ed;
irs'
'tf'
one
5
Ameriška Domovina
m 6%7 ,c a^ iN.iPtW?
0°kL*Ooc/ tcirjf&imiM 08«»
' N.y
‘ /7^ CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 15, 1971



" y'- •
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
&6V€N1AM
OMNKN6
STEV. LXXII — VOL. LXXII
rif'
Vsi
ilifi
Itvc
eni*
itfl1'
V
iri«
tci
>
.tr>c'
ni^
0	v
1	^
391'
»1-«
aoKJ
?od;'
tar
-p*:
05
Pr'
po^
noa
O«?
$
of"
hrae! ponuja premalo
Izraelska ponudba za umik °d Sueškega prekopa je preveč omejena, da b i jo niog'el Egipt sprejeti, pravijo v Washingtonu.
Washington, d.c. — izra-
elski predlog za odprtje Sueške-§a prekopa je preomejen, je vse Predaleč od egiptskega, da bi ga rrrogli v Kairu sprejeti. Predlog k° izraelska vlada v nedeljo Predvidoma odobrila in poslala v Washington, kjer se trudijo, bi dosegli neko mirno rešitev a^i vsaj podaljšanje razgovorov 11:1 Srednjem vzhodu. V držav-nem tajništvu, kjer so dobili Predlog na vpogled, so nad nje-2°vo ožino razočarani.
^giptski predsednik Sadat je Pred časom predložil, naj Izrael ^hskne svoje oborožene sile od ueškega prekopa dalje v notra-jhast Sinajskega polotoka, na-ar bo mogoče prekop odpreti Ila temelju začasnega sporazu-Illa) ki naj bi bil prvi korak k sPiošnemu in končnemu spora-ZUlnu med Izraelom in njegovi-^ srabskimi sosedi.
^rael je dejal, da nima nič Pr°ti odprtju prekopa, toda z Vegovega vzhodnega brega se ^ bo umaknil, dokler ne bo iehjen in podpisan dokončni sPorazum med Izraelom in E-giPtom, ki mora ne le končati ^°jno stanje med obema, ampak priznati obstoj Izraela v ^govih dogovorjenih mejah,
. Priznati tudi prosto plovbo l2raelskim ladjam skozi Sueški Prekop. V Egiptu so k temu rek-1: Ne!
. Washington je posredoval in dael je izdelal nov predlog, ki Pa je še vedno daleč od egipt-zahtev. Očitno je, da bodo ^govori obtičali in v Kairu go-0vre o neizbežnosti novega obo-°zenega spopada. Ta vtis potr-P^e3° tudi velike nove pošiljke
fr0dernega sovjetskega orožja v
^gi
Novi grobovi
Edward Zych
V soboto je umrl v Lake County Memorial Hospital West 63 let stari Edward Zych, do pred enim letom živeč na 7516 Decker Avenue, nato pa pri svojem svaku Louisu Benčini v East Lake. Bil je samski, brat pok. Thaddeusa, pok Alexa, pok. Matilde Stepp, Marie Stepp in pok. Jeanine Bencina. Rojen v Glassportu, Pa., se je 1. 1925 preselil v Cleveland in bil zaposlen 22 let pri Fisher Body na Euclid Avenue. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9., v cerkev sv. Justina (East Lake) ob 10., nato na pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen danes popoldne.
Čilski režim se beri s socialnimi težavami
Muskie, Humphrey, Kennedy
WASHINGTON, D.C. — Glavni republikanski vodniki, ki imajo nalogo pripravljati predsedniške volitve prihodnje leto, trdijo, da so resnični kandidat je, s katerimi morajo računati na nasprotni strani, le senatorji Muskie, Humphrey in Kennedy. Od treh demokratov sodijo, da bi imeli najtrši posel s Hum phreyjem in Kennedyjem.
Morda imajo prav, morda ne, do volitev je vsekakor še poldrugo leto in dotlej se lahko še marsikaj spremeni.
Pt v zadnjih tednih.
Sovjeii grade v Egiptu tofoorsko oporišče
London, vei. Brit. — Po atkih, ki prihajajo sem, je ^i tetska zveza pospešila delo v/ gradnji pomorskega opori-a Marsa Matruh zahodno od ja Nila. Pristanišče bo služi-sovjetskim vojnim ladjam, ^bno atom skim podmorni-v • Sedaj uporabljajo Sovjeti s a namen pristanišče v Alek-]e ^ji, ki je bilo nekdaj po-b . ^alte najvažnejše oporišče ‘ anske sredozemske flote.
£r ^ ^ an išče Marsa Matruh bo cih V^0ma gotovo v 18 mese-j.^'. samo za sebe na pod-ki je zaradi puščavskega ih skoraj popolnoma prazno IJs'0^eno od naseljenih predelov Pred 9 Sowjoti bodo tam varni W raci0vednimi ogledovalci, g1^ liptovskimi.
gotska zveza ima po tukaj-
2°.0onP°datkih v ESiPtu do iških Svoj*k vojakov in voja-gajo str°kovnjakov, ki ne poma-si]a egiptskim oboroženim be ’ aihpak imajo sami za se-SaJ 6 vojaških letališč.
Vzhodna Nemčija se počasi le uveljavlja
BERLIN, Nem. Pred nekaj leti so Vzhodno Nemčijo priznavale le države komunističnega bloka, sedaj jo priznava in vzdržuje z njo redne diplomatske odnose že 28 držav. Med temi je tudi republika Čile v lužni Ameriki.
Propadanje disc ipiine med delavstvom zmanjšuje gospodarsko produktivnost.
SANTIAGO, Čile. — Doba praznovanja zmage revolucije je že za minula. Tak sklep že lahko napravimo, ako sodimo po govorih predsednika dr. Allende-ja. Predsednik je moral namreč posvetiti štiri med svojimi zadnjimi 5 govori gospodarskim težavah v svoji domovini. Značilno je, da vse te težave izvirajo iz pomanjkanja discipline med delavstvom. V čilski republiki se namreč ponavlja na las točno isto kot v vsaki socialni revoluciji.
Delavci hočejo takoj ustvariti svoj raj in ne sprašujejo, ali je to mogoče ali ne. Zato so se tudi čilski delavci odločili za tako pot. Naj prvo zahtevajo pretirano visoke plače, lahke delovne pogoje, vse polno obrobnih koristi itd. Pri tem ne poznajo nobene discipline:	ne prihajajo
redno in o pravem času na delo, delajo, kolikor se jim zljubi, radi počivajo, zapuščajo prezgodaj delovna mesta, izostajajo od dela, kadar se jim zljubi itd.
Posledica tega je, da je delovna storilnost hudo padla, da je zastoj v prometu zmeraj večji, da je uradništvo v javnih službah postalo zanikrno in površno. Da ni nikjer nobenega pravega gospodarja itd. Sicer pa: poče-mu ponavljati stvari, ki se na primer godijo v Jugoslaviji že 25 let. Na drugi strani vlada v čilski republiki velika brezposelnost, verjetno tudi radi tega, ker ni mogoča nobena emigracija.
Erifska sodba o pohodu M. Všefuamcev v Laos
LONDON, Vel. Brit. — Britanski vojaški strokovnjaki, ki opazujejo vojskovanje v Indo-kini, so v poročilih svoji vladi o-značiii južno vietnamski pohod v februarju in marcu v Laos za “kvalificiran uspeh”. Oni trdijo, da so mnoga poročila o neuspehih na tem pohodu in o njem samem, ki so bila objavljena v Združenih državah, netočna.
Britanci so stvarnejši v svoji presoji, oni niso neposredno zapleteni v vietnamsko vojskovanje, zato je njihova sodba lahko nepristranska, med tem ko ameriški poročevalci, gledajo in slikajo položaj v Južnem Vietna-m in v vsej Indokini skozi očala svoje sodbe Nixonove vietnamske politike in vojskovanja v Indokini. Seveda tudi vladna poročila niso stvarna in točna, vsakdo hoče dobiti podporo za svoje delovanje in poročila o njem temu primerno “prikroji”. Tisti, ki taka poročila berejo, dostikrat na to ne misiljo in dobe na ta način napačno sodbo o položaju.
Dolžnost poštenega poročevalca je, da opiše najprej dogodke in položaj stvarno in kolikor le more nepristransko, pa naj mu je to osebno všeč ali ne. Svoje osebno mnenje lahko nato obrazloži posebej, pa mora tudi povedati, da je to le njegovo mnenje.
NIXON JE OBJAVIL NOVE UGODNOSTI JA KITAJSKO
Predsednik ZDA včeraj objavil vrsto ukrepov, ki omogočajo povečanje in izboljšanje trgovskilh in drugih stikov med ZDA in LR Kitajsko.
Pakistanski režim cika na “versko” vojno?
KARACHI, Fak. — Da v režimu Yahye K ban a ne more biti vse v redu, priča poskus, da bi režim pridobil pakistanske muslimane za “versko vojno”. Pro-
R. Morton zanikava
WASHINGTON, D.C. — Notranji tajnik Rogers Morton se trudi, da bi odkril, kdo je spu-itil v javnost vesti, da je on dvakrat hotel odstopiti, ker “ni mo-,fel do predsednika Nixona”.
R. Morton je te vesti označil za “popolnoma neresnične”. Njihov cilj naj bi bil zasejati seme spora med njega in predsednika Nixona.
paganda za to idejo se je že za-Režim je sedaj predložil zako-|cela na radijskih postajaK To ie ^b^yi ukrepov, ki naj razširijo
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Nixon objavil vrsto ukrepov, ki olajšujejo trgovske stike in potovanja med Združenimi državami in Ljudsko republiko Kitajsko. Ti u-krepi naj bi bili sklenjeni že pred dvemi tedni v času predsednikovega bivanja v San Clemente v Kaliforniji, kot je dejal predsednikov tajnik, na njihovo objavo včeraj pa je zelo verjetno vplival ljubezniv sprejem ameriških športnikov in novinarjev v Peipingu v zadnjih dneh.
Predsednik kitajske vlade Ču En-laj je včeraj med sprejemom ping-pong moštev, ki so bila povabljena na Kitajsko, govoril izredno dolgo z ameriškim moštvom. Bil je zelo ljubezniv in je govoril o nekdanjih obsežnih stikih med Ameriko in Kitajsko ter napovedal, da je z obiskom ameriške ping-pong skupine na Kitajskem nastopila nova doba, ko bodo stiki med obema deželama zopet obsežni in bodo prihajale na Kitajsko zopet kar cele skupine novinarjev. Poleg ameriškega moštva so bila pri sprejemu tudi ping-pong moštva Velike Britanije, Kanade, Nigerije in Kolumbije. Ču En-laj je napovedal, da bodo Kitajci obi$k vrnili.
Dobra volja, ki jo je pokazala Kitajska s povabilom ameriške športne skupine in časnikarjev, da so poročali o tem obisku, je pripravila predsednika ZDA k
posebnega dovoljenja; ameriške petrolejske družbe smejo prodajati gorivo ladjam in letalom na poti na Kitajsko in od tam z izjemo onih na poti v Severni Vietnam, Severno Korejo ali Kubo in od tam; ameriške ladje smejo voziti tovore za Kitajsko iz nekitajskih pristanišč v kitajska; Kitajski je dovoljeno prodajati ameriške izdelke z izjemo tistih, namenjenih za izrazito rabo oboroženih sil.
ne o nacionalizaciji rudnikov. ?da nevarna stvar, ki lahko u
stvari tako sovraštvo med na-
Ta predmet v javnosti nikogar več ne zanima, kajti pomanjkanje discipline je dejansko izbrisalo učinkovito proizvodnjo, kar se že čuti pri izvozu.
Za pregled Calleyjevega procesa najmanj 2 leti!
WASHINGTON, D.C. — Sku-šeni vojaški pravniki trdijo, da bo za popoln pregled procesa proti poročniku W. L. Calleyju treba najmanj dve polni leti.
sprotniki, ki ga celi rodovi ne bodo pozabili.
Poleg tega je težko računati, da bo to geslo brez ugovora sprejeto v tujini, ki je že sita političnih državljanskih vojn brez verske primesi. Le kako na primer pridobiti ameriško javno mnenje, naj podpre Yahyo Kha-na, ako bo svet vedel, da se je oprl na “sveto vojno” proti svojim ne morda verskim, ampak političnim nasprotnikom. Zato
stike med Kitajsko in Ameriko ter postopno odstranijo zapreke, ki so 22 let ločile obe deželi.
V izjavi Bele hiše je rečeno, da bodo obiskovalci iz Ljudske republike Kitajske, posamezniki ali skupine, dobili vize za vstop v ZDA; v bodoče je dovoljeno plačevati z dolarji dobrine iz Ljudske republike Kitajske brez
_ ■.------------------------
je treba do zadnjega upati, da do verskega obračunavanja v v Pakistanu ne bo prišlo.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali cd 6.30 ialjel
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima nocoj redno mesečno sejo v navadnih prostorih.
Rojstni dan—
Prijazna in zavedna Slovenka gdč. Ivanka Majer od Majerjeve trgovine s čevlji, 6410 St. Clair Avenue, ima danes rojstni dan. Cestitkom njene dobre matere in številnih prijateljev se pridružuje tudi Ameriška Domovina in želi gdč. Ivanki veselo in srečno mlado življenje!
Pozor—
Ker pretekli petek zaradi praznika niso pobirali odpadkov, so se dnevi pobiranja povsod premaknili za en dan naprej. Kjer bi morali torej po starem pobirati danes, bodo šele jutri! .Ne pozabite tega!	;
Požar v naselju—
Včeraj popoldne je prišlo do manjšega požara v poslopju sen. A. Novaka na St. Clair Avenue, ki pa je bil naglo po-gašen. Škoda je zmerna.
Kaj je povzročilo ogenj—
Oblasti preiskujejo okoliščine, ki naj bi razkrile vzrok požara v hoteju Carter v torek zvečer, ki je povzročil smrt sedmih oseb, 9 jin pa težje prizadel ter napravil preko 8300,000 škode. Požar se je izredno naglo razširil iz “Embassy Room” v spodnjem delu hotela v glavno vezo in nato v gornja nadstro-govorne prepričati, da ZDA neiPJa- V zvezi s požarom iščejo bodo	zaveznikov	zapustile,	ho-1 nekega mladega fanta, ki je
čejo le	v	okviru	Nixonove	dok- J uslužbencu hotela dejai, da je
trine, da sami več store za svo- v hotelu velik ogenj, pa nato je varstvo in se ne zanašajo sa- 'zg'nd-mo na ZDA.	Pecivo prosijo—
Mladi harmonikarji prosijo matere in dekleta za domače pecivo za svojo nedeljsko pri-
Azijske zaveznike ZDA skrbi prenaglo umikanje
WASHINGTON, D.C. — Anna Chennault, vdova gen. C. Chennaulta, vodnika “Letečih tigrov”, ki so pomagali tekom druge svetovne vojne Kitajski v njenem boju proti Japonski, se je vrnila s poldrugomesečne poti po Aziji, kjer je po naročilu predsednika Nixona obiskala Južno Korejo, Japonsko, Tajvan, Filipine, Hong Kong, Južni Vietnam, Tajsko, Malezijo in Singapor.
Povsod se je razgovarjala z vodniki držav in jim razlagala stališča ZDA do Azije. Ko je svoj obisk končala, je zdaj predsedniku Nixonu poročala v osebnem razgovoru, da so povsod izrabili zaskrbljenost, da se ZDA prenaglo umikajo iz Južnega Vietnama in tudi obveznosti do svojih zaveznikov v jugovzhodni Aziji.
Mrs. Anna Chennault je v imenu vlade ZDA skušala od-
Zadnje vesti
PARIZ, Fr. — Današnjega 109. ^redltev Pri Sv- Vldu-
Jeklarska unija se ne meni za boj profi inflaciji
Naj^!ežno jasno in hladno. lsJa temperatura okoli 45.
CLEVELAND, O. — V jeklarski uniji niso včlanjeni le delavci v jeklarnah, ampak tudi delavci v nekaterih vrstah predelovalne industrije, na primer delavci v tovarnah za jekleno in kovinasto posodo. Taki delavci imajo v uniji navadno svoje avtonomne skupine, ki se same pogajajo s prizadetimi tovarnami, seveda vedno v načelnem sporazumu z glavnim unijskim vodstvom. Zato se je spremenila že v tradicijo navada, da to, kar dosežejo delavci ene stroke v predelovalni industriji, lahko dosežejo tudi delavci drugih strok, ako že ne nameravajo zahtevati in doseči kaj več.
Tako se je sedaj tudi zgodilo pred našimi očmi. Delavci treh velikih tovarn, ki delajo pločevinasto posodo, so pozimi iztisnili pri mezdnih pogajanjih 9% letno povišanje svojih plač, povrhu pa še nekaj obrobnih koristi.- Pogodba je bila sklenjena za tri leta. 2e takrat so se oglasili kritiki pogodbe. Trdili so, da doseženi stroški za delavske
plače presegajo predvideni prirastek na delovni storilnosti. Delavci so torej dosegli več, kot bo vreden prirastek vrednosti njihovega dela. Kar bo več, bo pa šlo na račun inflacije. Unija je sicer temu stališču ugovarjala, svojega pa ni prepričljivo utemeljila.
Hujši je bil takrat drugi o-čitek. Delavci v treh tovarnah so dosegli lepe uspehe. Dobro bi bilo, ako bi druge unije ne zahtevale še več, pa bodo, kot uči skušnja. Tako bodo tudi druge mezdne pogodbe po svoje prispevale k inflaciji in draginji. Tudi temu so unije ugovarjale, utemeljile pa svojega gledanja niso zadovoljivo.
Sedaj se je zgodilo ravno to, kar so kritiki in pesimisti napovedovali. Jeklarska linija je za mezdna pogajanja, ki so pred vrati, napovedala zahtevo, da morajo njeni člani dobiti v treh letih — tako dolgo naj namreč velja nova pogodba — skupaj 32% več, kot zaslužijo sedaj. To se pravi: jeklarska unija zahteva prav toliko, kolikor so dobili,
delavci v gornjih tovarnah. Seveda so se takoj oglasili kritiki, ki pa niso spravili na dan novih dokazov, da bo ta unijska politika samo razlog za nov val inflacije in draginje. Tako kritiziranje seveda ne bo imelo na mezdna pogajanja nobenega vpliva, to trdimo lahko že sedaj.
Žal ne bo vplival na pogajanja tudi glas zvezne vlade, ki je v svojem protestu proti 32% višjim mezdam v dobi treh let tudi navajala le stare znane okoliščine, ki govorijo proti tako visokemu odstotku povišanja. Javili so se tudi glasovi, ki pravijo, da je zvezna vlada naredila prav, da je tako hitro protestirala. To se nam pa ne zdi prepričljivo.
Kritične opazke so prišle od strani zvezne vlade ravno 5 let prepozno. Take proteste bi bil moral narediti že 1. 1966 bivši Johnsonov režim, ki je bil opozorjen od strokovnjakov, kako takratna vojna konjunktura polagoma prehaja v inflacijsko konjunkturo.
Johnson takrat ni imel pravega posluha za resnične potrebe gospodarske stvarnosti. Je slepo verjel v možnost, da bo razgibano gospodarsko življenje dajalo toliko dodatnih davčnih prebitkov, da inflacija ne bo potrebna. Ko se je prebudil, ga že ni bilo več v Beli hiši.
Nixonovo svarilo jeklarski uniji in vsem drugim unijam, ki bodo letos hotele na podoben način izbiti čim več koristi za svoje člane, zato ne bo dosti zaleglo. Nixonu so na razpolago druga zdravila. Jih pozna, toda ne more se odločiti zanje. Zato še zmeraj brodimo na dnu gospodarskega zastoja.
Kar se tiče hitrega postopanja, naj se gre federacija učit na njujorško borzo. Komaj so tam zvedeli, kaj zahteva jeklarska unija in kaj o tem misli zvezna vlada, takoj je zavladalo na borzi živahno poslovanje, tako veliko, da so ga do sedaj dosegli le trije dnevni sestanki v letošnjem letu. Seveda so tečaji lezli navzgor.
sestanka predstavnikov obeh vojskujočih se strani v Vietnamu so se zopet udeležili vodiniki obeh strani. Zastopnik Hanoia Thuy je ponovil zahtevo po popolnem umiku ZDA iz Vietnama in sestavo nove, koalicijske vlade v Sat-gonu brez Van Thieuja in Kyja kot pogoj za konec vojskovanja.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj so se zopet vršili obsežni in hudi boji okoli oporišča 6 nedaleč
Korotan bo imel vajo—
Pevski zbor Korotan bo imel v soboto in v nedeljo ob 6. zvečer vajo. Kdor bi se želel priključiti zboru na poti v Washington k blagoslovitvi Slovenske kapele 13. avgusta, naj kliče 391-4767.
Tricia Nixon se bo poročila 1.2. junija
WASHINGTON, D.C. — Poroka Tricie Nixon, predsednikove 25 let stare hčerke, in Ed-
od trojne meje Južnega Viet- warda Finch Coxa iz New yor-
nama, Kambodže in Laosa.
Na postojanko so prišle sveže južnovietnamske čete, ko so se rdeči umaknili za reorganizacijo in oskrbo. Boji za to postojanko se vrše že tretji teden. — Pretekli teden je bilo v boju v Južnem Vietnamu mrtvih 42 ameriških vojakov, južnovietnamskih pa 523.
BELFAST, S. Ir. — Včeraj je znova prišlo do spopadov med britanskimi četami in protestanti, ki so hoteli napasti katoliško cerkev sv. Mateja v Belfastu; policija pa je krotila katoliške demonstrante v drugem delu mesta.
PEIPING, Kit. — Ameriško ping-pong moštvo je odletelo od tu in je danes zjutraj bilo že v Šanghaju, od koder se bo preko Kantona in Hong Konga vrnilo domov.
AMSTERDAM, Nix. — Danes
ka je bila določena prvotno za i. junij letos. Preložili so jo, ker ženin ne bo mogel preje končali svoje izpite iz prava na Harvard univerzi.
Poroka bo v Beli hiši in če bo lepo vreme, utegne biti celo na vrtu, ki bo v tem času v bujnem cvetju.
Britanija bo potopila tuje ladje
LONDON, Vel. Brit. — Britanski parlament je, odobril zakon, ki daje vladi pravico uničiti tuje ladje tudi izven teritorialnih voda, če bi te utegnile o-nesnažiti britanske obale z o-Ijem.
je v poslopju trgovskega zastopstva ZSSR eksplodirala bomba in ranila 4 osebe. Oblasti o ozadju tega napada
niso še nič objavile.

Mmišm Dobovi im

%*~9*9 €- <% Vf » 1« »,\ll
6117 St. Član /Ive.
HEnderson 1-C528 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Fuolnked daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Alanaging Editor: Mary Debevec
NAROČNIN A:
Jda Združene države;
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $3.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.“0 per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
fvi'COND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
«<3*g£gi.>83
No. 74 Thursday, April 15, 1971
Avstrija pred predsedniškimi volitvami
Avstrijske predsedniške volitve niso prav nič podobne našim, ker tudi ustavni položaj avstrijskega predsednika ni podoben položaju našega. Avstrijski predsednik je namreč v primeri z našim prava politična ničla. Samo predstavlja državo in nič več. Vse druge posle opravlja vlada, ki je odgovorna parlamentu in ne njemu. Nekaj posla ima le takrat, kadar je treba vlado menjati po parlamentarnih volitvah ali pa v dnevih vladne krize. Takrat sprejme odstop poslujoče vlade in se potem odloči, ali poišče novega kandidata, ki naj sestavi vlado in išče pred parlamentom zaupnico, ali pa razpusti parlament in razpiše nove volitve. Take funkcije ima na primer angleški kralj. O pravicah, ki jih ima ameriški predsednik, pa avstrijski še sanjati ne sme. Zato je razumljivo, zakaj se avstrijska politična javnost tako malo zanima za predsedniške volitve. To je posel za poklicne politike, časnikarje in diplomate.
Predsedniške volitve bodo 25. aprila, pa še ni znakov za volivno kampanjo, akoravno sta imeni obeh kandidatov, ki prideta resno v poštev kot morebitna zmagovalca, že znani. Za socialiste bo kandidiral sedanji predsednik Jonas, za ljudsko stranko pa diplomat Waldheim, ki zastopa trenutno svojo deželo v Združenih narodih. Sicer sta v različnih političnih taborih, toda v njihovih političnih filozofijah le težko najdemo večje število načelnih razlik. Kot o-sebnost bi verjetno vsak med obema lahko zadovoljivo vršil predsedniške posle. Morda bi bil Waldheim nekoliko bolj diplomatski, kot je Jonas, pa to ne igra nobene vloge.
Pa vendar bodo volitve imele tudi svoj političen pomen, ki so ga skovale avstrijske politične razmere, kot so danes.
Zadnje parlamentarne volitve so bile v Avstriji lanskega 1. marca. Pokazale so, da je Avstrija politično razdeljena ravno po polovici. Socialisti so dobili od 165 poslancev le 81, jim manjkata torej 2 do absolutne večine (83 poslancev). Ljudska stranka je dobila 78 poslancev. Ker se je dežela naveličala nekdanje koalicije obeh glavnih strank, ki je vladala dolgo vrsto let, so se socialisti odločili, da osnujejo manjšinsko vlado brez vsake formalne koalicije z “nevtralnimi poslanci”, ki so vsaj napredno pobarvani. Poskus-se je posrečil. Bivši socialistični zunanji minister Kreisky je sestavil vlado in z njo še kar dobro vozi, seveda nima tistega manevrskega prostora, ki bi ga imel, ako bi njegova stranka imela absolutno večino v parlamentu.
Tu se pa začne sedanja politična špekulacija.
Socialisti so trdno prepričani, da bo njihov kandidat Jonas zmagah saj nima dejansko druge napake kot to, da je socialist. Če zmaga, bodo socialisti smatrali to kot dokaz, da imajo večino volivcev na svoji strani. V tem slučaju bo Kreisky odstopil, Jonas pa razpisal nove parlamentarne volitve, ki naj prineso socialistom absolutno večino v parlamentu. Zato se lahko zgodi, da bodo sedanje predsedniške volitve uvod v novo politično dobo v avstrijski republiki. V tem tudi tiči vzrok, zakaj je med politiki nekaj zanimanja za predsedniške volitve. Ljudska stranka seveda upa, da bo prekrižala socialistične račune in spravila do veljave svoje, ki so socialističnim podobni. Ako bi pri predsedniških volitvah zmagal njen kandidat Waldheim in bi stranka dobila absolutno večino med volivci, bi takoj pritisnila na socialistično vlado, naj odstopi, na Jonasa pa, da naj razpiše nove parlamentarne volitve.
Človek.bi tako mislil, da je verjetnost novih parlamentarnih volitev resna zadeva, pa se vendar to ne da za gotovo trditi. Lahko nastopijo zadnji trenutek politični momenti, ki bi prekrižali račune obema strankama.
To socialistične in ljudske stranke ne bo motilo, da se ne bi zagrizli v volivni boj, ki se bo, kot napovedujejo, sukal le okoli nekaj vprašanj.
Prvo je avstrijska narodna obramba. Njen položaj v republiki je strogo odrejen v mirovni pogodbi, kar se je zgodilo na sovjetsko zahtevo. Ker je dežela po ustavi in rrnrovni pogodbi obvezana na stalno nevtralnost, ima vojaštvo res samo obrambni pomen. Zato je število vojakov določeno na 55,000 mož. Vojaški rok znaša 9 mesecev, določen odstotek pa mora biti vsako leto na vojaške vaje. Vendar vaje ne služijo le vežbanju, vojaki opravljajo na vajah tudi civilne posle, ki jih praviloma izvršuje civilna uprava. Avstrija varčuje v proračunu in zato rabi vojaške formacije, na primer za dela na terenu, v prometu. Vsa vojna uprava je v rokah stalnih “oficirjev-prostovoljcev”, ki je med njimi tudi do 100 generalov!
Precejšnjemu delu avstrijskih volivcev se stroški za te vrste narodno obrambo zdijo nepotrebni. Ta del bi rad izroči! vse te posle povečanim policijskim silam, kajti “oborožene sile” ne pomenijo ničesar v stvarni obrambi, čeprav imajc mi r.rmolago vsega skupaj 90 vojnih letal! Sicer pa tudi strokovno znanje vojakov ne more hiti veliko vredno,
saj traja strokovno vojaško vežbanje pri devetmesečnem vojaškem službovanju le 6 tednov! Potem odidejo vojaki na civilna dela, za kar dobijo malenkostno dnevno odškodnino. Vlada računa s takim razpoloženjem med volivci, zato namerava upokojiti tretjino oficirjev, posebno generalov, vojaški rok pa skrajšati na 6 mesecev. To je kompromis, ki naravno ne bo mogel zadovoljiti vseh. Kot predmet za debato je to vprašanje kar pripravno.
Avstrija ima tudi vse druge sodobne bolečine, vendar niso tako hude kot pri njenih rdečih sosedih. Pozna inflacijo, toži nad draginjo, bi se rada še bolj približala Evropski gospodarski skupnosti, mora pa zmeraj paziti, da se ne zameri Kremlju. V zunanji politiki seveda ne more igrati nobene posebne vloge, ker mora biti nevtralna. Le sedaj je napravila junaški korak: Odločila se je, da obnovi redne diplomatske stike z rdečo Kitajsko. Seveda je iz previdnosti o tem preje obvestila-Moskvo in Washington.
Kdo bo zmagal v aprilu? Mislijo, da socialistični kandidat Jonas, ki ga javnost pozna, dočim je kandidat Waldheim le malo znan. Sicer pa Waldheim menda misli kandidirati za Tantovega naslednika v Združenih narodih, ako mu kandidatura v Avstriji spodleti.
Tako mirno potekata življenje in politika ob Donavi. Bi lahko služila za vzor marsikomu, ki rad rine z glavo v labirint sodobnih zmešnjav in se v njih ne znajde.
BESEDA IZ NARODA

išaiii han^mkarfi
CLEVELAND, O. — Na Belo nedeljo jih bomo spet slišali. Vsako leto prirede koncert in tako prijetno je videti gruče mladih ljudi na odru. Če pomislimo zraven, da vse dolge ure učenja, vse trude in ves skromen dobiček darujejo v misijonske namene, je človek teh mladi : ljudi v resnici vesel.
7 teh velikonočnih dneh so mi misli na tihem marsikdaj ušle v Podbrezje. Je to pač kraj, ki ga v mislih obiskujerp, kraj, kjer imam spravljene lepe spomine kakor v otroških letih čmrlje v cikorij evi skati ji. Tam je bilo moje prvo srečanje s harmoniko. Na majhni terasi za hišo, kjer je bila orožniška postaja, so skoraj vsako nedeljo spomladi in poleti igrali moj oče, neki Jan in Ramšak. Moj oče citre, Jan harmoniko in Ramšak kitaro. Čeprav je tega že dobrih štirideset let, se še vsega spominjam. Sedel sem na stopnici, ki so vodile na teraso, in poslušal. Potlej se spomnim berača, ki je prihajal na taborski žegen. Slep je bil, toda ni igral lajne kakor drugi. Imel je harmoniko na gumbe, klobuk je del k svojim nogam in igral. Ljudje so mu metali nežice in pare, včasih tudi dinar. Jaz nisem nič imel, toda poslušal sem ga. In sem trpel z beračem in z njegovo harmoniko.
Čudno, so kraji na svetu, posebni kraji, v katere spada harmonika kakor cvetje v pomlad. Menda so Podbrezje bile tak kraj.
Od tam sem nemara prinesel ljubezen za harmoniko.
Vsako leto, ko Mladi harmonikarji oznanijo svoj koncert, sem vesel tega oznanila. Zdi se mi kot tiho vabilo za pot v Podbrezje. Škoda, da vam ne morem pokazati vseh tistih krajev, da vam ne morem pokazati vseh tistih oseb in vzbuditi vseh tistih občutij.
loda nazadnje:	mar ni mla-
dost povračanje starega, vsega, kar se je nekoč že zgodilo? Na belo nedeljo v dvorani pri Sv. v idu lahko vsak pojde v svoj krajj poišče svoj spomin, svoj
kot.
Srečaj Mlade harmonikarje in srečal bos tudi svojo mladost.
Karel Mauser
jih osvežim s svojim pomladanskim ozračjem.
Kot pomlad tudi Tabor prihaja k vam in naznanja, da je prebujen. Že več tednov se priprav Ijamo za “družabni večer” 17. a-prila v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vse vas, prijatelji Tabora, vljudno vabimo na ta družabni večer. Pridite vsi, prav vsi, starejši kot mlajši!
Tabor
Lep® je Mk
Tabor vabi
HUNTINGTON, Conn. — Velikonočni prazniki so za nami to leto jih bomo še posebno o-hranili v lepem spominu. Naš g. župnik je povabil dobro poznanega g. Wolbanga, da mu je prišel za praznike pomagat pri cerkvenih obredih. Na dan vsta jenja našega Zveličarja je bila zelo velika udeležba pri vstajenju. Procesija se je vršila v notranjosti cerkve. Navzoči so bili tudi Kolumbovi vitezi v pestrih uniformah. Tudi so na koru peli lepe velikonočne pesmi.
Za veliko nedeljo je imel misijonar zelo lepo in. vzpodbudno pridigo, razlagal nam je pomen Kristusovega vstajenja za naše odrešenje ter nas vzpodbujal k lepemu krščanskemu življenju. Vsem je voščil vesele praznike in prosil kolektorje, da so vsem navzočim pri maši tudi oni voščili vse najboljše in vsakemu podali roko.
Po končani sv. maši sva se nekoliko pogovorila, sem že 6 let v stalni korespondenci z gospodom. Poleg mnogo dela, katerega ima, piše še članke v A.D. pod zaglavjem “Misijonska srečanja in pomenki”. Če pomislimo, da potrebuje 8 ur za tako obširen sestavek, je to veliko žrtvovanje, vse za blagor misijonov. Njegovi članki so plodni. Seznanjajo ljudi o težkih položajih misijonov in misijonarjev. Mnogi se odločijo in za misijone prispevajo. Za vsak najmanjši dar je hvaležen.
Gospod Wolbang je ob priliki tudi obiskal družino Pšenica. Rekel mi je, da je bil iznenaden, ko je tam dobil $15 za misijone. Še. celo otroci so .nekaj darovali in bili veseli obiska g. misijonarja.
Hvala g. misijonar, da ste nas obiskali. Želel bi, da se še večkrat vidimo v naši cerkvi.
Dekliška Marijina družba fare sv. Križa v Bridgeportu priredi 17. aprila zvečer zabavo s plesom. Župnik kakor tudi dekleta vabijo in želijo, da bi se Ni namL’im več ljudi zabave udeležilo,
CLEVELAND, O. dano, da vam slovesno nazna- iker gre čisti dobiček v gradbeni njamo, pomlad je tukaj. Ne, to!^01^ za zidavo nove cerkve, sami vidite in občutite, nihče ne j Pozdravljam vse misijonske more prezreti prebujenja nara-130truclnike, čitatelje A.D., v Ka-ve-	Inadi pa družini Delič in Lesni-
Kako človeku dobro dene, ko!ka-
po tolikih hladnih dnevih more zopet v naravo brez težke opre-■ le, oblačila. Pomlad, boginja prebuienja naravne lepote si. ki s toplim sončnim žarkom kličeš: Odprite okna svojih kajžic, da
Frank Žele
Po prireditvi...
EUCLID, O. — Za nami je kosilo, ki ga je ZMA priredila na Cvetno nedeljo pri Sv. Vidu. Možnost udeležbe sem dobil po zaslugi Mr. Johna Petriča, ki je pomnožil kar za 5 “odjemalcev” število, in še z dvemi vnuki, da je bilo sedem Petričevih na kosilu. Po obilnem obisku sodeč je šlo vse pripravljeno v promet. Naj bo izrečena zahvala vsem, ki so za ta namen žrtvovali (posebno še kuhinjskemu osobju z Mrs. Mary Otoničar, ki se je zavzela za to delo) čas in delo, in Mr. Rudyju Knezu.
Če bi povzpel, da na moj skromni dopis “Prosijo pomoči”, sem bil presenečen, da je toliko odmeva dalo, ki so mi v ta namen izročili darove, da sem bil ganjen. Usmiljenih Samarijanov je med našimi ljudmi še veliko.
Če se še povrnem k evangelijski priliki, bo takrat, kot sedaj še vedno prispodoba enako veljavna. Šla sta mimo njega, “ki je padel med razbojnike, bil ranjen in pobit,” levit in duhovnik, brez srca, brezbrižna; kaj nju to briga! Enako sedaj pri premnogih, ki so dolžni izkazati usmiljenje in pomoč, se mi zdi, da smatrajo: to ni naša zadeva! Saj kaj radi pred takimi zadevami zamašimo ušesa, zatisnemo oči, da bo veljala Gregorčičeva:
Ne mara srečnih svet solza, trpinov ne umeje ...
Če sliši tožbo, godrnja, in solzam se le smeje ...
KULTURNA KRONIKA

Karel Mauser:
Na ozarah
Med nas je prišla pred nekaj tedni zbirka črtic Karla Mau-serja “Na ozarah”. Črtice je zbral in uredil prof. Janez Sever, knjigo je pa opremil arh. Marijan Eiletz v Buenos Airesu, kjer so jo tudi izdali in tiskali. Izšla je kot 73. publikaci-
Ne sodim nikogar, naj slednji, ki prezira tiste prošnje, ki nam jih Father Charles A. Wolbang, C.M., predočuje v tem listu v “Misijonskih pomenkih”, presodi samega sebe; če je to, ali ni tudi kot kristjana njegova zadeva?! Človek bi smatral, da je naš čas na prelomu, kam se bo nagnil, je to od mene in tebe odvisno! Jadikujemo nad vsem, kar nas obdaja, kot da bi se človeštvu spodmikala tla, na katerih stojimo'.,. Udobnost — to je malik našega časa! Življenje brez žrtev, brez zatajevanja, tako da smo odmaknili od sebe vojskujočo se Cerkev — v pomenu, kot da kristjan se mora boriti ne v smislu krvavih vojska, pač pa v vojski sam s seboj, s svojimi nagnjenji, s svojo sebičnostjo. Hočemo biti le uživajoča, lagodna Cerkev! Posvetni duh materializma je okužil tudi naše versko vrednotenje.
Čudi se človek, da v takem duhu okolja je še kdo tako pre-rastel nazore sedanjega sveta, da se je odpovedal uživaželjno-sti, da vidi smisel življenja v
betefžne! Tem smo dolžni dati nekaj “samega sebe”, da jim po svojih močeh od časa do časa nudimo tudi gmotno pomoč, ker njih uspeh je odvisen od tvoje in moje zavednosti.
Gotovo imamo vsak v svoji fari dolžnosti do vzdrževanja in podpiranja svoje ustanove. In ne dvomim, da vsi tisti, ki darujejo v pomoč ZMA, tudi vestno vrše.
Papinijevo pismo kristjanom (ta slavni mislec konvertit, rojen 9. jan. 1881, umrl 8. julija 1956) je tako v drobnem odlomku nas tako v ogledalo postavil:
“V preveč prijetnem udobju živimo za stenami naše Cerkve. Le preveč se silimo verjeti iz nevednosti in lenobe hkrati, da smo že vse storili, če gremo k maša. Če se svetim obredom ne odtegujemo, če od časa do časa hlinimo kesanje, v iztegnjeno desnico siromakov nekaj drobiža potisnemo in izpolnjujemo, naj bo že iz strahu pred ječo ali pa iz bojazni pred peklom tri ali štiri zapovedi.
Resnično povem, da Bog od nas kristjanov terja mnogo in neskočno več. Spet privim, da to naše krščanstvo je vklenjeno v golo zunanjost v zakoreninjene navade in vsakdanjo sploš-nost ni krščanstvo po resnici; je namreč le senca krščanstva, njegovo naličje, spaček njegov, izrodek samo, krščanstvo podlih lenuhov, mlačnih svetohlincev, res krščanskih farizejev ...
Kot plašne ovce živimo varno za ograjo svoje župnije v čuje-čem varstvu zvonika bližnje
ja Slovenske kulturne akcije. Obsega 373 strani. “Botrovali so ji slovenski duhovniki v izseljenstvu ob 25-letnici zdomstva”, pisatelj pa jo je “posvetil slovenski mladini v Argentini v spomin srečanja' in vsem mladim slovenskim ljudem po svetu”.
Zbirki črtic je na koncu dodan dr. Tineta Debeljaka sestavek “Karel Mauser in njegova knjiga”, v katerem opisuje pisatelja in njegovo delo. Branje tega sestavka bo marsikomu med nami, ki pisatelja pogosto srečujemo in z njim govorimo, njegovo osebnost in delo šele odkrilo, kajti znano je dejstvo, da ”‘ni nihče prerok v svoji domovini”. Ker nam je preblizu, ga ne moremo prav presoditi, ker je stalno z nami, ga ne znamo prav ceniti.
Na ozarah! — Pisatelj sam je razložil pomen naslova: “prostor, ki je blizu vasi in blizu ljudem ... in je kljub temu človek lahko sam ...” Torej spomin na vas, kakor je bila nekoč in ki je ni več, zlasti po težkih tragičnih letih druge svetovne vojne, ko je bilo treba biti predvsem blizu umirajočemu narodu; potem zopet blizu zdomcem po taboriščih in tujinah, na koncu pa blizu o-trokom, pa vendarle sam za hipno meditacijo.. .
Tako je nabrana žetev — ki pa še daleč ni popolna! — razdeljena sama po sebi v razdelke, kot slede:	I. Vas pred nevihto
naj pokaže nekaj zgodb iz slovenske vasi pred drugo svetovno vojno, nekaj tipičnih predstavnikov domače srenje, kot so bili župnik gr un tar ji in bajtarji-redno z Bogom in zemljo, z ljubeznijo, žrtvami in smrtjo. To je bil lep mali svet naših očetov ... II. Vasi ni več. Je razrušena, ljudje so razseljevani, u-mirajo po taboriščih, na Rabu, v Gonarsu, v Srbiji, so streljani kot talci v Gramozni jami od Italijanov in od Nemcev v Dragi... kot mrtve bataljone so jih partizani pometali v kraške jame ... To je snov tega razdelka. Toda tudi ljudje so se odmaknili od vasi, ki je ni več. Odslej žive z njo v spominu po taboriščih, v teh lesenih mestih, v ka-

cerkve. Bog nam je ukazal, najjtsrilh eni baraki je pisatelj sam ga ponesemo vsem ljudem...” pisal te zgodbe, čakajoč z dru-
(Kat. Mis., dec. 1954.)
gimi samo še, da se za vselej
Naj ta ostra in upravičena be- 1 azkrope po svetu. .. puščajoč
seda mene in tebe predrami, da srečo doma”' IIL Leta’ mLada bova čutila in živela resnično leta'" So Pisateljevi spornim
samopozabi in zatajevanju!
Hvala Bogu, da nam v te temine sijejo na nebu zvezde, le da nas bi s svojo blestečo svetlobo pritegnile nase! Da nam nasprotniki krščanskega nazora ne bodo upravičeno očitali, da je naše krščansko življenje — jalovo! Da smo na isti ravni življenja, kot so oni, ki so sami sebi bog . Smo taki, če hočemo biti “z duhom časa, napredni, prosvetljeni itd.” A ta duh je nasproten tistemu nauku, ki je: Ce hočeš za menoj priti, zatajuj samega sebe .. .”
Verujem, da sedanja rešitev sveta je odvisna od omenjene oožje besede. Ce berem poročila tistih naših slovenskih misijonarjev, misijonark, ki nam v slovenski reviji Kat. misijonov podajajo svoja doživtja, si mo-lam priklicati v vest vprašanje: Kaj sem jaz storil za rast Cerkve?!
Ce država pošlje vojake v boj, jim da iz zaledja v pomoč material. So ravno tako odvisni ti naši slovenski junaki in junakinje od naše pomoči, kot so vojskujoči se vojaki. Imenoval sem jih _ junake (inje)! Imam vzrok; kajti do danes vsa marksistična ideologija, ki je svet tako oplodila, ni zmožna niti ene
krščanstvo. Vsem usmiljenim Samarijanom, ki ste po meni oddali za misijonarje svoj dar, Bog bodi plačnik in lepa hvala! Želeč, da se še kdo pridruži in po švoji moči pomaga.
M. Tekavec
Dežela češenj
MADISON, Wis. — Glavno središče pridelovanja češenj v ZDA je okraj Door v državi Wisconsin, kjer pridelajo letno povprečno preko 18 milijonov funtov češenj.
IZ NAŠIH V RS
na srečo doma, napisani tako nekako kakor Cankarjeve mladostne črtice, ali Pregljevi u-trinki na tolminsko in kranjsko mladost... Toda ta mladost se pri Mauser ju neha tedaj, ko se v taborišču poslavlja od umrlega očeta in ko piše v imenu vseh brezdomcev pozdrav vseh1
razseljenim po svetu, stopajo1
č
Chardon, Ohio. — Spoštovani! Iz srca se Vam zahvalim, da ste me opozorili, da mi bo naročnina potekla. Človek ob skrbeh in težavah lahko pozabi. Oprosti-
tudi on na brod, ki ga popelje v Severno Ameriko. IV. The Cle' veland Twist Drill Co. je naskN predzadnjemu oddelku in predstavlja naslov tovarne, v kateri K. Mauser brusi svedre, da se preživlja. Vsebuje njegova osebna srečanja z ameriškimi ljudmi, s starimi naseljenci, z ameriškimi berači, z novim svetob1 prometa in naglice te velike ceste, ki se ne zmeni za stezico, k' vodi k Lepoti ... V. Pojdi, shl' ko moj, na pot! To je nekaj P*' sateljevih razgovorov s sinob1 Klemenom.
Črtice v zbirki “Na ozarah” s°
Vodita v cigarah
Državi Pennsylvania in Flori- usmiljene sestre, ni mogla na-
da vodita v produkciji cigar v praviti, da bi se žrtvovala na te-ZDA.	irenu samopozabe, za uboge in
te, da Vam naročnine nisem že
preje poslala. Bila sem bolna, |domače, slovenska zemlja diši sedaj pa se nahajam v bolnici
in bom prihodnji torek operirana. Vam in vsem bralcem Ameriške Domovine se priporočam v molitev.
Priloženo Vam pošiljam naročnino za eno nadaljnje leto in prilagam en dolar za sklad. A-meriško Domovino zelo rada berem in ji želim, da bi še dolgo izhajala.
Veliko uspehov pri Vašem delu in prav lep pozdrav!
Jennie Marinček
njih, slovenskega človeka ^ njegovo misel je skoraj mogoce prijeti, ko stoji pred nami, glav' na pa je vendar misel, ki se ^ vseh skriva. Ta misel je bogaf in globoka... Bilo bi škoda, ce bi ostala zakopana, zato sezib10 po knjigi in jo berimo, berirb0 počasi in s premislekom in vs3k' do bo v njej lahko našel velik0-V Clevelandu je knjiga nap1"0' daj v Slovenski pisarni v Bara' govern domu.
Vili


POVEST IZ DAVNIH DNI
ttxxxrrxxx
TXXXXXXXxXXY'XXXXXXxXXXXXXXXXxxxxXXXXXXXXXYYl
I
ili
Ko sta tako stala par minut, Se je Janez domislil, da ni nič Prijetno stati na ulici in je povabil Franceta na čašo piva. ranče mu je povedal s kakšnim imenom, da je prišel v mesto 11 Ja bi raje prej odposlal de-^ar naprej in bi šele potem šel z njina. Janez pa, ki so mu bile razmere že malo bolj znane, mu le povedal, da je radi nekega Praznika poštni urad ta dan za-Prt in da je on sam namenjen £ekaj malega poslati domov, atorej France brez skrbi lahko Jharnu izroči denar, da ga bo on akoj drugi dan poslal na določeno mesto. In ko se prvič sni-ei;a, mu bo tudi izročil poštno Potrdilo za poslano vsoto. Fran-Ce je malo premišljal, morda ga vest svarila, naj ne zaupa anezu. Pa, da bi moral še en-, rat hoditi v mesto radi denarja v Ja se morebiti Janezu ne bi Se bolj zameril, mu je izročil Vesto dolarjev s prošnjo, naj Ph takoj drugi dan odpošlje. Janez mu je seveda z vese-obljubil. Nato sta zavila v ižnjo gostilno, da spijeta par ozarcev piva, ker sta bila že ® a potrebna. Ko sta se nekoli-0 okrepčala, sta si začela pripovedovati, kako se jima je go-. °> odkar sta zapustila domo-P°- Med pogovorom je France z|edel od Janeza, da živi prav Izu tovarne kjer je bil France ZaPoslen, medtem ko je France atloval precej daleč proč pri j^ki ruski družini in je potrebi pol ure hoda na delo in ZoPet toliko nazaj. Janez, ki je ^ol svoj načrt že gotov, je pri-Povarjal Francetu, naj se pre-k njemu, kjer bo imel veli-
0	bliže na delo in stanovanje jP* domačih ljudeh. Francetu je
Po to zelo všeč, saj si je že več-at želel dobiti stanovanje kje ^ bližini tovarne. Že se je kesal, a jo Janeza nekdaj tako slabo j0(bl in mu je obljubil, da se bo kak°j prihodnji teden preselil Pjemu. Nato sta se prav pri-•^oljsko ločila.
Ko je Janez ostal sem, bi bil piraje od veselja zavriskal. aj le vedel, da ima sedaj Fran-®eta v rokah in da mu bo z ob-^mi poplačal storjeno krivico. k'Pog tega ima pa še denar. Da
1	Francetov denar res poslal j^ki, my ge na misel ni hodilo.
® Se je čez par dni France pre-d k njemu, je z največjo vne-j,0 iskal po žepih potrdilo za rancetov denar in se delal, kot a je v silnih skrbeh, kam ga je a °žil. Francetu se je smilil,
, to se mu je nasmejal in rekel: e^ii beži in pusti iskanje, kaj
sk' ^ Potrdii°> sai sm0 P0šieni"
l’ Ako ga boš slučajno našel, ^ toi ga boš dal, če ne pa tudi je° r°'” In tako je ostalo. France ^ bodil sedaj še bolj z veseljem j_a delo. Vedel je, kako bo Anč-jg Vesela, ko bo dobila denar in preračunal, da ako bo šlo ke P° sreči, bo v dveh letih tr ^todl toliko, da mu ne bo j{eba več tako skrbeti za vsak rajcar, ko se vrne domov. vs.ailez 3e pa skrbno pazil na cet*	ki so prišla za Fran-
a iz domače vasi, da ne bi j^del, on nj poslal denarja. I?6 nekega dne prišlo pismo ranceta, ga je Janez nemu-
Ančkino pisavo, napisal drugo pismo povsem enako prvemu, samo radi denarja ga je v toliko predrugačil, da se je glasilo, kot da je denar prejela in se mu lepo zahvali. Nato je vtaknil pismo v prejšnjo kuverto, ga lepo skrbno zapečatil in ko je prišel France domov, mu ga je takoj izročil.
France je bil pisma zelo vesel, posebno ko so sedaj zginili vsi dvomi in je bil prepričan, da je Janez denar res poslal. Takoj je napisal pismo Ančki in ko je zjutraj odhajal na delo, je rekel Janezu: “Vsemi to pismo in ga oddaj na pošto, da ne bo meni treba skrbeti, kdaj ga bom oddal.” Seveda mu je Janez obljubil in ko je France odšel, je vrgel pismo kratkomalo v peč.
Ančka je zastonj pričakovala Francetovega pisma in denarja. Skrb in strah sta ji trgala srce. Mislila je, da se mu je gotovo pripetila kaka nesreča. Proti Božiču pa je dobila pismo. Z veseljem ga je pograbila misleč, da je od Franceta, saj je videla na poštni znamki, da je iz Amerike. Kdo drugi naj bi ji pisal? Toda pisava se ji je videla nekako tuja in mislila je, da je morda bil bolan in ni mogel sam pisati. S tresočo roko je odprla pismo in brala: “Spoštovanj gospa. Morebiti se Vam bo čudno zdelo, ko boste dobili to pismo od neznanega Vam človeka, toda meni ni dala vest miru, da Vam ne bi odkril vsaj nekaj bridke resnice. Vaš mož se je pred par dnevi preselil od tukaj. Kam je šel, mi ni znano. Toliko pa vem, da je škoda, da bi mu še kaj pisali, ker ni več iukaj in so mu bila Vaša pisma le v zabavo. Medtem ko Vi od njega pričakujete denar, ga on prav pridno troši s svojimi prijatelji in prijateljicami. Žal mi je, da Vam moram to pisati, pa ia Vas je bolje, da zveste resnico. Vaš nepoznani prijatelj.” To je bilo preveč za njeno že itak strto srce. Nezavestna se je zgrudila v naročje svojega očeta, ki je težko čakal, da bi mu Ančka povedala, kaj je brala v pismu.
Oče je odnesel nezavestno hčer v posteljo in je poklical deklo, da bi mu pomagala spraviti Ančko k zavesti. Pismo pa, ki je prineslo toliko gorja, je skrbno ‘ spravil, da ga prečita pozneje. Ančka se je kmalu zavedla, toda je tožila, da jo glava grozno boli in da ne more vstati. Proti večeru jo je začela kuhati vročina in ko je prišel drugi dan zdravnik iz bližnjega trga, je našel, da ima Ančka vročinsko bolezen. Zapisal je zdravila in naročil, naj skrbno pazijo na njo in da mora imeti popolen mir. Ančki se je začelo blesti, klicala je obupno Franceta, naj jo vendar ne pusti samo, prosila je očeta, naj jo brani pred nekom, tako, da se je Podbregarju trgalo srce od bolesti. Vedel je, da je izgubil Franceta ali naj sedaj izgubi še edino hčer?
Po desetih dneh se je Ančka začela zavedati. Počasi je šlo z zdravjem na bolje. Naposled je
0„ „_______ že lahko za kratek čas zapustila
toa vzel, češ, da ga bo že on posteljo. Toda to ni bila več ona 0ri cd Francetu, ker da bi tudi j čvrsta in močna Ančka. Bila je (j0 rad zvedel, kaj je kaj novega | skoraj podobna starki. Pa tudi a' Kakor hitro pa je bil v očeta je njena bolezen zelo zde-
Sv,
Pri
°li sobi, je lepo previdno/od- lala. Prej še trden mož, je hodil
in bral. Kako ljubez- ! sključen kot starec. O Francetu 0 je pisala Ančka in spra- ! se v hiši ni več govorilo. Tako
toval,

b0i a Firanceta, da li morda ni je poteklo zopet eno leto in bli-o jf11’ ko ni prejela še denarja, žala se je že tretja obletnica terem je omenil v pismu. Francetovega odhoda v Ameri-. Se nikar preveč ne trudi in I ko.
k
boLSi Privošči vččasih kak pri j^lsek, -	-	•
da ne bo preveč opešal.
^tii° VS*’ Posebno pa ona in mala letc^a’ ki je že prav fletno dek-
K '
je j. , i® Janez prečital pismo, ga bi a °j sežgal, ker ni hotel, da 'a kdo dobil v roke. Nato se
\ ga prav lepo pozdrav-
II
France je bil še vedno skupaj z Janezom, ko je pisal ono pismo, ki ga je Janez vrgel v peč. Čakal je par mesecev na odgovor, ker ga pa le ni bilo in ker je imel zopet nekaj denarja prihranjenega, je prosil Janeza, naj mu stori uslugo in pošlje denar njegovi ženi. Mislil je, da se je
Vsedel in skrbno posnemaje morebiti pismo zgubilo, todc ko
KONCERT
Mmm MliOMMJEV
¥ Esedefjo* 18, apriša
ob 3:30 popoldne
V ŠOLSKI DVORANI PRI SV. VIDU Cleveland, Ohio
SPORED
1.	NA LEPI MODRI DONAVI ......... J. Strauss
ZBOR
2.	VRH PLANIN .................. Lojze Slak
ZBOR
3.	MINILI STA ŽE LETI DVE .,.... Lojze Slak
ZBOR
4.	ŠPELCA IN ANGELCA .......... Boris Frank
Harmonika: Peter Celestina Franci Zalar
Kitara:	Marko Celestina
5.	USPAVANKA	narodna in J. Brahms
ZBOR
6.	KO ZLATO SONCE GRE ZA GORO SPAT —
Duet: Ivan in Mary Ann Gorše
7.	VENČEK NARODNIH PESMI —
Duet kitar: Helena in Janez Nemec
8.	SEM FANTIČ MLAD ZAVRISKAL ........ Lojze Slak
Duet harmonik: Erika'Kurbus Slavko Teskač
9.	TRIGLAV ......................... Lojze Slak
ZBOR in “FANTJE NA VASI”
ODMOR
10. VISOKO NAD OBLAKI ............... Lojze Slak
ZBOR
11.	SERENADA —
ZBOR
12.	MAMICA JE KAKOR ZARJA —
Poje otroški zborček
13.	KJE MAMICI BI ROŽ NABRAL .............. deklamacija
Dominik Gorše
14.	ZELENI GOZD —
Tercet kitar: Milan Knez
Helena Nemec Janez Nemec
15.	ODMEV S TRIGLAVA ................... V. S. Avsenik
Duet: Ivan in Mary Ann Gorše
Kitara: Tone Nemec
Bas — kitara: Michael Dolinar
16.	HOUSE OF RISING SUN — priredila Happy in A. Traum
Kvartet kitar: Marko Celestina Michael Dolinar Tone Nemec Štefan Režonja
17.	ACCORDION BOOGIE ................ Charles Magnante
Harmonika šolo: Stanko Krevh
18.	EJ PRIJATELJ	Lojze Slak
ZBOR
DIRIGENT: RUDI KNEZ KITARISTE PRIPRAVIL: TONE NEMEC Oprema odra: Peter Celestina, Marija Lavriša in Marija Vegel PO SPOREDU DOMAČA ZABAVA IGRAJO “VANDROVCI”
Čisti dobiček koncerta gre v dobrodelne namene
Anica Kralj:
Oirosš m I¥
Morda ni napačno, da se v naših premišljevanjih vračamo večkrat k istemu problemu. Celo potrebno je včasih obravnavati isto stvar, jo osvetliti iz raznih vidikov, posebno če v
bo dobila Ančka denar, bo gotovo takoj odpisala. Vendar je zastonj čakal tudi sedaj, ker Janez je že skrbel, da ni dobil France nobenega Ančkinega pisma v .roke. Seveda tudi to pot ni odposlal denarja.
(Delje. prihodnjič)
tem poslušamo nasvete ljudi, ki so poklicani za to, kar govorijo in svetujejo.
Misli španskega pedagoga bodo tudi nam gotovo koristile. Namenjene so v prvi vrsti staršem z otroki, ki radi morda preveč radi, gledajo TV, v prvi vrsti pa onim staršem, ki. dopustijo, da si otrok sam izbira programe, suka gumb po svoji volji in preživi tako ure v naslonjaču, namesto ob igračah in knjigi.
“Mnogo se opozarja,” piše španski pedagog, “o nervozni vznemirjenosti otrok, govori se tudi o onih, ki so pred TV najraje sami, ne v družbi sovrstni-
kov, ali staršev, opozarja se tudi na okvare v hrbtenici otrok zaradi dolgega lagodnega sedenja, na očesne in možganske motnje zaradi tresenja TV slik.”
A nevarnost je drugje, opozarja starše, odkrijemo jo pri neuspešnem učenju, kaže se tudi v šibkem zanimanju, v zmanjšani pazljivosti pri pouku, ker pazljivost in učenje zahtevata od otroka osebni trud in voljo.
Druga dognana odkritja nam kažejo, da se fantazija, ki je v otroku kreativna in neprecenljive vrednosti za njegov na-daljni razvoj, ob TV uničuje.
Pasivno doživljanje ob gledanju dogodkov na aparatu temelji na hipnih občutkih. Nasičenje takega pasivnega doživljanja, ki temelji samo na občutkih in ne na ustvarjalni sili, paralizira v otroku polagoma njegove intelektualne in zavestne funkcije. Prav to je nato krivo, da otrok v šoli nima uspeha. TV je zavzela oblast nad fantazijo in afektivnim zanimanjem otroka.
Velika nevarnost je tudi izmaličen j e človeških vrednot v otrokovem pojmovanju, večja kakor v mladostni zrelostni dobi.
Prikazovanje surovih in brutalnih prizorov zbudi v otroku napadalnost, pretirano občudovanje telesne moči, zvitosti, na škodo občudovanja delavnosti, usmiljenja plemenitosti, ravno-vesla in zmagovanja nad in-štinktom.
Odrasel človek z življenjskimi izkušnjami lepimi in hudimi, sprejema TV drugače. Gleda jo kritično.
Mladostnik in otrok gledata isto stvar povsem drugače. Kar ob gledanju globoko dojamejo, prenesejo vsaj deloma tudi v svoje življenje. Tako se pazljivo oko staršev lahko večkrat prepriča, kako otroci dobijo nove reakcije, se drugače obnašajo. Fantki postanejo agresivni, deklice posnemajo v obnašanju igralke itd.
Še hujše se lahko zgodi. Gotov prizor je tako močan, da zbudi v otroku napako, ki bi še lahko dolgo vrsto let “spala” v njegove značaju. To se lahko zgodi med 7 in 9 letom, pozneje pa med 15 in 17 letom.
Španski pedagog pravi na koncu, da nikakor ni nasprotnik TV v razvojnih letih. Želi le poudariti— potem ko je proučil izkušnje v drugih državah— kako nam je ta moderni aparat lahko nevaren, če nismo gospodarji nad njim.
Da bi pred navedenimi nevarnostmi čuvali mladino in s tem bodoče človeštvo, pedagogi in psihologi raznih dežel opozarjajo na nevarnosti starše in vzgojitelje, pred vsem pa one, ki imajo TV v rokah.
V nekaterih državah so dosegli že lepe uspehe, tako da imajo otroci zares primerne, zabavne in poučne oddaje.
Kjer tega ni, pade vsa skrb in odgovornost na starše, čuječnost ob pravem času, da ne bo kesanja, ko bo že prepozno! ---------------o------
PODPIRAJTE SLOVENSKI TRGOVCI
V ZNAMENJU ENAKOPRAVNOSTI — Nogoviet je brez dv>oma izrazito moška igra. Zdi se, da nekatere ženske tega ne marajo priznati hi so organizirale ženske nogometne klube. Te-le lepotice — uslužbenke dveh najuglednejših modnih agencij — v Londonu na Angleškem so nastople za dobrodelni namen.
Laiki komunisti žele bili vsaj "pri vladi"
Komunistična partija Italije se že več let trudi za vstop v vlado, pa je doslej prišla le do nje, ne še vanjo.
RIM, It. — Italijanski komunisti so zašli v čuden položaj, ne toliko po svoji krivdi ali zaslugi, ampak po razvoju italijanske domače politike. V Italiji vlada namreč koalicija nekomunističnih strank, ki ima izreden položaj. To se da morda opisati na sledeči način: čim bolj je politično razpoloženje prepričano, da je sedanja koalicija edino možna osnova za parlamentarni sistem, tem bolj misli velik del javnosti, da bodo italijanski komunisti kmalu v vladi. Komunisti seveda nočejo ugovarjati takim prerokovanjem, prav narobe: delajo, kar le morejo, da bi jim dali videz velike verjetnosti.
V ta namen se pridno bratijo z vodilnimi krogi krščanske demokracije, kjerkoli najdejo priliko. Prilik ni malo, V Italiji je med 8,000 župani kar 800 županov, izvoljenih iz komunističnih vrst. Že to ustvarja nešteto prilik za sodelovanje, ki se jih komunisti pridno poslužujejo. Stikov med komunisti in krščanskimi demokrati ne manjka tudi v pokrajinskih upravah, še manj seveda v parlamentu. Vladna koalicija je namreč čudna politična zmes, ne more stalno računati na zanesljivo večino pri glasovanjih. V takih primerih lahko pomagajo komunisti; ali glasujejo za vladne predloge ali pa sploh ne glasujejo. Vse to je ustvarilo toliko stikov med komunisti in vlado, da so nastale že govorice, da so komunisti že pred vrati, ki vodijo v vlado. So sicer formalno v opoziciji, vendar ne nagajajo koaliciji, zato pa vlada vpošteva njihove želje. So torej, kot pravimo, že pri vladi.
Komunisti ymajo dosti sitnosti v lastnih vrstah. Mnogo tovarišev ni zadovoljnih s tako polit-ko vodstva; mnogo tovarišev je pa že presedlalo med Maove o-boževatelje in kvarijo uradni komunistični stranki posle, kjer le morejo. Partija mora torej zelo paziti, da se po nepotrebnem ne zameri ne na levo ne na desno.
Kam cilja ta komunistična politika? V pozni jeseni bo Italija volila novega predsednika republike. Volivcev bo okoli 1020; med njimi bo 250 komunistov, ki lahko postanejo jeziček na tehtnici. Med kandidati iz vrst koalicije ni nobenega takega, ki bi v koaliciji sami mogel na prvi pogled dobiti večino glasov. V tem slučaju mu komunistični glasovi lahko pomagajo iz zadrege. V takem položaju je par kandidatov, ki so obenem voditelji frakcij med demokristjani. Ti že sedaj ustvarjajo zveze z vidnimi komunisti.
Tako postajajo italijanski komunisti zmeraj bolj deležni dobrot položaja “pri vladi”. Koalicijske stranke to vedo, se jezijo, kaj drugega pa ne morejo napraviti.
------o----—
Posegi in družine
Pred dvema letoma je začel v Veliki Britaniji veljati zakon, ki dovoljuje prekinitev noseč-
Femalo Help Wanted Cook wanted
for Twentieth Century Lanes, 5 hours a day, 5 days a week, from Monday thru Friday, 9:30 to 2:30. Call for interview:
KE 1-8818
_ (77)
ciefo
Iščemo kuharico po 5 ur na dan in 5 dni na teden, od ponedeljka do petka, od 9.30 dop. do 2.30 pop. Twentieth Century Lanes. Kličite za sestanek: KE 1-8818
(77;
nosti. Predvsem temu zakonu in naraščajočemu zanimanju javnosti za planirano družino pripisujejo Angleži dejstvo, da se je prvič po desetih letih znižalo število otrok, rojenih izven zakonske zveze.
V osmih mesecih leta 1968 so izvedli britanski specialisti 23.-641 prekinitev nosečnosti. Leta 1969 se je število takšnih posegov zvišalo na 54.819, v devetih mesecih leta 1970 pa jih je bilo že 61.077.
Moški dobijo delo
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite st osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
U)
MALI OGLASI
Naprodaj
6-sobni semi bungalow v Eu-clidu, pri E. 185 St., v srednjih dvajsetih. Kličite RE 1-5558.
_____	(76)
Hiša naprodaj
Nottingham okolica, zidana hiša, 3 spalnice, na zelo krasni cesti.
RAY NAUSNER REALTY 761-5070	WH 4-4411
_______________________ (74)
V Euclidu
Colonial hiša, 3 spalnice, blizu E. 185 St., v dobrem stanju $22,900.
Lot naprodaj
Na Dorchester Rd. od Neff Rd., pri jezeru, je naprodaj lot, 55’ širok, 124’ dolg. (55x124). Cena znižana! Pokličite:
LAURICH REALTY 481-1313
_______________________ (75)
Lots E. 262 off Brush View near Euclid Ave.
40x125, all improvements $5,950, —80x250 in Euclid, no improvements, — 100x200, no improvements.
We need homes, singles, two families and apartments.
STREKAL REALTY 481-110«
_______________________(75)
Brivnica naprodaj
Ker odidem v pokoj, ugodno prodam dobro vpeljano brivnico s 3 stoli. Oglasite se osebno na 6005 St. Clair Avenue. _______________________ -(75)
Naprodaj
Hiša je naprodaj blizu cerkve sv. Lovrenca. Hiša nese lepe dohodke. Kdor se zanima naj kliče 662-1715 ali 663-7068. ________________________ (78)
V Grovewood okolici
je naprodaj dobra 2-družinska hiša, zgoraj prazno, dvojna parcela, cena samo $21.500.
REALTOR
Vprašajte za Milko: 261-1182
(74)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd.	4XI-222'>
Slovenka
Upokojenka išče dve do tri sobe v bližini cerkve sv. Kristine ali od E. 185 St. proti Neff Rd. cerkvi. Kličite 692-1983.
(75)
V	najem
Pet sob, na novo dekorirana, samo odraslim, blizu E. 71 in Hecker. Kličite po 5. uri 731-9431.	(78)
V	najem
Oddamo enodružinsko hišo, 3 sobe in kopalnica, opremljeno, vse udobnosti, starejši dvojici. Kličite 881-5837.
(75)
Sobo oddam
Oddani lepo opremljeno sobo na 889 E. 75 St. blizu St. Clairja. Oglasite se osebno ali kličite po 2. uri pop. 881-0699.
-(75).
AMftfilŠSČ fidMOtTNA'
ALEXANDRE DUMAS:
rl
Grof Monte Cristo

“In kako se je imenoval vaš prejšnji gospod?” vpraša Monte Cristo.
“Gospod Marki de Saint-Me-ran; o, prepričan sem, da je prodal hišo pod ceno.”
“Marki de Saint-Meran,” ponovi Monte-Cristo; “zdi se mi, da mi to ime ni neznano,” pravi grof, “Marki de Saint-Meran...”
Zdi se, da razmišlja.
“Star plemič,” nadaljuje vratar, “zvest pristaš Bourboncev; ima jedino hčerko, katero je omožil z gospodom Villefortom, ki je bil kraljev prokurator v Nimesu in pozneje v Versaillesu.”
Monte Cristo pogleda Bertuc-cia, in zdi se mu blede j ši kakor stena, na katero se je naslanjal, da bi ne padel.
“In ali hčerka ni umrla?”
vpraša Monte Cristo. “Zdi se mi, da sem slišal nekaj o tem.” “Da, gospod, že pred jedenin-dvajsetimi leti, in tekom vseh teh let nisem videl ubogega, ljubega gospoda markija niti trikrat.”
“Prav, prav,” pravi Monte Cristo, sklepaje po popolni, intendantov! onemoglosti; da te strune ne sme napenjati več če noče, da poči. “Hvala! Dajte mi luč, dobri mož.”
“Ali naj gospoda spremim?” “Ne, to ni potrebno; posveti mi, Bertuccio.”
In pri teh besedah podari Monte Cristo vratarju dva zlata, in ta ga prične blagoslavljati in vzdihovati.
“O, gospod,” pravi vratar, ko zastonj išče na kaminu, “nobene voščene sveče nimam tukaj.”
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
WANTED IMMED. BEAUTICIAN for Clark & Fullerton area. Beginner or experienced. Call today. 736-4133
(74)
COOK
For 3 priests. Lake County Rectory. Must live in. Free Blue Cross and Pension. Refs, necessary.
362-2073
(74)
REAL ESTATE FOR SALE
NEAR 65TH & CICERO — BY OWNER
Beaut, well built 3 bdrm. brk. Some rms. canvassed, gas heat, cent. air. Oakwood thru-out. 2 car gar. Big patio. Low $30's.	767-0225
______________________	(74)
WESTMONT — Frame office bldg. 22x24’, 4, 30x125’ lots. $12,500 per lot. Commercial Zone B-4. Pvt. party. By Owner	WO 8-2229
(74)
EVERGREEN PARK — 89th and Utica — BY OWNER Brk. Georgian. 2 bdrms., din. rm., bsmt., 2 car gar., s/d, WW crptg. Extras. Immed. poss. $25,000., By appt. 238-9630
(74)
LaGrange Bungalow on large lot. 1 bdrm. downstairs, fin. attic, and Ige. bdrm. and adjoining smaller rms., 2 enc. porches, bathrm. ceramic tile, 2 c. gar., bsmt. 2 blks. CBQ. Sta. Nr. schls. Gas hw heat. By Owner.	447-6291
_______________________________  (75)
6 rm. Brk. Georgian. 2 or 3 bdrms., 1% baths, air cond., mod. kit. w-blt ins, fin. fcemt. (Can be used for related fam. liv.) 2 c. gar. w-over-head door. Lo $3»’s. 7600 W. 3600 N. No agents. Owrusr.	625-2202
(75)
CHICAGO, ILL
APARTMENTS FOR RENT
5920 NORTH KENMORE
Free Carpeting 1 Bedroom Apts.
•	New elevator building
•	Air Conditioned
•	Reserved Parking
•	1 block to “L” and Lake.
FROM $175
271-6515	:i84-2000
_______________________(75)
LOVE AT FIRST SIGHT 6300 N. SHERIDAN
f
STUDIO 1 BEDROOM APTS
Gracious economical living in this new elevator building.
•	Air conditioned if Sun deck
if Inside or outside parking if Bus service at the door
From $145
HARBOR MANAGEMENT CO. 456-4020	348-2000
Rental Agent on Premises
(75)
MOBILE HOME FOR SALE
“Torej vzemite svetilko od voza, Bertuccio, in mi pokažite sobe,” pravi grof.
Intendant uboga brez ugovora, toda tresoča se roka, s katero je držal svetilko, je kazala, kako težko mu je ubogati.
Najprej obhodita prostrano pritličje; prvo nadstropje je sestajalo iz salona, kopalne sobe in dveh spalnic. Iz jedne teh spalnic so vedle stopnice na vrt.
“Glej, glej tajne stopnice,” pravi grof; “to je zelo udobno. Posvetite mi, gospod Bertuccio; pojdite naprej, pogledati hočeva, kam naju pripeljejo te stopnice.”
“Gospod,” pravi Bertuccio, “te stopnice vodijo na vrt.”
“A prosim vas, od kod vendar to veste?”
“Hotel sem reči, da morajo voditi vsekakor na vrt.”
“Torej se prepričava o tem.”
Bertuccio globoko vzdihne in gre naprej. Po stopnicah prideta resnično na vrt.
Pri zunanjih vratih intendant obstoji.
“Naprej vendar., gospod Bertuccio!” pravi grof.
Toda mož, kateremu je zapovedal, je bil gluh, top, uničen. Njegove divje begajoče oči so bile, kakor da iščejo sledove strašne preteklosti, in zdelo se je, da se hoče s svojimi krčevito stisnenimi rokami ubraniti kakega strašnega spomina.
“Torej?” sili grof.
“Ne, ne,” vsklikne Bertuccio in postavi svetilko v kot; “ne, gospod, jaz ne grem naprej, to je nemogoče.”
‘Kaj ima to pomeniti?” vpraša grof z zapovedujočim glasom.
“A saj vendar vidite, gospod,” vsklikne intendant, “da ne more biti vse v redu, če se zgodi, ko hočete kupiti hišo na deželi pri Parisu, da si jo morate izbrati baš v Auteuilu, in ko jo že ku-jite v Autenilu, da mora biti ta baš štev. 28 v ulici de la Fontaine. O, zakaj vam nisem povedal tega takoj, milostivi gospod! Gotovo bi potem ne bili zahtevali, naj grem z vami. Upal sem, da vsaj ne bode ta hiša ona, katero ste kupili, Ekscelenca. Kakor da bi v Auteuilu ne bilo druge hiše kakor hiša umora!”
“O, o,” pravi Monte Cristo, “kakšno strašno besedo ste izgovorili. Vražji človek, koreniti Korz, nič drugega kakor skrivnosti ali vraže! Vzemite svetilko in pojdite za menoj. Upam, da vas tako ne bode strah!”
Bertuccio vzame svetilko in
tl
EXC. COND. 3 bdrm. Windsor 12x60 with 12x30 mobile room addition. Drapes, stv., WW crptg., disposal, patio awnings, shed. Must be moved. $6,500.	297-7198
(74)
HALLMARK — 10x47 comp. furn. 2 bdrms., crptd., exc. cond. Must be moved. $3.000 or best offer. Call owner wkday eves, for appt. at 724-2767
Naš domov'odaesni zavoj za prave ljubitelje piva.
TpC S TROH CFHWSRY COMPANY, M7R0IT, MICHIGAN

OAK PARK — BY OWNER Lge. fam. needed for 7 bdrm., 1% bath, storage -f. Lge. liv. rm., formal din. rm., prtn. cab. kit., lge. front screened pouch. All newly dec. Close to all schist & trans.
Low $30’s.	386-3646
(75)
UiSINESS OPPORTUNITY
BY OWNER— Mr. Softee ice cream truck. Burbank route. Double your investment during summer.
Call 425-7143
(74)
MALE HELP
PLANT ENGINEER
The Jeannette Glass Company is seeking an experienced Plant Engineer for its plastic dinnerware manufacturing division in Logansport, Indiana.
Applicant must have knowledge of the maintenance of machinery relative to plastics manufacturing processes, enjoy challenge in working with a dynamic, growing, equal opportunity multi-plant employer. Applicant must be willing to relocate to Logansport, Indiana. Salary negotiable.
Write full particulars to the Attention V. C. HEINAUER, PERSONNEL DIRECTOR
JEANNETTE GLASS COMPANY
Bullitt Avenue
Jeannette, Pa. 15644
uboga.
Vrata se odpro; nebo je bilo megleno in temno, in zastonj se je bojeval mesec z morjem oblakov, ki ga je obdajalo s temnimi valovi, katere je za treno-tek obsvetil, in nato zopet izginil.
Intendant hoče kreniti na levo.
“Ne, gospod,” pravi grof, “zakaj bi se izgubljala v temnih drevoredih. Oglejva si najprej to loko na desni.”
Bertuccio si obriše pot s čela, toda uboga; vendar gre vedno bolj na levo.
Nasprotno krene Monte Cristo na desno; pri gosti skupini dreves obstane.
Zdaj se intendant ne more več premagovati.
“Pojdite proč, Ekscelenca,” vsklikne, “rotim vas, pojdite proč! Baš na onem mestu stojite!”
‘“Na katerem mestu?”
“Na mestu, kjer je pal.”
“Moj ljubi gospod Bertuccio,” pravi Monte Cristo smehljaje, “spametujte se vendar! Saj ta kraj vendar ni Sartina ali Cor-te. To ni zaseda, ampak angleški vrt, ki so ga sicer slabo vzdrže-
vali, kar priznam, ki ga pa zato še ni treba obrekovati.” “Gospod, ne ostanite tamkaj, rotim vas, ne ostanite!”
“Zdi se mi, da blaznite, mojster Bertuccio,” pravi grof hladno. “če je stvar taka, mi povejte to še pravočasno, da vas pošljem v kako zdravilišče, pre-dno se zgodi kaka nesreča.”
“O, Ekscelenca,” pravi Bertuccio, majaje z glavo in sklepaje roke v postavi, kateri bi se bil grof smejal, da ga niso obvladale ta trenotek važne misli, ki so ga delale pozornega na najmanjši izbruh te slabe ve-
sti, “o Ekscelenca, nesreča se žalibog že zgodila.”	v;
“Gospod Bertuccio,” Pra,j grof, “moram vam povedati) gestikulirate, vijete roke ^ obračate oči kakor obsede11 ki ga hudič noče zapustiti)
1!^’
reš'
vedati vam moram pa kar sem opazil že mnog0 ^ da je hudič, katerega je P ^ nati najtežje, skrivnost. ^ ^ sem, da ste Korz, vedel, da večkrat nemirni, ker se pred vaše oči neka stara ^ detta. (Krvna osveta K°rz0 (Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
OB PETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
John Šporar
ki jc umrl 15. aprila 1966
Nihče odvzeti nam ne more, ljubezni vroče, ki gori za Te, nihče spominov dragih, ki vedno v naših srcih tie.
žalujoči:
MARY —soproga
JOHN, WILLIAM, RAYMOND — sinovi
ELSIE, ISABEL — snahi VNUKI IN VNUKINJE OLGA STANOVIC — nečakinja
Cleveland, O., 15. aprila 1971.

---	-------------------— vvv	1
DVE SLIKI — Na levi je družinska slika novega predsednika vlade Av stralije Williama McMahona s hčerkico Melinda in njegove žene s sinkom Julianom. Slika na desni kaze Mrs. W McMahon, ko zapušča poslopje je Mrs. M. McMahon opravičila, da jeavkar izbran za novega predsednika bleki, da pa je potegnil veter m takoetovna časopisje prineslo to sliko se m parlamenta, kjer je bil njen moz pr bila v čisto primerni in dostojni o- ' avstralske vlade. Ko je skoraj vse sv nepričakovano razkril njene noge. L