Štev. 116.
V Ljubljani, v soboto. 20. ma]a 1911.
Leto XXXIX.
se Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 26 — za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za oelo leto napre] za pol leta „ za četrt leta „ za en meseo ,,
K24--„ 12— „ 6--
2-
V opravi prejemali mesečno K 1*80
i Inserati:;
fcjr Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/10. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. —
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 i za dvakrat ...'.„ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. sa Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 18«.
Slooens
Dne 13. Junija so volitve za državni zbor. Ljudstvo ima besedo, da izbere svoje poslance za dolgo dobo šestih let. Ta dan ima govoriti in odločiti glasovnica v blagor ali škodo slovenskemu ljudstvu.
Vseslovenska Ljudska Stranka -kliče na volišče vse ljudsko-zavedne Slovence, da zgradijo trdno podlago za uspešno delovanje naših bodočih poslancev v državnem zboru.
To trdno podlago tvori edinost poslancev, njihovo složno delo za blagor ljudstva.
Prava, iskrena edinost je pa mogoča samo med možmi, ki so edini v načelih.
Zato se je osnovala leta 1909 Vseslovenska Ljudska Stranka, med navdušenim odobravanjem vesoljnega slovenskega ljudstva.
Dragi rojaki! Možje, katere Vam priporočamo, so vsi brez izjeme zvesti pristaši Vseslovenske Ljudske Stranke; slovesno so prisegli, da hočejo složni kakor en mož, roko v roki, naslanjajoč se eden na drugega v bratskem zaupanju in v jekleni zvestobi napram svojemu ljudstvu vestno in marljivo delovati ter moško in brezobzirno bojevati se za pravice, blagor in napredek slovenskega naroda, po načelih in programu Vseslovenske Ljudske Stranke.
Na vas je, Slovenci, da ob volitvah v bratski edinosti trdno sklenemo svoje vrste ter sledimo z moško ljudsko zavednostjo ponosni in zmagonosni zastavi Vseslovenske Ljudske Stranke.
Naša edinost ob volitvah bode rodila popolno, bratsko edinost bodočih slovenskih državnih poslancev Naša trdna edinost bode odstranila iz slovenskega državnega zastopa zadnje ostanke gnilega lažiliberalizma, tega nestrpnega sovražnika, klevetnika in izdajalca slovenskega ljudstva. Naša životvorna edinost bode postavila v naši slovenski domovini ponosno zgradbo krščanske demokracije in prave ljudske svobode, zasnovano na zdravo, svežo nepremag* Ijivo moč organiziranega ljudstva.
Tedaj na krov vsi Slovenci, ki smo blage volje! Nikogar ne izkjnčujemo, ki se nam hoče pridružiti v poštenem namenu. Kdor tega noče - ostane po lastni krivdi izven mogočne ljudske armade, ki bode na dan volitve podrla vse, kar ne razumeva duše in volje krščanskega slovenskega ljudstva I
Potem bodo naši poslanci v bodočem državnem zboru tvorili trdno sklenjeno vrsto Bogu in narodu zvestih ljudskih zastopnikov, edini z ljudstvom, edini med seboj in edini s pravimi ljudskimi poslanci bratskega naroda hrvatskega. Potem, dragi rojaki, bodemo imeli v državnem zboru navdušen, vrlo dicipliniran nepremagliv bataljon zvestih, požrtvovalnih, neustrašenih bojev« nikov in delavcev za sveto ljudsko stvar!
Tedaj, slovensko ljudstvo na delo in v boj za kandidate Vseslovenske Ljudke Stranke:
Z Bogom za ljudstvo!
Kandi
so:
Na Kranjskem:
1. Mesto Ljubljana.
Kandidat se določi pozneje.
2. Ljubljanska okolica (sodni okraj ljubljanski brez mestne občine ljubljanske).
Dr. Ivan Šusteršič
advokat v Ljubljani.
3. Sodni okraji Radoljica, Kranjska gora, Tržič.
Josip Pogačnik
posestnik, poštar in dež poslanec v Podnartu. 4. Sodna okraja Kranj in Škofjaloka.
Franc Demšar
posestnik in deželni poslanec na ČešnjicI.
5.	Sodna okraja Kamnik in Brdo.
dr. Janez Krek
profesor bogoslovja ln dež. poslanec v Ljubljani.
6.	Sodni okraji Vrhnika, Logatec,
Cirknica.
Josip Gostinčar
posestnik v Ljubljani.
7. Sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož.
dr. Ignacij Žitnik
kanonik ln deželni poslanec v Ljubljani. 8.Sodni okraji Litija, Višnjagora, Radeče.
Franc Povše
komerčni svetnik, posestnik in deželni poslanic v Ljubljani.
9. Sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebiije.
Ivan Hladnik
župnik, deželni poslanec na Trebelnem.
10. Sodni okraji Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk ter občine Banjaloka, Fara in Osilnica.
Franc Jaklič
nadučitelj in deželni poslanec v Dobrepoljah.
11. Sodni okraji Metlika, Novomesto, Črnomelj.
Evgen Jarc
c. kr. profesor ln deželni poslanec v Ljubljani.
Na Goriškem:
1. Goriška okolica.
Josip Fon
c.kr. sodni svetnik in dež. poslanec v Gorici. 2. Ajdovščina, Komen, Sežana.
dr. Hinko Stepančič
c.kr. sodni svetnik In deželni poslanec v Gorici.
3. Tolmin, Cirkno, Kanal, Kobarid, Bovec.
dr. flnton Gregorčič
deželni podglavar v Gorici,
4. Mesto Gorica.
Kandidat se določi pozneje.
v
Štajerskem:
V kmečkih okrajih.
1. Maribor levi breg, ši. Lenart, Ljutomer, Gor. Radgona.
Ivan Roškar
kmet v Malni.
2. Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice.
Franc Pišek
kmet v Orehovf vasi. 3. Ptuj, Ormož.
Mihael Brenčič
kmet v Spuhlji. 4. Celje, Vransko.
dr. flnton Korošec
deželni poslanec v Mariboru.
5.	Rogatec, šmarije, Kozje.
dr. Franc Jankovič
deželni podglavar ln zdravnik v Kozjem.
6.	Brežice, Sevnica, Laško.
dr. Ivan Benkovič
deželni poslanec v Celju.
7. Marenberg, Šoštanj, Slovenji Gradec, Gornjigrad.
dr. Kari Verstovšek
deželni poslanec v Mariboru.
V mestnih okrajih. 8. Mesto Maribor.
Skupni slovenski kandidat
Jurij Stern
posestnik v Mariboru.
9. Ormož-Celje (mesta in trgi). Skupni slovenski kandidat
Ivan Rebek
kjučavničarski mojster v Celjn.
Na Koroškem:
1. Mesto Celovec.
Alojzi Terček
knjigovez v Celovcu.
2. Celovška okolica.
Valentin Podgorc
monsignor in ravoatelj posojilnice v Celovcn>
3.	Borovlje, Dobrla ves, Pliberk,
Železna Kaplja.
Franc Grafenauer
dež. poslanec ln posestnik v Brdn pri šmohortfc
4.	Velikovec, Svinec, Stari dvor.
]urij Rut ar
župan ln posestnik v št. Petru na Vašinjah pd Velikovcu.
5. Beljak.
Matija Vošpernik
župan varenberške občina.
Ljubljana, maribor, Celmvec, Gorica
dne 18. maja 1911,
Centralni Izvrlevnlnl odbor .Hriit Ljuiske Stranke".
Dr. luan SnsferilC. t. e. predsednik.
Današnja številka obsega 20 strani.
Piliiicia poštenost.
Volivna strast je že razpalila stranko in po časopisju ni drugega govora kakor o volitvah. Volivni termin se zmeraj bolj približuje in število kandidatov zmeraj raste. Letošnje volitve so nam prav živ dokaz, kako zmešnjavo napravi med stranko pomanjkanje organizacije in pa nedisciplinirani volivci. Nemški krščanski socialci na Dunaju in pa nemški liberalci imajo toliko kandidatov, da ne vedo kam ž njimi. Povrh vsega tega pa pridejo še samostojni kandidatje, ki imajo vsak svoj »gospodarski« program.
Na Slovenskem, hvala Bogu, ne poznamo še tega pojava. Ni dvomiti, da imamo to edinost in slogo, to soglasje pri postavi kandidatov zahvaliti naši politični razumnosti in naši organizaciji. V resnici krščansko čuteč človek bo znal veliko prej svojo voljo podvreči skupnosti in prilagoditi svoje lastne stanovske interese blagru celote, kakor pa liberalec. Največ strank in strančic je najti v deželah, kjer jc liberalizem najbolj razširjen.
Da nekatere stranke v volivnem boju niso posebno tenkovestne v izbiri sredstev, s katerimi upajo zmagati, nam dokazuje velika zvijača, s katero so upali dunajski liberalci v dunajskem okraju krščansko-socialnega kandidata pri volitvi poraziti. Cel mesec maj so upili liberalni in socialno-demo-kraški dunajski listi, da je dunajski magistrat pri sestavi volivnih imenikov pristransko postopal, nasprotnike krščanskih socialccv iz imenikov izpu-ščal ter hotel tako na izid volitev upli-vati. Te dni so je pa pokazalo, da je ravno nasprotno resnica. Med tem vpitjem. ki so ga vprizarjali, so vprizorili liberalci sami veliko sleparijo; organizirala se je cela četa ljudi, ki je delala z ogromnimi svotami in najemala v privatnih hišah in hotelih stanovanja, v katerih so bili naznanjeni volivci, ki sploh nikdar v hiši niso stanovali, ampak so samo v to privolili, da se jih kot tam stanujoče naznani in bi na ta način v dotičnem okraju do volivne pravice prišli. Razume se samoobsebi, da niso toga zastonj napravili. Dozdaj je dokazanih 160 takih slučajev. Bomba, ki so jo vrgli dunajski liberalci na krščanskosocialno stranko, se je razletela in njo kosi so padli nazaj na liberalce Vso stvar ima sedaj sodnija v rokah.
Kako potrebni so krščanski zastopniki ljudstva v zbornici, da vso državno upravo nadzirajo, nam kaže najbolj Francija. Ni je republike, kjer bi bilo toliko sleparstva in goljufije pri državni upravi, kakor ravno v Franciji, katero vodijo svobodomisleci prve vrste. Kjer je preveč svobode, tam jo tucli veliko zmote, še več pa ljudi, ki to svobodo zlorabljajo. Ravnokar je dobil predsednik francoske republike v roke poročilo o sleparijah, ki so se izvršile v posameznih ministrstvih lota 1908. V zunanjem ministrstvu so dobivali strojni pisarji, tolmači in vsi uradniki nižje vrste plačo iz zaklada, ki je določen za vsprejem tujih vladarjev. V notranjem ministrstvu so dobili odškod-
nino za preselitev v Pariz uradniki, ki niso sploh nikdar Pariza zapustili. Denar so je pa jemal iz zaklada za sanitetno plolicijo, samo en uradnik pri delavskem ministrstvu je dobil U.000 fr. ža to. da je nekaj ljudi dobil, ki naf bi sondirali v Ameriki usnje. 1'otaVia Dunaj ni v Berolin so zaračunjena z 2000 franki. Poštno ministrstvo je naročilo 100.000 isolatorjev pod pogojem, da'jih ne vzame, ako jih je več kakor l od-stotka poškodovanih. Poškodovanih je bilo v resnici 91.541 in vendar jih je poštno oskrbništvo vse prevzelo,
Največji so pu računi v ministrstvu za francosko naselbine. Naselbina Reu-nion jo plačevala lota 1908 tri guvernerje ali glavarje. Eden je bil na dopustu, drugi ga je zastopal in tretji je bil zato tukaj, da je drugega zastopal. Naselbina Saint-Pierre-Miquelon je že za dve leti plačevala po 11.500 frankov guvernerju, ki je bil že davnaj v drugi naselbini, ln tako gre naprej od postavke du postavke. Seveda je sedaj na Francoskem vse pokonci in se zahteva stroga kontrola nad francosko upravo. Če se bo pa res kaj uspešnega proti sleparijam ukrenilo, je pa zelo dvomljivo. Ministri sami se boje uradnikov, ker so vsi republikanski agitatorji in utegnejo biti ministrskim stolom nevarni. — Uboga Francija! Dokler no bo imela boljših in bolj poštenih poslancev, je vsak up na kak preobrat zastonj. Naj bi imelo avstrijsko ljudstvo to francoski razmere pred očmi posebno sedaj, ko si izbira svoje zastopnike v ljudski parlament.
Slovensko Straža.
Sramota je, da vzdržujejo naše šole pijanci. Ironija, da večja ni mogoča. Duševno in telesno propal človek plačuje z žganjem šolo in učitelja, ki naj vzgaja značajno, duševno in telesno zdravo mladino. Pijanec — glavni steber in kulturni dobrotnik naroda. Slovenci zapijemo na leto na žganju 100, reci sto milijonov kron. Med temi 100 milijoni je najmanj 20,000.000 K za često preko meje importirano žganje. Za svoje narodno-obrambne namene pa zmole-dujemo komaj 200.000 K na leto. Tedaj damo narodnemu sovražniku stokrat več. .0 tem žalostnem dejstvu piše zadnja številka »Zlate Dobe«. Kako boš rešil in osrečil ljudstvo, če pa samo brezumno in pohlepno sili v povOdenj alkohola! Ljudstvo, vdano pfjiči ni zmožno, še manj pa vredno življenja. V treznosti je naša rešitev. Naše podružnice bodo izvrševale največje in najuspešnejše narodno-obrambno delo, ako pridobivajo ljudstvo, vse sloje, posebno mladino za protialkoholno gibanje. V mnogih krajih imajo abstinenčne odseke in družbe treznosti; v največ krajih pa nimajo nobenega voditelja za to dobro stvar. Podružnice Slovenske Straže naj vzdignejo po vsej domovini mogočno gibanje pod geslom: »Na boj alkoholu, najhujšemu sovražniku Slovencev! Za treznost domovine!«
Podružnica Slovenske Straže za Vič- G 1 i n e e pri Ljubljani bodi vsem drugim pri tem delu vzor! Njen požrtvovalni predsednik gosp. Mehle je sam
spisal igro »Brez žrtev ni zmage«. Živo je v igri pokazal grozovitost alkohola in dobroto treznosti. Ljudstva se je kar trlo pri dvakratni prireditvi. Upliv je bil silovit. In tako mora biti! Do kosti in mozga naj pretrese!žapeljano ljudstvo grozno razdojaiije alkohola. Podružnice, sledite zvesto svoji sestri! Za treznost domovine!
Pohvalili moramo danes še eno podružnico. V prijaznih Križali pri Tržiču deluje. Upamo, da ne bo zamere pri drugih, če rečemo, da je nadvse marljiva in delavna. Točnost je njena lepa čednost, vsak nasvet in vsak načrt osrednjega vodstva takoj zvrši. Na vsak način moramo iz pisma marljive blagajničarke gdč. Marije Wigele priobčiti javnosti sledeče: »Pohvaliti moram članice; kar jim naročim, narede. Pred prazniki sem jim dala narodne koleke in rekla, da jih mora vsaka za eno krono prodati z opazko: »Potem Vam bom dala mir s koleki do Božiča.« Ena je pa prišla in rekla: »Še za eno krono jih dajte, da ne bo po Vašem.« Prodala je zopet iste in prišla še po 25.« Kaj ni to lepo? Tako se prodaja narodni kolek! Pohvaliti pa moramo to podružnico še posebno, ker je dala svojim sestram lepo misel: podružnice naj zbirajo ustanovnino po 200 K. In tako je danes prva podružnica-ustanovnica ona v Križali pri Tržiču. Bog jo živi!
Nova podružnica se je ustanovila zadnjo nedeljo v Devinu ob sinji Adriji.
Novo podružnico dobimo v Rade-čali pri Zidanem mostu. Kaj pa drugi kraji? Ali sploh nočejo sodelovati pri rešitvi obmejnih bratov? Danes so časi taki: Kdor ne pomaga v tem lju-tern boju, je podoben izdajavcu!
Vse podružnice prosimo, naj nam vrnejo takoj statfstične pole. Vsled za-kasnelosti sc vse delo meša in zastaja. Točnost!
Nabirajte nove člane »SI o-venski Straži«! Ustanavljaj-t e v s o s ed n j i h žu p n i j a h nove podružnice! Zbirajte darove! Razširjajte društveno blago, posebno r a z g le d n i c e in narodni kolek!
Novi ustanovniki:
Ljubljanski bogoslovci I. in II. rok 100 K. — Podružnica Slovenske Straže Križe pri Tržiču I. in II. rok 100 K.
Nabralo se je kot Slomškov dar:
Josip Zelnik, župnik v čemšeniku, 6 K. — Slovensko katoliško narodno dijaštvo slovenske trgovske šole v Ljubljani 11 K.
Iz nabiralnikov:
Po g. Andreju Oset v Tolskem vrhu iz nabiralnika Slov. Straže 4 K 10 vin.
—	Iz nabiralnika v gostilni g. Iv. Dra-šler, Dole, 15 K. — Iz nabiralnika v gostilni g. AL Godec v Borovnici 5 K.
—	Iz nabiralnika v župnišču v Borovnici 5 K. — Iz nabiralnikov podružnice Slov. Straže v Celju 14 K.
Za posredovanje pri zavarovanju 140 kron.
Jeseniške novice.
j Volilni shod, ki ga je imel preteklo nedeljo na Savi gospod državnozborski kandidat Pogačnik, je jako dobro uspel. Naši.volilci bodo z navduše-
LISTEK.
Domov.
(Iz življenja sibirskih izseljencev.)
Ruski spisal N. Telešov.
L
Bila je jasna poletna noč. Veselo in mirno jo svetila luna. S svojim srebrom je zalivala poljane in ceste, s svojo svetlobo je prodirala gozdove, zlatila reke . . . Izza duri izseljenske barake -e je splazil ravno ono noč enajstletni deček Scmka, ves kuštrav in bled. Ko se jc dobro oglodal in pokrižal, je začel bežati, kar so ga nesle noge, v smeri proti polju, kjer se je začela »rasejska« cesta. Roječ se zasledovalcev, oziral se jc neprestano, toda nikdo ni tekel za njim in srečno je dosegel poljane, a potem tudi glavno cesto. Zdaj se je ustavil, nekaj pomislil ter krenil tiho nizdol po cesti.
Ril je to eden iz onih »božjih detel-. ki ostanejo sirote za izseljenci. Njegovi roditelji so umrli za logarjem, Senika pa jo ostal sam med tujimi ljudmi, sredi tuje prirode, daleč od domovino. ki jo jo pomnil le še po beli, kamnfti cerkvici, po vetrnjačah, po rečici 1'zjupki, v kateri se je kopal včasih s tovariši. In po selu, ki se je nazi-valo Belo. A kje je ta domovina, to selo in rečica Uzjupka, — to je bila zanj ravno taka tajnost, kakor ta kraj, kjer se je nahajal v tem trenotku. Samo
tega se je še spominjal, da so prispeli po ravno tej cesti, da so šli preko neke široke reke, a šc prej so se dolgo vozili s parnikom. nato z viakom, zopet s par-nikom in zopet z vlakom. Dozdevalo se mu je, da ima prehoditi samo še to cesto, ko pride do reke, nato pride vlak, a tam bo že rečica Uzjupka, selo Belo in rodni kraj, ki se mu je tako privadil, kjer bi še sedaj znal na prste sešteti vse selske starčke in dečke. Pomnil je še, kako sta mu umrla oče in mati, kako so ju položili v krsto in odnesli nekam za goščavo na neznano pokopališče. Tudi tega sc je vedel Senika spominjati, kako je plakal in milo prosil domov, toda prisilili so ga ostati v baraki, kjer so ga hranili s kruhom in juhami in mu vedno govorili: »Sedaj so nimamo časa. s teboj ukvarjati«. Celo gospod Aleksander Jakovljevič, ki je bil nekak gospodar nad drugimi, je kričal nad njim in mu obljulioval, da ga zlasa, če ne bo miren. Tako je Semka hočeš-nočeš životaril in tugoval. V isti baraki so bile še tri deklice in en deček, ki so jih tu pustili roditelji in odšli neznanokam. Ti otroci pa so bili še tako mali, da se ni bilo mogoče ž njimi ni igrati, ni šaliti.
Pretekli so dnevi in tedni, a Senika je bil šo vedno v neprijazni baraki, odkoder se id smol oddaljiti. Slednjič mu je vendar že presedalo. A glej, saj je to vendar ravno ona cesta, po kateri so prišli semkaj iz »Raseje«! ... če ga izlepa ne puste, tedaj jim pač sam ubeži!... Zopet ugleda rodno Lzitipko,
rodno Belo, zopet, ugleda Malaško, Vas-jatko in Mi t ko, svoje dobre prijatelje, pojde k gospe Afrosinji Jegorovni, pojde k popovim dečkom, ki imajo mnogo višenj in jabolk . . .
Četudi je strah, da bi ga ne ujeli, zadrževal Semko dolgo časa. je bila vendar želja, ugledati svojo rečico, svoje tovariše in rodno selo, tako velika in zapeljiva, cla je Semka dolgo prikrival v duši tajno misel in ob ugodnem času zbežal na cesto in se za vedno odrekel darovanim juham. Bil je popolnoma srečen, da se vrača domov. Dozdevalo se mu je, cla ni nikjer tako lepega kraja, kakor Belo, in na vsem svetu ne tako lepe rečice, kakor ravno Uzjupka.
II.
Zdi se, da je izkusila in videla obširna Sibirija vse, karkoli si more človek misliti. Po tisoč vrst so prehodili po njej ukovani arestanti in rožljali s težkimi verigami. Sekali in rili so njene nedri v temnih rudnikih, koprneli v njenih ječah. Po njenih cestah hitž brze trojke in veselo pozvanjajo z zvončki, a po neprodirnih gozdovih •blodijo ubegli jetniki in se borč z divjimi zvermi . . . Tolpe izseljencev se pomikajo iz Rusije v nepreglednih vrstah. I'o.l vozovi nočujejo in se grejejo ob ognjih, nasproti pa. prihajajo nazaj clruge tolpe, obubožane, sestradane in bolne. Mnogo jih umira po poti, — in nikomur ni to nič novegn. Preveč f njega gorja je že videla Sibirija, tla bi sp še čemu čudili. Tucli Senik' sc nikdo
njem oddali svoje glasovnice za kandidata S. L. S.
j Zolitičnega bojkota, ki so ga modro sklenili naši poslanci nasproti pro-palemu liberalizmu, so se tudi pri nas nekaterniki v dno duše prestrašili. Doslej so se zanašali na našo konciliant-nost in menili, da vedno lahko rujejo proti liaši stranki, češ, če bomo kdaj potrebovali pomoči, bomo pa oči hinavsko zavili in stisnili klobuk pod pazduho, pa bo šlo. Odkar pa so naši poslanci sklenili ravnati se po starem dr. Tavčarjevem receptu: »Enemu groš, drugemu knofl«, pa ti boječi gospodje trdijo, da niso naši nasprotniki! Mi pa pravimo: Po vaših delih vas bomo sodili. Prilike imate dovolj, da se poka-žete!
j Humrova garda grozno razsaja po svojih listih zoper nas, ker se bližajo volitve. Pa vsem tem sodrugom Humrovim povemo, da jih bo po Hum-rovi tovarišiji šc glava bolela. Liberalci, nikari ne plešite po Humrovih org-ljicali, se vam bo v glavi vrtelo.«
j Nekateri liberalci se sedaj s Hum-rom kavsajo, češ, da je Humer nezna-čajen. Humer pa jim dokazuje, da je značajen. Da bodo prej pri koncu, jim pristopimo na pomoč ter razsodimo tako-le: Humer je. značajen in dosleden v brezverstvu, do skrajnosti neznača-jen pa v politiki, ker je prodal Jesenice narodnim sovražnikom. Liberalci pa so do skrajnosti neznačajni, ker se delajo narodne, pa bodo vendar na Hum^ovo povelje volili narodne nasprotnike. In tako je neznačajni Humer vreden poveljnik neznačajnih liberalcev.
j Značaji! Da svet vidi,kakšne značaje bodo volili Ilumrovi značaji, evo nekaterih kandidatov iz Humrove liste: Legat Ivan (Rajmund), Humer Lovro, učitelj Schiffrer, socij Šešek, so-cij Zugovitz, Nemec Dovžan, Smerekar.. Pongratz Štefan in drugi, taki in podobni značaji. Na teh značajih naj bi odslej slonele črno-žolte-rdeče Jesenice!
j »Svobodno Misel«, najbolj brez-
verski slovenski list, ki je ta mesec začel nanovo izhajati v slovenskem jeziku, so jeli naši svobodomisleci razpošiljati. Naslovili so ga tudi nekomu v Rovtah (na Planini), čigar naslov za danes še zamolčimo. Svojčas pa ga bomo objavili, cla bo mož vedel, kako prav smo imeli, ko smo mu dejali: Varujte se svobodomiselnih liberalcev!
j Nesreča v planinah. Od Sv. Križa na. Planini sta preteklo sredo peljala dva. fanta s konjem proviant za Kadil-nikovo kočo na Golici. Ko pripeljeta pod nemško, odkoder se imajo jestvine znesli na vrh Golice, sta konja izpre-gla. Konj pa se je nerodno zavalil po travi ter se prevalil proti prepadu, kamor je letel nevzdržano in se popolno-, ma do smrti pobil.
j Predavanje. Jutri v nedeljo zve-, čer je v Delavskem domu na Savi običajno predavanje. Vstop vsem prost.
Tržiške novice.
t Nagrade ne marajo. Danes tedefl
razpisanih 500 K nagrade se branijo moji rdeči prijatelji. Kar nočejo priti ponje, čeprav so jih potrebni kakor suha zemlja dežja. Še celo spomniti jih ne sme nihče na 500 K, sicer ga takoj
ni čudil, ko je prihajal v vasi in izpran
ševal:
»Katera, cesta pelje tod v Rasejo?«
»Vse ceste vodijo v Rasejo,« — so mu odgovarjali preprosto in kazali z rokami doli po poti, kakor da bi ga za* gotavljali v njegovi smeri.
Semka je šel dalje brez truda, brez bojazni. Veselila ga je svoboda, veselila so ga polja s pestrimi barvami in zvo-nenje zvončkov mimo vozeče poštne trojke. Včasih je legel v travo in se skril pocl šipkovim grmom a.li pa je zlezel v obcestno goščavo, ko je bila najhujša vročina. Usmiljene sibirske žene so mu dajale kruha in mleka, a potujoči mužiki so včasih dopustili, da je sedel na njih voz.
»Striček, pusti me na voz, radi Krista!« — je prosil Semka, ko ga je dohajal kdo s konjem.
»Tetka, daj, radi Krista, kruha!« —• se je obračal v vaseh h kmeticam.
Vsi so ga milovali in Semka je bil sit.
Tretjega dne je zablestela pred Semko reka.
»Glej, glej! Ona je!«
Pomnil je, ko so se nedavno peljali z očetom preko te roke. Le da jih je bilo tedaj jako mnogo in ljudi niso prevažali posamcz, ampak v skupinah. Spomnil se je, kako sta na, brodu, s katerim so se prepeljali tudi oni, hodila, okrog stebra konja z zavezanimi očmi in nategovala vrv, poleg njiju pa je tekal z bičem v roki starček, v srajci in širokem klobuku, in neprestano kri-
postavijo »pod kap«, kakor so to storili pretečeno nedeljo v gostilni pri Gašpe-rinu. S em si pa sami dajejo glasno izpričevalo, da so lažnjivci in nesramni obrekovalci, kar se vzame na znanje. — Ant. Gole, kaplan.
t Prostovoljno gasilno društvo priredi jutri veliko «lavnost povodom otvoritve novega gasilnega doma s sledečim sporedom: Ob tri četrt na devet zjutraj bo pozdrav gostov na kolodvoru. Ob pol desetih se zbero došla društva pred novim domom ter odkaraka-jo z vojaško godbo na čelu, ki bo došla iz Gorice, v župno cerkev. Tu bo od tri četr na deset blagoslov nove zastave. Kumovala bo gospa županja Ida Mally. Po blagoslovu bo kratek govor in sveta maša, med katero bo svirala vojaška godba. Po službi božji odhod h gasilnemu domu, ki bo blagoslovljen in nato bo odlikovanje nekaterih članov tukajšnjega gasilnega društva s častno kolajno za 251etno delovanje. V hotelu »Pri pošti« bo banket. Ob treh popoldne bo na trgu pred sv. Andrejem javna tombola, koje čisti dobiček pripade gasilski blagajni za nabavo orodja.
t Predavanje bo jutri, 21. maja, ob osmih zvečer v društvenih prostorih. Predaval bo g. profesor Anton Sušnik iz Kranja o ženskem vprašanju. Želeti je mnogoštevilne udeležbe. Povabljeno je zlasti naše ženstvo.
t Shod S. L. S. bo prihodnji četrtek na Vnebohod Gospodov, 25. t. m., ob pol štirih popoldne v spodnji dvorani društva sv. Jožefa. Na shodu poroča dr-žavnozborski kandidat in bivši podpredsednik državne zbornice g. Jožef Pogačnik, omišljeniki, prihitite na ta shod v obilnem številu, da slišie svojega bivšega in bodočega državnega poslanca.
t Kranjsko okroije bratov Orlov ima 28. t. m. v Tržiču vaditeljski tečaj. Na tem bodo zastopani telovadni odseki kranjskega okrožja. Nastopilo bode več govornikov. Natančnejši spored se objavi danes teden.
t Socialni demokratje prav marljivo razširjajo plakate, na katerih priporočajo nekega Dermota iz Gorice za poslanca. Zlasti Bukovnik, o katerem pravijo, da bo pustil delo v tovarni in raznašal ter prodajal samo »Naprej« in »Prapor«, kar vsiljuje ljudem po gostilnah in na ulici dolge listine, v katerih se rdeča str&nka kaže kot edina ljudska osrečevalka. V resnici pa izže-ma delavstvo, ki ji nosi trdo zaslužene novce, od katerih se rede razni tajniki. Na teh plakatih pove brezverska stranka, ba di rada dobila vpliv na šolstvo, to je, da bi rada pregnala krščanski nauk iz šol. Zato bo vsak pameten človek dobro premislil, predno bo zapisal na glasovnico ime rdečega kandidata.
t »Divji lovec« je minulo nedeljo privabil toliko ljudi, da jih je mnogo moralo oditi, ker ni bilo več vstopnic. Igralo se je izvrstno, a prosili bi zopet, da se predstava očno prične ob napovedanem času. Igra se ponovi v nedeljo, 28. t. m., ob osmih zvečer.
Ustanovitev podružnice velevata društva.
Mnogo smo že pisali o zaostalosti avstrijske mornarice. Pri tem je naj-
Sal z ohripelim glasom: »N-no! pro-kleti! N-no! moji ljubi!« In konja sta vsled njegovega krika še hitreje tekala okrog stebra, vrv pa se je ovijala tudi hitreje, brod pa se je pomikal vedno bližje in bližje k drugemu bregu ...
Široko se je razlivala pred Semko reka. Solnce je že zašlo in krvavo-rdeča zarja je jasno odsevala v vodi. Bilo je krasno in mirno, a povsod tako pusto in prazno, da se je Semka dolgočasil. V daljavi, na nasprotnem bregu Be je videla neka vas, a na desni in levi bo se razprostirale goščavp. Semka se |e spustil prav do reke in začel pogle-davati zdaj na eno, zdaj na drugo stran, a bilo je še vedno pusto in nemo kakor prej, le pod njegovimi nogami je srdito pljuskala hladna reka, po zraku pa so plaval e druga za drugo neke ptice.
V, raztresen osti se je spust il nizdol po bregu, a nikjer ni bilo žive duše, slišati ni bilo ni jednega glasu. Med tem jc začela, večerna zarja polagoma ugašati. Bolj in bolj je bledelo nebo in na daljnih je začela padati rosa.
Semka se je zamislil.
Nato je sedel na pesek in šele tedaj začutil, da je utrujen in da ne more več hoditi. Kam pa tudi hočeš, ko je voda pred teboj? . . . Sprva je zrl na to vodo. sledil, kako se vali nekam dalje in buta ob breg, potem je gledal na, nebo, na ugašajoče prostranstvo daleč za vodo, na les, na poljane, — in nekaj težkega, negotovega ie leglo kakor ka-
bolj prizadeta naša domovina, kajti močna bramba avstrijskega obrežja je tudi najboljša bramba našega ozemlja pod pohlepnimi rokami Italijanov, ki hrepene, razkosati našo domovino. Z močno avstrijsko mornarico si Slovenci le obvarujemo skupnost svojega ozemlja, dasi pri tem največ žrtev pride na druge. Izvestnim hujskačem scve to ne gre v glavo in povečanje avstrijske mornarice taki ljudje napadajo ob vsaki priliki. Tako je bila napadena tudi velevažna ustanovitev podružnice avstrijskega mornaričnega društva, ki se je preteklo nedeljo ustanovila v Ljubljani. O pomenu avstrijskega mornaričnega društva smo v »Slovencu« napisali že več člankov. Drušvo hoče pomagati k nujno potrebnemu ojačenju avstrijske mornarice, ojačenju iz zasebnih sredstev premožnejših — ne da bi se koga k temu najmanj sililo. Radi tega in ker je društvo strogo nepolitično, morajo biti motivi posebne vrste, ki vodijo izvestne nasprotnike tega društva. Vse, kar pa ima ljubav do ožje in širše naše domovine in voljo jo ohraniti močno in slavno, vse te bo združila podružnica avstrijskega mornaričnega društva v skupno delo.
Odlična je bila preteklo nedeljo ustanovitev nove podružnice. Zbralo se je v slavnostno okrašeni srebrni dvorani »Uniona« k ustanovitvi občinstvo iz najodličnejših ljubljanskih krogov. Opazili smo dež. predsednika barona Schwarza, dvornega svetnika grofa Chorinskega, dež. glavarja pl. Šukljeja, fml. Kusmaneka, dvornega svetnika Klimenta, prošta Sajovica, dež. vlade svetnika viteza Laschana kot zastopnika ljubljanske občine, podpredsednika trg. zbornice Iv. Kregarja, mnogo dam, med njimi gospo dr. Šusteršiča, veliko število ljubljanskih meščanov in častnikov.
V imenu pripravljalnega odbora je mornarični poročnik v rezervi W. K u b e 1 k a pozdravil v obeh deželnih jezikih došle slavnostne goste in člane ter jim je izrekel najiskrenejšo zahvalo za njihovo udeležbo na ustanovni slavnosti najmlajše krajevne skupine avstrijskega mornaričnega društva. Govornik je nato očrtal naloge avstr. mornaričnega društva. Zgodovina uči, da so one države, ki so svojo mornarico konsekventno ojačevale, bile na morju močnejše in mogočnejše ter so v narodno-gospodarskem in političnem življenju v veliki meri prehitele druge države. Te države so imele in imajo velike in bogate kolonije, cvetoč trgovski promet in gotovo eksportno polje za svoje trgovske produkte. Njihovi izseljenci so našli v kolonijah drugo staro domovino ter so ostali državljani svoje države. Žalibog je naša monarhijavvseh teh ozirih zelo zaostala. Naša trgovska mornarica je majhna, vojna mornarica pa v vedni nevarnosti pogina; mi nimamo nobenega zanesljivega eksport-nega polja in nenavadno število naših izseljencev se porazgubiva v severoameriških Združenih državah in tujih kolonijah, se odtujuje stari domovini in pomenja trajno izgubo za domovino. Naša vojna in trgovska mornarica je med velevlastmi na devetem mestu. Potreba času primerne uredbe naše mornarice se je z Najvišjega mesta več-
men na njegovo otroško srce. Je-li bila to navadna bojazen, ali spoznanje popolnega sirotstva, ali kesanje ,ali mogoče misel na domovino, — Semki se je pač hotelo zaplakati, zahotelo se mu je jesti in ogreti se, zahotelo se mu je videti poleg sebe očeta z materjo . . . Ugriznil se je v prst ter sedel nepremično nad reko, uprši oči nekam v daljo, ne da bi videl kaj pred seboj.
Sredi tišine sc je zaslišalo naenkrat glasove, nejasne in neglasne. Semka je zdrgetal. Zdelo se je, da poje nekdo sam pri sebi, nehote, turobno pesem, počasi, skozi zobe, skoro kakor v snu.
V resnici, izza grma, kjer je delala reka mal ovinek, se je pojavil čolnič. Plul jc počasi, vzporedno s samim bregom.
»Striček! . . . prepelji!« — krikne Semka, ko pride ribič, pojoč sam pri sebi, poleg njega. — »Stričko! . . . no, stričko!«
Oni je obrnil glavo in Semka je \idcl njegovo zagorelo, nerusko lice, s čopom črne brade in s privihano vrhnjo ustnico, izpod katere se jc zasvetilo dvoje vrst ostrih, belih zob. Sedel jc v takem malem čolniču, izklesanem iz debla, da je segla voda skoro do robu. Pri tem ga je voda silno zibala in bati se jc bilo, da ga, voda vsak čas prevrne, utopi. Toda ribič je mirno povesil veslo (imel jc samo enega) in pazljivo motril dečka.
»Striček . . .« — je plašno ponovil Semka; »radi Krista. prepeljite me ...«
krat poudarjala. Pod protektoratom Njegove c. in kr. visokosti nadvojvode Ffanca Ferdinanda stoječe avstrijsko morparično društvo si je stavilo težko, a, hvaležno nalogo, prebivalstvu naše monarhije brez ozira na stranke pojasniti veliko premalo pojmovani pomen naših pomorskih interesov ter njihovega vpliva na dobrobit državljanov in za korist domovine, da se tozadevni zastanek z združenimi močmi odstraniti zamore. Govornik je končno opozarjal na spccielni pomen za Kranjsko, našo ožjo domovino, ki leži tako blizu morske obali, ako se uspešno preuredi naše brodovje in dvigne pomorske interese. Izvajanja g. govornika so zbo-rovalci živahno odobravali.
Nato so se en bloc sprejela pravila krajevne skupine Ljubljana. Ta krajevna skupina je podružnica avstrijskega mornaričnega društva, sedež ima v Ljubljani ter razteza svoje delovanje na Ljubljano in okolico; ima namen, pospeševati cilje glavnega društva in podpirati njegova stremljenja v vsakem oziru. Sredstva za dosego tega cilja so: članarina članov krajevne skupine, prostovoljni darovi in dohodki raznih priredb. Člani so: častni, dosmrtni in letni. Dosmrtni člani so oni, ki so vplačali najmanj 250 K; ti so prosti od vseh letnih prispevkov. Letni člani se dele v skupine prispevkov letnih najmanj 25, 10 in 5 K; uvrstitev v te skupine se izvrši pri vstopu, kakor sodi vsak član za primerno. Razun letnih članov morejo pripadati skupini tudi deležniki z letnim prispevkom 2 K. Odbor krajevne skupine obstoji iz predsednika, štirih podpredsednikov, dveh tajnikov, enega blagajnika in odbornikov. V jezikovnem oziru je krajevna skupina osnovana na stališču enakopravnosti in ima ta značaj varovati tudi na zunaj.
Volitev odbora se jc izvršila per acclamationem in so bili izvoljeni sledeči gg.: za predsednika deželne vlade svetnik Oton p 1. D e t e 1 a, za podpredsednike : podpolkovnik Franc Fedrigoni pl. Etschthal, ces. svetnik arhitekt Ivan Mathian, deželni šolski nadzornik Albin B e 1 a r in mestni zdravnik dr. D e m e t e r Bleiweis vitez Trsteniški; za tajnika trgovec Otmar B a m -b e r g in c. in kr. mora ari čn i poročnik v rezervi W. K u b c 1 k a in za blagajnika poštni asistent Franc Levart; za odbornike so bili nadalje izvoljeni gg.: odvetniški koncipijent dr. Jožef Ažman, stotnik Viktor Braun, podravnatelj dražbe »Phonix« Vladimir Fischer, stotnik G a s s e r, tovarnar Milan I v a n č i č, deželne vlade koncipijent dr. A d a 1 b e r t p 1. K e 1 e r, posestnik Jožef Kosler, nadporočnik Kurt baron K r i e g -h a m m e r, trgovec Ivan Krisper, inženir Milan Lenarčič, podjetnik Jožef Lončarič, stotnik Ka-rol Luckmann, trgovec Viktor N a g y, tovarnar Jean Pollak, zobozdravnik dr. Alojzij P r a u n -s e i s , stotnik Rudolf P r a x m a -r e r, pisatelj ces. svetnik Peter p 1. R a d i c s, ravnatelj Silvester Škerbinc, poštni nadoskrbnik Jožef Štrukelj in tovarnar Emil T o n n i e s. Vsi izvoljeni odborniki so sprejeli izvolitev.
»A denarja boš kaj dal?« — je rezko pripomnil oni in bilo je videti, da mu prošnja ni po godu.
Potem je namršil obrvi in privihnil nos, vsled česar so bili videti njegovi zobje še daljši, in si popraskal raskave prsi s prsti. Bela srajca, z ozkim trakom okoli vratu, ki je pokrivala njegovo sključeno telo, je bila odpeta in videle so se njegove prsi, ravno tako temne, zemeljske barve, kakor je bilo njegovo lice.
Surov odgovor, zli izraz ribičevega lica in nastopajoča noč sredi pustinje so povsem oplašili Semko. Te tri dni je videl mnogo ljudi, a vsi so bili njemu nasproti uljudni, prijazni, in samo sedaj, ko je bila pomoč posebno draga in neobhodno potrebna, je naletel na surovega človeka in prvič je spoznal v svoji otroški duši — tujca ... Bil je to res »tuj« človek, ki mu je bilo vseeno, bode-li Semka sit in živ, ali ne. In Semka je zrl nanj s strahom, skoro sovražno. Naenkrat mu je postalo tako bridko in težko, postalo mu je žal očeta in matere, da je hotel skočiti v vodo in umreti. In, ne vedoč, kaj storiti, se je zgrabil Semko z obemi rokami za lase, zgrudil se z obrazom na zemljo in za-ihtcl bridko, na ves glas; celo ribiču se je zasmilil. Pomislil jc, ni-li deček zablodil in ni-li na oni strani reke doma.
Skomizgnil jc z rameni in rezko zaklical, da bi se Semka ozrl nanj.
»Hej — hej! . . .«
Nato jc pokazal na dno čolniča,
Predsednik krajevne skupine dež vlade svetnik p 1. Detela je nato naznanil zborovalcem, da je nova krajevna skupina avstrijskega mornaričnega društva Njegovemu Veličanstvu cesarju brzojavnim potom sporočila neomajno udanost ter nadvojvodi Franc Ferdinandu kot protektorju društva sporočila izraz globoke uda-nosti s prošnjo, da bi tudi tej skupini dal svoje varstvo. Predsedniku avstrijskega mornaričnega društva, princu Alfredu Liechtensteinu sc je brzojavno naznanila ustanovitev nove krajevne skupine.
Predsednik podružnice g. vladni svetnik pl. Detela je med navdušenim odobravanjem prebral brzojavne pozdrave cesarju, prestolonasledniku in predsedniku avstrijskega mornarične-ga društva princu Alfredu Liechtensteinu. Novi podružnici so došli številni brzojavni pozdravi od raznih dru-štvenih podružnice in tudi od zasebnikov. Došli so brzojavni pozdravi ia Solnograda, Turnave, Turn Severina^ Opatije, Ponikcv, Dunaja, Liberc, Aten, Plzna, Hamburga, Carigrada, Gorice, Gasteina, Gradca, Modlinga, Bosanskega Broda, Merana itd. S slava-klici na cesarja je bilo zaključeno to pomembno zborovanje. Nova podružnica ima že 250 članov, želeti pa je, da se to število kmalu podvoji, potroji, da bo tako tudi Ljubljana, ta važna točka na avstrijskem jugu, pokazala, da dobro razumeva važne naloge avstrijskega mornaričnega društva. Pristopna naznanila sprejema cesarski svetnik arhitekt g. J. Mathian na Dunajski cesti. Novi podružnici želimo najlepšega razvoja v korist in v čast avstrijski mornarici!
Cerkveni vesloik.
— Svete Višarje. Dne 25. maja, na Kristusov Vnebohod, se bo tudi letos, kakor je že več kot 500 let stai*a navada, odprla božja pot, na Svetih Višarjih, Ze prejšnji dan (24. maja) se bodo podali trije spovedniki na goro. Letos se začne božja pot primeroma pozno, kei je Kristusov Vnebohod kasno, zato pa tudi na gori ni več toliko snega, kakoi navadno, ko se odpre božja pot. Cerkev na Sv. Višarjih leži 1792 metrov nad morjem, vozne ceste ni nobene, le gorske steze peljejo romarja do cerkve. — Leta 1910. je prišlo na Svete Višarje 13 rednih procesij (ki pridejo vsako leto) in 37 izrednih, 4 škofje, med njimi goriški kn. nadškof in ljubljanski knezoškof in 7 prelatov. 21.150 vernikov je pristopilo k sv. obhajilu, bralo se je 708 sv. maš in bilo je 65 pridig in nagovorov. Sv. maše so se začenjale ob 6. uri. ptuji duhovniki pa so lahko že maše-vali ob 4. zjutraj. Vsaki dan zvečer sc bile litanije Matere božje in blagoslov. Spovedovali so od zgodnjega jutra dc poznega večera, dokler je bilo spove-dancev. Spovedniki so bili redno trije Vreme za božjo pot ni bilo prijetno: dež je šel vsaki teden in sneg jc na gori padel vsak mesec. Do sredi junija je sploh ležal, potem pa je padel 3. in 24. julija, 7. avgusta in 21. septembra. Božja pot se je končala 2. oktobra na roženvensko nedeljo. Največ romarjev je bilo iz Koroškega in Kranjskega, potem pa iz Štajerskega in Goriškega!
kjer se je premetavala riba, in surovo dejal:
»Sedi!«
III.
Potekla sta dva tedna.
Mnogo cest in vasi je ostalo zadaj za Semko. Ni obupaval, ampak vlekel se je počasi dalje in le včasih poprašal:
»Je-li daleč še do Raseje?«
»Do Raseje li,« — so mu odgovarjali. — »Da, ni blizu. K zimi, glej, do-speš, mogoče še prej.«
»A zima, bo-li skoro?«
»Ne, zime še ne bo tako kmalu. Še jeseni ni bilo.«
Ko je prihajal Semka v sela ali slučajno od daleč ugledal visok bel zvonik z zlatim križem, tedaj se mu je osolzilc oko, a duša so mu je razveselila in ogrela. Snel je pokrivalce, vrgel se na kolena in plakajoč vzkliknil:
»Gospod! Pošlji že skoro zimo!...«
Včasih je srečal Semka ob cesti samotno vaško razpelo. V bližini ni bilo ne hišo, ne stražnice, le gozd — z jedne, a step — z druge strani, — in Semka se je zamislil nad tem razpelom in vedno sta mu prišla na misel oče iu mati, prišel mu je na misel tudi šotor sredi poljja, kjer sta onadva umrla, —i in Semka, pozabljajoč na utrujenost je pospešil korake, šepetajoč svojo priljubljeno besedo: »Domov!... domov !...«
No, glej, slednjič jc dospel do mesta.
Vstajenje je bilo, in Semka je že ocUlaleč zaslišal glasove ccrkvcncKa

nekaj malega tudi iz Tirolskega. Pri (ej priložnosti naj l>o tudi povedano, da je krški kn. škof Baltazar (dne li. marca 1911, št. 1335) pooblastil župnijskega prov iizorja v Zabnicali in njegovega namestnika (zakristana) na Yi-šarjib, da smeta dovoliti spovedovati tudi mašil i kom iz ptujili škofij na Vi-šarjili, če se ti izkažejo z jurisdikcijsko polo. — Župnijski urad Žabnice na Koroškem, dne 18. maja 1911. P. Adolf, župnijski upravitelj in vodja svetišča.
Francozi v Maroku.
Maročansko vprašanje je že precej staro in obstaja od tistih časov sem, ko so sklenili Francozi, da si ustvarijo ob severni afričanski obali veliko državo. Z vztrajnostjo, ki se mora občudovati, so Francozi izvedli, kar so sklenili. Francija je med tem menjala svojo državno obiiko. Padel je kraljevski prestol, padla druga francoska republika, padlo jc Napoleona III. cesarstvo, sledila tretja francoska republika, a glede na ustanovitev mogočne francoske kolonialne države so ostali vsi francoski mogotci enaki.
Prvo verigo glede na maročansko vprašanje tvori prilastitev Alžira po Francozih. To se jc zgodilo žc leta 1830. Ko so zavzeli Francozi Alžir, so takoj tudi mislili na to, da osvoje Tunis. Minulo je 51 let, odkar so zavzeli Francozi Alžir, da je dozorelo zanje tuniško jabolko in jim padlo zrelo v naročje.
Zdaj imajo Francozi v svoji oblasti Alžir, ki obsega 800.000 kvadratnih kilometrov in Tunis s 100.000 kvadratnimi kilometri. Naravno je, da streme Francozi zdaj tudi na to, da osvoje šc navidezno svobodno državo Maroko s 400.000 kvadratnimi kilometri.
Francozi so morali premagati pri svoji osvojevalni afričanski politiki veliko ovir. Sosedni Španci so dolgo sodili, da bodo oni zasedli to obširno afričansko ozemlje, a Španska, oslabljena po svojih vedno spletkarskih svo-bodomislecih nima dovolj moči, da bi bila mogla to tudi izvesti. Tudi Angleži so nagajali Francozom, kar so le mogli, a tok svetovne politike in vedno jačja moč Nemčije je pognala An-trleže, da so objeli svojo prekniorsko francosko sosedo in opustili svoje načrte glede na Maroko. Zedinjena Italija bi bila leta 1887 tudi rada imela Tunis, r bila jc preslaba.
Ko so zasedli Francozi Tunis, so pričeli delati takoj na to, da pridobe tudi Maroko. Bil je to zelo trd oreh, a Francozi so delali po angleškem vzorcu. Vedne vstaje v Maroku so Francozi netili, da dobe priliko posredovati.
Nravna nasprotnica Francozov, Nemčija, je z veliko zavistjo gledala, kake uspehe da žanje sosedna Francoska. Sicer je rajni Bismarck svaril, naj se Nemci ne vmešavajo v maročansko politiko, a sedanji nemški cesar Viljem se na svet starega lisjaka ni oziral. Slovesno je naznanil in 31. marca 1905 obiskal Maroko. Tega obiska se Nemci nič kaj radi ne spominjajo. Maročani so upali, da bo nemški cesar čuval prejšnjega maročanskega sultana, a Francozi so podnetili vstajo in bivši maročanski sultan je moral odstopiti, kljub temu da je pozval na pomoč nemškega
zvonca. Ti umerjeni, glasni zvoki so ga zopet spomnili na domovino. In trava naokrog, ki je že začela rumeneti, in veli listi poleg ceste, in daljno kličoče zvonenje — to vse je velo na dušo z nečim lepim, domačini in Scmki so prišla na misel rumena jabolka, ki jih sedaj gotovo deli v cerkvi batjuška, a stari cerkovnik, drug in prijatelj Senikov, vzel bi sedaj iz svojega globokega žepa par jabolk in rekel z običajnim basom:
»Vzemi, Simon, v ime Odrešenika. Najej se, ti . . .«
S kakim veseljem bi se vrgel sedaj Semka v zvonik, zgrizel bi jabolka, in zvonil brez truda, dokler bi ga nc odslovili! . . .
Za mestnim obzidjem so zapestrelc v začetku pred Semko na desni in levi brunaste sive bajtice z zelenimi, rdečimi in sivimi strehami, nato so sledile bele kamenite hiše. Po ulicah so brsk-ljale kure, krulile svinje. Potem so sledila visoka dvorišča in plotovi, dalje se je razprostiral trg z visoko cerkvijo za železno ograjo, a nasproti nje je štrlela kvišku siva brunasta stražnica, ki jo je stražtl vojak, izprehajajoč se po deski gorindol, a spredaj so sc zopet, videli stolpiči obzidja . . .
Ne da bi se mudil je šel Senika »kozi mesto in stopil iznova na cesto, kjer mu je bilo ugodnejše in veselejše.
IV.
Cim dalje, tem bolj je opažal Semka v vsem, da nastopa jesen. ^ »Ilvala
cesarja. To je Nemcem v Maroku zelo škodovalo. Francozi so kljub vsem lepim mednarodnim pogodbam nagajali tako nemškim trgovcem v Maroku, da se nemški trgovci pritožujejo, ker jih Nemčija tako slabo brani.
Maročanske razmere so velevlasti leta 1906 urejale v Algecirasu. Takrat so sicer velevlasti zagotovile prostost Maroki, a obenem le priznale Francozom velike pravice. Nemčiji se je takrat zelo slabo godilo. Ostala bi bila popolnoma osamljena, da se ni potegnila za njene koristi Avstro - Ogrska. Italija se ni upala nastopiti za svojo zaveznico Nemčijo, ker se boji za svojo afričansko naselbino Tripolis.
Zdaj je zopet v ospredju maročansko vprašanje. S sedanjim maročan-skini sultanom so Francozi zadovoljni in ga smatrajo za svojega prijatelja, ker stori, kar zahtevajo Francozi. A maročanski rodovi ž njim niso zadovoljni in so se uprli. Maročanski sultan je pozval Francoze, naj mu rešijo prestol. Francozi so to radi storili in zdaj v veliko jezo Nemčije res francoske čete, do 30.000 mož, pomirujejo Maroko.
Francozi sicer zatrjajo. da ostane Maroko svobodna država, kakršna ..je bila, a tega nihče ne veruje in ne verujejo Francozi sami. Tudi Egipt je še danes na papirju turška last, a dejanski gospodarji Egipta so Angleži.
Kako se še vse razvije, nihče ne zna. Toliko je pa gotovo, da so Nemci zelo vznevoljeni in bi najrajši pričeli krvavi ples s Francosko, če bi se ne bali zaveznic Francoske: Rusije in Angleške.
izpred sodišča.
Bivši mestni glavar Moskve general Reinbot pred sodiščem. Glavna razprava proti bivšemu mestnemu glavarju generalu A. A. Reinbotu in njegovemu adlatu, polkovniku V. A. Ivorot-kinu, ki se ic pričela 11. t. m., vznemirila je vso Moskvo. Razprava se vrši v moskovski »Katarinski dvorani«. Že zgodaj pred razpravo so prihajale pred vhod sodišča številne ekvipaže in avtomobili, ki so dovažali k razpravi naj-odličnejše osebnosti moskovske družbe, večinoma ženski svet, in ki vztrajajo pri razpravi potrpežljivo od jutra do večera. Dvorana je vedno natlačeno polna. Obtoženca nc sedita na navadnih obtožnih klopeh, pač pa pri mizi svojih zagovornikov. Glavno pozornost vzbuja pač med poslušalci general Reinbot. Ta se drži popolnoma mirno in veselo. S svojega sedeža večkrat vstaja, da izpregovori par besedi z ženo in hčerko, ki sedite v prvih klopeh poslušalcev. Splošno so opazili poslušalci, da pri vhodu v dvorano postavljene policijske straže vedno krepko pozdravijo obtoženca, kadar vstopi v dvorano. Drugi obtoženec, vpokojeni gardni polkovnik Korotkin, je človek srednje velikosti, kakih 50 let star, in je videti zelo potrt v nasprotju z Reinbotom. Od 205 povabljenih prič jih 37 ni došlo. Nekatere so že umrle, druge so bolne, za nekatere pa se ne ve, kje so. Zanimivo je, da kot poklicani priči nista došla tudi bivši pomočnik Reinbotov, Petrov, in bivši vodja Reinbotove pisarne, Bykov, ki so ga zadnje čase
Bogu! Skoro bo zima!« — je mislil in rodna vas se mu je zdela vedno bližje in bližje. Po poljih žc niso več frfotali veseli metuljčki, niti ne skakljale kobilice. Drevje je izgubljalo listje, trava je venela.. Nebo se jc češče zavijalo v sive, tenke oblake Noči so postajale hladnejše. Semka pa je mislil: »Hvala Bogu! Sedaj bo pa. že skoro!«
Ko je šel po cesti dalje, Senika od jutra šc ničesar ni jedel in sedaj je začutil glad. Ugledal jc v grmičevju človeka, ki je sedel z nogami pod životom in nekaj žvečil. Ustavil se je in zavidno gledal ,kako oni lupi jajce 111 prigrizuje s kruhom.
»Kaj pa ti?« — vpraša človek, ne da bi se ganil z mesta in nadaljuje svoje započeto kosilo mirno dalje.
Semka je molčal.
Ta človek ni bil mlad, s sivo brado, kratko pristriženo, z zagorelim in od vetra prepihanim licem, z malimi upa-limi očrni. Na nogah je imel neke vrsto volnena obuvala, na sebi — pisan suknjič, a na zetilku — čepico.
»Kaj pa ti?« — ponovi oni in zre v Semko.
»DedPk ...« — odgovori s strahom: »daj, radi Krista, košček kruha . . .«
»Meni samemu, prijatelj, so radi Krista dali. Na, tu, na . . . Si pa razdeliva!«
Ponudil mu je skorjico in zopet vprašal:
»Kaj pa si li? Odkod si se vzel?«
»Domov grem ... v Rase jo.«
»V Rasejo?... Glej, tudi jaz v
spoznali za neumnega ter je sedaj v neki norišnici. Kot priče so došli k razpravi moskovski župan N. J. Gučkov, brat bivšega predsednika dume, bivši šef tajne policije Musejenko in ravnatelj moskovskega »Malega gledališča«, knez Sumbatov. Iz obtožnice same je razvidno, da v Rusiji še niso popolnoma minuli dnevi, ko je smel visok uradnik storiti vse, kar je hotel, ne da bi ga pozval kdo na odgovor. Ako jc bil tak uradnik previden, je polagal na stran denarje tudi za »slabe dni«. Dostikrat pa sc je zgodilo, da je izdatek visokega uradnika presegal dohodke. Takrat je redno dobil migljaj od vlade, naj predloži resortnemu ministru prošnjo za pokoj vsled zdravstvenih in družinskih ozirov. No, v zadnjih petih letih se je vendar v Rusiji mnogo izboljšalo. Revizija senatorjev je pomagala, da so se Avgijevi hlevi ruske birokracije nekoliko izčistili. In uradnike, ki so kradli in poneverjali, ki se jih nikdo ni upal spraviti pred sodišče, sedaj brezobzirno tožijo. Uprav za čuditi sc je, če se čita obtožnico proti generalu Reinbotu, ko se bere, s kom je bil vse v zvezi. Obtožnica ima dvaindevetdeset strani velikega oktavnega formata. Največji del govori o delovanju generala po klubih in nočnih ženskih lokalih. Njegova Prevzvišenost je bil velik oboževatelj ženskega spola. To oboževanje ga je na leto veljalo več, kot je znašala vsa njegova liemala plača. A znal si ie pomagati. V moskovskih klubih se igrajo hazardne igre. Te so kot povsod tudi v Moskvi prepovedani, ali vendar se igrajo, in Reinbot je bil liberalen človek. Reinbot je članom raznih klubov dovoljeval hazardne igre, a za to jc prejemal davke v dobrodelne namene od teh klubov. Večji del teh davkov je izginjal seveda v njegovih žepih, odkoder so zopet romali v še lepše žepe njegovih prijateljic. Klube pa, ki niso hoteli prostovoljno plačati te davke, ki so bili veliki in jih je bilo treba šteti večkrat na leto, je Rein-bo tpustil enostavno zapreti. Kadar pa je bil general v denarni stiski, pa tudi ni pomišljal poseči po uradnih denarjih. Te vsote je potem vpisaval kot rc-muneracije za svoje uradnike, ki jih je pa včasih tudi nagradil, da so bili lepo tiho. Ti seveda sedaj vsi taje, da bi videli kdaj kak nepošten denar. Zlasti intimne razmere pa je imela Njegova hiša z lastniki javnih hiš. Tudi ti so mu morali plačevati v »dobrodelne namene«, ker jim jc drugače grozil, da bo pustil zapreti njihove hiše in poostril policijske in zdravstvene odredbe. Tako so mu mnogi lastniki javnih hiš plačevali na leto do 40.000 kron. Reinbot je v svojem srcu sovražil vsa ta zabavišča, kot se je izrazil preiskovalnemu sodniku, in hotel jih je popolnoma izgnati iz Moskve. No, ostalo je samo pri nameri in resnica je, da so mu prinašala lepe dohodke. Tudi velikih restavracij ni prezrl, tudi le so mu morale plačevati za njegove »dobrodelne namene«. — Iz prvega zaslišanja prič pri razpravi jc razvidno, da ima sodišče v Moskvi soditi ne samo Rein-bota in njegovega pomočnika Korotki-na, temveč cel sistem ruske uprave. Reinbot in njegov drug sta samo človeka, ki nista nič slabše delala, kot mnogi lijujini predhodniki. Reinbot
Rasejo ... A zakaj greš ti?«
Senika je pričel podrobno pripovedovati o svojem življenju. Pravil je, kako mu je bilo dolgočasno v baraki, kako si je želel domov, in kako je zbežal ponoči, a neznanec je pazljivo sluša 1 in kimal z glavo, točno mu pritrjujoč.
»Mladec, brat!« — izpregovori starček ter pogladi Semko po roki. — »Vendar, vidim jaz, slabo jc tvoje življenje! . . . Videti je, po mojih sledeh hodiš: niti doma nc ugledaš,- niti svojega kraja nc uziiaš . . . Pasje življenje je to! Pri moji veri, pasje!«
»A ti, dedek, kaj pa ti?« — izpregovori Semka z zanimanjem in sede starčku nasproti.
»Jaz, kdo sem? . . . Nikdo . . . Tako . . . Ena beseda — neznanec.«
Starček je globoko vzdihnil in šel z dlanjo preko lira, kakor da bi se brisal.
»Da, brat . . . Ti si šc mal, a vendar je tudi tebe potegnila, domovina k sebi nazaj . . . Vedno je ona tako, kakor rodna mati . . . Vleče, vleče . . . Nikjer ne najdeš mesta brez nje. Prideš, pogledaš jo, mater, z enim očesom, no, in ti jc lažje!«
»A kaj, očka, pridem li do zime v Rasejo?«
»Ne, ne prideš. Pride mraz, a ti niti dobre obleke nimaš ... Potoval sem ... Vem ... Nc prideš, ti pravim. Zmrzneš.«
Njegove besede so razžalostile Semko. Zamislil se je tudi starček. Oba sta povesila oči in molčala.
sam n enastopa pred sodiščem kot kak
obtoženec, temveč napada v svojih govorih pogosto ruske ministre. Za državni denar, ki ga je na primer izdajal brez računa, pravi, da je ravno tako delal, kot njegovi predhodniki. Mnoge priče, kojih izpovedi so obtežilne za Reinbota, to tudi potrjujejo. Reinbot trdi, da bi nikdar ne zašel tako daleč, ako bi Stolypin ne bil zadovoljen z vsemi njegovimi čini. Minister za notranje zadeve mu je pošiljal denar, ki ni nikjer vknjižen in ki 11111 je bil popolnoma na razpolago, da bi ga rabil v volivne namene. Ker ic denar prejel popolnoma nezakonito, tudi nikdo 111" zahteval od njega obračuna. Reinbot je za svoje zunanje politično delo dobival vedno direktivo iz Peterburga. Kakor je torej videti, so v Peterburgu tudi zamižali k drugim Rcinbotovim čednostim in 11111 pošiljali tudi denar, samo da je delal po direktivih za rešitev države. — O tem zanimivem procesu bomo še poročali. Res čedne razmere so na Ruskem.
Ohlajeno prijateljstvo med Nemčijo in Avstrijo.
Pojasnilo našega zunanjega ministrstva v »Fremdenblattu« glede na razmere med Nemčijo in našo državo, je nemško časopisje vzelo lia znanje precej hladno. »Frankfurter Zeitung«, glasilo frankobrodskih denarnih mogotcev, naglaša, da bistvene razlike med izjavami grajanili dunajskih listov in izjavo »Fremdenblatta« ni, samo oblika jc drugačna. Avstrija ne mara vtikati svojih prstov v maročansko žerjavico in list pravi, da je to prav. Nato se peča z vsenemškim časopisjem, ki je ostro napadalo Avstrijo. Osobito se je odlikovala »Rhcinisch-Westfalisehe Zeitung«, ki je pisala: Hinavščina, zahrbtnost in nezanesljivost avstrijske vlade jc stoletna resnica. Prusija in Nemčija to lahk?) do-kažeta na listih zgodovine. Vodilni državniki donavske monarhije, ki naj se že zovejo Metternicli ali Beleredi, Mensdorf ali Beust ali Aelirenthal, so vsi zasledovali političen zistem nezvestobe. Z našo »Nibelungstreue« smo zabranili, da ni morala podati Avstro-Ogrska na bojišču obračun, ker je kršila pogodbo iz leta* 1878. »Mit scliim-mernder Welir« so obvarovali monarhijo, da ni razpadla. Brez nas bi bila avstrijska armada šc bolj potolčena, kakor je bila pri Kraljevem Gradcu. Ko so bili avstrijski uradni krogi rešeni skrbi, ker smo mi vzdržali mir, so se priliznjeno zahvaljevali. »Frankfurter Zeitung« se kruto norčuje iz vsenem-ških glasil, češ, da je prav, da se razprši tista megla o »Nibelungstreue«. Nato pa opiše sedanji evropski položaj sledeče: Med Avstrijo in Rusijo so vsaj zunanje zopet zvezane diploma-tične niti. Razmere Nemčije z Angleško so postale prijaznejše, v Turčiji zavzema staro mesto in z Rusijo, ki je bila ob bosanski krizi najbolj prizadeta, se sklene najbrže dogovor. Trdna vez trozveze se zato nekoliko rahlja. Kdo more zato Avstriji zameriti, če sledi zgledu Nemčije in išče stikov še poleg trozveze, kakršne imata že Nemčija in Italija. Ni neznano, da je za-
Semki se je zazdelo tedaj, kako bode zmrznil, in bilo mu jo grenko, da nikdo ne zve o tem v Belem. A starček je medtem mislil svojo misel in molče zmigaval z brki.
»Torej, kam greš ti?« — je vprašal nepričakovano neznanec in se pobiral iz trave.
»Jaz, dedek, greni domov . . .«
»No, tudi jaz domov. Greva vkup.«
V.
Zvečerilo se jc ... Močan dež, ki je lil že od poldneva, je do kože premočil Semko in neznanca.
»Idi, brat, idi,« — jc bodril starček. »Požuri se! Jesen je tu, a midva še do gor ne prideva. Kaj bo potem? Tedaj sva izgubljena.«
»Saj grem, dedek.«
»Zakasnila sva se . . . Da bi le mraz šc ne pritisnil ... A, slaba jc!«
Semka se jc, ncglecle na, Utrujenost, počutil dobro. Srečanje s sopotnikom ga je radovalo in •bodrilo. Bil je miren in vesel, da se sedaj ne zgubi s ceste in da ga dedek privede, kamor treba. Da, tudi pogovoriti se je bilo prijetno; a dedek jc vedno pravil o domovini in o Sibiriji, kjer kopljejo zlato, govoril jo o ječah, o svobodi, o kruti sibirski zimi in o zeleni pomladanski travici, ki tako vabi Človeka domov in mu ne dft pokoja ne podnevi, ne ponoči.
»Kaj pa., dedek, sva. lf že mnogo prehodila?« — je izpraševal Semka.
»Vidiš, — gladnejša sva postala: lo znuči. Ruseji sc bližava. A ko prideva
vzemala Francoska že med bosansko krizo Avstriji prijazno stališče, ki je veliko pripomoglo, cla se je kriza mirno rešila.. Nič nečuvenega ni, čc lioče biti zdaj Avstrija hvaležna Francoski in se hoče izogniti resnemu sporu s Francosko. Tega Avstriji ne moremo že zato zameriti, če se spomnimo, da je že sklenila Nemčija kljub trozvczi svojčas z Rusijo tajno zavarovalno pogodbo, ki je pač koristila Nemčiji, ne pa Avstriji. — Za avstrijske Slovane jc ugodno, ker se podaja naša zunanja politika na realnejša tla in ker ne bodo na našo notranjo politiko več tako vplivala v škodo avstrijskih Slovanov vse-nemška stremljenja, kakor dozdaj.
GROF AEHRENTHAL ZOPET NASTOPI SVOJE MESTO.
Grof Pallavicini se je podal 19. t. m. v Budimpešto, kjer ga danes zasliši cesar v avdijenci, v kateri bo poročal o tekočih poslih zunanjega ministrstva in se najbrže tucli poslovi, ker prevzame 23. t. m. zopet posle zunanjega ministrstva Aehrenthal, Pallavicini pa odpotuje začetkom junija v Carigrad nazaj. Zadnje čase se je veliko pisalo, da Aehrenthal odstopi. »Oesterreichi-scher Herold« poroča o teh govoricah:
V aristokratskih salonih, ki jih je obi-?kaval tudi Pallavicini, Aehrenthalov namestnik, smatrajo kot dejstvo, cla se a Aehrenthalovem odstopu niti govoriti ne more. Vse govorice o kombinacijah Aehrenthalovega naslednika so utihnile. Resna kandidata za Aelirenthalo-vo mesto sta princ Franc Liechtenstein in grof Berchtolcl. Princ Liechtenstein bi težko opustil svoje sedanje originalno življenje, da postane minister, Berchtold tudi ne more priti vpoštev, neki drugi poslanik ne pride vpoštev saradi svojih rodbinskih razmer. Sedanje razmere so končno take, da ne morejo pogrešati roke aneksijskega diplomata z ozirom na položaj, ki je nastal na jugovzhodu.
KRVAVI ROJI OE OGRSKIH DRŽAV-NOZBORSKIH VOLITVAH PRED SODIŠČEM.
Ob lanskih državnozborskih volitvah na Ogrskem jc bil krvav boj v občini Margineni med Rumunci in orožniki. Orožniki so več kmetov nevarno ranili, štirje so umrli. Državni pravdnik je ovadil sodišču šest kmetov, a sodišče jih je oprostilo.
TEŽAVNO IMENOVANJE MINISTRA ZA HRVAŠKO.
»Agramer Tagblatt« poroča: Ban dr. Tomasič je konferiral s Khuenom o imenovanju ministra za Hrvaško, katero mesto so ponudili grofu Pejace-viču, a ga je odklonil, ker se ne strinja z banovo politiko.
ŽALOSTNE ŠOLSKE RAZMERE NA OGRSKEM.
Ogrski minister za bogočastje in pouk je ob proračunski razpravi dne 19. t. m. obrazvijal svoja načela. Naglašal je, da se drži temeljnega načela, da se morajo z nadvlado mažarstva in z monarhistično idejo ustvariti predpogoji demokratičnega napredka. Za kulturo mora biti merodajen krščanski duh. Nasproti agitatorjem bo nastopal z vso silo. Ogrska supremacija se mora popolnoma zagotoviti šoli.
čez gore, — tam bova še bolj gladna. Zalo ti pravim: Požuri se! V Raseji ljubijo denar, a midva ga nimava, no, in nočuj, kjer hočeš, iu ješ, kjer hočeš, kar moreš. Sibirija, brat, je dobra! . . . Le da nam njene dobrote niso po okusu ... ne po volji! Žuri se, fantič, žuri!«
Nekoliko vstran od vozne poti se Je ustavila karavana voz. Bilo je temno in hladno, in vablji "i plameni ognjev so prijazno pozdravljali potnike. Iz-preženi konji so blodili v temi po poljani in smukali jesensko travo. Vozovi so stali kvišk". obrnjenimi ojni-cami, a mužiki so netili ogenj, se greli in kuhali večerjo
»Bog pomozi!« — jc dejal neznanec in stopil k ognju. »Dovolite ogreti se, prijatelji! . .«
»Le sedi,« — so odgovorili ravnodušni glasovi.
Starček sede in stegne roko proti ognju. Tudi Semka se približa. Njegova premočena obleka se skoro ogreje in po hrbtu ga spreleti prijetno drgetanje.
»Odkod te nese Bog?« — reče nekdo izmed mužikov in zre neznancu v lice.
«Od daleč grem. Domov jo krešem.«
»Pa fantič ta, je-li tvoj, ali kaj?«
»Ne, srečala sva se. Izseljenski fe . . . Sirota jo ostal.«
»Glej, dragi, premočen si!«
Vsi so obrnili na Seinko zanimanje. On je sedel prav poleg ognja in gledal, kako gori in se krči v ognju drnčje, kako se vije po vetru beli dim, kako se beni in kipi v kotlu juha.
Nato je govoril o šolskih razmerah na Ogrskem, ki kažejo, cla pomažarovanje ovira razvoj šole, česar seveda ni povedal, ko je obžaloval, da 288.000 otrok ne more obiskovati ljudskih, šol, ker jih ni. Slovesno je izjavil, da hoče delovati na to, da se doseže verski mir. Predložiti namerava zakonsko predlogo o samoupravi katoličanov. Obsojal je razdiralne tendence, ki se pojavljajo na znanstvenem, slovstvenem in umetniškem, kakor tudi na vzgojevalnem polju, ker so sposobna, cla ustvarijo ni-hilizem in sc mora proti njim voditi boj z vsemi sredstvi. Ne namerava sc zapreti pred modernimi idejami, a njih ozračje je napojeno z bacili. Organizem se mora ojačiti.
TRETJE VSEUČILIŠČE NA OGRSKEM.
Za tretje vseučilišče na Ogrskem sc pogajajo mesta Požun, Kašav, Debre-cin, Pečuh in Szegedin, medtem ko se ustanovi v Temešvaru druga ogrska tehnika.
BULGARI RAZBURJENI PROTI TURČIJI.
V Sofiji narašča ogorčenje proti Turčiji, ker so Turki ustrelili ob bul-garsko-turški meji nekega, bulgarskega stotnika. Vlada miri prebivalstvo in je zato zaplenila vse izzivajoče mrtvaške liste in nekrologe, ki so jih izdali raj-nikovi tovariši. Razburjenje med Bul-gari še pospešuje, ker je kajlarski okrožni načelnik v monastirskem vila-jetu s silo s pomočjo orožnikov ugrabil neko bulgarsko učiteljico s pretvezo, da hoče prestopiti k izlamu in postati njegova žena. Bulgari zahtevajo, naj načelnik izpusti ugrabljeno Bulgarko, a turško prebivalstvo se upira. Boje se krvavega boja med Bulgari in Turki.
SRBSKI KRALJ ODPOTOVAL V PARIZ.
Srbski kralj Peter je 19. t. m. odpotoval v iPariz. Spremlja ga zunanji minister dr. Milovanovic. Kralja bo zastopal prestolonaslednik Aleksander. Peter se je peljal čez Dunaj.
ODLIKOVANI SRBSKI KRALJEVI MORILEC.
General Leonid Solbrovič, ki je bil zaradi sokrivde umora kralja Aleksandra vpokojen, je reaktiviran in postane, ko se kralj povrne iz Pariza, generalni adjutant srbskega kralja . . .
ROOSEVELT O MIROVNIH RAZ-SODIŠČIH.
Roosevelt objavlja v »Outllooku« dva članka o mirovnih razsodiščih, ki vzbujata splošno pozornost. Razsodišča zelo smeši, češ, gotovih zadev ne more rešiti razsodišče. Po razsodiščih je mogoče rešiti spore le med takimi narodi, ki so v kulturi tako napredovali, da se ne morejo žaliti. Angleži in severni Američani so že tako napredovali. Če bi hotela kaka država Ameriki vsiliti neljube ji naseljence, bi javno mnenje ne hotelo niti čuti, cla spor reši razsodišče. Roosevelt nadalje izvaja: Zje-dinjene države so sicer trpele dogodke ob mehikanski meji, a gotovo je, da bi zadeve ne izročili razsodišču, kakor bi tega ne storili, če bi obstreljavale angleške, nemške ali japonske vojne ladje američanska obrežna mesta. V takem
»Sirota torej?« — so vprašali mužiki in zopet začeli zreti na Semko.
Potem so se začeli pogovarjati o kruhu in delu. Ko je bila jed gotova, so se lotili večerje.
»Jej, ubožec, jej,« — so gostili Semko.
Semka se je nasitil in legel k oddihu. Po vroči juhi mu jc ugajalo poležati nekoliko poleg ognja. Dračje je veselo prasketalo, dišalo je po dimu in svežem lubju, - povsem tako, kakor je bilo v Belem. Samo ko bi bilo to doma, bi si nakopal sedaj krompirja in ga vrgel v ogenj. In Semki je prišel na misel zogljenel krompir, ki tudi diši in v roke peče in med zobmi hrusta.
Nad glavo Senike so bleščale zvezde, ravno tako jasne, gosto posejane, kakor v Belem, — in njemu se je hotelo misliti, cla jc Belo sedaj nekje v bližini . . . Noge so ga bolele od utrujenosti. zemlja je hladila bok in hrbet, a ogenj mu je tako lepo ogreval lice in prsi in kolena.
Mužiki so se še vedno o nečem pogovarjali; tudi dedek se je pogovarjal ž njimi. Semka je slišal njegov glas: »Težavno jc, prijatelji, težavno . . .« In mužiki so tudi govorili, da je »težavno«. Potem so postali njihovi glasovi glušji in tišji, kakor bi zabrnele bu-čelc . . . Potem so zaplavali pred Semko rdeči krogi, potem se je razlila široka, hladna reka, a za reko se je pokazalo Belo . . . Semka se je lvotel vreči Ija v ono stran plavajoč, a neznanec ga jo vjel za nogo in dejal: »Tcžav-
slučaju bi veljalo zgolj načelo zadoščenja ali pa vojske.
SPLOŠNA STAVKA NA FRANCOSKEM.
$elgjjski socialni demokrati napovedujejo splošno stavko, da protestirajo proti šolski postavi.
MAROČANSKI VSTAŠI OSVOJILI STARO MESTO FEZA.
Poročevalec »Eeho de Parisa«, marki de Segonzag, poroča iz Dar Kicl Kraifesa, ki je oddaljen dva dni hoda od Feza: »Tu se jc 15. majnika govorilo, da so osvojili maročanski vstaši Fez el Bali, staro mesto Feza.«
S PORTUGALSKEGA. Čudne volitve. — Protirepubličanska zarota.
Iz Lizbone se poroča, da so med 144 kandidati za portugalsko zbornico imenovali brez vsakih volitev kar 129 kandidatov za poslance, ker niso imeli protikandidatov. — Bruseljski socialistični list »Pcuple« poroča, da pripravljajo denarni mogotci veliko zaroto proti portugalski republiki in da so zbrali že v ta namen 5,000.000 frankov.
Čem o zave® v Bohinju.
Univerzitetni profesor dr. J a r. S e d 1 a č e k v Pragi popisuje v eni zadnjih številk češkega katol. dnevnika »Čech« hospic, ki ga je zgradilo pri Bohinjskem jezeru »Duhovsko podporno društvo«. Da bodo naši bralci vedeli, kako visoko cenijo Čehi krasoto naše dežele, objavljamo v prevodu omenjeni članek:
»Nemški katoličani so navadno po svojih koledarjih in posebnih tiskovinah opozorjeni na primerne hiše, sana-torije, gostilne itd., ki so v rokah dobrih katoličanov, redov, društev, zvez, škofij itd. Znano je tucli, da katoličani iz nemške države radi poiščejo v mestih, toplicah in letoviščih take jim priporočene katoliške hiše. Podobno imajo tudi judje v nekaterih svojih koledarjih zaznamek svojih gostiln in judovskih kuhinj v velikih mestih.
Pri nas jc katoliških hiš te vrste še zelo malo. V nekaterih škofijah, kakor na Dunaju, Gradcu in v Kralj. Gradcu so sezidali hiše za duhovnike, drugod za katoličane sploh. Ljubljansko »Duhovsko podporno društvo« je lansko leto sezidalo na najlepšem prostoru pri Bohinjskem jezeru lepo hišo za poletne goste, ki jo moremo v vsakem oziru tudi češkim katoličanom priporočati.
Bohinjsko jezero je dosedaj še jako miren kotiček v prekrasni okolici; tu ni onega mogočnega toka izletnikov, letovičarjev in turistov, tu ni množico gostiln in hiš za letovičarje. Kolodvor državne železnice, Bohinjska Bistrica, je komaj tričetrt. ure (z vozom) oddaljen. Jezero leži 526 metrov nad morjem. Pri začetku jezera (od zahoda) je gostilna »Zlatorog« z eno vilo, na koncu jezera pa gostilna »Sv. Janez«; sa-natorij ljubljanskega »Duh. podp. društva« »Sv. Duh« pa leži pri cesti nekako sredi jezera pri cerkvici istega imena in v sosedstvu ene vile.
Cesta na tem južnem koncu jezera je približno 5 km dolga in pelje mimo jezera skozi gozd. Sploh jc v bregu povsod gozd, na severni strani pa so paš-
no! težavno!« Potem so se zopet zavrteli rdeči in zeleni krogi, — in vse se je zmešalo . . .
Semka je spal kakor ubit.
VI.
Bilo je rano sivo jutro, ko je odprl oči. Po nebu so se vlekli oblaki. Hladen veter je pihal sunkoma na ugasel ogenj, zgrabil kupček pepela in ga z žvižgom raznašal po polju. Mužikov že ni bilo, a neznanec, zvit v kepo, jc ležal na zemlji.
Semka se je vzravnal iti šel.
»Očka,« je poklical starčka, a ta ni odgovoril. »Kje so le mužiki?« mu je takoj prišlo na misel in v tem trenotku se je zbal za neznanca.
Veter je tulil in razpihal pepel; po črnih ogorkih so svrščale dogorele vejice, in vse polje, se je zdelo, šumi in stoka . . . Postalo je žalostno.
»Dedek!« krikne Semka šc enkrat, a njegov glas odplovc z vetrom na drugo stran.
Njegove oči so se proti volji zapirale, glava jc postala težka in sama padala na prsa. Semka jc legel znova, a okrog iu odpovsod mu je godlo v ušesa: zrzrzrz! ... In njemu sc je dozdevalo, da so ubili neznanca razbojniki, nekje blizu je slutil svoje Belo. a. tja iti mu nekdo brani, nekdo ga vleče nazaj, vleče ga tja na ogromno polje, kjer stoji siva baraka. »A--ti greš domov?«
je govoril nek srditi glas. Nato prineso goreče juhe in jo zlivajo Semki naravnost v usta, lijejo na glavo, lijejo vedno
niki. Visoke gore, kakor Pršilec (1761 metrov) čuvajo jezero. Triglav sam je nekoliko dalje na sever, toda od »Sv. Duha« se prav lahko delajo izleti na tega orjaka.
Pri začetku jezera je pašnik »Lo-kanica«, po katerem se lahko pelješ od »Zlatoroga« do bližnjega vodopada bohinjske Savo ali Savice. Ta ima svoj izvor v višavi 837 m pod Komarico na Ogradniški planini in pada iz višine G0 metrov; dohod k vodopadu ne bo delal nobenemu težav.
Franc Prešeren opeva ta slap v »Krstu pri Savici« z besedami: Slap drugo jutro mu grmi v ušesa; Junak premišlja, kak bolj spodaj lena voda razgraja, kak bregove stresa in kak pred njo sc gore ziblje stena; kak skale podkopuje in drevesa, kak do nebes leti nje jeze pena. —
Tu je zajemal pesnik Vodnik svojo navdušenost, kajti on poje:
Grem visoko pit' Savico lepih pesmi hladni vir; mojstru pevcev na zdravieo naj mi teče ta požir.
Bohinjsko jezero je 4 km dolgo in 1 km široko; največja globočina njegova je 45 m. Savica teče skozi jezero. Voda v jezeru je zelo čista, toda ko smo procedili vodo iz globočine skozi planktonovo cedilo, zagledali smo veliko množino drobnih živalic, ki so pod drobnogledom pokazale svojo lepo obliko in barvo ter jako veliko živahnost.
Okrog jezera so krasni izprehodi; okolica (zlasti lepa Ribnica), je močno vabljiva. Izleti k Fužinam ali na Bled so mi od lanskega leta, ko sent tu bivaL nepozabljivi.
Najboljši sosedje, župnik iz Srednje vasi in Bistrice in njihovi prijatelji iz najboljših ljudi na'Slovenskem, so se tu veselili z nami in skrbeli za to. da bi se dobrim Čehom vse na Slovenskem kar najbolj prikupilo. Duhovnik lahko bere sv. mašo v cerkvici pri Sv. Duhu. Spoštovani župnik iz Sred-nje vasi je duhovniku najboljši prijatelj in svetovalec. Kdor išče miru in ga drugim noče kaliti, temu se bo ta kotiček gotovo priljubil. Znani zdravnik v Pragi (na Smichovu) tudi »Sv. Duha« toplo priporoča.
Preskrbo sem dobil zelo dobro, snašnost vzorno, cene jako mirne. Najboljši popis okolice in slovenskih alp je v knjigi »Slovinske Alpv«, ki jo je izdal »Maj« 1910.
Podrobna pojasnila o »Sv. Duhu« daje omenjeno društvo v Ljubljani Hiša bo otvorjena dne 15. majnika t. 1,
Dr, J ar. Sedlaček.«
Zazdra^re inbolne ofrol^e kakorhidi zabolnena žefodco Obvaraje m odslranjuje ofročjo driskoiobluvajeičrevesni kafsff. Knjižica: Otroška hranilen zastonj pri NESTLE Dunaj I.BibersIrasse 11.
bolj in bolj, tako da izraste iz glave cela goreča gora, a juho lijejo še vedno, lijejo neprestano . . . Glava oteka, notri gori ogenj, Semka se zadihava — in odpira oči.
Nad njim sedi sklonjen neznanec in žalostno kima z glavo.
»Kaj jc, brat?« govori on in tiplje njegovo lice z roko.
In Semka vidi nad seboj nebo, solnce, sivo brado, upale oči . . .
»Kaj je, brat?«
»Dedek —,« je s težavo zašepetal Semka.
»No, brat, vstani, sedi!«
Starček ga je dvignil, posadil k sebi na kolena in naslonil njegovo glavo na prsa.
»Kaj je, brat?«
»Nič,» zašepeta znova Semka.
»Zavedi se nekoliko, treba je vendar dalje iti, kamorkoli že bodi--
Nc umiraj še tu! Bog je milosten.«
Čez čas sta že šla tiho po cesti. Neznanec je korakal umerjeno in gotovo, a Semka se je često spodtikal in zbijal s koraka.
»Mesto je še zelo daleč.« se je pritoževal starček. »V bolnišnico bi te dal.. Ti vendarle nisi to, kar jaz ... Ti lahko ... A glej. jaz se še pokazati ne smem tja ... v mesto pač. i "h, življenje, življenje! . . .«
Kmalu nato se je Som' •> m stavil.
'-Dedek . . . noge ne neso. Daj, da i počmeva.«
I »Fojdeš v goščavo. Tam jc topleje,
Dnevne novice.
-f Belokranjska železnica. Kakor i tu jemo, bodo dela za belokranjsko železnico razpisana do septembra.
-f- Raba slovenskih krajevn h imen r uradih. Kakor znano, je deželni zbor sklenil, da se morajo vsepovsod, tudi v nemških dopisih in poročilih rabiti lc pravilna slovenska krajevna imena, kakršna rabi ljudstvo. Nemške in pokvarjene spake sc morajo brezpogojno povsod izključiti. Naša administrativna politična oblastva, ne le okrajna glavarstva, ampak tudi deželna vlada, dalje finančna in druga javna državna oblastva seveda ne bodo opustila spa-kedranili imen in rabila edino pravilna slovenska krajevna imena. Se pač ne morejo otresti ponemčevalnega ziste-ina, in čimbolj neokusno popačeno je kako krajevno ime, tem rajši je rabijo. V tem pogledu samo bi jim mi spake-dranke celo privoščili, če bi se ne šlo za narodne pravice; a zato pa odločno zahtevamo od vseh državnih uradov, d a rabijo le pravilna, slovenska krajevna i m e 11 a. Z zadoščenjem pa moramo konstatirati, da najvišje administrativno oblastvo, c. kr. upravno sodišče na Dunaju, upošteva te naše narodne zahteve. V neki razsodbi pod št. 2165 iz leta 1911. rabi n. pr. le imena: Grosuplje, Mirna Peč, Češnjica, dosledno vseskoz. Tako je in mora biti in to bomo zahtevali od vseh, zlasti nižjih državnih uradov.
-f Liberalci pa Etbin Kristan. Socialnodemokraški voditelj Etbin Kri-;an je takoj izvohal, da bi se dalo iz laših manifestacijskih shodov nekaj šuma in prahu vzdigniti. Zato nam oznanjujejo danes rdeči plakati na vogalih ljubljanskih ulic vest, da bo v nedeljo na javnem shodu sam Etbin Kristan ogorčeno protestiral proti »klerikalnim nasilnostim in terorizmu«. No, daleč smo že prišli na Kranjskem! Etbin Kristan, voditelj socialne demokracije, kateri je glavno načelo revolucija in terorizem, pa protestira proti terorizmu. Imenitno! To bo veselje, ko bo revolucionar Etbin Kristan vpričo svojih vernikov molil eonfiteor meščanske lojalnosti in odpasal svoj meč, se oblekel v raševine in potresel pepela na ?lavo v znamenje spreobrnjenja spo-kornega buržoazijca. Od sedaj naprej bo pa kranjska social. demokracija, ki vsakega našega somišljeniki, iz delavnic brez pardona ven vrže, postala stranka miru in sprave, ki bo poslala 3 primernimi dijetami na mirovni kongres v Haag svojega zastopnika. Želimo Etbinu Kristanu, cla bi liberalcem kaj pametnega povedal. Če jih bo naučil manire, kako imajo na shodili govoriti, da ne bodo o poslancih S. L. S. lagali, da sleparijo in deželni denar kradejo, in če bo vcepil ljubljanski poulični klaki tistega »duha miru in ■sprave«, pa bo 011 in vsa liberalna stranka lahko sladko spala in nobeni manifestaeijski shodi ne bodo več motili njih sladkega spanja. Za zdaj je pa S. L. S. premočna in tudi še prepa-metna, da bi se dala terorizirati bodisi od liberalnih govornikov, ljubljanske poulične klake ali pa ocl Etbina Kristana. Sicer je pa kaj zanimivo to-le: Mi vsled liberalnih surovosti napovemo politični bojkot liberalcem, prvi pa, ki se zanje potegne, jo socialni demokrat Etbin Kristan.
Volilni shod v Preski v Društvenem domu se vrši prihodnjo nedeljo popoldne ob uri. Govori dr. Iv. šusteršič.	c
Skioptično predavanja so se Našemu ljudstvu zelo priljubila. Zato. ni čuda, da si hočejo posamezna društva ali zveze krajnih društev nabaviti društvene skioptikone. Skiotikon naj bi bil dober in ne predrag. »Slovenska Straža« zadovolji v obeh ozirih. Ne kupujte skiopt i konov brez njenih nasvetov. Oni interesentje, ki so se obrnili na »Slovensko Stražo«, dob6 prihodnji teden pojasnila in nasvete. Vsi, ki se žele udeležiti posebnega kurza, na katerem bo razloženo, kako upravljati s skioptikonom, naj to javijo »Slovenski Straži«, ki priredi v kratkem tak enodnevni kurz v Ljubljani. Ta prireditev bo velevažna za naša ljudska predavanja..
+ Liberalni pogorelci bodo 13. junija tele veličine liberalne stranke, ki jih je liberalna stranka postavila za kandidate proti S. L. S.: v okraju Radovljica — Kranjska gora — Tržič, kandidirajo dr. Trillerja, v kamniškem okraju clr. Tavčarja, v okraju Logatec — Idrija — Cerknica, Iv. Sicherla, v okraju Litija — Višnja gora — Radeče, prof. Reisnerja, v okraju Krško — Kostanjevica — Mokronog in Trebnje, Adolfa Ribnikarja, v okraju Velike Lašče — Ribnica — Žužemberk, Fran Viš-nikarja. Drugod bo liberalna stranka »podpirala« »samostojne« kandidate. Naši somišljeniki naj se v vseh občinah potrudijo, da bo poraz teh šestei-ih glav in njihovih glavic povsod nacl vse sijajen.
-f Ne »liberalec«, ne »klerikalec«!
Dr. Rybar nam je poslal sledeče pismo: »Slavno uredništvo! Z ozirom na članek »Ne liberalec, pa tudi klerikalec ne!?!«, ki je bil objavljen v četrtkovi številki Vašega cenj. lista, prosim, da sprejmete na znanje in objavite to-lc pojasnilo: Odkar delujem na Primorskem na političnem polju, sem vedno zastopal stališče, da zahteva naš položaj, da združujemo v boju za naš narodni obstanek vse narodne moči, brez ozira na versko in politično prepričanje. Dobro se zavedam, da je nemogoče vlivati vsem našim rojakom enako svetovno naziranje; no, ravnotako sem prepričan, da bi cepljenje narodnih sil na tržaškem ozemlju pomenjalo ne samo oslabljenje naše narodne pozicije, temveč naravnost pospeševanje razna-rodujočih naporov naših narodnih nasprotnikov. Ravno zgodovina zadnjih let nas uči, da smo le s složnim nastopom vsaj deloma ustavljali napredujočo italijanizacijo po naši okolici. Složen nastop pa je mogoč le, ako smo med seboj prizanesljivi, ako torej ne iztikamo stvari, ki nas sicer ločijo, in zlasti, ako spoštujemo vsako pošteno versko prepričanje. Na tem stališču je tudi stala dosedaj ogromna večina slovenskega tržaškega prebivalstva in s tem programom sem se tudi jaz podal v sedanji volilni boj. To stališče najde sicer zunaj tržaških mej malo razumevanja in mi je pridobilo že precej napadov in zasmehovanja, 110 vkljub temu sem gii odkrito in odločno zastopal tudi v parlamentu na Dunaju. In sedaj se hoče meni naprtiti odgovornost za besede, izgovorjene od nekega Križ-mančiča. ki ni niti odbornik niti zaupnik političnega društva »Edinost«, tem-
več se udeležuje naših shodov kakor vsak drugi volilec in, kakor se jih smejo udeleževati celo naši nasprotniki! A tudi ta Ivrižmapčič je inkriminirane neprimerne besede rabil le na enem shodu, namreč >npi;i stari breskvi«, in tudi tistikrat ne brez odgovora. Sam predsednik toga shoda, g. Jaklič, je namreč takoj, izjavil, cla v Trstu ne smemo delati,strankarske politike, temveč le narodno, ker v boju za svoj obstanek nismo niti liberalci, niti klerikalci, temveč edino le narodni Slovenci. Kdor misli, da se nam pri talcih premisah lahko pridruži v našem volilnem boju, je dobro došel; kdor pa je mnenja, da tega ne more storiti, naj ravna po svoji vesti. S spoštovanjem clr. Rvbaf. Trst, clne 19. maja 1911.« — To je lepo povedano. A po skušnjah, katere je imela naša stranka s tržaškimi narodnimi Slovenci, moramo ža-libog reči, da so simpatije tržaških politikov vedno na strani liberalcev in da so se zadnji čas tudi formalno postavili na stran liberalcev, ker kandidirajo svojega pristaša dr. Gregorina proti kandidatu S. L. S. Naše delo tržaška politika prezira ali ga pa vedno pristransko kritizira, dočim ima liberalna slovenska stranka vedno gorak kotiček v »Edinosti«. Zato moramo na clr. Ry-bafove prijazne besede odgovoriti: Die Botscliaft bor ich \vohl, allein mir felilt der Glaube! Pa brez zamere g. doktor.
+ Dopis z dežele. Ljubljančani se pričkate zaradi tega, ker Ljubljana nekoliko pomaga posipati ceste po deželi. Dr. Tavčar trdi, da bo dežela Ljubljano požrla. Na kmetih smo pa drugega mnenja. Polovico svojih potrebščin dobivamo iz Ljubljane. Kar jemljemo v roke: smodke, papir, časniki, razna orodja, vse iz Ljubljane.
+ Kakoršno življenje, taka smrt. V Trstu je včeraj izdihnila liberalna gospa »Camera del lavoro«. Njen oče, bivši socialist, Silvio Pagnini, jo je na ukaz laške liberalne stranke ustanovil. Bila je tudi ocl slednje financirana. Naloga te »Camere del lavoro« je bila, organizirati rokodelce, delodajalce, sluge, služkinje, bolniške postrežnice itd. italijanske narodnosti. Takoj na prvi pogled se vidi, da je bila ta »kamra« salon liberalne laške gospode. Primerjamo jo lahko z našimi »narodnimi socialisti« in z »Narodno delavsko organizacijo«. S hrupom se rodi in z velikim smehom pogine. »Camera del lavoro« je danes po Trstu nabila plakate, na katerih še odpoveduje vsakemu političnemu delu.
— 40 letni jubilej. V Šmihelu pri Rudolfovem bodo prihodnjo nedeljo 21. t. m. obhajali štiridesetletni jubilej gosp. monsignorja Antona Peterlina. Ta dan preteče 40 let, odkar je župnik v Šmihelu, pač zelo redek slučaj. V letu 1907. je g. župnik A. Peterlin obhajal slovesno zlato mašo. Za njegovo visoko starost 78 let, je gosp. župnik zelo čvrstega zdravja ter zelo marljiv kakor je bil vedno. V spoštovanje mu pa bode občinstvo clne 20. t. m. zvečer priredilo serenado, katere se udeleži tudi novomeška godba. Bog ga nam ohrani še mnogo let!
— Kat. slov. izobraževalno društvo Zgornja šiška in Koseze vabi k predstavi, ki jo priredi v nedeljo, 21. maja, v Zgornji Šiški v gostilni pri »Zajcu«. Predstavlja se: »Črevljar«, veseloigra v treh dejanjih; priredil lv. Štrukelj. —
Z zamirajočim srcem se je prislonil Senika k steklu in s široko odprtimi očmi je zrl na to sivo četo in iskal znano postavo. Naenkrat je obupno zakričal, skoro zatulil in začel biti s pestmi po steklu.
»Dedek, dedek, declek!«
Sredi arestantov je ugledal Semka neznanca, ki je šel v verigah skoro mimo okna.
»Dedek, dedek!« je kričal Semka in ni pomiril sebe od radosti in bojazni.
Ko so zaslišali stokanje, so mnogi okrenili glave. Ozrl se jc tudi neznanec. Semka ie videl, kako je pogledal nanj s svojimi upalimi sivimi očmi, videl je, kako je vzdihnil in mu žalostno pokimal z glavo.
A" potokih so zalile Semko solze, srce je besno bilo v prsih, — a medtem je skupina s spremstvom že odšla in se skrila za hišnim oglom. Semka. pa je še vedno bil krog sebe in kričal: »Dedek!«, a stražnik je ravnodušno izpregovoril :
»Čemu rjoveš? Ni treba rjoveti! Tebe vrnejo skoro v domovino, ker ti si še — dete, in tu za-te povsem iti primeren kraj. Rečeno je: vrniti se, — ne vpij!«
Toda Senika je plakal in se trudil pogledati nekam po strani, za ogel, kamor je. odnesel svoje okove njegov slučajni verni drug — neznanec. __■
Začetek točno ob -i. uri popoldne. ^ Vstopnina: I. sedež 80 vin., II. sedež 60 vin.; stojišče 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen v pokritje stroškov za napravo odra, se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi uljud-110 vabi odbor.
j Na Koroški Beli se vrši v nedeljo 21. t. m. volilni shod na dvorišču Ore-hovnikove gostilne. Poroča bivši državni poslanec gosp. Pogačnik. Udeležite se shoda mnogoštevilno!
—	G. pisatelj I". S. Finžgar je včeraj zapustil bolnišnico in sc povrnil v svojo župnijo Soro. Operacija, se je popolnoma posrečila. Iskreno se veselimo njegovega ozdravljenja. Vendar so enkrat zastonj grobovi tulili. Na še mnoga plodonosna leta!
—	Iz Spodnje Šiške. Poroča se nam: Včeraj je prevzel županstvo gosp. finančni svetnik Fran Zaje, ki je bil imenovan ocl c. kr. deželne vlade kot gerent, dokler se ne izvoli nov odbor po novem volivnem redu. Pri oddaji je bil navzoč tucli uradnik deželnega odbora. Oddaja se je izvršila v lepem redu. Brez ozira na vzroke odstopa bivšega župana g. Antona Pogačnika se lahko reče, da je malo tako marljivih občinskih zastopnikov, kot je bil on. Nekateri liberalno-socialno-demokrat-ski hujskači so pač iztegovali svoje dolge jezike, hoteč odvzeti mu zaupanje, ampak doseči niso mogli ne tega, še manj pa, — za kar se jim je pravzaprav šlo, — cla bi dobili v roke vajeti. Nekdo je namreč mislil, in sicer že za, gotovo, cla bo on vodil županske posle do izvolitve novega, odbora. No, radovedni smo, katera vlada bi mogla poveriti županstvo socialnemu demokratu? Zato pa naj dotičnik le previdno molči, da se mu ne pristriže predolgi jezik. -- Morda si pusti pri priliki zopet izplača.ti iz občinske blagajne čedno nagrado!
—	Omejitev sprejemanja ženskih prosilcev za mesta poštnih aspirantov, oziroma oficijantov. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo razglaša, da se ženskih prosilcev za mesta poštnih aspirantov, oziroma poštnih oficijantov z ozirom na že zadostno število na mesta, poštnih oficijantov čakajočih, katerih v času, predpisanem v § 6.. narod be trg. ministrstva, od 18. januarja 1909. št. 325/H. M. (drž. zak. št. 9) itak ne bode mogoče nastaviti, v tekočem letu več ne sprejema. Morebitnih vlog prosilk za pripust k letošnji praksi za poštne oficijante se torej ne bode moglo upoštevati.
—	Moti se, kdor misli, da za lepo perilo ni potrebno izvrstno milo. Tak izboren izdelek je pralno milo z vtisnjeno znamko »Slovenska Straža« iz zaloge C. Menardi v Ljubljani.
—	Dravlje pri Ljubljani. Zelo smo veseli uvodnega članka v četrtkovem »Slovencu« o gasilnih društvih in pa odgovora, ki ga je deželni odbornik dr. Lampe dal naši deputaciji. Zakaj pri nas bridko čutimo, kaj se pravi, če tako občekoristiio društvo, kakor je in mora bili gasilno, hočejo liberalci imeti za svoje politično korilo. Pri nas je tako. Štirje predrzni liberalci hočejo po gasilnem društvu vso vas ustrahovati. Na svoji strani imajo še 15 ali 16 ljudi, ki hodijo po clnevi v ljubljanske tovarne delal in nimajo druge priznane lastnosti, kakor to, da so z »Jutrom« napojem liberalci ali soc. demokrat je; teh
»Ejlauf! Pa sma le zmagal!« z vesel u se je prefesar Rajsnar in začeu stiskat dohtar Taučari roka, ke je zve-du, de negava muja saj za enkat ni bla zastoju.
»Mhm!« zajamru je dohtar Taučar tku žalastn in se puprasku iz ta leva roka za ušesam, de sa še men pršle souze u uči. »Dubrota na dubrota, tku, de nas u knial ud sameh dubrot konc. Kar prpraulat se začnima na ta zadna ura.«
»Kuku je tu? Sej cma vndr le lepu zmagal! Zatu vnder nimaš nubenga uržaha, de b biu žalasten in de b ud
našga koncu guvuru.«
No, drži se me. Glej, tako! N"o, poj-riiva.«
V goščavi sta oba sela. Neznanec je velel Seniki položiti glavo njemu na kolena, a sam je nalomil dračja in vej in naredil iz njih postelj.
»Lezi, lezi, mali! ... Le lezi!«
)Dedek,« je poprosil Semka, »ne pusti me samega! Radi Krista — dedek !«
Bridko je zaplakal in že ni govoril ni besede. Zopet se mu je začelo dozdevati, da gode in tuli krog njega, zopet pa vleče nekdo za glavo, vse se vrti pred njim in gori . . . »Domov, domov!« — težko izgovarja včasih Semka in skuša z naporom odpreti oči, toda že ne vidi ničesar . . . Včasih ugleda neke nove ljudi, neznano tujo barako, zdaj vidi mater, zdaj rečico Uzjupko, zdaj zopet neznane ljudi, zdaj svojega neznanega spremljevalca, in dan in noč se skupno menjavata, in slednjič, Semka odpira znova oči.
On leži v sobi na mehki postelji. Jasno vidi nad seboj strop, vidi, kako se maje za oknom golo, šibko drevesce. A v strahu misli: »Zopet baraka?« — in hoče skočiti in zbežali, loda njegovo telo se ne gane, a glava kakor bi pri-rnrzla k blazinici.
»Kje je pač dedek?« pomisli Semka in išče z očmi znano lice. Toda ni bilo ne starčka, ne gozda, ne ceste, in Seniki jc bilo bridko in bolestno, da ga je
zavrgel neznanec, — in tihe solze so lile curkoma po njegovem bledem, shujšanem licu . . .
VIL
Nekoč je stal Senika v bolniški halji, še vedno slab po bolezni, pri oknu in zamišljeno zrl na prazno ulico, kjer je podil veter čez luže jesenske liste. Zadaj za Semko jc stal Dunidič, bolniški vojak, ki je tudi gledal in mislil svojo misel. On je že pripovedoval Seniki, kako ga je bolnega, brez zavesti prinesel semkaj starček. »A tu se je pojavil sodnik . S . Gledal je na starčka in govoril: »Zdravstvuj, krasa-vec!« A starček je tudi prisedel. »Zopet se sprehajaš?« je govoril oni . . . No, in tedaj so ga prijeli . . . Tretjič je žo ubežal iz ječe. Tretjič so ga lovili.«
Vse to je Semka že slišal od vojaka in vsak dan je govoril pri molitvi: »Gospod, reši dedka — neznanca!«
»Zdaj jih odpošljejo,« je rekel vojak. '>Glej, ravno jih peljejo.«
Kmalu je zaslišal Semka neke za-! legle, posebne glasove. Potem so se po-| javili vojaki s puškami »na ramah, a za njimi je šla Četa v sivih haljah, z okro-| giimi pokrivali, ropotajoč z verigami, ki »o se opletale in rožljale na rokah in nogah. Ob obeh straneh so šli istotako vojaki; vsi so se iežili od nimra.
19 atl 20 skupaj Koče neomejeno ln prav po liberalno vladati nad večino 22 domačinov, večinoma posestnikov, članov gasilnega društva. Že štirikrat je bil sklican občni zbor, da se izvrše volitve odbora. Pa vsled strašnih nepravilnosti je večina vselej glasovala za neveljavnost občnega zbora in volitev. Zato so nas pa ti liberalni olikanci vselej zmerjali s »črno žlindro«, »čuki«, »črnuharji«, in drugimi enakimi psovkami. Župan Zakotnik je vse to videl in slišal, pa ni našel besede, da bi se potegnil za domače može — svoje volilce. Voditelja teh petelinov pa imenujemo gostilničarja »Slepega Janeza« in njegovega svaka Kregarja, točasnega načelnika gasilnega društva. Zvedeli smo, da ta Kregar oziroma njegova Žena ,povrhu tega prosi še pri vseh ljubljanskih oblastih za dovoljenje gostilniške obrti v Dravljah. Bog nas varuj še tega! Ravno zaradi teh dveh že parkrat nismo imeli v Dravljah službe božje o sv. Roku, ravno zaradi teh dveh je bilo že toliko razponi v Dravljah, ravno zaradi teh dveh se še danes ni blagoslovil gasilni dom, in sedaj naj nas bi Bog obiskal še s tako gostilno tik božjepotne draveljske cerkve. Vse javne oblasti prosimo, naj v očigled javnega miru dobro premislijo in preštudirajo, ali je na prostoru Kregarja gostilna res potrebna ali ne. Javno pa obžalujemo, da naš župan Zakotnik v svoji ljubezni do liberalcev ne ve več, kako lepa in preprotrebna lastnost županova je — nepristranost. No pa tudi zanj bo še prišel dan obračuna. Dra-veljci, ne pozabimo, kako se z nami sedaj dela.
—	Tamburice in vse potrebščine za (amburaške zbore, ravno tako gramofone in gramofonske plošče je najboljše naročati potom »Slovenske Straže« v Ljubljani.
—	Kako vesel ie človek, ko vidi skrbno slovensko gospodinjo veselega obraza med zdravo deco. Vedno razveseli mater in otroke Kolinska kavina srimes, cikorija »V korist obmejnim Slovencem«, in sicer se dobi ta čudo-tvorna stvar v škatljicah, ki imajo ovitek: »V korist obmejnim Slovencem« in na tem ovitku pečat »Slovenske Straže«. Dobro pazite na to, kajti ciko-rija s tem ovitkom in pečatom bo vaše veselje in v korist obmejnim bratom.
—	Nevarno je obolel č. gosp. Jožef Abram, kurat v Biljali. Blagega gospoda priporočamo v molitev.
—	Samoumor učitelja. Iz Zadra poročajo, da se je ondi ustrelil učitelj Milan Kordič.
—	Huda nesreča. Iz Dobračeve pri Žireh se nam poroča: Dne 18. t. m. se je pripetila grozna nesreča na Dobra-čevj v novi mizarski delavnici, kjer je delal na stroju mizarski mojster Janez Bogataj. Ker je imel po neprevidnosti klinjo premalo na stroju pritrjeno, mu je odletela v trebuh in v njem obtičala, tako, da so mu izstopila čreva in se razparala. Nato so poklicali takoj duhovnika, ki ga je pri polni zavesti pre-videl s svetimi zakramenti. Potem je prišel zdravnik Milan Papež iz Idrije, ki ga je pregledal in mu vzel iz trebuha 15 cm dolgo in 4 cm široko klinjo. Vsa pomoč je bila zaman, po triurnih groznih mukah je umrl v starosti 33 let. Zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. Naj počiva v miru!
—	Neznanega vtopljenca so našli dne 16. t. m. v Savi pri Ponovičah ob
juž. železnici. Moral je biti v vodi že dalje časa, da ga ni bilo mogoče spoznati. Bil je fant kakih 18 let star. Prepeljali so ga v mrtvašnico na Savo.
—	Umrl je v Zg. Šiški kovaški mojster g. Lovro Šetina, star 29 let.
—	Kregar in Seljak na Sv. Petra cesti v Ljubljani prodajata v korist obmejnim Slovencem izborno čistilo za čevlje.
—	Devetleten deček na potu Iz Amerike. Dne 17. maja je dospel z vlakom iz Draždan v Bodenbach krepak, zagorel devetleten deček. Deček je bil čedno napravljen; prišel je i/. Amerike in na njegovih prsih jc bila pritrjena tablica z nemškim in češkim besedilom: Prosim, pošljite dečka v Pilzno. Po nekem tolmaču sc jc dognalo, da zna fant samo angleško, da prihaja iz New-Yorka brez vsakih dokumentov, samo s svežnjem perila. Poslal ga je pa njegov oče vsled smrti njegove matere k staremu očetu, ki stanuje v bližini mesta Pilzno.
—	Umrla je v Kranju dne 18. t. m. gospa Ana Štempihar, soproga advokata dr. Valentina Štempiharja, stara 51 let. — Drugo jutro je pa umrla njena mati gospa Ana Jugovic, stara 75 let, bivajoča v isti hiši. Obe gospe sta bili krščanski in plemenitega srca.
—	Slepi Kranjci. Dve ustanovi z več mesti sta v deželi Kranjski za uboge, slepe otroke od 7. do 14. leta. Ustanove podeljuje c. kr. deželna vlada, ki pošilja otroke v odgojilnico v Line. Odgoja je nemška in tako pridejo čez sedem let slovenski otroci nazaj ne-le slepi, ampak tudi nemi.
—	Kranj napreduje. Za električno razsvetljavo po mestnih ulicah se n a -m e r a v a j o napraviti že načrti. Na razsvetljavo novega mostu se je že večkrat mislilo. O popravi pota pri cesti na kolodvor se je že večkrat sklepalo. Cesto na pokopališče in vhod v mesto kinčajo lepi drogovi. Samo kanalov še ni.
—	Stoletnica požara v Kranju je privabila 18. t. m. v Ljudski dom k predavanju nad 300 ljudi. Gospod dekan Koblar je v kratkih potezah podal zgodovino Kranja in obširneje govoril o raznih nesrečah, ki so zadevale mesto, posebno po požarih. S skioptikonom so se kazale slike, ki so predstavljale Kranj v raznih dobah. Diapozitive je posodil deželni muzej. Občinstvo je bilo s predavanjem jako zadovoljno.
—	Novomeške občinske volitve. Pod tem naslovom smo priobčili v sobotni številki dopis, o katerem smo se prepričali, da je ž njim hotel dopisnik zlorabiti ime uglednega našega pristaša. Ker je namen te mistifikacije, izšel od radikalno-liberalne struje, prozoren, lojalno izjavljamo, da dejstva, navedena v dopisu, ne odgovarjajo resnici. To izjavo podaja uredništvo popolnoma prostovoljno.
—	Iz Dobrepolj se nam poroča: Za kandidata »neodvisnih« se peha tod okoli neki Fatou, katerega iz usmlije-nja — gotovo ne krščanskega! — redi posestnik Stih; pa ne samo njega, ampak tudi vso njegovo številno družino. Zanj plačuje tucli »Jutro«. Ako bomo primorani soditi kandidata po njegovem agitiranju, potem tužna mu majka!
—	Iz št. Vida nad Ljubljano. Preteklo nedeljo je šolsko vodstvo priredilo roditeljski sestanek, na katerem sta zanimivo in nadvse vzpodbudno
predavala šolski vodja Bajec in učiteljica Sattler. Udeležba je bila z ozirom na prejšnje enake prireditve letošnjega in lanskega leta zelo majhna. Zvedelo se je, da peščica zaslepljenih liberalcev hujška proti vsem prireditvam sedanjega učiteljstva, češ, da jc isto prekle-rikalno itd. Sploh se opaža na naših neotesanih liberalcih neka zagrizenost, ki jo ob vsaki priliki kažejo nasproti Učiteljstvu. To čudovito »svobodoljubno« počenjanje je župnik Zabret na nedeljskem sestanku ostro in pikro grajal. Povdarjal je, koliko je vredno učiteljstvo, ki je ene misli in enega duha s krščanskim ljudstvom in klical je liberalcem, naj opuste vsako nado, da bi še kdaj dobili v Št. Vid učitelja, ki bi mladini izposojeval umazane knjige, po cesti bral liberalne časopise, po gostilnah v nočnih urah hujskal zoper duhovnike itd. Sadovi, nelepi in žalostni sadovi protiverske liberalne vzgoje se kažejo vsak dan v žalostnejših podobah na nekaterih pobalinih, ki so šele izstopili iz šole, pa se v hudobiji že odlikujejo.
—	Nenadoma je zbolel v torek dne 16. t. m. zvečer č. g. Ignac Millonig, katehet v Celovcu na srčnih krčih, ki so povzročili, da sta mu ena noga in leva stran tilnika za dalje časa otrpnila. V celovškem sanatoriju se nahaja tudi podkronški prošt g. J. Wieser in se bo najbrž moral podvreči hudi operaciji.
—	Iz sodne službe. Za deželnosod-nega svetnika je bil imenovan okrajni sodnik in sodni predstojnik Egon pl. Rauscher v Zgor. Beli; za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika za Bo-rovlje sodnik dr. Herman Lorber iz Brežic, za sodnike avskultanti clr. Oton Pellischek za Šmohor, dr. Jožef Me-schitz za Pliberk in dr. Karol Pole-schinski za Stari dvor. Prestavljeni so dr. Blaas iz Trga v Celovec, dr. Gunter Ohrfandl iz Št. Vida v Beljak, dr. Pavel Stornik iz Starega dvora v Št. Vid, dr. R. Hofbauer iz Pliberka v Breže, clr. E. Proboscht iz Šmohorja v Trg in Rud. Krizek iz Borovelj v Celovec.
—	Izpremembe pri južni železnici. Prestavljeni so: Jan. Lang iz Sinčevasi v Paternion, asistent Franc Rozman iz Špitala v Ribnico, asistent Jožef Jenko iz Špitala v Pliberk, asistent Dan. Zan-canella iz Pliberka v Špital, Bertold Rotter iz Ribnice v špital.
—	Nabor v Celovcu. Pri naboru v Celovcu dne 16. t. m. je bilo izmed 186 fantov iz občin Št. Peter pri Celovcu, Trdnjavas, Pokrče, Grabštanj, Gospa Sveta, Otmanj in Št. Tomaža potrjenih samo 37. To so same nemškutarske občine !
—	Preveč kandidatov imajo na Moravskem. V desetih mestnih okrajih na Moravskem je 47 kandidatov, v 20 kmečkih okrajih na Moravskem jc pa 80 kandidatov.
—	Roparski napad v Trstu. Včeraj ob 11 uri ponoči se je nahajalo v gostilni »K veselemu sodarju« v ulici Be-cherie več pivcev. Janez Žgane je plačeval ceho, pri čemur pa je bil tako nepreviden, da je pokazal drugim denar. To so videli nekateri zlikovci in ubrali so jo za Žgancem. Na cesti so ga napadli, toda Janez je odbil napad štirih roparjev. Toda sledili so mu dalje. Ko so prišli do gostilne »Alla bella Ve-nezia«, je eden izmed napadalcev pograbil pred gostilno se nahajajočo sto-lico in udaril Žganca po glavi, drugi pa so vzeli denarnico z 70 K, nakar so
zbežali. Žgane je celo stvar ovadil policiji, kateri se je posrečilo ujeti one štiri ptičke. Junaki so Luigi Facbin, Giuseppe Coroschetz in Giuseppe Uicic, vsi trije ogljarji, ler dninar Josip Sal-les. Pridržali so jih v zaporu.
—	Višnjegorska požarna bramba se je povodom občnega zbora, ki se je pred kratkim vršil, na novo preorga-nizirala in se za tri četrtine pomnožila, tako da šteje danes čez 50 članov, ki so vsi uniformirani. Načelnik je mestni župan g. P e r k o , podnačelnik pa g. A. Z a v o d n i k , blagajnik je gosp. Bregar, tajnik g. Al. Sevšek. Za finančno stran se je zlasti potrudil g. M. Pe-rušek, kovaški mojster iz Višnjegore.
—	Silna nevihta. Minuli četrtek jo bil dan nesreče za krško in leskovško faro. Lahko rečeni, cla so štiri petinko vinogradov popolnoma uničene, in to: Brezovska gora, Reber, Selce, Volov-nik, Libelj, Ivandol, Golek, Straža, Strnorebro, Nemška vas, Dunaj, Mla-devine, Nemška gora, gorice v lcskov-škj fari. Zdrave so ostale Veniše, deloma Loke, Tršljavec, Osredek in male gorice, ležeče proti Raki. Od krške fare je ohranjena le Trška gora. Poleg tega je poražena vsa strn, katero bo treba kositi, kakor tudi krompir, fižol, koruza, kolikor je že vzklilo. Lansko leto bolj malo kruha, vina nič, in letos ta grozna nesreča! Povsod le revščina in žalost, pomoč nujno potrebna.
—	Z britvijo si je trebuh prerezal 60 let stari gostilničar Franc Perz v Lienfeldu na Kočevskem. Umrl je v silnih bolečinah. Zapušča vdovo z osmimi otroci.
—	Vlomi v reški gubernij. Iz Reke
poročajo, da so bili 18. t. m. izvršeni vlomi v razne pisarne reškega guber-nija. Gre se za tatvine političnega značaja. Denar in vrednostni predmeti niso bilj ukradeni. Bržkone je bilo vlomilcem ležeče na tem, da dobe listine c izidu zadnjih kurialnih volitev v Reki. pri katerih je opozicija propadla. Policija je menda storilcem na sledu.
—	Dobro blago se samo hvali; čemu obširno pisariti, ko pa je splošna znano, cla so drože (kvas) iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanske ulice 8, najboljše. Če hočete imeti ta izvrstni domač izdelek, pazite, da vam da trgovec drože, kvas samo iz takih ovitkov, na katerih stoji zapisano »V korist obmejnim Slovencem«, »V korist Slovenske Straže«.
—	Lažje je plačevati zavarovalne premije, kakor pa nalagati denar na hranilne knjižice. V korist vsakogar, kdor se misli zavarovati za življenje, doživetje, rpnto ali zavarovati svoje otroke za derto, bo, ako sporoči svoj namen Slovenski Straži v Ljubljani. Preskrbi mu najkulantnejše pogoje.
—	Ponos vsake skrbne gospodinje. Hvala mladenke je lepo perilo in snažna obleka. Zato zahtevajo naši ljudje v trgovinah tako blago z znamko zlate repate zvezde iz zaloge »Her-mes« v Ljubljani, Šelenburgova ulica. Trgovci naj se založe s tem blagom, koristili bodo sebi, ljudstvu dali clobro blago za pošten denar, obmejnim Slovencem pa pomogli v težavnem boju.
Ali ste pridobili „Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
»Prjatu; u Iblan zmagat in tku Zmagat, ket sma zdej začel zmagvat; tu vnder ni nobena zmaga! Kokr veš, mama u Iblan mi na vse plati žlahte in te žlahte maja spet žlahte, tku de je use pu cel Iblan preprežen iz samem našem žlahtam in ud žlaht žlahtam. Če use tu skp zrajtaš, pa uš dubu taka numara vn, de se uš za glava prjeu. Jest t pu pravic puvem, lub moj prefesar, de še use te naše žlahte in ud Žlaht žlahte nisa več vulile iz nam, kam šele, de b druh iz nam vulil, ke nisa iz nam u žlaht! Tu t puvem: če b pred ene par letm reki klerekalci, de uja u Iblan pustavl za deželn zbor soj-ga kandedata, b se jest in mi usi, kar nas je leberalneh prvakarju tku smejal, de b se za trebuh držal; še pupokal b murde na use zadne. Šc iz mazincam ni biu treba ud nas nubcnmo mignt, pa sma tku zmagal, de je biu vesele. Pa nas zdej puglej! Dvakrat sa klerikalci pustaul soje kandedate u Iblan, unkat «a ubčinsk svet, zdej pa za deželn zbor, pa sm ud sameh skrbi že tku siu, ket ■Irintuc, in še jest se m več na pulub. Če me usa znamna na motja, na u nekol deset let menil, pa se že mi na uma -ipal več kandedatu pustaulat u Iblan 'n leberalci uma sam še za u muzeum. teh misl pa nism sam jest; tud dohtar frilllar je vs puteftan in scagan ud saneh našeh zmag. In tist celin lastnik
šestndvejsettaužcnt kronskega douga iz samga ubupa u »Jutro« tku ukul sebe upleta, kokr gad, če mu stopeš na rep. Sevede, na vn na smerna tega pu-kazat, ampak se moi*ma tku delat, kokr cle b biu use naše pa nacku. U resnic je pa ta reč precej zahumatana.«
»Za kua pa pol taka larma delaš u ta »Sluvenskmu Narude« in pišeš: vs »cvet« Iblančanu je na naš plat?« za-čudu se je prefesar Rajsnar.
»Eli, škoda, de s prefesar, pa še tega na zastopeš. A na veš, kua je tu »cvet«?
»Kaj na um vedu? Cvet je cvet, a ne? Pu latinsk prauma: »flos«.
»No ja; tist je že res, de je cvet cvet in de se prau pu latinsk »flos«. Al ti m puvej, kua mi mislma iz tem »cvetam«.
»Kuku čm jest vedet, kua vi mislte. Mislt se holt prau, nč vedet.«
»Oho, prjatu! Mi pa dobr verna, kua mislma. Veš, cvet je cvet in cvet se hmal razsuje in pol ni neker nč več ud cveta. In tist Iblančani, ke sa na naš plat in sa zdej šc na naša kumanda tebe vulil, sc uja tud hmal čist razsul, tku, de jh na u neker nč več za elubit. Zatu sma jh tituliral »cvet«.
»A ja; tak »cvet« mama mi na naš plat! Tu je pa žalastn; tu je liaraunast za zjokat.«
»Pejd, pejd, šemerga! Muže na
smeja jokat. Iz ene pu litram Ipauca sc more žalast dol puplaknt, na tu pa spet kurajža pukazat. Na ta viža se še ta nar die naprej rine. In tku delama mi in se je še useli dobr ubnesl. Viš, tekat, ke sma skus vožja vulitu mojga prjatla Hribarja glih kumi u držaun zbor zrini, sma jahal in se vuzil pu mest in muska je špilala in rjul sma in pil ket žoune, dokler nisma žalast čist du frementa fental in dol puplak-nil. In pol sma rini naprej in naprej, dokler je šlu. Zdej u treba pa spet znouga začet. Tu je pulitka, prjatu; tu je saj naša pulitka. Kuku clruli soja pulitka kumenderaja, tist je pa nhna reč in nas na briga več, kokr tulk, de jm zgaga delama.«
»Ja, tu sa pa čudne rči. Kdu b s mislu, de je taka naša pulitka. Jest sm se pa tku deru pu shodeh in pridgu, cle sm nazadne še sam mislu, de je use res, kar sm puvedu. In modr sm se držu zraven, ket ta kamnitn Trubar tam pud Tibulam; zdej pa vidm, de je biu use skp sam špas in ste mel vi mene za Pepčka, jest pa druge.«
»Pepčki sma pa prouzaprou vsi leberalci, čc se tku uzame. Viš, za pa-metn del nam ni, ta zgaga, kc ja delama tistem, ke rad delaja in ko sa navajen dela, pa tud ni uredna te muje, ket s ja jemlema.«
»Veš, dohtare; mal sumliva sc m jc
zdela usa ta naša pulitka, ko sm brau u našeh listeh, kuku ste zabaulal čez dohtar Greguriča pred vulitvam, mene pa pouzdigval na use kriple, ket ta nar bi kunštnga čluveka na tem svet. Prec, ke sa ble vulitve vn, ste pa spet pisal, de »Sluvenska Ludska Stranka« nima nč Iblančanu za saba, kar se je pukazal iz tem, ke ni niogla zmagat iz dohtar Greguričam, čeprou jc ta narbl prebrisan in ta narbl delaven Iblančan; vi ste pa zmagal iz mana, čeprou sm ne-vecln, neizkušen pulitičn utrok, ke me še nubodn na puzna in na ve, al znam kej delat al nč. Tku ste pisal pu vulitvah in se hvalil, cle jc pr vas desce-plina, al iz drugem besedam rečen: de b leberalci u Iblan zmagal, če b prou Pižetuva mula pustaul za kandedata. Tu je prouzaprou zame razžaliu —«
»Nč razžaliu! Kua se uš repenču! Iz tem je le rečen, de sa naš prstaš en loleti, ke se nam pesteja tku ulečt in nas na pugruntaja, de sma kulufoktari. Scer t pa prou pu pravic puvem, če se t fržmaga al pa ne: če b tou bt dohtar Gregurič, al pa magari moj ta nar lubš prjatu Štefe naš kandedat, pa b prou rad tebe prepusti klerekalccm, sam če b te tli. Zdej pa serbus! S me že zjezu, zdej morm jt hitr jeza dol puplaknt. Pa zamerki s, kar sm t puvedu; če men na vrjameš, de je tku, praši pa
Boltatuga Pepeta iz Kudeluga.
Ljubljanske novice.
lj Na vsako aroganco odgovor! To
dni sc je vrnila iz Turina sokolska vrsta, ki je dobila ondi — Četrto nagrado. Med ljubljanskimi kričavimi liberalci je bilo radi tega. toliko u pitja, kakor da bi Slovenci pridobili s tem koš narodnih pravic. »Vsak po svoje«, smo si mislili, ko smo poslušali to kričanje, kakršnega niso napravili resni Čehi, ki so dobili prvo darilo in pustili smo sokolsko gospodo lepo v miru z njenim praktično - narodno navdušenim načelnikom dr. Oražnom, kateremu Nemci pravijo »Bier Sokol«. Sokole smo pustili tako na miru, da nismo priobčili niti kritike o njihovem nediscipliniranem korakanju po mestu. To pa menda ni prav »Jutru«. Danes priobčujc notico »Čukarsko obleko so zažgali«, v kateri farba svoje čitatelje, »da so v »Katoliški Tiskarni«, takrat ko je šel sokolski sprevod mimo zažgali na dvorišču »čukarsko obleke« in »da je čuke tako sram, da se sploh ne bodo pokazali v Ljubljani«. Pravijo, da je ta napad v »Jutru« spisal Sokol Ribnikar, ki je v sprevodu tako korakal, da se mu je vse smejalo in zbijalo dovtipe, da bi Sokoli ž njim dobili prvo premijo, če hi ga poslali na razstavo. Rekli smo že, da bomo liberalcem poplačali vsako izzivanje. Tudi za ta napad dobe pošteno plačilo. Dosedaj še nismo spravili naprej vprašanja o uporabi šolskih telovadnic za sokolsko telovadbo. Ker pa Sokoli pri vsaki priliki kažejo tako strankarstvo in naše fante, kakor kaže zopet gorenji slučaj, zmerjajo vedno s čuki, bodo morali nositi za to tudi posledice. Naj plača zanje »Jutro« telovadnice! Za vse, kar bodo v tem oziru doživeli, naj se zahvalijo »Jutru«. Niti najmanjše izzivanje ne bo obstalo več brez našega obračuna! Če se bo Sokolom zdelo, da niso našega nastopa radi »Jutra« zaslužili, tedaj naj se spomnijo, da je njihov zastavonoša Miha Ve-rovšek vrgel iz hiše dve stranki, ker nista liberalno volile, Sokoli bodo pa sedaj leteli iz šolskih telovadnic. Toliko, da ne bodo mislili, da mi vsake Ijubez-njivosti pošteno poplačati nc znamo! Etbin Kristan pa naj sedaj le govori o naših »nasilstvih«, saj je n. pr. Verov-šekove prijaznosti bil poleg našega somišljenika deležen tudi nek soc. demokrat. Mi bomo liberalni predrznosti brezobzirno zadajali udarec za udarcem in pomagalo ji nič ne bo, naj si tudi udinja Etbina Kirstana.
lj Obsojeni liberalni olikane!. Kri-čači na nadvojvodov avtomobil so bili te dni obsojeni. Dobili so trgovski pomočniki Adalbert Ivanuš, Er-n e s t S a r k in Leopold Čeme-t i č vsak tri dni zapora. Ako jih sedaj tožita še g. Kregar in Štefe. bo to za te gospode precej vroč ričet. Kakor ču-jemo, se sedaj ti gospodje med prijatelji tolažijo z upanjem, da se jim bo kazen spremenila v denarno globo in bo zanje globo stranka plačala, tako da se o kaki kazni pravzaprav govoriti ne bo moglo. Tudi nekaj drugih liberalnih olikancev pri pocestnih dogodkih povodom zadnjih občinskih volitev je že obsojenih, tako n. pr. tajnik so-kolske zveze K a j z e 1 j na 10 K in pisar Vojska na 10 K. Za to obnašanje liberalcev se bo sedaj ogreval Etbin Kristan.
lj »Jutrovska poštenost. Pred več dnevi je začelo »Jutro« bobnati v svet, da je profesor dr. Gorjanc dal klerikalnemu dijaku šolsko nalogo in da sploh pristransko ravna. Na te izbruhe rib-nikarske zlobe ne bi odgovarjali, ker poznamo poštenost radikalne in radi-kalcem blizu stoječe svojati v javnem življenju. Ali uvedla se je po zaslugi odličnega prvaka »Glasbene Matice« prof. dr. Kozina proti omenjenemu našemu somišljeniku preiskava in si-nočnji »Narod« je tudi povzel one vesti iz »Jutra«. Zvedeli smo le to, da se je končala preiskava s sijajnim zadoščenjem g. dr. Gorjanca, da se mu ni moglo dokazati niti predmetnega dejanja niti kake pristanosti. Sklepamo popolnoma pravilno, da je hotel neki zagrizen nasprotnik našega somišljenika uničiti. Sam je definitiven in se čuti varnega, dr. Gorjanc pa šele postane definitiven; to preprečiti je bil prozoren namen. Liberalci! Lahko ste ponosni na svojo mladinsko gardo, ki je začela delovati s takimi sredstvi. Ker ne morejo mladini vzpeti proti S. L. S., hočejo uničevati mlade eksistence. Ali ni nikakega sredstva, da se v naši deželi preprečijo podobni atentati?
lj Kako so liberalci v Ljubljani pri občinskih volitvah pogoreli, priča tudi ameriški liberalni »Glas Naroda«, ki je na podlagi zasebnih informacij, ne da bi počakal pravih poročil o končnem izidu, tako-le naznanil izid volitev: »Na belo nedeljo so bile uprte v Ljubljano oči vseh Slovencev, katerim je sveta narodna in napredna misel. Na ta dan
so se vršile v Ljubljani volitve v občinski zastop in zmagali so naprednja-ki, ki imajo dvotretjinsko večino v mestnem občinskem svetu.« Kaj bo neki rekel »Glas Naroda«, ko bo izvedel, da iz dvotretjinske večine nič bilo ni in da imajo liberalci samo en suh glas večine, kar pomenja njihovo vedno zadrego in njihov poraz.
lj Kavalir. Slovenija zopet zre z občudovanjem največjega svojega ka-valirja Ivana Hribarja. Posegel jc v svoj žep in dal 50 K za »sokolski tekmovalni sklad« in »Narod« ga je nazval »plemeniti darovatelj«. Ali noče »Narod« »plemenitega« Ivana Hribarja spomniti na zadevo z g. železniškim uradnikom Svetkom, da bi slovensko sokolstvo videlo, kaki so njegovi prvaki, kadar razvijajo vso svojo kavalir-sko »plemenitost«?
lj šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani priredi jutri popoldne ob ugodnem vremenu izlet v Dcv. Marijo v Polje. Zborovališče ob 1. uri popoldne v parku in v društvenih prostorih. Odhod točno ob pol 2. uri. Vabimo vse somišljenike in prijatelje našega društva.
lj Tobačno delavstvo, oddelka cigaret, bo imelo jutri ob 9. uri dopoldne na Rožniku sveto mašo.
lj »Nobel kondukterji« so nekateri sprevodniki brzovlakov. Včeraj popoldan n. pr. se pri dohodu popoldanskega brzovlaka v Ljubljano enemu teh kon-dukterjev na južnem kolodvoru ni zljubilo klicati Ljubljano tudi v slovenskem jeziku. Opozarjamo na to brezobzirnost ljubljansko postajno načelstvo.
lj »Velika ognja je oblast«, pravi nek pesnik. Slovenska Straža pa prav toplo priporoča »Vžigalice v korist obmejnim Slovencem«. Zelo so se udomačile, ker so najboljše; če bi bili naši somišljeniki še boljši in še bolj požrtvovalni, bi se v naših hišah rabile izključno vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«. Kdor hoče brez denarnih žrtev veliko pomagati obmejnim bratom, naj širi in širi te vžigalice. Glavno zalogo ima v Ljubljani C. Menardi. Dobi se jih tudi v trafiki gosp. Šoukala-Pred škofijo. Po vseh večjih krajih so podzaloge.
lj Gustav Mahler kapelnik v Ljubljani. Na Dunaju umrli bivši ravnatelj dvorne opere Gustav Mahler je bil v svojih mladih letih kapelnik v ljubljanskem gledališču.
lj Martinova cesta — brez luči. Kogar pelje pot ob sobotah in nedeljah zvečer po Martinovi cesti in ob Zeleni Jami v mesto ali domov, bo skoraj moral v bodoče nositi seboj — luč in pa samokres! Tam je ni svetilke, ki bi kazala pešcu ali vozniku pot. Če prideš enkrat na ono stran predora, že ne veš več, ali si še v mestu, ali pa že med — Sudanci! Župan Hribar, ki je na vsakem vogalu hotel imeti bronasto ali pa kamnito ploščo, se seveda za Martinovo cesto ni imel časa brigati!
lj Plavajoč bager za poglobljenje Ljubljančine struge od Prul proti barju je dalo zgraditi podjetništvo Czeczo-vviezki. Veliki čoln so že stesali in pretekle tlni so na njem montirali stroj, ki bo služil pri poglobitvi.
lj Hodnik pred justično palačo so zadnje dni betonirali. Baje postavijo kmalu tudi na. kamenita podstavka določen a dva kipa, slična onima pred vladno palačo. Marsikdo je po pravici že ugibal, čemu stojita ona dva kamenita stebra prazna pred poslopjem žc blizu osem let.
lj Žila ljubljanske šote pojema. Ljubljanski Barjani so si nekdaj s pridelovanjem in izvažanjem šote kot kurivo marsikak krajcar pridobili. Zadnjih pet ali šest, let pa so vozovi s šoto v Ljubljani žc kaj redko za videti. Le v Havptmanci in Črni vasi je še nekaj rjave plasti, kjer leži šota, drugod je žila že večinoma izčrpana. O šoti bodo Ljubljančanom ostali kmalu le še — spomini!
lj Gosenice in hrošči so sadnemu drevju škodljivi, a zdaj spomladi je bilo videti mnogo drevja, ki ni bilo očiščeno teh in podobnih mrčesov. Gospodarji sadnih vrtov in kmetovalci bodo kmalu čutili — posledice!
lj Nove ceste na Miriu in v Prulah. Ker bosta novi poslopji državne obrtne šole na Mirju in ljudske šole na Prulah s prihodnjim šolskim letom otvorjoni in svojemu namenu izročeni, bo mestna občina zgradila tam po dvoje novih cest, ki so že označene.
lj Preseli se centrala policijske straže prihodnje dni iz pritličja Galle-tove hiše v staro magistratno poslopje spodaj.
lj Zblaznel je včeraj dopoldne bivši zastopnik Reininghausove zaloge za pivo v Spod. Šiški, g. Zinnauer. Doma je pobral vpč denarja in vrednostnih papirjev, potem se pa oborožil z 9 mm flobertom ter se napotil proti Ljubljani. Na Dunajski cesti ie začel
meriti na fijakarje, naposled jc pa nameril še na stražnika. Le-ta je nesrečneža od vedel na osrednjo policijsko .stražnico, odkoder je bil na odredbo policijskega zdravnika z rešilnim vozom prepeljan v deželno blaznico.
lj Stavbe in javna dela v LJubljani. Lepo vreme zadnje štiri tedne je pospešilo zidarska dela v Ljubljani. Napravilo se je tole: Na Mirju se je že očistila delavnica obrtne šole, glavno poslopje sc še oinetava kakor tudi nova šola na Prulah, dr. Peternelova hiša na stavbišču nekdanje garnizijske bolnišnice, Kubelkova hiša v Čopovi ulici, ki bo avgusta že dodelana. Jožef Mayr-jova hiša ob Franc Jožefovi cesti je do zidana do pritličja. Stare hiše nekdanjega preskrbovališča ob Dunajski in Franc Jožefovi cesti so že do polovice podrte. V podaljšani Gledališki ulici (stavbišče stare vojaške bolnišnice) namerava zgraditi Ernest Peternel trinad-stropno hišo. V Komenskega ulici zgradi dr. Drganc vilo. Arhitekt Smie-lowsky zgradi ob Opekarski cesti vilo, ob Poti v Rožno Dolino pa nameravajo graditi vile dr. P. Košenina, Frane Učak in J. šaler. V Hradeckega vasi namerava zgraditi vilo Jernej Hlebš. Objekti za enoletne prostovoljce ob Vojaški ulici so že ometani in očiščeni. Zid ob Franc Jožefovi cesti je popolnoma podrt. Vila Elze Prelovšek je pod streho. Malone popolnoma sla? že osnaženi hiši dr. Pogačnika ob Aliac-Ijevi cesti in dr. Trtnika v Dalmatinovi ulici. V Virantovi hiši se predelavajo prostori za Huthov zavod. Skladišče tobačne tvornice je že pod streho. Adap-cijska in rekonstrukcijska dela v Wu-tseherjevi hiši, Prešernova ulica, se nadaljujejo. V. Kubelkova hiša v Gajevi ulici je dodelana. Malone dograjena je že nova cesta med Dunajsko cesto in Tomanovo ulico. Vili Kranjske stavbne družbe ob Cesti na Rožnik sta dodelani. V Linhartovi ulici gradi orgljarsko delavnico orgij ar I. Milavec. Na stavbišče jezuitskega kolega na Elizabetni cesti je že dovožen del stavbnega materijala za nameravano cerkev sv. Jožefa. V Kolodvorski ulici se je popravil zid in delavnica A. Rojine. Pobeljena je hiša št. 8 na Mestnem trgu. V Gradišču se snaži nemško gledališče. — Delavcev in materijala ne primanjkuje.
lj Preselitve v Ljubljani. V zadnjem preselitveilem roku se je v Ljubljani preselilo 456 družin oziroma strank s približno 1800 osebami. Iz mesta se je izselilo 14 družin, nanovo pa priselilo 19 strank. Prve je poklic zval v druge kraje, med zadnjimi je tudi nekaj družin vpokojencev, ki hočejo v Ljubljani preživeti svoj zasluženi pokoj. Pri prepeljevanju je deloma dež nagajal. Nezgod ni bilo.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Mirt, kurjač južne železnice, 61 let. — Ivana Mayer, žena zlatobita in hišnega posestnika, 49 let. — Josipina Urh, delavka, 31 let. — Simon Tkavč, občinski ubožec, 74 let. — Franja Pavšek, rejen-ka, 8 let. — Marija Ravnikar, rejenka, 6 mesecev.
lj Združeni pionirski oddelek ostane v Ljubljani še do 6. junija, nato pa se poda v Tolmin, kjer zgradi dve cesti in mostove. Poveljnik oddelka, nadporočnik Karol Kohout 27. pešpolka, se je že podal v Tolmin, da si ogleda teren.
lj Vpokojen je polkovnik Jurij Pe-trovan pl. Felsozubroza, pešpolka številka 52. Polkovnik Petrovan se nastani v Ljubljani.
lj Prijet vtihotapec. V zadnjem času sc je pripetilo v mestu zopet več prav predrznih tatvin. Tako se je nekdo dne 10. t. m. splazil na Vodovodni cesti v Voduškovo gostilno ter tam pretaknil vse prostore in vlomil v predale s sekiro. Ker pa ni dobil nič denarja, se je v čumnati zadovoljil s šestimi klobasami in je naposled odnesel tudi gostilničarju 120 K vredno kolo, katero je pa popustil zunaj, ker je bil bržkone prepoden. Dne 12. t. m. se je vtihotapil nek tat v vratarjevo ložo v nekem tukajšnjem hotelu, kjer jc ukradel ulster, par črevljev in potno čepico in odšel. Šc isto noč je nek tat poselil v gostilni pri »Krischu« posel-sko sobo, kjer jo vlomil v kovčege ter ukradel zlato uro in dve srebrni verižici, kakor tudi nekaj denarja. Nato je tat sobo zaklenil in odšel. V nedeljo je pa posetil gostilno pri »Novem svetu«, kjer je ukradel hlapcu deset kron denarja in srajco. Pred par dnevi je orož-ništvo aretovalo v Šiški 53 let starega dninarja Jožefa O 1 t r o iz Dolskega, ki je šele dne 6. m. m. prestal zadnjo sedemmesečno kazen. Tega sumijo, da je precej soudeležen tudi teh tatvin, kar bode še natančnejše dognalo sodišče.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Slovanski vestnik.
češka krona sv. Vaclava izginila.
List »Hlas Naroda« poroča, da krožijo v informiranih krogih vesti, da je krona sv. Vaclava, ki je bila shranjena v cerkvi sv. Vida z drugimi kronskimi insignijami, izginila. Omenjeni list piše: Kje je shranjena krona sv. Vaclava? Vsakdo bi na to odgovoril: Češke kronske insignijc so shranjene v cerkvi sv. Vida v shrambi nad kapelo sv. Vaclava. Tudi mi smo mislili tako. Kljub temu smatramo za časnikarsko dolžnost, da opozorimo na trditve, ki krožijo na gotovih mestih, in v katerih se izraža dvom, da je šc krona sv. Vaclava na omenjenem kraju. Vir, iz katerega črpamo, ni tako moten, da bi mogli te vesti prezreti. Specielno še, ako premotrivamo, da se v cerkvi sv. Vida že več let zida in da kljub vsem varnostnim odredbam ni izključena možnost, da bi nepoklicani nc prišli v cerkvene prostore neopaženi. Z ozirom na to gotovo ni odveč, registrirati omenje-. no vest, zlasti še, ker se ne opira na željo po senzacijah, temveč na uspeh po-izvedb in na bojazen pred eventuaino-stim, ki niso izključene tudi pri najstrožjem nadzorstvu, kar dokazuje nedavni slučaj na Irskem. — Krona sv. Vaclava je bila izdelana leta 1374 po naročilu Karola IV. Tehta 4 funte lota. Vrednost zlata, drago&tnih kamnov in biserov krone se ceni na 48.000 kron. Krona sv. Vaclava je simbol samostojnosti češke države. Leta 1866 so je v strahu pred pruskim vpadom prenesli na Dunaj in leta 1867 so jo zopet slovesno prenesli nazaj v Prago. Vrata shrambe, kjer so spravljene češke kronske insignije, se odpirajo s sedmimi ključi, katerih enega ima kardinal knez in nadškof, drugega deželni nad-maršal, ostalih pet pa imajo shranjene visoki cerkveni in državni funkcionarji.
* Krasni spominki prvega svetega obhajila na posebno ugodno učinkujoči podlagi s slovenskim napisom in prostorom za obhajanče^p ime in podpis darovalca, se dobe seUaj v »Katoliški Bukvami« za 20 vinarjev komad. Vsled izredne krasote in razmeroma » skrajno nizke cene so ti spominki brez dvoma najprimernejše darilo za novo-, obhajance.
Razne sivari.
Odredbe proti poštni stavki v Ame« riki. Namestnik generalnega poštarja severoameriških Združenih držav, Ste-wart, jc izdelal zakonski načrt, po katerem bi sc onemogočila stavka poštnih in brzojavnih nastavljcncev. Zakonski načrt določa, da sc s poštnimi uslužbenci, ki onemogočijo odpošiljanje pisem s stavko ali na kak drug način, ravna istotako kot z onimi osebami, ki stavijo v nevarnost železniški promet ali pa porežejo brzojavne žice. Stevvart pravi, da je skrajni čas, ukreniti take odredbe, ker nastavljenih 18.000 poštnih uslužbencev je pač zadovoljnih s svojim položajem, je pa med njimi mnogo hujskačev, ki hočejo svoje tovariše potegnili za seboj.
Kako rdeči delodajalci praznujejo 1. maj. Medtem ko zahtevajo socialni demokrati, da počiva 1. maja delo po vseh tovarnah in podjetjih, sami kot delodajalci ne upoštevajo tega svojega rdečega praznika. Tako so n. pr. nio-rali uslužbenci neke socialnodemokra-škc zadružne trgovine s premogom pri Brnu, katere načelnik je rdeči poslanec Wanek, delati tudi ob času, ko so se drugi socialni demokrati, ki nc delajo med sodrugi, zbirali k demonstracijskemu obhodu.
Veliki izgredi v Južni Afriki. V Bu-lavayu je posilil neki zamorec neko belo žensko. Zbralo se je nato 5000 belcev, da se maščujejo, a razum je premagal strast, vsled česar so sklenili zamorcem prepovedati stopiti po 9. uri zvečer na cesto; kdor bi bil zasačen, ga takoj ustrele.
Avtomobilna nesreča. Iz Ne\v Yor-ka poročajo, da je ponesrečil avtomobil milijonarja Middlekoufa. Milijonar in njegova spremljevalka, neka Elza VValpola, sla se ubila.
Samoumor vsled 80 kron. Na Dunaju sta sc usmrtila I91etni pomožni delavec Herman Voigl, in njegova ljubimka delavka Ana Lang. Usmrtila sta se, ker jc Voigt izgubil 80 kron.
Podmorska železnica Benetke-LI-do. Med Benetkami in Lido nameravajo zgraditi 3600 m dolgi podmorski predor, ki bi se pričel v kraljevem vrtu. Širok bi bil 10 metrov, imel bi dvojni tir in trotoar namenjen pešcem. Vsak vlak bi vozil 800 oseb z naglico 45 do 50 km in bi predor prevozil v 4minute. Stal bi predor 12 milijonov lir. Gradili bi ga tri leta.
Poneverjenja gledališkega tajnika.
Tajnik mestnega gledališča v Inomo-itu Friderik Schiibel je poneveril 1800 kron ter pobegnil. Oblasti so izdale za njim tiralico.
Obleganje nmobolnega človeka. Varšavski listi poročajo iz Nikolskega [surijska: Že dalje časa umobolrii zasebnik Ponierovvski je nenadoma zbes-nel, zabarikadiral se je v svoje stanovanje ter je začel streljati na ljudi na cesti, pri čemur je tudi-ranil enega policijskega stražnika. Nato jc pustil policijski načelnik rekvirirati cel policijski in vojaški oddelek in hišo naravnost oblegati. Policisti in vojaki so streljali par ur v poslopje, v katerem je bil Ponierovvski, dokler se ni ta zgrudil ležko ranjen na tla. Ko so Poniero\v-skega zvezali, so ga odpeljali v bolnišnico. Hišni stanovalci pa so po odhodu policije dognali, da jc bilo ukradenih 3000 rubljev, ključavnice odtrgane od omar, da je bilo mnogo dragocenosti ukradenih in da je tatvine izvršilo policijsko moštvo, ker ni nobeden drugih prišel v hišo. O tem dogodku se je obvestilo poslancc dume onega okraja, ki bodo vložili interpelacijo v dumi.
Žalostna smrt dveh častnikov. V Osjeku sta se zastrupila poročnika 28. havbičnega artilerijskega polka, \Vechsler in Nagy. Zaradi nekaterih otročarij sta bila pozvana pred častni sod, da se jima objavi razsodba.
Smrt pod vlakom. Na pariški postaji Royal sta skočila pod vlak neki mož in neka ženska. Vlak je oba v pravem pomenu besede raztrgal na kosce.
Razdelitev municije švicarskim gardistom v Vatikanu. Radikalni listi poročajo, da je ukazal razdeliti inuni-cijo švicarskim gardistom novi polkovnik Repons, ker se je bal,da napade sodrga Vatikan. Repons je izjavil, da to ni nič posebnega, ker se je strelivo vedno razdeljevalo.
Dete padlo iz četrtega nadstropja. V Solnogradu je padel iz četrtega nadstropja linpolletni sinček urarja Schmuck, a ostal je popolnoma nepoškodovan. Padel je na hrbet dninarici Schlogel, ki jc pač poškodovana, na to pa na tla.
Samoumor študentovke. V Parizu $e je ustrelila neka nemška študen-tovka.
Kuga v Buenos - Airesu. V Buenos-Airesu je umrla na kugi italijanska rodbina Gioffra obstoječa iz pet oseb. S pisemsko znamko se je zadušila,
kot poročajo iz Koblenca, 14 let stara hčerka Ana učitelja Kermesa. Pisala je svoji teti razglednico, ki jo je hotela frankirati. Položila je znamko na konico jezika. V tem trenotku pa se jo jc lotil hud kašelj in znamka ji je zdrknila v grlo, kjer je obtičala. Predno je došla pomoč, se je že zadušila.. To spominja tudi na slučaje, ko so si nekateri, ki so močili znamke z jezikom, zastrupili kri.
Železniška nesreča na Francoskem.
h Pariza poročajo: 18. t. m. popoldne jc skočil v bližini Le Maus na progi v Or-leans s tira osobni vlak. Tir je bil v dolžini 300 metrov popolnoma odtrgan. Več vagonov kakor tudi lokomotiva so skočili s tira ter podrli ograjo, ki je mejila progo. Nek železniški uslužbenec in trije potniki so bili težko ranjeni. Uvedena je sodna preiskava, če ni nastala nesreča, vsled kakega hudobnega namena.
Samoumor zaradi mačke. V Samo-roiskaji ulici v Peterburgu je stanovala učiteljica Elizabeta Bjelickaja. Imela je mačko, ki je bila njena ljubljenka. Sicer ji je ta mačka povzročila marsikatero nepriliko, a učiteljica jc vse rada pretrpela. Pred dnevi je na okno stanovanja učiteljico priletel golob, ki ga je hotela mačka vjeti. Ko je skočila mačka za njim, je golob odletel in mačka je padla iz petega nadstropja na Jlak, kjer je obležala z razbito glavo. To se je zgodilo pred očmi Bjelickaje, kar jo je tako razburilo, da je skočila skozi okno za mačko. Težko poškodo-
vano so jo prepeljali v bolnišnico, kjer pa je čez nekoliko trenutkov umrla.
Zaplenjena veteranska zastava.
Okrajno sodišče v Tridentu je zaplenilo zaradi neplačanih dolgov zastavo veteranskega društva v Spormaggiore, ki je bila shranjena v zakristiji tamošnje cerkve.
Bivša gledališka primadona areto-vana. Bivšo gledališko priinadono v Vratislavi, Marijo Seiffert, so aretovali v Inomostu zaradi izsiljevanja. Od nekega curiškoga tovarnarja, s katerim Jo bila svoječasno v ožjih razmerah, jo vedno znala izvabljati denar pod pretvezo, da napravi jaVni škandal, če ne "godi zahtevi. Končno pa se je tovarnar naveličal vedno plačevati, nakar je Primadona v nekem curiškem zakotnem lističu začela vlačiti na dan razne tovarn ar je ve intimnosti. Tovarnar jc vložil proti listu in igralki kazensko °vadbo. nakar je sodišče pevko areto-
valo v Inomostu, kjer se je naselila in poučevala petje v najboljših rodbinah.
Vremenske nezgode. Iz Budjejcvic poročajo: Vsled škode, ki so jo tukaj povzročile narasle vode zadnje dni, je uvedena pomožna akcija za težko oškodovane poljedelce. Hudourje je napravilo ogromno škode tudi v budjeje-viškem mestnem parku. Štiri mostove je narasla voda odnesla. Več družin je moralo zapustiti hiše, ker je nevarnost, da se podero.
Merske novice.

š Novo hrvaško katoliško akade-mično društvo v Gradcu. V Gradcu so ustanovili hrvaško katoliško akade-mično društvo »Preporod«. Povsod vesel napredek!
š Maribor. — »Narodovo« pisarje-nje obsojajo mariborski Slovenci brez razlike strank. Škandal za »slovenski« list je, da si drzne napadati kandidaturo Slovenca g. Jurija Sterna. Obe slovenski stranki ste ga na predlog liberalcev postavile iu razvijata agitacijo zanj, mož se je žrtvoval in je sprejel kandidaturo, je poštenjak od nog do glave, a ker so se izrekli za njega vsi pošteno misleči mariborski Slovenci, jo moral vreči v to edinost nek brezvesten Človek neumno »Narodovo« notico. Potom nekaljene sloge bi združil gosp. Stern, čigar kandidaturo imenujejo Nemci sami srečno potezo Slovencev, nase izredno lepo število glasov.
RUSI PROTI POLJAKOM.
Ruska policija je zaprla veliko učencev in učenk poljske zasebno šolo v Varšavi. Vzroki niso znani.
RUSKI DAR ČRNIGORI.
»Tribuna« poroča iz Cetinj: Te dni pričakujejo rusko ladjo, ki pripelje ruske darove črnogorski vladi. Mccl darovi je tudi 150 konj za artiljerijo in material za »Rdeči križ«.
NAPAD NA TURŠKEGA SULTANA,
Ko se je peljal 19. t. m. sultan iz mošeje, mu je hotelo dvajset Kurdov izročiti neko prošnjo. Storili so to tako nerodno, da je sultan mislil, da ga hočejo umoriti in se je zato zelo prestrašil. Kurde so zaprli.
LIBERALNE FARBARIJE.
(Iz zaupnega shoda liberalcev v Logatcu.)
Med drugimi stvarmi, kakor napadi na duhovnike, cerkev, spovednice itd. so najbolj važne z liberalnega shoda v Logatcu te lc besede liberalcev: »Do sedaj se je veliko govorilo o izpeljavi železnice skozi Idrijo. Toda mi nismo imeli nobenega zastopnika, ki bi se za. to stvar zavzel. Ali sedaj imamo trdno upanje v osebi kandidata I. Si-cherla, da se bode kot bodoči poslanec zavzel in posvetil tej stvari vse svoje moči!! . . .« — ln tu so ravno na pravega naleteli! Prvič je Ivan S i c h e r 1 špediter, kar mu veliko nese in je to njegov glavni vir dohodkov. Drugič pa naj bi bila njegova prva skrb, uredba računov pri vodovodu, potem pa kandidatura, Shod je bil strogo zaupen, vršil se je v hotelu Kramar in sicer pri zaprtih vratih.
Telefonska \w iirzejavi poročila.
KRONA SV. VACLAVA IZGINILA.
(Glej: Slovanski vestnik.)
Praga, 20. maja. Vesti, da bi bila izginila krona sv. Vaclava, označujejo kot neverojetne, vendar javnost zahteva, da komisija odpre kapelico in shrambo relikvij ter uradno konstatira kaj je na teh vesteh.
TRIJE ČASTNIKI V OSJEKU SE ZASTRUPILI.
Osjek, 20. maja. Tu so trije častniki Evgen Wechsler, Josip Saigo in Zoltan Nagy, vsi trije. Mažari, radi izgredov dobili hišni zapor, ki so ga prekinili in dalje razgrajali po mestu. Policija jih je naznanila ter jo izvršena preiskava. Včeraj so vsi trije častniki pri šampanjcu sklenili skupno smrt. Prva dva sta vzela morfij, Saigo jc pa pijan šampanjca zaspal in ni vzel morfija. Ko se jc prebudil, videl je svoja prijatelja nezavestna, Wcchsler je bil mrtev, Nagy pa je prenešen v bolnišnico ter mu je bolje. Saigo je moral v vojaški zapor.
KROJAŠKI MOJSTRI PROTI POMOČNIKOM.
Dunaj, 20. maja. Ker pri neki veliki tvrdki še vedno stavkajo pomočniki, hočejo večji krojaški mojstri od dela izključiti vse krojaške pomočnike za toliko časa, da se vsi udajo.
DEŽEVJE.
Dunaj, 20. maja. Tu že 48 ur neprenehoma dežuje.
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK IN ČRNOGORSKI KRALJ PRI SULTANU.
Belgrad, 20. maja. Prestolonaslednik Aleksander bo kot generalni inšpektor srbske grmade prišel 2. junija v Skoplje obiskat sultana. Takrat pride tja obiskat sultana tudi črnogorski kralji
ALBANCI PORAŽENI?
Carigrad, 20. maja. Turški poveljnik poroča sem, da so Albanci popolnoma poraženi. To vest smatra jo za malo verojetno.
KRONANJE ANGLEŠKEGA KRALJA IN SVETI OČE.
Rim, 20. maja. Sveti oče bo k kronanju angleškega kralja poslal posebno odposlanstvo pod vodstvom dunajskega nuncija.
MIR V MEKSIKI.
New York, 20. maja. Dogovor o miru bo podpisan v ponedeljek. Takrat odstopi tudi predsednik Diaz.
ARETACIJE V POLJSKI ZASEBNI ŠOLI V VARŠAVI.
Varšava, 20. maja. N' varšavski zasebni šoli so aretova.lt veliko število učencev in učenk. Vzrok aretacijam ni znan.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA RUSKEM.
Petcrburg, 20. maja. Pri Tomsku je tovorni vlak zadel v osebni kurirni vlak. 22 železniških voz je razbitih. Mnogo potnikov jo ranjenih, med njimi peterburški igralec Dalmatov.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Nekdo: Ilvala! Prosimo večkrat kaj.
Zahvala.
Ker mi ni mogoče osebno vsakemu se zahvaliti, ki so pomagali pri požaru, izrekam si. občinshm, katero se je res prav požrtvovalno trudilo in de~ lovalo, da bi se več rešilo mojo iskreno zahvalo. Istotako se imam zahvaliti Jeseniški in hruševki požarni brambi, da se ogenj ni dalje razširil.
Jesenice, 18. maja 1911. 1638	„Smukova mati."
Uradnik lesne trgouine
z dobrimi spričevali, izurjen v nakupovanju gozdov, prejemanju in oddaji rezane in tesano robo tet sploh vsega v lesno trgovino »padajočega dela, vešč slovenskega iu nemškega jezika v govoru in pisavi, Išče služba s 1. junijem event. tudi poprej, lilagovoljue ponudile pod naslov: IVAN MODIČ, 153.'!	Stari trg pri Rakeku
vešč risanja stavbenih načrtov v vseh slogih, sestavljanja proračunov in knjigovodstva itd. išče službe ]iri kakem zidarskem mojstru. Tozadevna vprašanja in pisma na naslov: Vladimir Ravnikar, Kamnik, poštno ležeče. Pisma najkasneje do 25. t m.
poštenih staršev, ki je že vajena trgovine. želi vstopiti kot učenka v modno ali galanterijsko trgovino najraje na deželi.
Naslov na upravništvo Slovenca" pod šifro »Deklica.«	1624
m	■
Podpisani imajo veliko zalogo izvrstnega vina lastnega pridelka. Naročila se izvršujejo na debelo in na drobno bodisi kri" mar jem, društvom kakor tudi posameznim družinam. Vzorci na razpolago.	1401
Tenute: Corazza, Levade, Istra.
KONJAK
891
star, pristen destilat dalmatinskima vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonva/escente. - Dobi se edino pri tvrdki:
Br. Novakovič, Ljubljana.
StaniJ C Ca? o p a- baio-E zovanja ; metra v mm
19	9. zveč. | 726 2 11 2 i si. svzh. j oblačno
I 7. zjutr I 720 8 10 5
20	| | 2. pop | 727 2 22 2 si. jug. sk. obl
Srednja včerajšnja teinp, 12 2J norm. 14 5'.
se išče za takoj v najem. Ponudbo naj se blagovoli poslati na upravo „Slovenca" pod šifro „G o s t i 1 n a".	i63t5
Kurzi efektov in menjie.
dne lf). maja 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—no-	
vember ...........	92-35
Skupna 4°/0 konv. renta, januvar	
—julij..........	92-35
Skupna 4-2°/0 papirna renta, fe-	96-40
bruar—avgust ........	
Skupna 4-2% srebrna renta, april	90-55
	
Avstrijska zlata renta ...	116-50
Avstrijska kronska renta 4<>/0 . .	92-35
Avstrijska investic. renta 31/2% •	81-65
Ogrska zlata renta 4% ....	111-80
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	91-25
Ogrska investicijska renta 3 1/2 %	80-05
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-32
Kreditne delnice.......	642-25
London vista........	239-95
Nemški drž. banko\ei za 100 mark	117-271/2
	23-46
20 frankov.........	19-i/j
Italijanski bankovci......	04-50
Rublji...........	2-531/2
dobro izurjen, sc sprejme takoj v stalno delo v Novem mestu pri Andrej Agnič-u, kleparski mojster in posestnik.	i64y
cjaaaaaacjcjauan
m
S*ortland cement, štukatur, samo-kotniee, pristni poljski mavc, strešni ktej in drugo. 16g3
Se dobi v veliki zalogi pri
v
£jubljana, Vodnikov teg 5.
C3 SZ3 C3 C3 C3 C3 O JZS C3 C3 C2 C3
0
a
Vsled zadnih napadov v listih Slovenec, Slovenski Narod in Dolenjske novice v katerih se bahata Žnideršič in Stepančič, da nista več odgovorna za najina dela, pripomniva podpisana resnici na ljubo, da sva ravno vsled nesporazumljenja in netočnih trgovskih plačil bila pri-morana izstopiti iz društva in brez odgovornosti Žnideršiča in Stepančiča izdelala sva v občezano pohvalo že več modernih in velikih stavb in bova še tudi v bodoče.
Ignacij Spacapan S SPrassc Žigosa
Maubstla podičitima i» iiuuEffi mešill.
1661
* Za vsebino ic uredništvo odgovorno le v toliko, kolikor določa zakon
TO
s štirimi ali s tremi sobami z vsemi pritiklinami v mirnem kraju s posebnim uho clo m. — Ponudbe na upravništvo tega iisla pod šifro o Mirni kraje.	1658
V mojo trgovino, obstoječo iz špe-čerije in želczninc sprejmem
v pouk.
1064 Ignac Sitar, Toplice, Dol.
Išče se
(Sl
za malo župnišče na deželi. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo.	1660
H
mh Wmd
»I
M/

nor" Pos. Schreu).
Jutri, v nedeljo dne 21. t. m. povodom
ob vsakem vremenu
otvoritve vrta
ob vsakem vremenu
CERT
slavne »Slovenske Filharmonije':
Začetek ob 8. uri zvečer. — — Vstopnina 50 vinarjev.
K obilni udeležbi vabi vljudno

TSj
Jos. Schrcy, reslavrater.
1663
Veleč. p. n. odjemalcem opeke pri
1.	ift K	v
cait v
se plačuje samo na roke podpisanega Jan. Gregorca, ki potrdi, da je prevzel plačilo. — Plačilo kaki drugi osebi ni veljavno.
Toliko v blagohotno vednost, da nc t)o kakih neljubih pomot.
160J
Janez CJretjorec
Mengeš.
rt «s
.sa
1
03
03
m
rt >
Dva nova SeHeri-Diijanla
1247
Novo urejena
St. 16110.
Vsled odloka c. kr. generalnega ravnateljstva katastra za zemljiški davek z dne 2. maja 1911, št. 938 izvrševal bode novo merjenje mesta Ljubljane in sicer v katastralnih občinah Poljansko in Petersko predmestje I. del c. kr. višji geometer I. razreda gospod Roger Bassin.
Zategadelj opozarja {podpisani mestni magistrat p. n. gospode posestnike zemljišč, da dotičnim funkcijonarjem dovolijo pristop na svojo posest in dajo tudi eventuelna pojasnila v svojih posestnih razmerah.
Dalje se prebivalstvu priporoča vse trigonometrične znamke in signale v varstvo, da bode tudi na ta način mogoče delo pospešiti.
Priporoča se nadalje vsem posestnikom, v dogovoru s sosedi meje svojega posestva označiti s kamenji.
V slučaju nesporazumljenja z ozirom na pravilnost posestnih mej, obrniti se jc takoj do mestnega magistrata.	'	1666
Mestni magistrat ljubljanski
dne 18. maja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik,
SHB3BBS3SB
So. Peira rasip St. 31
navadno vso ič oM.
Z odličnim velespoštovanjem
uff
Laschan 1. r.
la sloss. igriičBi, gsreiirafein dirkalne«
m3 ponedeljka 22. L ns. dalje Iz zs kratek £35
V Mengeški pivovarni se sprej me takoj kot
1649 2
izvežban
ki nam predočijo svoje domače običaje in navade.
Otvorjeno neprestano od dopoldne 10. ure. Predstave od 3. ure popoldne do noči. Vstojmina 40 vin., sedež 6 ) vin. Vojaki in otroci polovico.

Predstaviti se iina isti v pivovarni pri pivovarju ter predložiti obenem svoja dosedanja spričevala.

!>.' % ■ Hoa fHi Es! I h
Podpisano županstvo naznanja, da je prost promet s parkljato živino v kamniškem okraju dovoljen, ter se vrše zopet tržni dnevi za prodajo prešičev vsak torek v Kamniku na »velikem sejmišču".
Pk»wI vpžsiI d sta ss	w t©p&k dne
23» t« Rftl.
Opozarja se, da mora vsak prodajalec prešičev imeti potrebni potni list.
Meseno županstvo v Kamniku dne 19. maja 1911.
1655
nasproti cerkvc s hišico in oralom sveta, s sadnim drevjem in gozdom. Cena 5800 K. Več se izve pri upravi »Slovenca«. 1321 1
® ©
m m ^ © m ®
J£eglU in kroglje
za kegljanje, tudi pristni
£ignum sanetum les, krogce za ha-lin, vrtne klopi in mize


ilo otvoritve gostilne
Podpisani s tem uljudno naznanjam slavnemu občinstvu iz Šiške in iz Ljubljane, da bodem
jutri, t, j. v nedeljo dne 21. meja
popolnoma na novo in lepo urejeno
1652
za zlagan e, v veliki zalogi pri
v
Štefan JCagij
£iubliana, Vodnikov trg št.fc.
• g gostilno v Spoditi! Siski štev.
Na razpolago je slav. občinstvu lep senčnat vrt. Preskrbljeno bo vsak čas z gorkimi iu mrzlimi jedili, izvrstna vsakovrstna vina, vedno sveže marčno pivo.
Za mnogobrojni obisk sc najvljudneje priporoča z velespoštovanjem
1663	Fsf?r steplc, vinotržBC, Spodnja Š» 256.
tzx jtjzvss«*! jg fiMa ■■maiazrFf
trikratna zmaga
Zastopnika: Nikodem & Wetzka, Gradec.
Enonadstropna
m V
z dobro idočo gostilno in s prostornim hlevom
v sredini mesta na jako dobrem prostoru se proda s koncesijo vred radi družinskih razmer. Kje, pove uprava „Slovenca".
1650
o HazfaatiiSis. §
Q Sl. občinstvu si usojava uljudno 0 Q naznaniti, da sva prevzela staroznano Q
? sosillno ^
1] pi gosp, Jof eSa stszata, w 0 i\ etaaes tfrl Sfrajzeljsra", S q Prolfaiss&ta Gssfis St. 2f [j
Q ter sc bodeva potrudila vsestransko [j n kar najbolje postreči. Točila bova naj- n boljša pristna dolenjska vina, belo, >< rudeče v/. Gadove peči, pristen istri- « U janski in kraški teran. Na razpolago U [] vedno gorka in mrzla kuhinja.	[J
0 S spoštovanjem	1659 0
| Ivan in Marija Perhavec. jj
D	C3 C3IO tZ3 E3 CT3 CTS C3 CD C3 tT3 O
[•hi*.™*
H
H= S
par minut od farne cerkve pri Tržaški cesti s tremi sobami, dve kuhinje, dve jedilne shrambe in klet, z lepim ograjenim vrtom in sadno drevje se proda i/, proste roke. Več se izve v hiši št. 95., Vič pri Ljubljani.
1648
reklame
;/.l>ire

t-V
Idrijske novice.
j Obljubljena brošura — kje si?
Skozi dobro poldrugo leto so naši naprednjaki napovedovali, da bodo izdali ;njižico, v kateri bo popisana v večni spomin, kaj so vse naredili liberalci v iadnjih dobah, ko so imeli v rokah vso moč. Da bi bili lahko mnogo storili, ni dvoma, saj so imeli dvotretjinsko ve-[jno sam zase, v zadnjih letih pa so j)ili v najtesnejši zvezi z zastopniki so-fialnih demokratov, v tako tesni, da se je kazala v javnosti pravzaprav lo ena stranka. Željno smo pričakovali obljubljene brošure mesece in mesece, nismo je pričakali do današnjega dne. jjer liberalci natančno drže besedo vedno, se nam je čudno zdelo, kaj da ni trošure na dan. Saj naprednjaki radi pišejo. Koliko so namazali le »Slov. Naroda« s popisovanjem idrijskih razmer. Zvedeli smo, da je napredni general-stab res poveril sestavo brošure zvestemu naprednemu časnikarju, ki se jc tudi lotil dela. Iz raznih sklepov občinskih sej, zasebnih pogodb, javnih pritožb na razne oblasti in poročil in irotestov na mnogoštevilnih shodih in iz zasebnih poročil je zbral mnogo prav zanimivega gradiva, ki ga je pričel obdelovati, da bi se pokazalo liberalno delo zadnjih let v najlepši luči. Ko jc združeval sorodne stvari v eno celoto, sc je naposled pa ustrašil lastnega dela. Spoznal je, da izkoplje napredni stranki v Idriji grob, iz katerega ne vstane stranka nikdar več, če zagleda beli dan brošura, ki bi popisala natančno po virih, kaj so naprednjaki storili v korist ljudstva v zadnjih letih. Z naprednim časnikarjem so bili enih misli tudi napredni voditelji in brošuro prav na tihem pokopali, kakor kakega ob-žinskega reveža — brez zvonenja in truge. Prestrašili pa so napredne voditelje že naslovi, ki bi naj jih imela nekatera poglavja v brošuri. Nekaj takih naslovov podajemo v naslednjem.
i Liberalci za omiko. Ustanovili smo realko. Občina ima res dolga okoli 400.000 Iv, pa se bo žc plačal. Duša vsakega učnega zavoda so dobri učitelji, za katere smo naprednjaki skrbeli! Šment, če bi ne bilo teh preklicanih »a^tov«! Iz teh pa je razvidno, da so liberalci, dokler je bila realka občinska, izprašane učne moči odstavljali, neiz-prašane pa nastavljali. Risanje, francoščina in njih učitelji so v aktih tako popisani, da je najboljše iz brošure izpustiti poglavje o idrijskih liberalcih in njih skrbi za omiko. Posebno je potrebno še zato, ker bi klerikalci kmalu navedli še tisti vir, iz katerega je dokazano, da liberalni voditelji sploh niso bili za podržavljenje realke, ker izgube s tem iz pesti učiteljstvo. Da se s podržavljenjem razbremeni občina, jim je bila deseta briga. V poglavje o skrbi liberalccv za omiko pade tudi napredno delo za ljudsko šolo v Idriji. Katoliška stranka se je trudila, da dvigne rudniško ljudsko šolo, naprednjaki so pa zabavljali in sklepali interpelacije v državnem zboru, da imamo itak preveč šol, ker bi zadostovali dve štiriraz-rednici. Naprednjaki bi jo bili kmalu tako daleč zavozili, da bi dobila ljudsko šolo dežela na glavo, šolsko poslopje bi morala pa zadolžena občina zidati in vzdrževati, samo cla bi napredni krajni šolski svet malo posvetil krščansko mislečemu učitelju. To je liberalno delo v prid davkoplačevalcem!
i Boj zoper deželni odbor. Silno zanimivo poglavje v brošuri. Začeti sc je imelo z besedami »Narodovega« dopisnika leta 1908 tako-le: »Kaj ukrene deželni odbor, je njegova stvar! Občinski odbor pa je odgovoren le nasproti svojim volilcem, ki so mu poverili mestno gospodarstvo. Č. c hoče deželni odbor boj, idrijski občinski odbor se ga ne straši... pripominjamo . . ., da ni prav nič treba deželnemu odboru napraviti energično reda v Idriji, naj se pobriga le za svoje deželne finance, ki jih je ravno klerikalna politika privedla na rob banke-rota. Idrijčani bomo že sami skrbeli za red!« Tako ponosen bi bil začetek. Potem pa strahovit polom, in nazadnje Ponižno trkanje na prsi: Mi nismo kri-vi, nam so le tako govorili. Sklepni učinek tega boja: Rubežen — rajši nc brošure, nego to poglavje!
i Boj zoper gerenta, — novo poglavje s kričavim začetkom — resigni-r&nim koncem. Ljudstvo protestira Proti gerentu v blatu in dežju, vpijejo: Rerent občino oškoduje. Pri občinski Seji napravijo sklep: Občina toži gerenta. Potem pa viri umolknejo, ni 'ožbe, še celo sklepa ne zapišejo v zapisnik občinske seje. Ali spada taka ''lamaža v brošuro, ki naj poveliča liberalno stranko? Bolje, da je ni — in ni Je bilo.
i Nekaj drugih poglavij še prihodnjič, so še prav zanimiva, da bodo davkoplačevalci še bolj viclcli, zakaj ni 'zšla liberalna brošura.
Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 43/4 °/0 in 5°/o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje.
Hranilne vloge obre stuje po
vloge obre stuje po
Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. 54 i
brez odbitka
se je preselil s svojo
jVlarije herezije cesto ši. k pritlično
(2raven kavarne „€V^0p)\")
Sprejmem takoj dva krepka in zdrava
trgovska vm
v veliko trgovino špecerijskega, manu-fakturnega, galanterijskega in modnega blaga. Primerna izobrazba in poštenost je glavni pogoj. Rudolf Zore, Jesenice
(Gorenjsko).	1547
Priznnno največja resnično domača že 25 let 1 M O	obstoječa tvrdka,
JgsradI oellfeE zatoge	zmah 5 S
Srebrne ure za damo K 7-— ; nikelnaste K —. Srebrne ure za dečke K 8-—; zlate uro K 22-—.
UeSlkawsfca Bazira Moosfa, kakor M srebrne uarl£Se:e, sahaiil, preiasiil,, Stalile z SsriSSaesf« IfsS. pa najjssižiiSi cenaii.
Za vsako uro pismeno jamstvo.
Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosto.
Vljudno vabim na ogled	637
(lIPEN, mar šo trge
samo nasproti Frančiškanske cerkve v Ljubljani.
i Vojaški nabor smo imeli pretekli ponedeljek in torek. Prvi dau so jih potrdili 38, drugi dan 25.
i Bojkot izvršuje naša občina. Do sedaj je bil vedno nabor v Didičevi dvorani. Sedaj, ko je sezidal še moderni hotel z veliko in prostorno dvorano, bi pričakovali, da bodo tem rajše tam ostali. A ker Diclič ni pristaš napred-njakov, so letos odredili častnikom stanovanje pri »Črnem orlu« in določili iza naborske prostore čitalniške sobe. Častniki so bili nejevoljni, da morajo v tesnili prostorih zbirati toliko množico, ko je vendar drugod veliko ugodneje za take prireditve. Precej v ponedeljek so že šli večerjat v Didičev hotel in drugi dan so zopet ondi kosilo naročili. Obenem so obsodili postopanje naše občine, ki sili vojaške kroge in ljudi v hišo, ki za take stvari ni ugodna.
i Naši Orli so sc pri novačenju odlikovali z dostojnim vedenjem. Iz okolice, kakor iz mesta so šli vsi skupno z društvenim znakom mirno na nabor. Nisi opazil pri njih ne pijanosti, ne vpitja in razgrajanja. S takim nastopom si bode mlado društvo res ugled pridobilo in pokazalo, da dela res za pravi napredek pri mladini. To so celo ne samo naši pristaši, temveč tudi nasprotniki opazili in zadnji natihoma priznali, da ima društvo lepo prihod-njost.
i Pri pregledovanju imenika za občinske volitve smo videli, da je za c. kr. erarjom Didič največji davkoplačevalec. On plačuje tedaj največ občinskega davka, novi gostilničar pri »Črnem orlu« pa še ni vinarja plačal za občino. Seve ima prj nas tujec največ veljave. Krivi so tega domačini sami, ker svojega puste tako radi na cedilu, k tujcu pa lakoj drve.
i Znslišavanje prič radi tožbe župana Šepetavca bode 23. maja. Zupan ceni škodo, katero mu je naredila voda decembra meseca 1909. na 20.000 K. Koliko se mu bode priznalo, bode razprava pokazala.
Kiepach & Oučlktis
losa nova z najmodernejšimi stroji 20 in električnim obratom urejena
levoma žfcij, rsiei, leseiili is železnih
imm m iaifie, prodajalne i. i.
Telefon šle*. 1324 ZžlfffCb Marija Valerija u!. S
Ceniki, prospekti in vzorci zastonj in franko!
V modni trgovini Pglgjj*	Ljubljana, Stari trg 18
dobite
8578
fimsne novosti za pomladno sezijo
po že znano najnižjih cenah.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
1525 j _
Termalni vrelci 53° C topi.
iu močvirne kopelji so prav	|
posebno primerni preti trga-	|
njn, revmaiizam. išiji, dalje	j*
ženskim boJeznim, kronič-	S
nim katarom, eksudatom,	[j
nervosaosti, kožn. boleznim,	|
ter tudi za rekonvalescente.	3
Najboljša vporaba studenon.	5
blata, podobno frankovar-	|
skenui močvirju. Kopališki	£
zdravnik. — Zdravi!, godba.	$
Postaja ZiM in ::: postajališče ::: Zagorske žcieziilcc ,Stoike Toplice'
Sezona traja : oči 1. maja : do £9.oktobra.
Krasan gozdni park, naj-| lepša okolica. .Najcenejša * :: brezkonkurenena prav :: dobra prehrana in bivališče.
| Zdravljenje s svitiobo.
k Sobe od K1 — nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubič-kih Toplicah, Hrvaško. Pošta Zabok, brzoj. post. Stubica. Interurbanska ielef. postaja
jksshp-	; ^^
** Šivalni stroj 20. stoletji
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov)
Mr Ce. deln. dr. šivalnih strojev.
Ljubljana	Kranj	Kočevje	Novo mesto
Sv. Petra cesta 4. Glavni trg 53. Glavni trg 79.	Veliki trg 88.
Na splošno vprašanje vsako zažcljeno pojasnilo; vzorci za vczonjo, krpaujo in šivanjo zastonj in frank
❖--------------
1496
eni, ki®mora ul. it 1II, nodstr.
nasproti slavne pošte; hotel pri Mallču.
a^B^n^B^B^n^BiB^aian^inio^n^n^Bi^B^n^i
am.
aiitiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiii[iiiiiMini[i3iiiiMiiiiiiiMittuiHiiiiitiii[i!:jH:niitLiiiiiiiuuiiiiiniiHniiitiiiiunniiHiHii:!niiiriin!i^
7 lll^^Tl Povcst iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, li UlOOiA. vezano I\ "-20,— Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in sc mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga o lepem vedenja.	^»^ES
točnega navodila za olikano in oglajcno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se nc zameri in ne prido v zadrego. Tej potrebi lto ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti iri obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,

-Gife. ^

I. del K 3-80, elegantno vezano Iv 5-—; — II. dol K -i'—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
tniimiiiiMittuiiniiiiiiiiiiiinniiniiii;iiiuiniiiMfiMi!iiniMitiiiiiriiiiiiuiiiftiiiiiiifi)itifiiiii(UMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiin
Leposlovna Scnjižmica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K .'!•—.
2.	zvezek: Stopili kralj Lear. Ivan Turgenjcv Sergjejevlč. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca, K 1-20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 240, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dostojevski]. — Vladimir Levstik. Roman v štirih, delili in z epilogom. K .'!■—, vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2'40. vezano 3-60.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K P90, vezano K 3 —.
7.	zvezek: Hnjdamakl. Taras SevCenko. — Josip Abram. Poern z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K P50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4-50.)
8.	zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5'80.
Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vezano K 2 40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2—, vez.K3-20. Andrej Holcr, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K o-—. Črna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-40, vezano K 2-—.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan Doylc. Londonska povest. K —'60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkic-vvicZ. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K l-—, vezano K PIK).
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Se-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K P60., vezano K 2-00.
fi. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest K —*90, vezano K P70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno jc.
8.	zvezeks Pasjeglavoi. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povesi. — Kristusove legende. I. Vodnjak modrih mož. — 2. Bctlehomsko dctecc. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v ligipet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec. Kako sem sa jaz likal. I. del. K P20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K l-20, vezano K 2 —.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1'20, vezano K 2-—.
12.	zvezek: Dolžan, Ir. dnevnika malega pored-neža. K P40, vezano K 2-30.
J3. zvezek: Haggard, Dekle z biseri. K 2'—, vezano K 3'20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spili-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1910). K P20.
Slomšek'o sv. Cirilu in Metodu, Ob 10251etnici Metodove smrti (885—1910). K 1'—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K P—, 10 izvodov K 8'—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se hodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —'SO.
Ta zbirka jc zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odro ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. Gliuna v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car iu tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (1.0 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vscznal In njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na. Krtinah ali srečna spra va. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri ,,zlati goski". Burka onem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —'80.
5. in 0. zvezek: 1. Garcia Moreno. Žaloigra petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Kri mar pri zvitem rogu. Burka v enem deji nju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modr ptica ali boj za doto. Veseloigra v štiri dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cit: Slika iz njenega življenja v treh dejanjil (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Saloigr v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Čre". Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moški vlog.) — 7. Kmet In fotograf. Komičen pr zor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študen Burka. (6 moških in t ženska vloga.) K l-6(
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spe štuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 me ških vlog.) — 2. Za ietovišče. Burka enode janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Ot činski tepček. Veseloigra v treb dejanjil (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igroka s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v peti dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najden hči. Igra za ženske vlogo v treh dejanjil (9 ženskih vlog.) K PtiO.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Bc žična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejf njih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletei Jgra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) -4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanji (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: t. Fernando strah Asturije ali ia preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejf njih. (11 moških viog.) — 2. Rdeči nosov Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) -3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enet dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrb nost ali začarano pismo. Burka v enem d< janju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 že r ske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepoti Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah a vsega je enkrat konec. Čarobna burka petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Pri pirljivasoscdaali boljša jo kratka sprava kc dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 ini ške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vlogi Ljudmila. Pianšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Snu Marije Davice. Marijin otrok.) K —'80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklici Devica Orleanska. — Za moške vloge: S Boštjan. — Za otroško vloge: Materin bli goslov.) K —'80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Než
- Za moške vloge: Turki pred Dunajem K —-80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizo Ijivosti in krasne vsebine v najkrajšem čas osvojile vse naše domače odre.
tise te Knjige se dobe u Katoliški Butoni u Milini, »j Rnlianrni jnrUa" v Hranili in i, Krnlec nos!, u Novem mesta.
fa
Tujski promet do Gorenjskem.
Dne 12. t. m. jc bil občni zbor društva za povzdigo prometa tujcev za Gorenjsko na Bledu v zdravniškem domu. pil je prav dobro obiskan ter se je na teni zborovanju poročalo od načelstva sledeče o delovanju od časa zadnjega občnega zbora, kakor sledi: Kupilo jc društvo eno oljnato sliko »Bled z otokom in Karavankami« v velikosti iji/iX2 m, katera je bila razstavljena do" sedaj v Švici v Curiliu, v Bcrolinu, na Dunaju in v Pragi. Sedaj visi na državnem kolodvoru v Pragi v reklamno svrho. Da ima slika sedaj zelo ugoden prostor, se mora društvo zahvaliti dvornemu svetniku prof. clr. Illava v pragi, kateri je v ta namen za društvo posredoval. Izdalo je društvo znani zemljevid Gorenjske v 2000 izvodih, Kateri se je večinoma prodal po 30 v. Tak zemljevid in še nekoliko boljši izdala je sedaj zdraviška komisija na Bledu, katera ga ima v zalogi za ceno 50 v izvod. Turistom se ta zemljevid zaradi preglednosti zelo priporoča. Nabavilo je društvo reprodukcijo oljnate slike »Bled z otokom in Karavankami« v velikosti 50X35 cm v 500 izvodih v izpeljavi »Bromsilber Colorit«, katero je razposlalo v več izvodih za reklamne namene in nekaj jih je prodalo po 1 K ter so še na razpolago. Tudi v veli-;osti 100X60 cm se je enaka reproduk-jja napravila v 60 izvodih, katera pa tane 12 K ena. Razposlalo se jih je več jrezplačno v reklamne svrhe.
Kupilo se je desettisoč odtisov iReise und Bader Zcitung« Oberkrai-ler Nummer, kjer jc opisana Gorenjska. Večina teh izvodov se je razdalo brezplačno v reklamo. Reprodukcirala e je tudi oljnata slika v velikosti razglednice, katere so se prodale in polo-ico pa razdalc v reklamo za Bled. Sodelovalo se je tudi pri bivanju raznih iorporacij, katere jc vodila po Kranjskem »Deželna zveza za tujski pro-net«. V zimi 1910 jc priredilo društvo tiritedenski kuharski tečaj z zelo dobrim vspeliom. Za reklamo je pustilo Iruštvo natisniti znane reklamne znamke s slovenskim in nemškim na-pisom, katerih se je porabilo za reklamo že 155.000. V zalogi jih jc še 45 tisoč, katere se letos porabijo za došle lujce na Bled. To je poročilo o delovanju, znamenje, da je društvo storilo, var je bilo pri malih denarnih sred-tvih najbolj mogoče.
Nato sledi poročilo o računu, iz ka-erega posnemamo sledeče: Prejelo se je za udnino za leta 1907 inkl. 1910 kron 1210. Posojil je bilo 2628 K. Razne subvencije 2050 K, (v tej vsoti deželna zveza ni nič prispevala); prodane tiskovine in podobe 433 K; dohodki tombol in srečkanj 451 K; darovi 20 K; subvencije za kuharski tečaj od c. kr. ministrstva 1000 K; ocl deželnega odbora 400 K; od trgovske in obrtne zbornice 120 K; razni prehodni zneski 2006 K. — Stroški so bili sledeči: Razne tiskovine 542 K; letni ne zvezi 40 K, olju. slika 1428 K; obresti posojila in vrnitev dolga G10 K; voznina slik in tiskovin 172 K; nabava klišejev 246 K; zavarovalnina relifa in slik 25 K; izdatki za razne razstave 214 K; reklama v razne časopise in brošure 734 K; reprodukcija oljnate slike 1510 K; razni sprejemi 553 K; tombole 93 K; nakup fotografij 29 K; iuharski tečaj 1500 K; drugo 60 K. Skupnega prometa je bilo okrog 20.000 *ron, z konečnim ostankom 85 K. Račun občni zbor brez ugovora odobri. Vato se izvoli odbor z vzklikom, in sicer: dr. Hočevar, clr. Eder, Jakob Pe-
obstoječe iz 50 mernikov posetve, veC oralov gozda in travnikov z vso pritiklino, dalje živina, orodje
SP nrnria ,z Pros'R r°ke skupno aii posa-c jJIvUa mezn0- Na že|jo kupca sc proda kakor želi. VeC se izve pri Mariji Pristave, Mi-sače, poŠta Podnart, Gor.	1511
Enonadstropna
1586
nova
ležeča pri kolodvoru ob državni cesti Pripravna za vsako obrt kakor tucli za tujce in stavbišče za vrt sc takoj proda.
Gg. bota
In bofrie^in
priporočam suoja :
Nikelnasta moška ara z verižico .	K 4-50 napr.
Prava srebr. » » > » .	» 9-70 »
lfrkar. zlata » » .....» — »
Nikelnasta damska » z verižico .	» 8-50 »
Prava srebr. » » » » .	» 9-50 »
14-kar. zlata » » .....»20-— »
Uhani, zlato na srebro.....» 1-80 »
14-kar. zlati uhani.......» 4-50 »
Največja in najsolidnejša tvrdka
Ljjubliaiia, 5¥1esfEi3 trg
(nasproti rotovža)
Sss.^etra cesta što.e
Lastna tovarna nr v ŠVICI. Tovarniška znamka »I K O«.
v
Zenit na ponudba.
Mlad trgovec, inteligentne postave, z dobro Idočo trgovino na zelo prijaznem kraju se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro 18—26 let, z nekaj več premoženjem. Vdova brez otrok ni izključena. Cenj. ponudbe s sliko, za katere tajnost se jamči in vrne, sc prosijo do 25. maja na upravništvo „Slovenca" doposlati pod šifro ,iZvestoba".	1551
inteligenten trgovec na deželi, v najlepših letih, prijetne zunanjosti, v zelo prijaznem kraju, kjer je velikanski promet, z zelo dobro idočo, y kraju največjo in najlepšo trgovino, išče tem ne več nenavadnim potom y svrho ženitve gospodično, ki bi mu bila dobra in znesla spremljevalka na tej poti življenja. JŠeli se z gospodinjske šole, od 20—28 let slara in izobražena gospodična prijetne zunanjosti s premoženjem, pobra duša in dobra gospodinja bi imela srečno življenje na strani moža, ki je dober, miroljuben in idealen, ^lago srce, trgovska izobrazba in razumevanje duše je neobhodno potrebno, pripomni se, da je ta inserat resen in ne vsebuje nobene šale. 2ato pa naj se pošiljajo le resne ponudbe s sliko na upravništvo Slovenca pod naslovom ,,jVlajska roža" do 21. t. m.
Stroga lajnost se jamči. 1516
Odda se takoj
1604
s 4 sobami (2 večji, 2 manjši sobi). Pod Rožnik štev. 242.
za pomladansko in t
= Kupon =
3*10 metr. dolg, za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
SBZOnG
kupon kupon kupon kupon kupon kupon kupon
7 kron 10 kron 12 kron 15 kron
17	kron
18	kron 20 kron
Ktinon za Črno salonsko oble'io K 20'—, kakor tudi blnno za površnike, luristovskE obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana 167 (10)
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci znstonj in franko. Vsled direktnega naroČila blaga pri tvrdki Siegel-lmliof Iz tovarne imajo zasebniki meogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, nujnlije cene. Tudi najmanjša naroČila sc izvrše najskrbneje, natančno po vzorcu.
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera jo provzročil način zimskega življenja; v ta nameu opozarjamo na
MATTONlif^
To kiFlico zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenjo, zlasu pa tudi za predzdravljenje za topliee Karlovi vari, (VI.,i Marijine in Frančiškove kopali. 38 19
Izvirek: Giessiuibi Sauerbruim,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlov!;] varlh Prospekti sest on j in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgoviash z jestvinami jn vinom.
Zalnge pri Mihael Kastner-iu, Peter Lassniku In Andrej Serabonu, Ljubljana.	t!452—49
I
mmmmmiMmmmi
Ime:
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo. I
se takoj sprejme pri stavbeni tvrdki Ivan Ogrin, Ljubljana.
1633
X t9I X
Pozor! X
eKi
Najnovejši Jb in najfinejši
li stroj |
za jopice, - - - iyg - nogavice itd. JT2
X
nudi vsakomur ^
ETH
K dober in trajen zaslužek.
X Glavno zastopstvo in prodaja gfti za Kranjsko, Primorsko itd.: S^h
| Franc Kos, Ljubljana. mMl S
mehanična industrija pletenja modna konfekcija.
Prospekti in ceniki brezplačno, j^j
XX3CXXXKXXXXKXXKX
trnel, Fany Valriny, Dragotin Repe,
Ant. Vovk, Rus Ivan in Henrik Steidl. Vsi navzoči volitev sprejmejo.
Sklenil je tudi občni zbor, da ima prihodnji odbor sestaviti primerno resolucijo na zvezo prometnih društev v Ljubljani in pa na c. kr. deželno vlado, v kateri se omenijo pomanjkljivosti naprav za tujski promet na Bledu in okolici. Povdarja naj se tudi v tej resoluciji, da naj Zveza prometnih društev skliče občni zbor. Kažipot za Bled in okolico naj društvo skuša izdati 3 pomočjo deželne zveze, katera ima baje rokopis in klišeje že pripravljene za izdajo. Tudi sklep, da se ima Bled kot zdravilišče in kopališče v stalni razstavi »Equitabl Palais« na Dunaju s primernimi reklamnimi slikami te razstave udeležiti, kjer naj bi bili, kakor za druge kraje Avstrije, razni prošpek.ti obiskovalcem te razstave na razpolago. Omenja se tudi, da se prirede tedenski sestanki vseli interesentov za prelevit Bleda in okolice v raznih gostilnah ter sc je določil za prvi sestanek ponedeljek 15. maja zvečer v zdravižkem elemu.
Nato se je o tujskem prometu še splošno debatiralo posebno zaradi pre-potrebnega vodovoda, za katerega so že načrti izgotovljeni ter o električni razsvetljavi. S temi napravami bi šele zamogli Bled dvigniti na ono višino, katero po njega lepi legi in naravni krasoti zasluži.
Dne 15. t. m. bila je nato odborov« seja v zdraviškem domu ob osmi uri zvečer ter se je sledeče sklenilo:
Letni doneski naj se pobirajo po 4, 10 ali 20 K, kakor je to že v pravilih določeno in naj vsak ud po svojih močeh in po svoji preudarnosti primerni letni prispevek da. Izda naj se v ta na-, men med ljudstvo manifestacij ski spis, da bodo vsi interesenti direktnega in in direktnega tujskega prometa opozorjeni na to važno gospodarsko in živ-i Ijenjsko vprašanje Bleda in okolice.
Izda naj se prepotrebni kažipot skupno z občino, izdraviško komisijo in deželno zvezo za tujski promet Popravili oziroma novo nabaviti sc imajo orientacijske table po Bledu in okolici ter pota in steze primerno markirati. Pri-redo naj se izleti in gorske ture v skupinah tujcev, katere naj en domačin sprejme in daje za to potrebne nasvete. Tudj jezerska veselica naj se skuša uresničiti, bodisi regata ali kaj drugega. Proti koncu avgusta ali začetkom septembra se ima prirediti kmečko že-nitovanje, izvirno z gorenjskimi nošami in tukajšnjimi šegami pri ženito-vanju. Izkuša naj se tudi naprositi po društvu, občini in zdraviški komisiji, da prepusti posestnik Gradu znano Višce zopet v uporabo za sprehode po stezah ter naj se prepovcclnc table odstranijo ter nadomeste s tablami, da se do preklica prehod dovoli ter da se nasadi in kultura ne sme od strani sprehajalcev pokvariti. V la namen sc bo izkušalo tudi za poleti nastaviti enega paznika. Nabavi naj se tudi primerna tiskovina, iz katere se bo posnelo v kratkih potezah razne sprehode in izlete v okolico in pa razne pristojbine. To tiskovino naj bi imela vsaka soba in javni prostori, kjer biva tujec, da mu ni treba za vsako malo stvar popraše-vati, kateremu se večkrat primeri, da dobi čisto narobe informacijo.
Medtem ko se je sklenilo, da bo prihodnji sestanek dne 22. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v hotelu »Petran«, kamor se naprosijo vsi interesenti tujskega prometa, se je seja ob 10. uri zvečer sklenila.
Ivan Kacin
Polhov Gradec p. Ljubljani
Izdelovalnica harmonijev po najnovejšem ameriškem sistemu. Izdelujejo se harmoniji za cerkve, šolo, pevska, društva L t. d.
Sprejemajo se popravila vseh vrst harmonijev, tudi na dom. Na zahtevo se dobijo klavijature za harmonije, orgije in klavirje, potem jeziki za harmonije, piščalke za orgije in strune za klavirje itd.
OlST Cenik Kratiš in franko.
Zavod za tehnične in ele htrotefanfiCne naprave
u Ljubljani, Dunajska cesta &J, 22 ([nasproti Biauarne „Europa"$
koncesion. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in pretrolin ter Diesel-ovih motorjev. - V zalogi vedno v veliki izbiri: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalacijski materijal, mazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse
— —	tehnične potrebščine. ===============================
mnhaMSjSM«	sprejema vsakovrstna mehanična dela iti popravila vsakovrstnih strojev. Dela se izvrše solidno,
BiHHSiHliaiiailhtRld MS&BfcfiSU/RHH&t«« točno in po najnižjih cenah. Proračuni na zahtevo zastonj. — Zavod za tcMžne in elektrotehn. naprave.
718

Ljubljana,
Solidno Sriigo.
Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana.
niz&e cesie. 264i llzorci poštnine prasta.
ŽŽiiiS^M^i^^^ii^ v š jj-%1 ' t .	r s;- . - , '. V
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen, cefir, batist, kreton, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, pleti, šerpe, rute in žepni robci.

v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje izborno
, Izvozno in
Telefon štev. 53.
ti
areno pioo
v sodčkih in steklenicah.
779
Sledilno ml\\o za pde
priznano nagbeliSe
Jantarjeva glaziira za tla
Sntae kemične, prstene in rudninske Mm
Pralno olje za pode
Najmodernejše cbSeks za dečke iz temnomodrega ali črneaa cheviota in kamprna, kakor lisiii bele oblekce za deklice iz pike-a, batista in čipk. Kajvecja izbira oblek n gospode in damske konfekcije. Gene priznano nizke. i|
jejjM sMjjgg ojjjg, Uutijjana, Mestni tra j
1208
Olf
priporoča
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
Zatifenafte cenike!	Zahfeoaita ceniSte!
Ugodna prilike
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
(z zarezo in brez zareze)
Cementna stresna opeha jsrefsass pa stili upAti minslitt apehs»dajem u i »sito Mita! saraiils.
Ivan Jefačin,
zrujavo
zlatim i
okvirjem.
i
Velikost podob: ^
72 em široke, cm visoke. |
Gena komadu 8 f
priporoča svojo veliko zalogo | velespoštovanjem y
zalogo porcelana in slekli \
£jubljatia
"^Tolfova ulica štev. 6.

Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stav-benotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje---- -----
O
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K O čistili'1 K 75 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov d e u a r, ne da bi se tijili obrestovanjc prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak I. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat fl. Kalan 1. r„
predsednik.
Kanonik I. Sušnik I. r„
podpredsednik.