Jesenice, n. Engelbert Brun, Jesenice, m. Boris Ručigaj, Kranj, IV. Vinko Praprotnik, Javornik. V. Ivan šijanec, Hrušica. Sokolsko druitvo Selnica ob Drar| zgradi Sokolski dom. V nedeljo Je bil redni občni zbor Sokolskega društva v Selnici ob Dravi, ki je ob številni udeležbi članstva posebno navdušene sokolske mlad ne vzorno potekel. Iz pozdravneda govora staroste br. Grahorja in poročil ostalih odbor-nikv je razvidno, da je bilo delo društva zelo živahno ta pestro. V letu 1940 je društvo imelo 26 članov in članic. 16 na-raščajnikov in naraščajnic ter 12 mo?ke in ženske dece. Br?t b^gajnik je poročal. da je bilo 18 974 din dohodkov in 14 323 izdatkov ter da je stanje blagajne 4.651 din, kar je vsekakor zelo razveseljivo. Med dohodki je posebno značilna vsota 12.540 din. ki Je plod raznih prireditev. med Pdatki pa zavzemata največje vsote nakup inventarja ln pa priprave za prireditve. Društvo je priredilo dva telovadna nastopa ta sicer pri Sv. Duhu ob prilik' deseteea binkoštnega izleta n« mejo ter 13. oktobra v Selnici, ki je bil združen 7 razvijem narašča jskega prapora, dve akademiji štiri gledališke predstave. pet org"n'ziranih izletov tri proslave. noč budno«*! in don pripravljenosti. Iz poročil brata načelnika ta brata prosvetaria je razvidno, da je društvo v enaki men skrbelo za telesni kakOT za duševni razvoi svojega članstva, ker je razen redne telovadbe priredilo več kulturnih prosvetnih in družabnih prireditev. Da bi bil v prihodnle razmah d^ifitva še močneiši m uspešnejši, si je društvo 7adalo nalogo postaviti si svoi' Sokolski dom, za katerega ima že pripravlieno stavblšče na krasnem letnem telovadl-šču kakor tudi eradivo Pri volitvah je bil Izvoljen z malimi spremembami s+ari odbor s starosto br. Grahorjem Delo te sokolske edinice je posebno važno, ker obrnemo Kobansko je narodno kakor tudi gospodarsko na^holl zapostavljeni del slovenskega narodnega telesa. ŠPORT Trije beli dsievl v Celju Jutri ob 19« bo zbor in baklada smučarjev po mestu, nato pa svečana otvoritev L zleta slovenskih smučarjev »Figaro« je nedavno objavil članek pod gornjim naslovom izpod peresa znanega francoskega jx»ssianca in političnega pisatelja Vladimirja d'Ormessona, ki je v svojih sestavkih pred prevratom francoskim politikom vedno priporočal naj opuste ne-k.po navado, da omalovažujejo mlade slovanske države in da jih celo izigravajo drugo proti drugi. D'Ormessonovo politično načelo je bilo, da mera Francija pomagati slovanskim dr/avam gospodarsko in politično, kajti le teko si bo na vzhodu pridobila močno zaslombo in podporo proti močnejšim sovražnikom Pisec v daflj-šem članku analizira sedanji položaj Francije ter razglablja možnositi za ozdravitev francoskih prilik. »Izgubiti vojno in biti poražen, pravi d'Ormesson, je strašno. Toliko žalosti, trpljenja in razrušenja, naposled pa še poraz! Res ni hujše preizkušnje. V sivoji zgodovini smo že preživeli poraze, toda malo iih je bilo tako groznih. Tudi drugi narodi so pretrpeli strahotne poraze, vendar ne smemo niti trenutka misliti, da bi s takimi ugotovitvami zmanjšali strahoto našega. Xe smemo kloniti v brezsilju, marveč moramo gledati stvarnosti pogumno v oči m iz nje črpati nauk za bodočnost. Izgubiti vojno, ni smrtni udarec, ako je narodna duša ostala nedotaknjena. Narod lahko gre skozi grozne katastrofe, toda nič ga ne more zrušiti, ako ostane zvezan s svojo zemljo, ako je zvest izročilu in ako ima trdno voljo, da premaga vse tožkeče Francija ima svoje večnostne poteze, dasi sina dopustili, da so se v teku brezumnih let lahkega življenja in razuzdano- Plrvati zahtevajo tudi Boko Kotorsko Zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac rad obiskuje kraje, za katere smatrajo Hrvati, da bodo morali biti priključeni še banovini Hrvatski. Nedavno se je mudil v štrigovi in je napovedal tamošnjim vernikom, da bo štrigova skoraj izločena iz okvira dravske banovine in pripojena Hrvatfiki. Te dni pa se je mudil v Boki Kotorski, katero tudi zahtevajo Hrvati. Obiskal je razne slovite cerkve po Boki > Kotorski in izjavil nato novinarjem, da -✓dokazuje vsak kamen Boke Kotorske kulturno raven hrvatskega m roda. Obenem tudi dokazuje, kdo je avtohtoni element. v Boki Kotorski.« Kfikor je znano, imajo v Boki Kotorski večino prebivalstva pravoslavni, ki pa žive v najbol ših odnošajih s hrvatskimi katoličani. Soj je menda Boka Kotorska kraj. kjer je dosegla verska strpnost med katoličani in pravoslavnimi svoj višek. $e ena velika naloga banovine Hrvatske Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« objavlja r uvodniku poziv na narodno disciplino, ki sc> jo rušili neznani posamezniki s tem, da so pošiljali na razne naslove v ovitkih znanih tvrdk pisma, v katerih so nemilo kritizirali delovanje sedanjih oblastnikov v banovini Hrvatski. Članek pravi, da se ne sme nikomur dovoliti, da bi z izpadi preprečeval izgradnjo banovine ter okrepitev položaja hrvatskega naroda. HSS je prevzela odgovornost za normalno politično življenje v banovini, zato mora tudi slkrbeti, da se ohrani mir in red. Kdor se pregreši proti temu, mora nositi pos'edice. Stranka sicer ne bo nikoli zahtevala od vlade, naj uporablja nezakonita sredstva proti krivcem, ne bo pa tudi dopustila neredov in anarhije. Poleg tega ima stranka še eno veliko nalogo in to je skrb, da se na čelo vseh uradov in zavodov postavijo pošteni in sposobni ljudje. Več ko dvajset let opozicije je gotovo preprečilo, da bi bil hrvatski človek razvil vse svoje sposobnosti. Zato je zdaj vlada pris Ijena. da sprejema na sodelovanje ljudi, ki sicer niso sodelovali v hrvatski nsrodni borbi, ki pa kot strokovnjaki sedaj lahko dobro služijo svojemu naredu Vendar si je treba prizadet- ti. da se čm piej vzgoji kador dobrih strokovnjakov ter da se vsak človek postavi na mesto, ki mu gre. Ni dovolj, da je kdo vedno volil dr. Mačka, da je morda govoril ognjevite govore na sestankih. ali da je bil v čosih diktature celo v zaporu. Vse to je treba seveda ceniti po zasiuženju. ali iz tega še za nikogar ne izhaia pravica, da dob' mesto, ki mu ni kos. Poleg teh borbenih vrlin je v^k^kor potrehno tudi strokovno znanje. H3S je po do^l borbi v or>oz'cMi prešla n-1 vl°do ter je seial izpostav"jena os r kritiki. Zato g-ora gled-tl na to, da bo na vsako mesto postavila spe-sobne l1udj ln da bo preprečila sabotažo nasprotn:kov, ki komaj čaka jo, da dobe povod za kritiko. sti znatno skazile in izkrivile. Te poteze to last samo naše zemije in našega naroda, ki jih je izobHkoval. Naia usodna nailoga je v teh težkih dnevih, da jim vrnemo njihovo čistočo, silo m harmonijo, sik ra tka, da ohranimo to, kar tvori že tisoč let skrivnostno francosko bistvo Marsikdo bo rekel, da je to prirodna in 'ahka naloga. Res je prirodna, ni pa nikakor tako lahka, kakor se komu zd< Ni mogoče, da ne bi razumeli dogodke ki so se toliko let vrstili pred nami, da ne bi spoznali zablod, v katerih smo tavali in ne pojmiili nesreče, v katero smo zapadli Eden največjih vzrokov, ki so dovedili do katastrofe, je dejstvo. da smo hudo pokvarili narodno misel. Mnogi Francozi so mešali ideološke strasti, ki nikakor niso bile naše, s problemom Francoske. Vznemirjanja, ki so prihajala »d daleč, so omajala edrastvo domovine. Morda so take intelektualne zmešnjave mogoče zato ker živimo pač v revolucionarnem času. Toda naša krivda je v tem, da nismo znali podvreči našim narodnim disciplinam onega, kar je kužno v duhovnem vretju naše dobe. Tako se je dogodila strašna nesreča. Toda mi nimamo pravice da ostajamo skrušeni in da jadikujemo, marveč moramo razmišljati o vzrokih vsega tega. Revolucija, ki pretresa en del sveta še ni zaključena, vendar se nadejamo, da naša država ne bo zašla v še večje vrtince. Iz te krize moramo rešiti svojo francosko dušo. Strniti se moramo okoli šefa države, kf predstavlja edinstvo in obnovo domovine, da nam ostane vsaj duša Francije.« E Dolžnost javnosti je, da g polnim razumevanjem podpira težnje vlade. Nemški gospodarski list V Novem Sadu je pričel izhajati tednik »Deutsche Arbeit« Izdaja ga vodstvo KuRurbunda. Zastopal bo interese nemških obrtnikov, trgovcev in industrij cev v Jugoslaviji in posvečal posebno pozornost gospodarskim zvezam med rajhom in Jugoslavijo. Rimska presoja položaja Rimski poročevalec budimpeštanskega vladnega organa »Pester Lloyd« podaja mnenje rimskih krogov o naraščajočem pomenu Sredozemlja v sedanji vojni, dokler bi kje drugod ne nastopili pomembnejši dogodki. Poročevalec pripominja, da so seveda s Sredozemljem v neposredni zvezi tudi vsa vprašanja, ki se tičejo Francije. Vlade v Vichyju ne napadajo v zadnjem času samo v Parizu, temveč tudi v italijanskih listih. Poznavalci francoskih problemov gredo pri tem celo tako daleč, da objavljajo v italijanskih listih takele pro-gnoze: »Francija še vedno čaka na nov obračun in nov Versailles. Vlada noče tako dolgo stopiti v tesnejše stike z osjo, dokler ne opazi, da hočejo Angleži položiti orožje.« Drugi pisci se sprašujejo, zakaj grade Francozi v zadnjem času utrdbe samo na italijanski meji in zakaj utrjujejo Francozi spet Tunis? Willkie in Donovan Splitski »Narodni list«, glasilo jugoslo-venskih nacionalistov za banovino Hrvatsko, objavlja beležko, ki je zanimiva z ozi-rom na naše posebne notranjepolitične prilike. V Beležki pravi »Narodni list«: »Prezident Roosevelt je poslali v Evropo krt svoja posebna zaupnika Willkieja in polkovnika Dooovana. Oba sta goreča pristaša republikanske stranke, ki je v ostri opoziciji proti Rooseveltovi demo-ki&tsiki stranki. Wiflkie je bil celo resen protikandidat prezidentu Rooseveltu, polkovnik Donovan pa je bil republikanski kandidat za guvernerja v New Yorku. Donovan je obiskal razne jugovzhodne prestolnice ter povsod posetil vodilne politike. Med drugim jim je povedal, da pripada stranki, ki je v ostri opoziciji proti sedanjemu prezidentu Zedinjenih držav, ki pa ga je kljub temu poslal v Evropo v posebni misiji.« Nemški vojaki na Finskem Dopisnik ameriške agenoije »United Press« poroča iz Helsinkov tele podrobnosti o nemških četah na Finskem: Ni res, da bi Nemci imeli na Finskem več divizij, ni pa tudi res. da bi se bili nemški vojaki na Finskem že vrnili v domovino. Nemški vojaki na finskih tleh imajo druge naloge kakor da nadzirajo prevoz čet, ki odhajajo z Norveške na dopust, in prevoz materiala Vsi t? vojaki, najsi 8Ct stalno na Finskem eli samo prehodno, žive izključno od svojih sredstev, tako v pogledu prebrane kakor vsega, kar rabijo za svojo oskrbo. Tudi bencin imajo svoj. | V petek bodo po vsem Celju zaplapolale zastave v oznanilo, da se pričenjajo največje smučarske prireditve v državi. Prebivalstvo mesta se je z veseljem odzvalo prirediteljem in so priprave za sprejeme izletnikov dosegle danes svoj višek. Re-stavraterjl, gostilničarji in hotelirji so poskrbeli in dali na razpolago vsa razpoložljiva sredstva, da bo udeležencem v vsakem primeru čim bolj ustreženo. Oblasti z županom g. dr. Voršlčem na čelu so izkazale prirediteljem brezprimerno naklonjenost in tudi mestne vojaške oblasti z vsemi razpoložljivimi močmi sodelujejo tako, da bodo vse prireditve v vsakem pogledu vzgled dobre organizacije. Tekmovalci že prihajajo v Celje in prebivalstvo jim izkazuje kar spoštljivo gostoljubje. kar pa ni nič čudnega, saj ima sedaj priliko videti vse tiste junake, o katerih je doslej samo slišalo ta čitalo, kako so tu ta tam zmagovali In blesteli, sedaj pa so prišli vendar enkrat tudi v grofovsl* Celje, da v središču Slovenije razpno svoja bela krila Ali že -imate izletni znak ? Za din 6.— ga dobite pri »Putnlku« v Ljubljani, pri Zvezi na Jesenicah in v izletni pisarni v Celju. Vsak udeleženec mora imeti znak. Ce še niste, prijavite takoj svoje tekmovalce. Sprejemanje prijav tekmovalcev se bo zaključilo v petek ob 16. popoldne. Vse prijave sprejema, daje informacije in navodila: Izletna pisarna, Celje, Delavska zbornica, Razlagova ulica. Nastopne liste ln liste z izidi tekem bodo vsem udeležencem na razpolago po din 2.— takoj po tekmi v izletni pisarni. Nastanitev gostov Izvršuje »Stanovanjski odsek«, Celje, Delavska zbornica, Razlagova ul. Tel. 189. Vsak udeleženec se mora takoj po prihodu v Celje zglasiti v izletni pisarni, kjer bo dobil vsa navodila glede prenočišča ta prehrane. Udeleženci bodo na željo dobili tudi svojega vodnika. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za morebitne nezgode ali materialne izgube pri prireditvah ter potuje vsak udeleženec na lastno odgovornost. Vsa tekmovanja bodo v neposredni bližini Celja, tako da bo vsak udeleženec lahko prisoten pri vseh tekmovanjih. Tekmovalce opozarjamo na vzorno disciplino ta točnost pri posameznih nastopih. Kdor bi se razpisane ure ne držal, ne bo pripuščen k tekmovanju. Tekmovalci, ki bi kakor koli kršil! red, ne bodo deležni ugodnosti. Pohitite, Celje vas bo prijazno sprejelo ta vam bo poleg pestrega programa pripravilo še mnogo drugega razvedrila. Taka prireditev je samo ena! še nekatera navodila Podpora tekmovalcem. Po sklepu izletne-ga odbora se bo po možnosti povrnila tekmovalcem polovica voznih stroškov, vendar to šele naknadno na podlagi ugotovljene udeležbe iz nastopnih list. Vsi tekmovalci bodo imeli v Celju brezplačno skupna prenočišča v telovadnicah narodne in okol. osnovne šole, v Prosvetnem domu ta Delavskem azilu. Prostori skupnih prenočišč bodo dobro kurjeni z udobno opremljenimi ležišči. Kolikor tekmovalci ne bi hoteli iti na skupna ležišča, bodo dobili prenočišča po znižani ceni v hotelih, vendar bodo morali to plačati sami. Po prihodu v Celje se morajo vsi tekmovalci javiti v izletni pisarni, kjer bodo dobili nakaznice za prenočišča in plačali bone za znižano prehrano, na podlagi katerih bodo razmeščeni po posameznih hotelih. Prehrana mladine. Vsi klubi naj takoj javijo zletni pisarni v Celju število mladine, ki bo nastopila. Prehrana bo za vso mladino skupna. Za ceno din 17.— bodo dobili v soboto večerjo, v nedeljo pa zajtrk, kosilo in večerjo. Hrana bo obilna in tečna. Tudi mladina ima brezplačna prenočišča v telovadnici okoliške šole. Treningi tekmovalcev. Vsem tekmovalcem sporočamo, da bo proga za smuk v soboto 8. t. m. dopoldne zaprta In trening na njej ne bo mogoč. Prav tako bo skakalnica zaradi ureditve zaprta v nedeljo dopoldne. Zato priporočamo tekmovalcem, da pridejo v Celje pravočasno. Na skakalnici so možni skoki do 50 m. Nastanitev gostov. Za člane pokroviteljstva in častnega predsedstva ter ostale predstavnike so rezervirani prostori v hotelu »Evropi«. Za novinarje je rezervirano v hotelu »Pošti«, zveztai funkcionarji pa bodo nastanjeni v hotelu »Union«. Slovenska zimskošportna zveza * Tekmovalce prosimo, da prinesejo po možnosti s seboj po eno odejo. gmotnih ciljev? Ce velja prvo, potem morajo imeti predvsem besedo klubi iz raznih krajev naše države, pri Čemer se smemo ozirati samo na kvaliteto. Ce pa gre za drugi cilj, naj se ustanovi tako imenovana enotna liga brez izpopolnjevanja, v kateri bi sodelovalo 5 klubov, in sicer: BSK, Gradjanski, Concordia, Jugoslavija in Hajduk. Seveda pa ima dr. Simicev predlog tudi svoje slabe strani in ima torej v nekaterih pogledih prav tudi opozicija. Tako na pr. trdi pravilno, da bi dr. Simičev sistem prinesel, da bodo v bodoče hrvatski in srbski klubi »stalni« člani lige. Govorimo odkrito! Prvak slovenske lige »Ljubljana« bi mogel v taki konkurenci verjetno zasesti le zadnje mesto, tako da bi izpadla, na njeno mesto pa bi po dr. Si-miču prišel novi prvak slovenske lige, ki bi pozneje morda doživel še hujšo usodo kakor Ljubljana. V najmočnejših in najstarejših srednjeevropskih nogometnih zvezah (v madžarski ta italijanski) sodeluje v I. ligi po 14 klubov, razen prve pa tekmujejo klubi še v več nižjih. Ce bi takšen sistem ne bil dober, ni verjetno, da bi v 40 letih in še več, odkar delujeta, ne mogli najti boljšega. Po mojem bi morali tudi pri nas ustanoviti ligo 14 klubov, razen nje pa igrati še v treh nacionalnih ligah. Števila klubov ne bi bilo treba določiti takoj, temveč postopoma. V začetku naj bi sodelovalo samo 12 klubov, in sicer v razmerju 6:5:1, na koncu tekmovanja bi izpadel zadnji klub in bi vstopili trije novi. Ti trije pa naj bi ne bili prvaki narodnih lig, temveč oni trije, ki bi zasedli prva tri mesta v posebnem tekmovanju po točkah, v katerem naj bi igrala samo po dva najboljša klubova iz vsake lige. Tako bi v dveh letih dokončno dobili 14 članov te prve lige, iz katere naj bi nato izpadali po trije klubi in bi tudi vstopali po trije po prej opisanem sistemu. Razumljivo je, da ima vsaka novotarija svoje zagovornike in nasprotnike. Toda vprašujem, ali je sploh mogoče uvesti kaj novega brez žrtev, čeprav majhnih? Ali nisc trpeli tudi številni majhni madžarski klubi, ko jim je zveza dovolila sodelovanja v ligi samo s pogojem, če imajo travnato igrišče? In vendar takrat na Madžarskem ni bilo nobenega protesta niti razprave, čeprav bodo prihodnje leto celo že tretjerazredni klubi morali imeti travnata igrišča. Vsi so spoznali namreč, da gre pri vsem tem samo za napredek nogometnega športa, ne pa za sklepe proti majhnim in slabim klubom. Upajmo, da bo slednjič tudi pn nas med denarjem, p-Vitiko m športom zmagal tudi v nogometu samo zadnji! K. F. ★ O istem vprašanju se je nedavno razpisal tudi eden najbolj znanih nogometnih delavcev Beograda in mednarodni tajnik VNS g. Kika F o p o v i č . ki je objavil v »Politiki« članek z naslovom »Edina pot k ustvaritvi nacionalne nogometne lige«. Clankar naglaša, da je interes države, športa in mladine, da bi bili čim bolj složni in združeni v krepke vrste. Športniki so po vsem svetu nosilci nacionalne misli in zavesti. Ce se to vprašanje postavlja s teh vidikov, ga bo prav lahko rešiti. Svoja- !zvajanja zaključuje z naslednjim pozivom: »Gospoda, vi, ki predlagate novo nacionalno ligo, pomnite dobro, da šport ne trpi polovične mere. Zedinjeni v nacionalni ligi, toda razdvojeni po duhu. ne bi dali lepega vzgleda naši mladini, ki nam je zaupana, da jo vzgojimo v službi Jugoslavije.« Ta zadnji stavek pove mnogo več, kakor vsi še tako zgovorni razlogi, ki jih je v utemeljitvi svojih predlogov navajajo razni apostoli novega reda v našem športu! Pojasnilo Z mestnega magistrata smo prejeli v zadevi Igrišča SK Jadrana pojasnilo, ki ugotavlja med drugim: »O tej stvari ste pisali 22. januarja, in sicer zato, ker je mestna občina ljubljanska odpovedala igrišče SK »Jadranu« v Ko-leziji in ga baje namerava oddati v najem SK »Planini«. Vsi, ki se za Kolezijo zanimajo, pa vedo, da je mestna občina morala odpovedati SK »Jadranu« dosedanje igrišče, saj so tam že delavci, ki kopljejo bazen za novo veliko ljudsko kopališče. Tretjina velikega bazena novega kopališča v Koleziji bo namreč na dosedanjem igrišču SK »Jadrana«, prav tako bodo pa na igrišču sezidane vse moške slačilnice in napravljene vse kopališču priključene športne naprave. Veliko novo kopališče s tribunami ta slačilnicami, ki bo z drugimi športnimi napravami ob Gunduličevl ulici dolgo 200 m, ob Hajdrihovi ulici pa široko 80 m, mestna občina zida seveda prav za vso Ljubljano in tudi za vse ljubljanske športnike ter nikdar ni niti mislila, da bi prostor, Id ga je imel SK »Jadran« v najemu, dala v najem kakemu drugemu društvu. Dve izgubi v mednarodni športni družini. V Budimpešti je v soboto nenadoma umrl dr. Leo Donath, generalni tajnik mednarodne plavalne zveze in vodja madžarskega plavalnega športa, ki je skoraj vse svoje življenje žrtvoval za razvoj ta napredek te popularne športne panoge. Dr. Donath je bil v mladih letih sam aktiven tekmovalec, pozneje pa je svoje sposobnosti, ki niso bile majhne — saj je med drugim dosegel tudi tri visokošolske diplome —, posvetil delu v plavalnih organizacijah. Pokojni se je udejstvova) tudi kot športni novinar ta si je pridobil v času svojega delovanja mnogo prijateljev med športniki ne samo v Evropi, temveč po vsem svetu. Star je bil 52 let. — V Tammerforsu na Finskem je v 71. letu umrl oče znamenite športne družine Jarvinenov. Stari Jarvinen je leta 1904. zasedel prvo mesto v Atenah v tako Imenovanih olimpijskih vmesnih igrah, in sicer v metu diska v grškem stilu, svojim trem sinovom Ahilesu, Mattiju ln Kalleju pa je položil temelje za njihovo poznejšo slavno športno kariero. Najbolj znan je postal njegov sta Matti, ki je dosegel tri svetovne rekorde ta olimpijsko zmago v metu kopja, Ahiles je bil svetovni rekorder v desetoboju, tretji sin Kalle pa je bil finski državni prvak v smučanju. Slovenska kolesarska podzveza Ljubljana (Službeno). Redna seja upravnega odbora bo v petek dne 7. t. m. ob 19. v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Prosim vse odbornike, da se seje udeleže, ker se bo razpravljalo o občnem zboru podzvtfee, ki bo v ne* daljo dns.9. n. 1941. Tajnik. Slovenska kolesarska zveza Ljubljana. Redna seja upravnega odbora bo v petek dne T. t. m. ob 20. v kavarni Vospernik, Start trg 34. Tajnik. Okrog državne lige v nogometu Doprinos k razpravam o novi ureditvi prvenstvenega tekmovanja za državno prvenstvo v nogometu V zvezi z reorganizacijo tekmovanja za državno prvenstvo v nogometu, ki so jo v zadnjem času začeli priganjati v Zagrebu in jo precej brez olepšavanja odklanjajo v Beogradu, je tudi eden prijateljev našega lista podrobneje proučil nekatere možnosti takšne spremembe. Vsekakor zaslužijo njegova izvajanja pozornost že zaradi tega, ker je mislil pri tem predvsem na usodo edinega slovenskega predstavnika v takšni novi državni ligi. Čeprav se nas spori in razprave o tem za zdaj še ne tičejo, moramo vendar tudi pri nas budno paziti na vse predloge o novi ureditvi državne lige v nogometu, ker gredo odkrito ali še rajSl prikrito večinoma vsi za tem, da bi Ljubljano in Slovenijo »odžagali« pri čim donosnejši eksploataciji najbolj obiskanih športnih prireditev v velikem delu naSe držav«. Nai prijatelj je napisal naslednje: »Nedavno se je iz Zagreb« oglasil dr. Simič z novim predlogom, po katerem naj bi se ponovno spremenil sedanji način tekmovanja za drž. nogometno prvenstvo. Po novem sistemu naj bi se ustanovila enotna državna liga, v kateri bi izbrani klubi igrali tekme vzporedno z onimi v treh narodnih zvezah. Na ta predlog so na dolgo in široko reagirali zagrebški in beograjski listi; čitali smo razne komentarje in razprave, ki so se začele okrog tega vprašanja med funkcionarji, novinarji L t. d., nihče pa ni vprašal za mnenje onih, ki vse tekmovanje gmotno podpirajo, namreč publike. In tukaj moram v naprej ugotoviti, da Je publika povsod z veseljem pozdravila omenjeni predlog dr. Simlča. Ce hočemo to vprašanje pretresti ne glede na materialne interese, ali na politiko ln samo v stremljenju za boljšim nogometom, potem moramo najprej razčistiti vprašanje, ali igramo nogometne tekme ln ali smo ligo ustanovili zaradi izboljšanja povprečnega nivoja, ali pa BELEŽK MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglaa ln enkratno pn etojblno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis; in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno p «^tojblno Din 5.— za šifro ali dajanje - --lovov fVi-tmnn-^l znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— | Posojila različna, preskrbim hitro ifl brez kakšnega predplačila RUDOLF ZORE Ljubliana, Gledališka ul. 12 Znamka 3 din. 2449 16 Samostojna gospa lepe zunanjosti, 32 let, lastnica dobro idoče gostilne v centrumu Zagreba. išie radi preoblo-ženosti s poslom, družabnika — (zakonskega druga). Ponudbe; Vele-blt, Zagreb, Poste re-stante. 2475-16 Službo dobi Frizerko samo prvovrstno moč sprejo em v stalno službo. Plača dobra. Por.ud-t>e z naveabo pogoiev poslati na ogl. odtl. Jutra pod značko »Prvovrsten »■. 2427-1 Železni nar z večletno prakso prvovrstna mod, se sprejme. — Ponudbe s prepisom sprlleval na ogl. oddel. J itra pod »Ljubljana«. 2470-1 Sobarica zanesljiva, za ra va in pridna, ki zna nemSkl in Ima veselje ln ljubezen do ene?a otroka se išče za takoj na deželo. Ponudbe Je poslati s fotografijo ln mesečno plačo na ogl- odclel- Jutra ped iPlevna, 2aiec«.. 2472-1 Natakarico simpati no. m'aao, boljšo. tako spre 1 me kot samostojno moč. buffet r.a deželi. Plača zelo dobra. 2e vajene, s kavcijo, imajo prednost, a ni pogoj. Takojšnja predstavitev pri: Buffet Pričel j. Sv. Lovrenc na Pohorju. 2481-1 Mlado služkinjo do 20 let staro, z znanjem kuhe in potrebnega, sprejme oficirska družina brez otrok za Beograd. Naslov v vseh pes!. Jutra. 25(55-1 Vzgojiteljico k dveletni zaravi deklici iš6a-no. Pogoji: dovršen tečaj za otroško vzgojo (Kindergartenkurs) ali daljša praksa, s perfekt-nim znanjem nemščine. Zdravniška obitelj. Dobri pogoji. Ponudbe s sliko, — navedbo dosedanjih služb, referenc, spričevala šol in tečajev itd. ter cogojev je poslati na oglas, oddel. Jutra pod »Vzgojiteljicam 2473-1 Pisarniško moč za nekaj ur dnevno sprejmem. Ponudbe pod »Dobra strojepiska« na ogl. odd. Jutra. 2483-1 Brezposelni strojepiski ki poseduje pisalni stroj nudim zaslužek. Nastop takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 2506 1 Službe išče Veliko možnost zaslužka z novim sodobnim poslan nudi sposobnim ln marljivim osebam banka. Obširne ponudbe z dvema slikama Je poslati na Interreklam. Zagreb. Masarykova 28 pod »Gradjcvinski krediti P-6478«. 2476-3 16 letno dekle išče službo k boljši družini v mestu v Sloveniji. Naslov v vseh pasi. Jutra. 2495 2 Trgovska pomočnica lzučena trgovine z meš. blagom, s šolsko Izobrazbo 4 razr. mešč. šole in 2 leti obrtne šole v vezenju, z maturo, prosi zaposlitve v kakršnikoli stroki trgovine kot pomočnica ali blagajničar-ka. Zmožna tudi knjigovodstva. Stara 22 let. Vešča srbohrvatskega in nemškega jezika. Nastop službe takoj, v mesto ali na deželo. Ponudbe na Mara Jerlna, Trbovlie. Loke 295 . 2487-2 Pouk Instrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposelni profesorski kandidatle • stro kovnjaki. — Novinarski aom. Gosposka 12: urad ne ure oa 10. do 12 216-4 Posojilo najemo na^im *ianom ir varčevalcem tJendni •mjl VI osje '»brestu temi pf 5 idstotfco* Vsi »ar čevalci brezntsčnr »v« rovanl Zadruea »Mn Dom« Ljubljna Dvor takova 8. Iščemo oover enlke 199- Posojilo 80.000 din iščem. Sigurnost stoodstotna. Dam aobre obresti. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Priložnost: 2496-16 Od Mora ve do Save od Dunava do Drave proti kaši ju vzemi Zavojček din 5.— v lekarnah. modroce vrhnje »n spodnje — ima najceneje na zalogi SEVER, Marijin trg 2 NENADKR1L JIVO naglo delo, trpežnost in točnost vam nudi avtomatska tehtnica G R O M" — Zahtevajte Ugodni plačilni pogoji. ponudbe! Tvornica tehtnic J. ŠEBEŠČEN, Siatnstica Iščem zastopnike, ki razpolagajo z jamstvom in so dobro vpeljani pri trgovcih za teritorij Slovenije. Knjižico Kmetsksga hran. In posojilnega doma, okrog din 15.000, prodam po ugodni ceni. RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12. Znamko dinariev 3. 2504 16 Kupim ZlfiTO SREBRO - PLATINO ■/. BRIUPNTE SMPBHCDESRF1RHRVIIHE BISERE ITD. STARINSKE MAKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEHAH »-STARK TVtDKR ' 3os EBERLE UUBLJflMB.TVRŠEVA 2 - V^cr^v HOTEL W SLON Kupim Lisice stroj lmo. barvamo tn prvovrstno lzoelamo. — Krznarstvo L. Rot, Ljnb ljana, Mestni trg 3. 947 Avtorfnotp Kupim avto tovorni 1 ln pol do 2 ln pol tonski, malo rabljen, z dobrimi gumami. Ponudbe na LavrenMč & Co., Ljubljana, poštni preaal 205. 2396-10 0pel-01ympia v odličnem stanju, do bre gume, taksa za 1941 plačana, za 18.500 din naprodaj. Jugo generator Maribor, Aleksandrova c. 5t 51. 2497-10 PrehriitiM Kateri gospod upokojenec bi ml hotel pomagati izdelati hUo, v bližini Kranja ln bi Imel zato dosmrtno stanovanje. — Naslov v vseh po.-:l. Jutra. 2419-14 Trgovski lokal se odda. Izve se Jur ičev trg 3-1. 3438 19 Mlekarna z vsem Inventarjem, na prometnem kraju, se proaa. Naslov v vseh posl. Jutra. 2489 19 Obratni prostor za mirno obrt. velik, suh, se iš^e za takoj. — Ponudbe poslati ogl. oddelku Jutra pod »Točni plačniki«. 2509-19 Stanovanja Elegantna soba s kuhlnlo tn pritlkllna-mi, v centru mesta. ?e Išče za takoj. Gherzinič M., Bolgarska 23. 1. n. 2490-21 a Sobo odda Prazna soba s posebnim vhodom, se odaa takoj. Najraje zakoncema. Pod Rožnik, c. V. 29 . 2034-23 Prazno sobico z vhodom lz stmnjtšča v centrumu, oddam. — Nalov v vseh po6l. Ju tra 24H-2- Oblačila Dežni plašč prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 2499-13 Posest DoH?kanosen hotel v leto"i?kem in kopališkem k-raiu Sloveniie se proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2119-20 Preskrba vsakovrstnih naslovov ln listin! Pomoč pri Iskanju stanovanj Ui selitvah! Izvrševanje vseh poslov lz. potov! Poslujemo solidno, zanesljivo ln dlskret no! »SERVIS BIRO«, Ljubljana, Sv. Petra e. 27-1, telefon 21-09. 2502-31 L Dve parni pekarni oddamo v LJubljani v najem. Pcisve se pri »Tehna<, Mestni trg 25. 2498 17 minum Poverjenike v vseh krajih, išče denarni zavod za stalen tn donosen posel. Obširne ponudbe z 2 fotografijama pod »Poverjenik« na Publicitas, Zagreb, Ilica br. 9. 2445 5 Najin neizmerno ljubljeni soprog in atek, gospod DETIČEK BALDO bančni uradnik naju je v torek 4. t. m. zvečer nenadoma po kratkem fc trpljenju za vedno zapustil. % Pogreb blagega pokojnika bo v petek T. t m. ob F 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališče v Celju. Sveta maša zadušnica bo v soboto 8. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju Celje, Graz, Haile, dne 4. februarja 1941. DETIČEK AMALIJA, soproga; BALDO, sinček in rodbine ŠPEGLIC, GSPALTL, LANGE Na Vrhniki pri kolodvoru prodam veliko enonadstrepno hi šo z manzardo. Elektrika. vodovod, v pritličju dobro ldoča restavracija Pojasnila v restavraciji »Kolodvor«, Vrhnika pri LJubljani. 2483 20 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah f-TCRNE — iuvelir. Ljubljani. \Volfova ulica 8-34 Suhe slive besanske, razTo^lJamo po povzetju po din 11 k? fco Lukavac. Rrača Izgubljeni Izgubila se je zlata Eai>estn!ca. PoHei nalditelj naj Jo proti np^radi -Dob« so m vsa*' lekarni Po Imifr poiijem« Ki«r«twi, Pofcjame ^r&ELINI BTOCKad -knei mimajigva1 0«l po* »* odstopam prodajo TOALETNIH MIL tvrdki, ki bi kupovala olago za svoj lastni račun — Ponudbe poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sapun«. Zahtevale h^Hco A L C O S O Knjigoveški rezilni rabljen v dobrem stanju, okoli — ponuditi knjigarni Sretena Niš. stroj 70 cm širok Stefanoviča, Iz Tržiča č— Občni zbori. Zadnji čas se vrstijo občni zbori naših društev in ustanov. Združeni obrtniki so izvolili za predsednika čevljarskega mojstra Martina Slapar ja, gostilničarjem bo načeloval po odstopu dolgoletnega predsednika Jos pa Kavčiča Franc Sušnik, Streiski družini pa predseduje ing. Franc Smolik. Ustanovni zbor Kulturbunda je bil zadnjo nedeljo preteklega leta v gostilni pri Dolarju. Izvoljeni so bili za predsednika Nikolaj Klemenz za blagajnika Ferdinand Zeeh. za tajnika dr. Viljem Elbert, v upravo Zeh Hubert, Stranski Edi in Bohm Anton, vsi uslužbenci tvrdke Ed. Glanzmann in And. Gassner. Značilno za Tržič je dejstvo, da je Bohm Anton tudi član občinske uprave. — 10. t. m. ob 20. bodo zborovale pri Lončarju naše Kolašice. Želeti bi bilo, naj bi vnema naših dam za plemenito delo, katerega izvršujejo, našla pot za " nadaljnje uspešno delo. — Pri zadnji bo-I žičnici je obdarovalo Kolo 70 otrok z obleko in perilom, deset družin pa z živežem. Javnost pričakuje, da se bodo v teh usodnih časih Kolašice še z večjo vnemo lotile svojega koristnega dela. 6— Pomanjkanje surovin za naše tovarne. Predilnica je pri koncu s svojimi zalogami in dela v nekaterih oddelkih le po 4 do 6 ur. Prizadeto delavstvo pri današnji draginji kljub povišanju urnih mezd ne more izhajati. Drugi obrati, čevljarske in usnjarske tovarne in fužine še polno delajo, pojavljajo se pa že tudi težave v preskrbi surovin. 1NSERIRAJ V „JUTRU"! Sporočamo žalostno vest, da je naš dolgoletni vzorni tovariš, gospod Baldo Detiček uradnik Celjske posojilnice d. d. v Celju v torek, dne 4. februarja 1941 zvečer po kratki bolezni preminil. Pogreb bo v petek, dne 7. februarja ob 16. izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju. Nepozabnemu tovarišu bomo ohranili trajen spomin. Celje, 5. februarja 1941. UradniStvo Celjske posojilnice d. d. v Celju ' ' . '"(V t X" f Naznanjamo žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi gospoda Ivana Petkovška strokovnega učitelja v pokoja Dočakal je 88 let in je v svoji dolgi bolezni bil večkrat previden s sv. zakramenti. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob pol 5. uri pop. izpred hiše žalosti v Križevniški uL 2. Sv. maše se bodo zanj darovale v stolni in križevniški cerkvi. Mir njegovi duši! ŽALUJOČI OSTALI Oglas Da bi se moglo pristopiti meram, katere so potrebne, da bi UPNIKI nizozemske države dobili njim pripadajoče zneske, prosi Vlada Kraljevine Nizozemske vse fizične in pravne osebe v Kraljevini Jugoslaviji, ki imajo kakoršnekoli zahteve do Nizozemske države, kakor n. pr. imejitelji nizozemskih državnih obligacij, da te svoje zahteve opremljene s potrebnimi dokazili dostavijo v roku 14 dni od danes Kraljevemu Holandskemu poslaništvu v Beogradu* Teodosijeva ul. 10, poštni predal 155. 6. februarja 1941. Urejuje Davorin Ravljen. — sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. (L kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za uueratni dal j* odgovor« Alojs Novak. — Val f Ljubljani.